tedenska priloga „Slovenca" z dne 29. mdrca 1925, štev. 73.
Stev. 14.
Ilustrirani Slovenec
Katoliško   gibanje  v   Franciji.
Manifestacija francoskih katoličanov dne 8. marca t. L v Anžeru, ki se je je udeležilo 50.000 oseb.
Na levici vidimo tribuno, na kateri stoji predsednik anžerske katoliške lige, v ospredju pa stoji eden izmed ogromnih aparatov m ojafevanje govornikovega glasu, ki povzroča, da slišijo govor še tako
velike množice.
Naša flotiia na Donavi
pri Novem Sadu. Kakor je znano že iz svetovne vojne, igrajo važno vlogo v vojni tudi rečni monitorji. Slika nam kaže tak oddelek naše oborožene sile.
K strašnemu požaru v japonski prestoliei,
ki je 17. t. m. vpepelil 3000 poslopij in radi katerega je nad 20.000 oseb brez strehe. Slika nam kaže eno glavnih ulic v Tokiju o priliki neke politične demonstracije.
Angleški prestolonaslednik,
radi očetove bolezni prvič opravlja kraljeve pch stopa v državno kočijo, da se odpelje v palačo St James.
Lord A. Chamberlain,
mgleški zunanji minister, ki je potoval zadnje čase mnogo po Evropi v svrho ureditve važnih političnih vprašanj. Sedaj je baje obolel
Georg Brandes
znameniti danski mislec in kritik, ki je predaval 27. t m. v Berlinu o »Današnji Evropi<.
Avgust John
največji an^eški portreUst, ki pride te dni v Berlin portretirat zunanj^a.ministra dr. Stresemanna.
Največja e 1 e k t rit a v   Sloveniji.
Pogled na Dravo pri Fali pred zgradbo elektrarne.
Prva dela v svrho zavarovanja obrežjaj
(Slika z dne 19. VIIL-19I3.) \
Pogled na celokupno centralo danes.
Od leve na desno je videti v strugi najprej ^ribjo pot«, zatem priprave za prehod splavov, nato ogromne zatvomice, dalje na bregu pa najprej
strojnico in nato stikališče in transformatorsko stajo.
Daljnovod proti Celju.
Postavljanje mehaničnih delavnic (instradacija zgradbe)
in prva brv preko Drave (slika z dne 15. XII. 1913).        i
Zgradba je v polnem teku.]
(Slika z dne 11. VII. 1914.)   ]
Del turbine, vzidane pod vodno gladino.
Priprara za driganjc zatvomic vrh jezu.
Pogled v del stikališža.
Prvi obrisi jezu z velikanskimi dvigali.
(Slika z dne 5. II. 1916.)
Delo ob jezu pod vodno gladino.
(Slika z dne 28. VI. 1916.)
Vodni dotok v centralo.
Od leve na desno stoje stikališče, strojnica, pred njo zatvornica za turbine, vodni dotok in na desni pogled na jez od zadaj.
Pogled v strojnico (5 strojnih skupin a 6500 konjskih sil), ladaj stikalaica. (Sedaj se postavlja že šest« še večja skupina.)
Falska elektrarna, ležeča okroglo 12 km zapadno od Maribora ob Dravi, je največja dektrama v Sloveniji, druga največja v Jugoslaviji (le elektrarna v Omišu v Dalmaciji je nekoliko večja) in med največjimi v Srednji Evropi ter je ogromnega gospodarskega pomena za Slovenijo. Na zgradbo so začeli misliti že L 1911., toda različna pogajanja so se vlekla še vse 1. 1912. tako, da so pričeli z deli šele sredi 1. 1913. Z izbruhom vojne so morali dela ukiniti, a so jih začeli nadaljevati zopet 1. 1915. z izdatno podporo vojnega ministrstva; 1. 1918. je pa pričela elektrarna končno z obratovanjem. Financirali so ogromno podjetje švicarski denarni zavodi pod vodst\w »Švicarskega bančnega društva« v^Bazlu in ti so dejansko še danes njegovi lastniki. Vso akcijo vodi že od početka ing. Rohs-haendler. Povdariti je pa treba, da bi se elektrarne danes ne moglo gaditi niti s približno to vsoto več (stala je okroglo 30 mili j. švic. frankov).
Največje težave pri zgradbi so delala podvodna dela, kajti v nekaterih delih leže trdna skalnata tla jako globoko, radi česar segajo tudi nekateri stebri velikega jezu po 24 m pod vodno gladino. Dela je izvrševala tedanja »Avstrijska stavbna družba za prometne in vodne zgradbe na Dunajuc, vodil jih je pa njen ravnatelj ing. M. Naeff.
Elektrarna razpolaga z blizu 50.000 konjskimi silami in daje letno povprečno 220 milijonov kilovatnih ur električne sile (kar odgovarja sili nad 40.000 vagonov premoga), od katerih jih lahko oddaja, ne računajoč tovarno dušika v Rušah, ki jo zalaga s pogonsko silo, okroglo 180 milijonov kilovatnih ur, ki so že po večini uporabljene, kajti napeljana je električna sila že skoro po vsej južni Štajerski. Maribor jo ima že par let, v Ptuj je bila napeljana pred krajkim in prav tako tudi preko Celja do Trbovelj, kjer preskrbuje z električno silo rudnik in vso okoliško industrijo. Zanimivo je, da je bila baje ponuđena falska električna sila tudi ljubljanski mestni občini in sicer po okroglo 1 dinar za kilovatno uro (občina jo prodaja sedaj po 7 Din), a sedanje gerentstvo je ponudbo odklonilo ter ae odločilo raje za uvedbo Dieslovih motorjev.
Strojnica med zgradbo.
(Slika z dne 29. IX. 1916.)
Zgradba se bliža svoji dovršitvi.
(Slika z dne 10. V. 1918.)
Transformatorska staja za 80.000 voltov v Laškem,
po ameri) anskem sistemu na prostem.
Avtomatično signaliziranje vlakov,
ki so ga vpeljali na Angleškem. Ta prevažna iznajdba onemogoŽuje vožnjo dveh vlakov na istem tiru v smeri drug^a proti drugemu in s tem seveda tudi njih trčenje. Električna roka (na desni) avtomatično javlja, ali je proga prosta ali ne.
Aeroplan prodira že v zasebno porabo.
Na Angleškem so že začeli graditi lahke dvosedežne in posebno vame aeroplane za zasebno uporabo. Letalo se lahko pritrdi v svrho prepeljave k avtomobilu.
Najlepša žena Indije
je Ram, 8(^roga mandijskega maharadže, ki je posvetila sedaj svoj divni glas dobrodelnosti.
I   o r J e m ol**
strašna nesreža na Bizeljskem.
Veleposestnik Janežič, ki se je ubil na poti med Brežicami in Bizeljskem. V voz vpreženi voli so namreč zavozili naenkrat k potoku Gabernica in prevrnili voz, ki se je zvrnil na nesrečneža. Kljub temu, da se je pripetilo tu že več nesreč, še vendarle ne zavarujejo
ceste s primerno ograjo.
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.