Leto II. V Celju, dne 16. maja 1907. St. 28. NARODNI LIST Glasilo narodne stranke za Štajersko. Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vne posiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" » Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1. „Narodni List" stane za celo leto 4 K. za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. - Posamezna Številka stane 10 vin. Oglasi se računajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List-' v Celju. Možje naprednjaki, še enkrat v boj! V volilnem okraju Brežice, Sevnica in Laško ni dobil nobeden izmed četvero kandidatov večine vseh glasov in treba bode dne 23. t. m. zopet voliti. V ožjo volitev prideta kandidat narodne stranke Ferdo Ros in klerikalni odvetnik dr. Benkovič. Odločiti bodo imeli v ti bitki zlasti delavci, ki so pri prvi volitvi volili Antona Čobala in volilci barona Moscona Že s tem da pri prvi volitvi niso volili zvezarja dr. Benkoviča, so izkazali ti volilci svoje napredno mišljenje' In zdaj? Vse kar napredno misli, naj se združi. Delavci, kmetje in obrtniki naprednega mišljen a' pomislite, da se . gre zdaj za boj med lučjo in temo, med naprednjakom in nazadnjakom Ne-odpustljiv greh zoper svoj lastni program store somišljeniki vseh tu imenovanih strank narodne socijalistiške m Mosconove, ako se ne vržejo kakor en mož v boj zoper skupnega sovražnika' Med vsemi spodnještajerskimi kandidati ni bilo zopernejše in odurnejše prikazni nego dr Benkovič. Možje, naprednjaki, če držite sploh kaj na .napredno prepričanje, zastavite vse moči da bode 23. maja izvoljen napredni kandidat Ferdo Roš. Mnogo naprednih volilcev je pri prvi' volitvi izostalo. Pri ožji volitvi mora vse na volišče - in zmagal bode kandidat napredka ostudni napad klerikalizma na ta napredni okraj pa bode za zmiraj odvrnen. Ves slovenski svet gleda na Vas, volilci laškega, brežiškega in sevniškega okraja. Molite prihodnji četrtek vsi Moiilci brežiškega, sevniškega in laškega okraja! Shranite legitimacije za ožje volitve, ki so dne 23. maja med klerikalcem dr. Ben-kovičem in naprednjakom Rošem. Agitatorji! Kmetje! Delavci! Takoj na delo za Vašega naprednega kandidata Ferdinanda Roša! Prvi naskok na klerikalizem in prvaštvo minoli torek se je sijajno posrečil. Kandidata narodne stranke Roblek in Ježovnik prodrla, Roš v ožji volitvi. Ostali kandidatje narodne stranke ostali tokrat v manjšini. Shod zaupnikov narodne stranke. Kakor smo že v zadnji številki naznačili, se vrši takoj po ožji volitvi (ki bode 23. t. m.) shod zaupnikov cele stranke. Ta shod sklicujemo na dne 26. t. m. ob pol 2. uri popoldne v Narodni dom v Celju. Na dnevnem redu je pogovor o položaju in stališče nasproti poslancem. — Prosimc naše okrajne odbore, da se takoj posvetujejo o položaju v okrajih in da se že vnaprej dogovore o možeh, katere pošljejo na shod. Število se ne omejuje. Podrobnejše v prihodnji številki. Opozarjamo na velikansko važnost tega shoda za stranko ter pričakujemo obile udeležbe iz vseh krajev Spodnje Štajerske. Izvrševalni odbor narodne stranke. Delavci v okrajih Laško, Sevnica in Brežice! Spominjajte se, da je samo s pomočjo naprednih Slovencev bil v Mariboru izvoljen so-cijalni demokrat Resel. Zdaj potrebujejo napredni Slovenci Vašo pomoč zoper klerikalca odvetnika dr. Benkoviča. Ali se more socijalni demokrat v Vašem okraju sploh pomišljati, ali naj voli naprednega Slovenca Roša ali nazadnjaka dr. Benkoviča? Delavci, 23. maja pokažite, da v boju zoper nazadnjaštvo moramo biti edini! Narod zmagal! Pred pol letom smo ustanovili narodno stranko. Zakaj? Da bi v ti organizaciji mogli nspešnostno delovati za napredek — svoj ? Ne, za napredek štajerskih Slovencev. Toda slabo smo bili sprejeti. Zasmeh, preziranje, obrekovanje s strani politikov okoli „Slov. Gospodarja" in prvakov! To je bil pozdrav za delavce narodne stranke. Dne 7. svečana se je v Mariboru sklenilo ubiti našo organizacijo. Sprave ni hotel sprejeti dr. Korošec in ne prvaki. V silobranu smo pozvali narod, naj odloči in narod je pretekli torek odgovoril slovesno. Star komando „Slov. Gospodarja" je doživel strahovit poraz. Franc Roblek, katerega je podpirala narodna stranka nasproti vsiljencu tako-zvane kmečke zveze dr. Povaleju, je pri volitvi sijajno zmagal, enako Vinko Ježovnik nasproti deželnemu odborniku Robiču, ki se je zastopnikom narodne stranke 7. svečana posmehoval. Zagovornik nazadnjaštva in sovražnik šole dr. Benkovič istotako ni bil izvoljen in pride v ožjo volitev. Ostali kandidati, katere ienodnirala naša. in naš list, dobili so povsod častno manjšino. Naše moči so bile prešibke izvojev|ti zmago na celi črti, dosegli smo pa uspehe, katerim se vsakdo čudi. In zdaj? Narodna stranka se nikakor ne bo udala pijanosti zaradi zmage, ampak si je v svesti velike odgovornosti, katera jo zadene s tem. da je tudi v zakonodajnem zastopu prišla do vpliva in moči. Ne zadene nas vsa odgovornost Kmečka zveza je dobila več zastopnikov nego mi, tem večje so tudi njene dolžnosti nasproti narodu. V razmerju števila zastopnikov zaupa pa tudi narodna stranka, da bode častno sodelovala za boljšo bodočnost naroda. Zelo obžalujemo, da se ni posrečilo stranki priboriti zmago tudi našim dičmm somišljenikom Vinku Žurmanu, Jakobu Zadravcu, Viktorju Gla-serju in Josipu Mursi. Štajerski Slovenci bi bili v njih pridobili neupogljive in značajne zastopnike. Toda niso izgubljeni za naš narod, kateri jih bode čislal in jih zmiraj pozdravljal kot svoje odlične sinove. Mi jim izrekamo globoko zahvalo, da so s svojo osebnostjo možato stopili na bojno polje za napredek naroda. Slava Glaserju. Žurmanu, Mursi, Zadravcu! Vodstvo narodne stranke si je v svesti svojih nalog. Sklicujemo Vas, cenjeni somišljeniki, na trezno posvetovanje o bodočem postopanju. Dobra stvar je zmagala. Toda v zmagi ne smemo pozabiti na bodoče naloge. Trdno bode treba rokave zavihati in neumorno — delati. Naj kmečka zveza pokaže, kaj zna in vzmore, mi pa pojdimo naprej po začrtani poti. Tekmovanje v delu bodi pa v blagor skupnega naroda! Izid volitve. Celje-Ormož. Rebek 1180, Marckhl 2687, Sonnleitner 833. Rebek je torej padel, zmagal je Markchl s približno 670 glasovi večine. Zgodilo se je to vsled nečuvenega nasilstva od nemške strani, vsled nemarnosti slovenskih volilcev v nekaterih krajih terkonečno vsled izdajstva v naših lastnih vrstah. Malenkostna večina 600 glasov naravnost bije v obraz nemški nadutosti, ki je proglašala te kraje za popolnoma nemške. Prvikrat in gotovo tudi zadnjikrat so dobili Nemci ta mandat v svoje roke. O volitvah v tej skupini bomo govorili še obširneje. Rebek, Markhl, Sonnleiter Studence 73 64 473 Celje 144 699 30 Ormož 36 111 — Gortina 25 56 14 Konjice 12 163 9 Vojnik 38 69 — Muta 19 96 82 Sevnica 263 49 32 Ljutomer 64 111 3 Marenberk 16 126 12 Zg. Vižinga 118 10 — Brežice 44 130 2 Rogatec 4 116 3 Vuzenica 109 41 27 Slatina 2 112 _ Šoštanj 76 137 7 Sobota 7 47 57 Št. Lovrenc n. M. 26 92 63 Laško 26 94 2 Vitanje 12 68 2 Slov. Bistrica 39 162 5 Slov. Gradec 24 135 10 1180 2687 833 Volitve v celjski mestni skupini. Ta volilni okoliš je bil tako umetno sestavljen, da bi morali imeti Nemci na večne čase brez vseh skrbi večino. Vendar se je moč nemštva pokazala kot prav nezuatna. Kljub največjemu pritisku so dosegli le majhno večino. Če bi bili Slovenci v večji meri storili svojo dolžnost v nekaterih trgih in če bi socijalisti dosegli toliko, kakor so se pred volitvo hvalili, gotovo bi prišlo do ožje volitve med Nemcem in Slovencem. Slovenci so bili srednje pridni v Celju, prav dobro v Sevnici, najlepše uspehe so pa dosegli ob meji zlasti v Vižingi in Vuzenici, kar je zasluga vrlih delavcev narodne stranke ob Dravi (Pahernik, Mravljak, dr. Pregl). Zelo sramoten je za Slovence izid v Konjicah, v Ljutomeru in Ormožu in Brežicah. V Šoštanju smo tudi več pričakovali. Socijalisti v Celju so dosesfli sramotno nizko število glasov, tudi drugje mnogo manj, nego se je pričakovalo. Nemci so delali skrajno pridno in so spravili zadnjega moža na volišče. Priznati moramo, da javno tokrat niso bili nasilni, ampak imajo za svoj uspeh zahvaliti tihemu neumornemu 'delu, seveda tudi ostremu pritisku nasproti količkaj odvisnim volilcem, deloma pa nepravilnostim. Splošno je bila volitev za Slovence velikega pomena, ker smo vkljub razmeram dosegli jako častno število glasov, kar je pripisovati zelo srečni kandidaturi. Nobeden slovenski kandidat bi ne bil dobil toliko glasov kakor g. Ivan Rebek. V imenu slovenske stvari in narodne stranke, koji zvest član je gospod Rebek, mu izrekamo srčno zahvalo za njegov velikanski trud, kterega je imel v prid slovenstva v tem volilnem okrožju. Celje - Vransko. Roblek sijajno zmagal z nad 1400 glasovi večine. Roblek 4131 glasov, Povalej 2658, Vidmar 451, Vodopiutz 150. Bitka je končana! Ljudstvo je govorilo jasno in glasno, da si noče dati komandirati. Savinska dolina, dalje Šmartno, Višnja vas, Škofja vas, Dramlje itd. so sijajno pokazale, kako si mora svoboden slovenski narod voliti svojega poslanca, Živel kmečki poslanec Franc Roblek! Razmerje glasov v celjsko-vranskem okraju: Roblek, Povalej, Vodopiutz, Vidmar Žalec 219 25 Gotovlje 122 10 Št. Peter 123 89 Št. Jur-trg 40 60 Vransko 117 50 Št. Jeronim 137 52 Šmartno v R. d. 152 35 — _ Višnjavas 129 10 — — Grajskavas 52 2 — ■ — Gomilsko 93 10 — — Prekopa 110 5 — — Oelje-okolica 218 323 63 150 Petrovče 290 62 2 24 Braslovče 280 177 — — Polzela 177 97 23 1 Škofjavas 212 75 10 Št. Jur okol. 104 422 20 1 Griže 115 80 28 — Kalobje 91 63 2 — Št. Lovrenc 18 57 40 — Novacerkev 195 64 — _ Št. Pavel 280 77 — — Pirešca 316 65 — — Frankolovo 59 138 — _ Svetina 11 65 1 , 1 Dramlje 153 66 — — Teharje 35 127 37 166 Št. Jur ob T. 244 123 — .— Marija Reka 44 6 10 — Dobrna 19 217 — 1 Sijajni dokaz ljubezni in spoštovanja ljudstva do kmečkega poslanca Robleka je bila sinočnja bakljada v Žalcu. Nad 2000 ljudi iz Savinske doline se je zbralo, da počasti svojega poslanca. V velikanskem sprevodu se je pomikala množica s šoštanjsko narodno godbo od kolodvora proti Roblekovi hiši. kjer se mu je prirejalo burne ovacije. Poslanca je pozdravil v imenu narodne stranke g. dr. Karlovšek, čestitajoč ljudstvu, da si je takega moža izbralo. G. poslanec Roblek se je iskreno zahvalil. Mogočni „Živijo Roblek" so orili po zraku in Savinska dolina se je tresla pod streli iz topičev. Zatem se je vršila javna ljudska veselica. Ljudstvo je vstrajalo pozno v noč. Brežice - Sevnica - Laško. Dr. Benkovič pride v ožjo volitev z narodnim kandidatom Rošem. Dobili so: Dr. Benkovič 3759. Ros mi 1857. čobal 1690. Moscon 403. Kljub temu. da je napel dr. Benkovič vse sile, da zrnata pri prvotni volitvi, kljub temu, da so duhovniki zanj razvili naravnost podlo agitacijo, kljub temu se je pokazalo, da ljudstvo ne mara tega demagoga. Ostal je napram nasprot-niškim kandidatom v manjšini in pride v ožjo volitev z Rošem. — Možje brežiškega, sevniškega in laškega okraja! Vaša častna naloga je sedaj, da dne 23. maja priborite našemu kandidatu zmago. V boj za Roša! V Trbovljah je dobil Roš 615, Cobal 1144 in Benkovič 299 glasov; kakor iz tega razvidno, je dobil Čobal velikansko večino svojih glasov v Trbovljah. Marenberg-Slovenjigradec-Šoštanj-Gornjigrad. Ježovnik prodrl. Ježovnik 3514, Robič 3203. drugi 280. Ljuta je bila borba v tem volilnem okraju. To kaže tudi izid volitve. Prvi naskok na kleri-kalizem in prvaštvo v tem okraju se je posrečil. Živel kmečki poslanec Ježovnik! V slovenjegraškem okraju je dobil narodni kandidat Ježovnik'dvetretjinsko večino. To kaže sledeči izkaz: Ježovnik Robič Stari trg 42 56 Golavabuka 81 51 Št. Ilj pri Misl. 82 28 Št. Janž pri Dr. 69 19 Lehen pri SI. gor. 106 87 Št. Martin 128 33 Mislinja 182 30 Sv. Miklavž 107 17 Otišni vrh 101 10 Pameče 93 23 Podgorje 92 50 Rozbor 90 12 Sele 44 5 Št. Vid 77 24 Vrhe 52 20 Šmarje-Rogatec-Kozje. Volilni okraj Rogatec, Šmarje, Kozje. Dr. Korošec je zmagal s 4187 glasovi. Vinko Žurman je dobil 1654 in štajercijanec Drofenik 654 glasov. Žurman dr. Korošec Drofenik Dobrina o 67 — Donačka gora 19 104 41 v Sv. Trojica 33 34 4 Sv. Florijan 3 114 3 Šmohor 1 27 1 Sv. Katarina 19 7 - Nadole 9 70 __ Nimno — 26 '_ Poplat 2 61 -- 1 Rajnkovec 4 30 _ Sv Rok 1 92 45 Slatina okol. 75 108 7 Žetale 84 19 _ Sečevo 21 26 _ . Takačevo 36 6 25 Čermožiše 38 46 1 Brestovec 17 15 1 Sv. Ema 30 69 5 Lemberg 4 14 18 Šmarje trg 38 43 9 Šmarje okol. 18 262 109 Nezviš 10 21 1 Št. Peter v M. selu 54 50 39 Ponkva 185 192 18 Roginska gorca 32 49 - Slivnica 44 107 19 Zibika 30 96 _ Sv. Štefan 12 52 47 Sladkagora 8 113 85 Žusem 21 77 62 Tinsko 18 35 8 Št. Vid 58 51 10 Dobje 43 183 4 Kozje 21 109 7 Drensko rebro 1 127 _ Buče 18 72 _ Gorjane • 7 87 _ Podsreda 47 43 _ Koprivnica ■j 59 _ Križe 23 73 Loka 2 54 __ Lastnič 32 69 36 Podčetrtek 6 22 Pilštanj 8 99 2 Mrčno selo 2 89 _ Št. Peter p. Sv. g. 270 102 - Planinska vas 2 48 _ Presično 64 1 __ Prevorje 3 54 - Zagorje 16 30 - Sedlarjevo 37 30 - Zdole 6 74 _ Sopota 15 43 5 Imeno • > o 99 6 Št. Vid n. Planino 3 80 _ Kamen vel. 2 88 _ Verače 19 76 1 Veternik 2 51 2 Virštanj 37 34 — Ptuj-Ormož. V ptujsko-ormoškem volilnem okraju je zmagal klerikalec Ploj z 5390 glasovi proti narodnem kandidatu Zadravcu, ki je dobil 2159 glasov; Nemec Ornig je dobil 1317 glasov. Uspeh je lep; klerikalci in prvaki naj uvidijo, da njihoive trdnjave ne stoje tako trdno. Maribor desni breg. V okraju Maribor desni breg je dobili klerikalec Pišek 4314, Glaser 317, Kresnik (Štajer-čevec) 2077, Vidmar (socijalist) 834. Pišek je izvoljen. V okraju Maribor levi breg je dobil klerikalec Roškar 6189, Mursa 839, Senekowitsch (Šta-jerčevec) 1706, Kukovec (socijalist) 297. Roškar je izvoljen. VVastian v Mariboru propadel. Sam si je skoval Wastian za sebe volilni okraj in je mislil, da gotovo zmaga. Toda ta naj-zagrizenejši sovražnik vsega, kar je slovensko, je padel. Dobil je 1805 glasove, krščanski socijalist Lackenbacher 184, Slovenec Tratnik 54, in socijalni demokrat Resel 2075 glasov. Resel *e izvoljen. Maribor kot nemška trdnjava je padel. Sijajni uspeh v Mariboru, kjer je padel Slo-venožrc Wastian, je v veliki meri zasluga e:. dr. Rosine. Ta mož je trezno presodil položaj, modro ga znal politično izkoristiti v enem najvažnejših trenutkov za mariborske Slovence. Na skupnem posvetovanju Slovencev je on predlagal, naj se v tem trenutku ne stavi slovenskega kandidata, ampak naj vsi Slovenci pomagajo strmoglaviti Wastiana. Peščica mariborskih Slovencev pod vodstvom kratkovidnega klerikalca dr. Verstovška je vkljub temu postavila slovenskega kandidata, in je — kakor je volitev pokazala — mariborske Slovence samo osmešila. Dr. Rosina in ž njim velika večina naprednih mariborskih Slovencev pa so vztrajali pri prvotnem sklepu in so oddali vsi glasove Reselu. S tem so mu pripomogli do zmage in so strmoglavili Wastiana. V Gradcu pride v dveh okrajih do ožje volitve med nemškim nacijonalcem in krščanskim socijalistom, v dveh okrajih sta pa zmagala soci-jalna demokrata Pongratz in Resel. V mestni skupini Ptuj-Upnica je bilo oddanih 4184 glasov; Vsenemec Malik je dobil 1401, krščanski socijalist Kremser 1253, nemški nacijo-nalec Radel 666, socijalist Jodlbauer 823 glasov. Torej bo ožja volitev med Malikom in Kremser je m. Koroško. Grafenauer z 1009 glasovi večine prodrl. Strastna je bila borba v slovenskem koroškem volilnem okraju. Nemci so napeli vse sile, da iztrgajo koroškim Slovencem ta edini mandat. Ni se jim posrečilo. Mi čestitamo vrlim bratom Korošcem na tem uspehu. Živel Grafenauer! V velikovškem okraju bo ožja volitev med Jožefom Nasrele (napred. Nemec) in Florijanom Ellersdorferjem (Slovenec). Prvi je dobil 1751, drugi 1543 glasov. Soc. dem. Eich je dobil 1409 glasov. V Celovcu je izvoljen Dobernig z 2009 glasovi. Slovenski števni kandidat Osana je dobil 76 glasov, soc. dem. Riese 702 glasa. V beljaškem volilnem okraju je zmagal so-cijalni demokrat Riese s 3376 glasovi nad Vse-nemcem dr. Angererjem (1412 glasov) in nemškim nacijonalcem dr. Aichelbergom (477 glasov). V volilnem okraju Celovec-okolica je bil ljut boj. Slovenec Podgorc je dobil 1297, nemški na-cijonalec Kirschner 1899 in socijalist Lukas 1404 glasove. Ožja volitev med Kirschnerjem in Lu-kasom. Kranjsko. Razmerje glasov na Kranjskem. V 10 slov. kmečkih volilnih okrajih: Ljubljanska okolica: dr. Šusteršič 4120 Žirovnik 587 Petrič (soc. dem.) 991 Kranj-Škofja Loka: Demšar (kler.) 4507 Novak (napr.) 415 Kamnik-Brdo: Krek (kler.) 4800 Sršen (napr.) 721 Radovljica-Kranjska Gora: Pogačnik (kler.) 4112 Čop (napr.) 564 dr. Dermota 791 Idrija-Logatec-Vrhnika-Cerknica: Gostinčar (kler.) 4731 Gruden (napr.) 1400 Kopač (soc. dem.) 113 J Postojna-Vipava-Senožeče-Lož-II. Bistrica: Žitnik (kler.) 5648 Dekleva (napr.) 2985 Mozetič (soc. dem.) 168 Litija-Višnja Gora-Radeče: Povše (kler.) 4751 Cankar (soc. dem.) 1302 Ribnica-Vel. Lašče-Žužemberk: Jaklič (kler.) 3965 Skubic (kler.) 331 Rudež (napr.) 178 Rus (napr.) 134 Metlika-Novo mesto: šuklje (kler.) 5C31 Krško-Trebnje-Kostanjevica-Mokronog: dr. Hočevar (kler.) 4564 Penca (napr.) 1385 Gombač (napr.) 873 Med Hribarjem in Kregarjem v Ljubljani je ožja volitev potrebna! Hribar (narodno-napreden) je dobil 2589, Kregar (klerikalec) 1526, Kristan (soc. demokrata) 641 in Nemec Del Cott 418 glasov. Na Kočevskem je izvoljen nemški napred-njak grof Auersperg proti klerikalcu Obergfollu. Primorsko. V tržaški okolici je izvoljen Slovenec dr. Rybaf. Dr. Rybar je dobil 4518, soc. demokrat Jer-nejčič 1444 in italijanaš Tancer 712 glasov. V Trstu sta definitivno voljena 1 Slovenec in 1 soc. demokrat. Italijanski soc. demokrati pridejo v 3 okrajih v ožjo volitev. Slovenski glasovi v mestu so narasli od zadnjih volitev za 2000. Soc. demokratje so fraternizirali s Slovenci pred „Nar. domom". Radost nepopisna. Razmerje glasov v Trstu. Slovenskih glasov je bilo oddanih v vseh 4 okrajih 3897, laških 7659, socijalno-demokratskih 8830 in krščansko-socijalnih 1932 glasov. V Gorici je izvoljen Lah dr. Marani, župan goriški; dobil je 2183, Kopač (Slovenec) 904 in Skabar (socijalist) 288 glasov. Na Tolminskem je izvoljen dr. Anton Gregorčič (klerikalec), v goriški okolici J. Fon, sod. tajnik v Gorici (klerikalec). Na Krasu bo ožja volitev med dr. Petrom Laharnarjem (kler.) in Alojzijem Štrekljom (nar. napr.). V Istri so izvoljeni vsi 3 Hrvatje (Man-dič, Vek. Spinčič in M. Laginja). Vsi 3 Italijani pridejo v ožjo volitev. V Istri prideta v dveh italijanskih okrajih italijanaša Rizzi in Bartuli v ožjo volitev z dr. Laginjo. Druge dežele. Ministri kot kandidatje. Prade in dr. Pacak sta izvoljena, dr. Foft in Derschatta prideta v ožjo volitev in Marchet je propadel. Schonerer in Stein, dva vsenemška kričača, sta pri tokratnih volitvah propadla. Največji organizirani stranki v bodočem državnem zboru bosta socijalnodemokratična in kr-ščansko-socijalna. Na Nižjem Avstrijskem so dobili od 64 mandatov krščanski socijalisti 40, soc. demokratje 12, nemška napredna stranka 1. Ožjih volitev 11. Na Češkem so od 130 mandatov socijalni demokratje doslej dobili 29. V 67 okrajih so ožje volitve. Povsod stoje socijalni demokratje proti raznim strankam. Naučni minister dr. Marchet je propadel v badenskem okraju na Nižjem Avstrijskem s 15 glasovi manjšine. Pri ožji volitvi v tem okraju se bota borila socijalni demokrat Winarski in kršč. socijalist Zeiner. Na Nižjem Avstrijskem so v splošnem zmagali krščanski socijalisti. Vendar so tudi oni z glasovi nazadovali, osobito na Dunaju, in narasli so glasovi socijalne demokracije. Na Dunaju so dobili od 33 mandatov soc. demokratje 8, napred-njaki 1 mandat; v 5 okrajih pride do ožjih volitev in bodo zmagali naprednjaki. Na Zgornjem Avstrijskem, Solnograškem in Tirolskem so izvoljeni po veliki večini klerikalci. V Pragi so v predmestjih izvoljeni socijalni demokratje Soukup, Nšmec in Černy. V mestu pride v 1. okraja do ožje volitve med Baxo (ra-dikalec) in dr. Houser (soc. demokrat); v 2. okr. ožja volitev med Richterjem (nemški nacijo-nalec!) in Cehom (Mladočeh); v 3. okraju je izvoljen Staročeh dr. Srb; v 8. okraju ožja volitev med Klofačem (narodni socijalist) in Neumanom (Staročeh); v 10. okraju ožja volitev med dr. Foftom (trgovinski minister) in Klofačem (narodni socijalist). Dnevne novice. Poročila o raznih shodih, ki so se vršili pred 14. t. m. smo prinesli čisto kratko, ker nimajo sedaj več velikega pomena. Dopisa iz Nove Štifte v eni zadnjih številk ni pisal mladenič Franc Černovšek od tam. To izjavljamo, ker ga nekteri tega sumničijo. — Ur. „N. L." Oblak se je utrgal dne 11. t. m. popoldne nad Poijčanami. Vsula se je tudi toča. Nekoliko toče so imeli tudi okoli Ptuja. »Mariborski Sokol" se krepko razvija. Po dobrem mesecu obstanka se že pripravlja za javen nastop. Dne 9. junija t. 1. priredi v mariborskem Narodnem domu javno telovadbo na orodju in prostih vaj praških, določenih za vsesokolski zlet v Pragi, ki se ga udeleži tudi ^Mariborski Sokol". Pri javni telovadbi bo svirala slovenjebistriška narodna godba. Natančnejši spored se objavi v kratkem, V petek dne 10. t. m. in v nedeljo dne 12. t. m. so se vršili Roševi shodi v Trbovljah, Raj-henburgu, Zakotu pri Brežicah in na Blanci. Udeležencev na vseh shodih je bilo do 1800. G. kandidata je spremljal na teh shodih dr. Gosak. Govorili so nadalje v Trbovljah dr. Dimnik, jurist Kramer, v Zakotu dr. Strašek. na Blanci dr. Ser-nec in dr. Zabukošek. Navdušenje za Roša povsod veliko. Novi mestni dom v Ptuju mislijo že 18. avgusta slovesno otvoriti. Poročil se je v soboto popoldan v Maksimi-lijanovi cerkvi v Celju g. Martin Voh, finančni komisar z gdč. Marto Simonischekovo, hčerko go-stilničarke v gostilni ..Stadt Graz"' na Graški cesti v Celju. t G. Anton Žager, nadučitelj v Petrovčah, častni član občine Kokarje itd. je umrl dne 11. maja ob 5. uri zjutraj v Petrovčah v 50. letu svoje dobe. Pokojnik je bil priljubljen ne samo med svojimi kolegi, pridobil si je tudi simpatije svojih učencev in njih roditeljev. Naše sožalje rodbini. N. v m. p.! cv Šolske sestre v Celju in — politika. Enkrat za vselej mirno opozarjamo č. šolske sestre kot učiteljice na slovenski dekliški šoli, naj v prihodnje opuste nastope v šoli, kakor je sledeči: Sestra S. je v tretjem razredu učenke vpraševala, koga bodo njih očetje volili. Na koncu pa se je molilo za ,.gospoda Povaleja, da bi skoz prišli". Deklice so to seveda staršem povedale. — Mi zahtevamo, da društvo, ki vzdržuje to šolo, odločno napravi enkrat za vselej konec takemu „učenju". ker bi sicer morali govoriti drugače. cv Povalejeva obrekovanja pred sodiščem. Minolo soboto so stali pred celjsko okrajno sod-nijo kmetje in drugi, katere je tožil propali kandidat Povalej zaradi dogodkov v Galiciji, Št. Pavlu in Novi cerkvi. Kakor znano, shodi Po/alejevi v teh krajih (kakor sicer tudi po drugod!) se niso posebno obnesli vsled zavednosti kmetov, zato se je Povalej v otročji jezici hotel maščevati nad kmeti. V svojih obtožnicah je nakopičil polno obrekovanja in neresnic. Seveda je to sodnija spoznala in je vse tožene oprostila. Slovenski trgovci, pozor! Zelo dobro idoča trgovina in gostilna, v najživahnejšem trgu na Spodnjem Štajerju, z velikim prometom in izdatnim dobičkom, je za oddati. Natanko pove slov. trg. društvo v Celju. Potres. V Ljubnem Donawitzu na Gornjem Štajerskem je bil 10. t. m. ob četrt na šest zjutraj hud potres, ki je trajal tri sekunde. Potres se je širil na severozapadno stran, čutili so sunke v raznih krajih na Semeringu in proti Weichsel-skemu pogorju. Umrl je v pondeljek zjutraj po daljšem bo-lehanju g. Aleksander Falk, učitelj v Trbovljah v 38. letu svoje dobe. N. v m. p.! Zahvala. Vsem volilcem, ki so neustrašeno glasovali za neodvisnega kandidata g. Vinko Je-žovnika in mu pripomogli k sijajni zmagi, izreka iskreno zahvalo gornjegrajska organizacija narodne stranke. Velik požar je uničil sinoči dne 15. t. m, skoro celo vas Polče pri Braslovčah. Velik požar. Včeraj, dne 15. t. m. je eorel vrh v Oreški v župniji Sv. Benedikt v Šiov. gor Zgorelo je 6 ali 7 hiš. Slovenski umetnik v tujini. Spodnještajerski rojak, akad. slikar Fran Tratnik je postal sotrud-nik pri svetovnem satiričnem listu „Simplizissi-mus", ki izhaja v Monakovem. V temu tedniku so proizvedene slike najizbranejših slikarjev-katika-turistov, zato častitamo mlademu umetniku na tem uspehu. Doktor modroslovja postane v petek dne 17. t, m. štajerski rojak g. Dragotin Šanda. Čestitamo! Praga. Slovenski aKademiki, zbrani v slov. akad. društvu »Ilirija" v Pragi, zahtevajo od vseh slovenskih poslancev, ki jih bo poslal slovenski narod v državni zbor, — naj pripadajo tej ali oni stranki, — da uresničijo s slovansko večino upravičeno zahtevo slovenskega naroda po lastnem vseučilišču. Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu je sklenilo, da se udeleži dne 18., 19. in 20. maja t. 1. posvete nove vseučiliščne zastave in 35 let- iiice obstanka hrv. akad, podp. društva z zastavo ako se oglasi dovoljno število udeležencev. Odbor prosi torej vse stare hiše in člane, ki se mislijo udeležiti te slavnosti, da javijo to takoj društvenemu odboru. Pri občinskih volitvah v Libučah pri Pliberku so zmagali Slovenci v vseh treh razredih in tako vrgli neinčursko gospodstvo. cv Volilni shod v Libojah na praznik Kristn sovega vnebohoda popoldne se je prav dobro ob-nesel. Nad sto kmetov in delavcev je pazljivo in mirno sledilo besedam g. Fridriha, Tudi g. Piki iz Žalca je govoril in priporočal volilcem g. Rob-leka, za katerega so bili navdušeni enoglasno vsi, kmetje in delavci. Gospoda Koroščevega ka libra, tudi med hribovskim prebivalstvom zgubljate zaupanje in spoštovanje! 1 Shod pri Sv. Trojici v Slov. Gor. minolo nedeljo se je obnesel sijajno. Nad 200 volilcev se je zbralo. Pripeljal je benediški Roškar kakih 10 fantiče v s seboj, pa so ga našinci postavili na zrak. Predsedoval je shodu g. Franc Kramberger, veleposestnik iz Gočeve, podpredsednik je bil g. Lešnik. Govorili so: urednik Spindler,-Lesničar, Štupica. Kramberger itd. Posebno je g. Štupica ostro grajal razmere pri okr. zastopu, pri posojilnici in hranilnici v Št. Lenartu. Ker je teh razmer sokriv Roškar, bomo o prvi priliki spregovorili o njih tudi javno besedo. Vsi zborovalci so se izrekli za kandidaturo g. Mursa. 1 Roškar pri Malinedelji. Minoli četrtek se je zbralo na 400 kmetov. Roškar je bil sklical shod. Jurjevski kaplan Štuhec je hotel imeti za predsednika Rautaša, a večina si je izvolila Razlaga iz Sitarovec. Roškar je nemoteno govoril veliko obljuboval. Ko je kaplan Štuhec začel huj skati in je razburjenje raslo, se mu je odvzela beseda. Pri nas voli vse Mursa. — Pri Sv. Križu na Murskem polju je istega dne zboroval Roškar in je podlo hujskal proti uciteljstvu in šoli. Ko sta nadučitelj Cvetko in učitelj Mau-rič dostojno njegove laži zavračala, so ju nahuj-skani zvezarji odstranili. Roškar, le hujskaj. prfde čas, ko te bodo isti sedaj nahujskani — tepli. š Koroščev shod v Št. Petru pod Sv. Gorami dne 12. t. m. je bil razbit. Okoli 1500 kmetov je hrupno demonstriralo proti Korošcu. Ta je v senci bajonetov se umaknil v farovž. Med kmeti je bilo nepopisno navdušenje za Žurmana in narodno stranko. m Robič v III. redu. Kako ljuta je bila borba na Sp. Štajerskem, kaže dejstvo, da je boj dosegel tudi tihe zidove samostana Nazarje. Tudi redovniki, ki so se odpovedali vsemu posvetnemu, so morali pomagati zapriseženim kandidatom kmečke zveze na poslanski stolec na škodo kmetov. Kako dober slovenski kandidat je Robič. se vidi na tem, da je pred shodom na Gorici govoril blaženo nemščino. — Na praznik Vnebohoda na shodu tretjerednikov pa je P. Elekt pridigal to-le: „Možje volilci! Volite krščanskega moža, kakor je Franc Robič. O a je v III. redu, torej mu smete zaupati svoje težnje in svoje glasove.'1 b Dr. Benkovič — na begu. Minoli četrtek je moral bežati ta „odrešenik" brežiškega okraja iz Bizeljskee:a, kjer je napovedal shod, iz Artič in iz Kapel. Ljudstvo ga ne mara. Dopisi. Mozirje« „Savinjski Sokol" je imel pri dobri udeležbi v četrtek, 9. t. m. 27. izredni občni zbor. Br. podstarosta Drukar otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter apelira na brate Sokole, naj delajo z vsemi silami na to. da bo Sokol v Mo zirju živel lepo in pravo sokolsko življenje, da ne bo, ko smo ga jedva 19. febr. 1905. zbudili, sedaj zopet zaspal. Povod današnjega občnega zbora je odstop br. staroste Rudolfa Pevca, ki je od dneva probujenja do danes čvrsto in prav sokolsko vodil naš prapor. Izvoliti nam je tedaj novega starosto. Ker nas je pa o Vel. noči zapustil dosedanji tajnik in blagajnik br. Radivoj Tušak, voliti nam je tudi enega odbornika. Na predlog se je volilo po listkih. Starostom je bil izvoljen brat dosedanji preglednik računov — dr. Jože Goričar, distr. zdrav. To izvoljen je so navzoči bratje burno pozdravili. Odbornikom pa je bil voljen br. Peter Miklavec. Govorili so še razni govorniki ter navduše vali brate k vztrajnemu sokolskemu delu. Polje je široko in večidel celina; na delo tedaj! .,Savinjski Sokol" ne sme zaostati v najmanjše za drugimi Sokoli! Da bi vrlo dobro uspeval in frfotal vedno više in više v vedri savinski zrak! Na delo do ciljev — Tyrševih! — Na zdar! Rado. Vučjavas na Murskem polju. Pri nas se je ustanovilo dne 28. aprila ..kmetijsko bralno društvo" ter si je izmed 37 isti dan pri-stopivših članov izvolilo predsednika in podpredsednika, odbornike in njih namestnike, povrh še tri preglednike. Predsedništvo je na občo željo prevzel za tekoče društveno leto e:. Cvetko. — Nato je določil občni zbor časopise, pri čemur so se predlagatelji ozirali osobito na kmetijske strokovne časnike. Na isti način se je določila tudi udnina, ki znaša za to leto 2 kroni, da se društvo čim prej gmotno utrdi in si oskrbi dovoljno knjižnico; potem se more in sme znižati. Radi izredno slabega vremena udeležba sicer ni bila bogvekako velika, a prisotni so se brez izjeme vpisali za ude. Odsotnih je bilo največ takih, ki celo stvar napačno razumevajo ter goje neke nepotrebne politične predsodke. Takim bodi povedano na tem mestu še enkrat, da novoustanovljeno „kmetijsko bralno društvo-' z duhove razburjajočo politiko nima niti sedaj, niti ne bo imelo v bodoče nič opraviti, kakor je govor nik nadašal to že na občnem zboru. Brez skrbi in pomislekov se smejo vsi, ki jim je sploh mar čitanja in napredka, okleniti mladega društva; častno za nas in za razvoj in procvit društva zelo koristno bi bilo, ako bi postopali vsi z združe nimi močmi. Ne smemo tudi pozabiti omeniti do mačih (vučenskih in bučečovskih) mož in fantov ki so po kratkodobnem vežbanju ta dan prvič nastopili ter nam zapeli prav dobro nekaj lepih moških zborov. Le vztrajajte in radi prihajajte k vajam! Poleg duševne izobrazbe, ki si jo pridobimo z marljivim čitanjem ter v medsebojnih razgovorih, hočemo si žlahtniti z lepo besedo tudi svoja srca, hočemo gojiti plemenita čuvstva. Samostojno mišljenje in prepričanje ter plemenito čustvovanje — to oboje pa je neobhodno potrebno olikanemu človeku. LISTEK Za tržke pravice . . . Dogodbica. — ,T. G. Dobletinski. III. Zopet je ležala temna noč okoli Kunšperka; sem od močvirnate Sotle pa se je vlekla gosta megla, iz katere je enakomerno pršal droban dež. Niti za ped se ni videlo naprej. V Sredčanah so kmalu po deseti uri ugasnile luči vsepovsod; le iz dveh hiš se je še svetlikala za rdečezastrtimi okni bleda luč. Bdeli so namreč v Zalokarjevi bajti, kjer je priletna Zalokarca, že večletna samska vdova morala pred par dnevi nakrat — bogve kako je to prišlo? — leči v otroško posteljo. — Blažkova gostilnica, ki je bila v pondeljkih navadno brez gosta, je imela tokrat izjemo. Za črvivo, črešnjevo mizo sta sedela dva gosta in sicer stari Kražajnk in pa tržki čuvaj Janža ter pila kislo vino in dremala. Ker je naš Janža res nekaj povsem originalnega, bodisi glede značaja in pa osebe same, in ker igra Janža v naši povestici prvo junaško vlogo, je potrebno, da ga vsaj nekoliko predočim. Janža je opravljal v Sredčanah hkrati več služb. Bil je tržki redar in nočni čuvaj obenem. Razven se je dal Janža naprositi še za marsikatero drugo koristno opravilo. Tako je na primer spisaval materam in ljubicam pisma za fante, ki so služili v vojakih ali se nahajali kje drugje na tujem; tolmačil je tržanom od davkarije in sodišč došle nemške pozive in spise, sestavljal prošnje izključno le v nemškem jeziku; v največjem delu je šel tudi na polje in je storil za dva druga. Skratka: Janža je bil tržanom prepotrebna in koristna oseba, zato je bil priljubljen in ljudje so mu radi zaupali. Sicer je bil Janža zraven svojih dobrih in slabih navad še poosebljena mirnost in tudi ni nikdar potikal svojih rok tje, kjer bi se lahko opekel ter je znal ob vsaki priliki odgovoriti, da mu je bilo prav. — Od svoje službene, baje skrajne točnosti si ni pustil jemati prav ničesar in če se je kdo včasih obregnil vanj, češ, da je pretekle noči pozabil klicati polnočno uro, mu Janža sicer ni ničesar odgovoril, le svoj dolgi in sila koščeni obraz je zategnil v tako zaničljive gube, da je s tem povedal napadalcu veliko in vse; nato mu je pokazal hrbet, kakor bi hotel s tem reči: Veš, ni vredno, da bi ti odgovarjal! — Mož je pri tem prav dobro vedel, da bi ne bilo varno govoriti, ker bi nasprotnik kaj lahko prišel z dokazi, da je Janža pretekle noči resnično takoj po enajsti uri že spal v Blažkovi gostilnici spanje pravičnega . . . Ako je stopil Janža v Blažkovo gostil-nico — in to se ni redkokedaj zgodilo — moral je vsikdar skloniti gornji del telesa k spodnjemu, da je bil videti kakor navezani cepi; vse njegovo telo pa je bilo koščeno in suho kakor smrtna kosa. — Tržani so mu kupili svoj čas dolgo sabljo, katero je imel nočindan privezano na neizmerno dolgem jermenu in je ni nikdar odpasal, še manj pa izdrl. Ta sablja, starega kova, je bila nekdaj lastnina ulanskega oficirja in se je včasih strahovito opletala okoli Janževih meč ter se vlekla daleč za njim. Tistega večera torej, ko sta Janža in Kražajnk dremala v Blažkovi gostilnici, se je kmalu po enajsti uri previdno priplazila kaka desetorica čudno oboroženih temnih senc do Kražajnkove hiše ter obstala pri prangerju. Brez najmanjšega šuma so položili krampe, motike, lopate in železne droge na tla ter se uprli z vso močjo v pranger. Toda sprevideli so, da se niso varali: treba bode lopate in krampe. Pričeli so takoj z delom zelo oprezno. — Čez kake četrt ure je prišla druga četa, oborožena s koli in cepci ter se nemio pridružila prvim. - Eden je položil cepec na tla in se uprl v pranger, da se je zamajal. ,.Se že maje", je šepetnil drugim, nakar so odložili orodja in dvignili kamen iz jame. V tem je prišel voznik polagoma gori po trgu. vodeč konje za uzdo ter zapeljal voz prav počasi tik prangerja, ki ga je kakih desetero mož dvignilo na voz. Nato so vsi urno splezali na voz in posedli po prangerju. nakar je voznik udaril po konjih, da sta se vspela visoko ter zdirjala s težkim vozom bliskoma iz trga. da je cestno blato štrke-talo na vse strani. Ta nenavadni ropot na trgu je zdramil Janžo iz spanja. Sunil je spečega Kražajmka v rebra, da bi se bil le-ta skoro znašel pod mizo. i-Ti. Kražajnk, ti! ali si čnl? — Ali nisi ničesar slišal, reva ti zaspana?" Pa Kražajnk se je samo utrnil z dlanjo po obrazu in spal dalje; Janža je vstal izza mize, odprl je vrata in pomolil glavo ven. Hladan piš mu je zagnal v obraz gostega dežja, da je takoj zaprl vrata. „Saj ni bilo nič! ... O ti proklete cioper-nice, se že spet gonijo! Sveti križ božji!" je dejal ter sedel na prejšnje mesto in iztegnil nos:© pod mizo. da so onstran mize segale daleč po sobi. * * * Tam, kjer napravi cesta zunaj sredčanskega trga precejšnji ovinek, je skočila temna postava čez cesto v tem hipu, ko je pridirjal voz z pran-gerjem mimo ter je obstala za cesto. Raz voza je nekdo zamolklo popeval: Pranger, oj pranger ta mora bit naš!" Ko je zdrčal voz mimo, je pričel oni na cesti stoječi človek urno stopati proti trgu. Pozneje je nalahko tekel, konečno pa je pridirjal na vso moč sredi trga in bušknil v Blažkovo gostilnico. — V sobi ni bilo razven gostilničarja. Kražajnka in Janže nikogar. Ti trije so prestrašeni planili pokonci. Janža je bil prvi pri prišlecu. ga tresel za obe rami in upraševal venomer: „Kaj vraga te je vrglo tako na moč skozi vrata, ti Miha? — Ali kje gori? — Kaj? — O sakrment, tak povej no, govori, ti šleva šleviasta! — Ti pa res nisi zastonj Tepčev Miha! — Tak govori!" V tem je prišel Miha toliko do sape, d!a je zajecljal: „Prangar so vkradli, prangar! — Ti pa sediš tukaj, ti nočni čuvaj, in vino piješ in prav nič ne veš!" . . . Pri teh besedah so se Janži odprle usta tako naširoko, da bi mu lahko potisnil celi pranger vanje; lice pa se mu je zdrgnilo, da je bilo videti kakor sežgano usnje. ,.A, vkradli? . . . Pranger vkradli?... A . . .?" je vpraševal Janža ves onemogel. „V katero stran so ga pa nesli, kaj?" je poizvedoval že zunaj hiše in pričel izdirati sabljo. Leteli so vsi proti Kražajnkovi hiši, kjer je še pred kratkim stal pranger. Miha je lovil sapo in je zatrjeval: „Podgorci so bili in nihče drugi; poznal sem konje! — Vlupovi konji so bili!" „0 ti jasna strela! O gromska pištola pa vseh ver svetniki, zdaj sem pa v zosu!" je vzdihoval Janža in se vrtel naokrog, ko so obstali pri Kražajnkovi hiši. „Kaj pa plešeš sedaj semintje, ko je treba iti za onimi?" je vprašal Blažek, ko je videl nekako sumljivo stopicanje Janževo. „Sablje ne morem izdreti, sablje, pa je ne morem"', je zarentačil Janža ter se lomil in krčil nad sabljo. Ko je uvidel, da je sam ne zmore, je velel Tepčevemn: ,.Na, Miha, pomagaj! — Ti vleči za sabljo, jaz bom pa držal nožnico''. Miha je res poprijel in obema se je z velikim trudom komaj posrečilo izdreti močno zarjavelo sabljo. Tedaj je Janža iztegnil svoje dolge noge in naglo izginil v temo, da so ti trije ostali na mestu, nevede, kaj bi storili. Kmalu nato je Janža rjovel in razgrajal nekje za trgom, kakor bi se bil spoprijel s celo vojsko: „Kaj!? ali ga daste, ali ga ne daste? — Gromske strele! . . . Čakajte, poštojte, stojte!... Hudiči! Tatovi! Jaz vam pokažem, jaz! Ali ga daste ali ne? . . . Ti, ti! Vlup! . . . Vlup! . . ." Nakrat pa je vse utihnilo in Janže ni bilo več slišati. Pri tej priliki ne smem zamolčati nekega posebnega naključja, ki je doletelo našega junaka Janžo in je vkljub temu, da se je vsled njegove nepazljivosti Podgorcem posrečilo odpeljati pran-ger, odvrnilo od njega veliki del krivde. Ravno na ovinku zunaj Sredčan se je odkrhnila velika kamnita krogla, ki je bila pritrjena vrh prangerja in je padla raz voza in obležala na cesti, ne da bi bil kdo izmed Podgorcev to zapazil. Do te kroglje je pridirjal Janža s sabljo v roki, se spodtaknil vanjo in je padel kar podolgem v cestno blato. Neznansko je takrat zaklel Janža, ko je telebnil na tla in mu je sablja odletela daleč po cesti. Nekoliko je poležal na tleh. potem se je počasi spravil najprvo na vse štiri, si je nekoliko oddahnil in se je postavil na noge. Začel je tipati po blatnih tleh. hoteč se prepričati, kaj mu je spodneslo noge tako neznansko. Ko je nenadoma prijel za prangerjevo glavo, obšlo ga je tako burno veselje, kakor bi bil že več dni v veseli družbi na kakšnem ženitovanju, kjer teče vino raz mize kar tako. Pobral je sabljo ter začel strašno mahati po temi in je zaplesal okoli krogle. Odskočil je kvišku in bogve kaj mu je šinilo v razgrete možgane. da je v svoji razposajeni dobri volji porinil sabljo vzidano škarpo. ki ju obrobljala cesto za ovinkom. Zadel je s tako močjo vanjo, da se je sablja preletela na dva konca. Za hip mu je postalo zelo vroče, toda potisnil je ostalo sabljo v nožnico, je poskočil še bolj kvišku in se je zakrohotal: ..A. kaj sablja! Kaj mi bo sablja! Da imam le nekaj prangerja, tega prangerčka, ljubega pranger j ai ..." In piijel je na tleh ležečo težko krogljo, jo dvignil visoko nad glavo in je zaplesal ž njo proti trgu. IV. Drugo jutro je v Sredčanah vrelo in vrelo, da še nikdar tako. Kakor krop v kotlu! Vse do poslednjega tižana se je zbralo na mestu, kjer je stal pranger. Prvo besedo sta do sedaj imela Kražajnk in Pepčev Miha. Domaiega vsakemu posebej je moral Miha pripovedovati o dogodku prejšnjega večera. Stali so okoli jame ter se čudom čudili vsemu temu. kar so slišali in videli. Marsikoga je silil smeh, toda razdraženost je prevladala tudi smeh. Jezili so se in hudovali na vse in razgovoru ni bilo konca. Janže ni bilo od nikoder. Sprva ga v velikem razburjenju in splošnem presenečenju nikdo ni pogrešal. Ko pa je Petrakov Joža nenadoma omenil Janžo, je strašno zašumelo med množico in jezni pogledi so švigali semintje. Kar več glasov se je nakrat odzvalo in vpraševali so eden drnzega o Janži in se spogledovali. Kmalu nato je bilo videti Janžo. Gori od cerkve je stopal počasnih. umerjenih korakov ter pritiskal k sebi prangerjevo glavo in težko sopel. Prišedši do gruče ljudi, je spustil glavo na tla. ,.Jaz sem storil svoje", se je zakremžil. — „Več nisem mogel; preveč jih je bilo . . . Kaj ta-cega bi ne storil nobeden drugi . . . Glejte ljudje božji!" — je vzdihnil globoko in izvlekel polovico sablje in se je ponosno ozrl po ljudeh, kakor bi hotel dobiti zadoščenje. „Takole smo se!" je rekel Janža in vihtel odlomljeno rujavo sabljo nad glavo. „Takole smo se in se še bomo!" je pristavil ves v ognju. „Jaz sam nisem mogel več storiti; glavo sem jim vzel, prangerjevo glavo, celega prangerja pa mi ni bilo mogoče odnesti." . . . V množici je zašumelo in bučalo, kakor bi se bil trg podiral. Vse je govorilo eden čez drnzega, vpilo ter obkrožilo Janžo, ki je zmagonosno vihtel rjavo sabljo. Ženske so stale bolj oddaljene in se je tu-patam ktera plašno prekrižala. Janže je v tem že razvil svoj načrt in odbiral možakarje, kateri naj gredo ž njim po pranger. Po dolgem pričkanju, pregovarjanju in raznih nasvetih so se konečno sporazumeli in spopolnili Janžev načrt. Večina je bila tudi za to, da se mora privzeti žandarme iz K—. In tako je tistega dne popoldne zapregel tržan Veras svoja dva mala, suha kljuseta. Skoro vsi odraščeni možki Sredčanski so zasedli njegov voz in so se odpeljali v Podgoro. Ženske pa so zagnale na trgu vrišč, ki je bil pomešan z otroškim jokom. * Solnce je lezlo na zapad, ko se se Sredčani zmagonosno vračali s prangerjem proti domu. Težka se jim je zdela borba za pranger. da so se je glasno spominjali, ko so korakali za vozom v klancu Skupečno. Če bi ne bilo žandarmov, bi se Sredčani vračali sedaj domu z obtolčenimi in krvavimi glavami in brez prangerja. tako pa je prišel pranger po malenkostni praski in brez posebnih žrtev Sredčanom v pest. In veseli so bili sedaj in ponosni, ko so prilezli z vozom vrh sknpečkega klanca. Verasova kljuseta sta bila že vajena tega klanca in sta takoj obstala in povesila glavi. Ako bi ju Veras še tako silil v dir, ne spravil bi jih naprej ne z dobrim in ne s hudim. Konja sta le predobro vedela, da ima Skupečno strmino tudi navzdol, ki je za njune žuljeve in obtolčene noge domaiega tako težavna, kakor cesta vkreber. To je dobro vedel tudi njuni gospodar, zato ju ni silil dalje. Počasi je splezal spredaj na voz in po njegovem vzgledu so se ravnali vsi drugi. .,Veras, sedaj pa le poženi tvoje mačke, da bomo prej doma!" je zaukazal Janža, sedeč poleg njega. Veras je počasi nategnil vajeti in se je ozrl nazaj, če so že vsi na vozu, potem pa je švrknil z bičem, na katerem je bil privezan kratek, obrabljen in večkrat zavozlan jermen, zelo podoben suhi glisti, in je udari) po konjskih hrbtih: „Na, hiii!" Toda konja sta strigla z ušesi in se nista premaknila z mesta. Oplazil ju je vdrugič, vtretjič, a brez vspelia. V tem se je začulo kraj gozda pokanje boste in šumenje listja pod nogami, in predno se je kdo od Sredčanov zavedel svojega položaja, je pridrlo iz gozda kakih petnajst do dvajset oboroženih Podgorcev, ki so planili k vozu. Veras to videč, je pričel biti po konjih kolikor je mogel; obrnil je bič ter začel z debelim koncem mlititi konja, a vse zaman. Premaknila se nista. Nekdo je oplazil s krepelcem Janžo čez pleča in ga potegnil za kratek suknjič raz voza; obenem pa je izbil Verasu vajeti iz rok. V tem se je bojevalo in teplo že vsenavskriž. Podgorci so vihteli kole in cepce, katerih so se Sredčani branili večjidel le s prostimi rokami. Če je predla tuintam Sredčanu trda, zagnal se je v obupu na nasprotnika, dokler ga ni spravil podse in mu iztrgal iz rok orožje, s katerim se je za-mogel uspešneje braniti. Tudi Veras je bil zlezel raz voza in se je obesil konjema za uzdi, ne da bi se bil udeležil boja. Nedaleč proč je stal Petrakov Joža. Tudi ta se ni tepel in je dosedaj mirno le gledal celi ta metež. Včasih se je glupo zasmejal, ko je videl da zmaguje Sredčan in zopet so se mu ustnice strupeno raztegnile, ko je opazil, da se zmaga nagiba k Podgorcem. Tiščal je obe roki v hlačnih žepih kakor za stavo in je škilil v živo kepo ljudi, ki se je sedaj valjala po tleh semintje. Janži se je naposled posrečilo, da se je izvlekel iz žive kopice. Takoj je bil eden Čepino-vih fantov pri njem in ga je silno oplazil z nekim krajevcem čez roko, da so treske štrknile na vse strani in da je ena oplazila Petrakovega po obrazu. To ga je vnelo. Neznansko je zatulil in rjoveče, kakor razdraženi lev, je plauil na ^Čepino-vega. Bliskoma mu je izpulil krajevc iz rok in je začel udrihati, kogar je dosegel. Pazil ,ni prav nič, kam je priletelo. Tokel je po ljudeh, kakor bi ubijal gada ali bogvekaj. Nakrat se je razlezla živa kepa, ki se je poprej gnetla po tleh, a Petrakov je mahal nekaj časa še celo po golih tleh in rjovel kakor obseden. Pri tem se mu je zlomil krajevc. Vrgel ga je daleč strani ter pobral na tleh ležeči oklešček in oplazil najbližjega Podgorca, da je ta glasno zatulil, se je daleč opotekel, potem še le padel na tla. Jože ni kar nič odnehal, dokler mu ni izginil poslednji Podgorec izpred oči. „Primojstokratduš! mene bo kdo, mene?" je divjal naokrog in je opletal zdaj enega, zdaj drugega. Iz nosa mu je curljala kri, a on se za to ni brigal. Letal je od enega do drugega Podgorca, toda nikdo ga ni več čakal; vse je bežalo pred podivjanim Petrakovcem. Ko so Sredčani videli, da se nasprotniki raztreseno umikajo in beže, so dobili še več poguma; posebno Janža. Temu je šele sedaj prišla sablja na misel, da jo je izdrl. Toda letal je bolj za Petrakovim kakor za Podgorci. Morda je uvidel, da se na tej poti za Petrakovim Jožem ne sreča z nobenim Podgorcem več. . . . Občine in narod. Občine so deli dežele a tudi naroda. Občinski odbor z županom na~čeTu~ je všTe(T~i z volitve zakoni zastopnik vseh občanov, to je državljanov v občini. To zastopstvo mu daje pravico, čuvati pracice občanov. V smislu člana XIX. državne osnovne postave z dne 21. 12. 1867. 1. drž. zak. broj 142. ima vsak narod v Avstriji pravico, svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti; zato pri-stoja ta pravica tudi občinskemu odboru, oziroma županu kot zastopniku naroda v občini. Teh svojih pravic in moči, a tudi vzvišene dolžnosti so se začeli zavedati občine Gornjegraj-skega okraja na jako hvalevreden način; one so namreč preiskovale ter dognale, da se pri c. kr, sodnijah v Celju slovenskemu jeziku krivica godi ter da se on nemščini na ljubo zapostavlja; zato so po svojem shodu županov in odbornikov sklenile slovensko narodnost in slovenski jezik čuvati pred preziranjem in zaničevanjem ter ga v časti in veljavi gojiti in povzdigniti. One so na podlagi sklepa tega shoda vložile sledečo vlogo, katero tu dobesedno narekujemo. Rodoljubi in občine si naj blagovolijo to besedilo shraniti, da jim bode mogoče po tem uzoru ložje čuvati in gojiti slovenski jezik pri drugih sodiščih v ozemlju slovenske govorice. Broj 1408. Pritožba občin Gornjegrajskega okraja radi preziranja j e d n ak o p r a vn o s ti slovenskega jezika pri ces. kr. okrajnem in oktožnem sodišču v Celju. Visoko c. kr. pravosodno ministrstvo na Dunaju! S členom XIX. državnoga osnovnega zakona z dne 21. 12. 1867. 1. drž. zak. broj 142. je Avstrijska država priznala, da so vsi narodi v državi enakopravni, da ima vsak narod nedotakljivo pravico, svojo narodnost čuvati in gojiti in da je jednakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, v uradu in v javnem življenju zajemčena. Izvršujoč sklep zaupnega shoda županov, svetovalcev in odbornikov vseh občin Gornjegrajskega okraja v področju c. kr. okrožnega sodišča Celjskega z dne 24. V. 1906. in v svesti si svojih političnih pravic, posebno pa, da so županstva in občinski odbori upravičeni slovensko narodnost in slovenski jezik čuvati in gojiti, se spoštljivo podpisana županstva skupno pritožujejo, da ureditev javnik napisov pri c. kr. okrožnem in c. kr. okrajnem sodišču v Celju ne ustreza določbam člena XIX. zgoraj naštetega zakona temveč prezira slovenski jezik v sledečih slučajih: I. Pri c. k. okrajnem sodišču. 1. Na poslopju tega sodišča se nahaja zunaj na ulični strani samonemški napis: „K. k. Kreis-gericht Čilli." Slovenskega napisa ni nobenega. 2. Na oznanilni deski tega sodišča se nahaja samonemški razglas: „Vertheidigungsliste fiir den Sprengel des steier. karat, und krainischen Oberlandesgerichtes pro 1906." Nadalje se nahajajo pri tem sodišču siedeči samonemški napisi: : j j v. Einlaufstelle Notariats-Archiv Grund und Bergbueh Prasidium Registratur i Verhandiungssaal Nr. 1 Verhandlungssaal Nr. 2 i Schwurgerichtssaal Berathungszimmer Bibliothek Ratssaal Dr. Gustav Smolej j k. k. Landesgerichtsrath ; Dr. Hermann Sc.haftlein k. k. Landesgerichtsrath Fr. Garzarolli v. Turnlack k. k. Landesgerichtsrath Verhor, daher Eintritt verboten. Tagsatznngssaal Nro. O Es wird ersucht die ThOr zu schliesson. Dr. F. KranCič k. k. Gerichtsadjunkt Dr. Anton Rojic k. k. Gerichtsadjunkt Dr. Adolf Roschanz k. k. Landesgerichtsrath Alois Gregorin Adalb. Kotzian k. k. Landesgerichtsrath ; k. k. Landesgerichtsrath : Vsi ti in mogoče še kateri drugi samonemški napjsi so se dali napraviti na državne stroške, to je na račun davkoplačnikov tudi slovenske narodnosti; ker so napisi javni, morajo se napraviti tudi v slovenskem jeziku. II. Pri c. kr. okrajnem sodišču. 1. Tudi na poslopju tega sodišča manjka zunaj slovenski napis, pač se na njem nahaja samonemški: ,.K. k. Bezirksgericht Cilli." 2. Dvojezični napis znotraj pri stopnicah je tako razdeljen, da zavzema nemški dve tretini, slovenski pa samo eno tretino prostora, kakor bi bila slovenščina za eno tretjino manj vredna, kar poočituje sledeča slika: K. k. Bezirksgericht im II. Stock C. kr. okrajno sodilie v II. nadstropju. 3. V dvojezičnem napisu znotraj v poslopju K. k. Bezirksgericht C. kr. okraino sodišče je slovenski napis popačen z besedo „okraino" mesto okrajno, kar želi slovenski jezik ožiroma slovenski čut šolanih Slovencev. 4. Razglas pri durih broj 12. in 13. o uradnih dnevih je v nemškem delu dobro čitljiv, v slovenskem pa ni čitljiv, kajti njegova rdeča pisava je močno obledela tako, da slovenskega razglasa pravzaprav ni. 5. Sledeči napisi so samonemški: Gerichts-Abtheilung II. Dr. Josef Kotnik k k. Gerichtssekretar j Dr. Josef Bdler von Ducar j k. k. Gerichtssekretar Občani iz občin Gorjegrajskega okraja imajo kdaj-kdaj osobito v trgovskih tožnih zadevah opravka pri c. kr. okrajnemu sodišču v Celju. III. Sodno csobje v Celju. V Celju je pri sodiščih popolnoma ali vsaj dobro zmožnih slovenščine 5 svetnikov, 4 tajniki, 2 pristava, 5 avskultantov, 1 knjigovodja, 3 ofi-cijali, 2 kancelista, 1 jetničar. Izmed sodnih slug bili bi 4 srednje zmožni — in izmed pisarniških pomočnikov 6. Pravilno ne govorijo in ne pišejo, slovenščine predsednik okrožnega sodišša, 2 tajnika, 4 avskultanti, 1 pisarniški predstjjnik, 1 knjigovodja, 3 oficijali, 1 kancelist, 4 pomožni uradniki in 6 sine. Seveda trdijo vsi ti uradniki, da znajo slovenski jezik, v resnici ga pa le „lomijo", a kar je za slabe naše razmere najbolj značilno, izkažejo ti uradniki pri '-nmpeteneah pravilno znanje slovenščine le — /la papirju. Da s takimi razmerami v državi narod slovenski ne more biti zadovoljen, se razumeva samo ob sebi. Korist pravosodstva in slovenskega naroda zahteva, da mora biti vse osobje vseh sodišč v mejah slovenske govorice ne samo pravilnega slovenskega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožno, temveč ono mora poznati tudi narodova narečja, česar so zmožni le pravniki slovenskega rodu. Ker je bil državni osnovni zakon z dne 21. XII. 1896. leta kakor dokazuje njegov naslov: „...0 občnih pravicah državljanov za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru...", izdan za določitev pravic državljanov, in ker je župan oziroma občinski odbor vsled izvolitve zastopnik občanov t. j. državljanov v občini, ker se nadalje v smislu razsodbe državnega sodišča na Dunaju z dne 3. VII. 1906. broj 264. člen XIX. ravnokar imenovanega zakona ne nanaša samo na fizične osebe, temveč tudi na vse tuzemske zbore državljanov, torej tudi na občine, se čutimo vsa spoštljivo podpisana županstva v svojem imenu ter v imenu občin Gornjegrajskega okraja, sklicujoč se na pravičnost pravosodnega ministrstva, opravičena prositi in zahtevati: Visoko c. kr. pravosodno ministrstvo blagovoli vse potrebno ukreniti: 1. naj se vsi samonemški napisi pri c. kr. okrajnemu in okrožnemu sodišču v Celju nemudoma dopolnijo z jednako velikimi pravilnimi slovenskimi napisi in sicer na prvem mestu, oziroma, naj se že obstoječi, pogrešno tiskani, po slovniškem pravopisu popravijo. 2. Obe c. kr. sodišči naj rabite v dopisovanju z občinami Gornj.egraj-skega okraja in z njihovimi občani vedno le slovenski jezik ter se naj pri tem uporabljajo kuverti le s slovenskimi naslovi in s slovenskimi natis k i. 3. Tudi se naj uvede uradni pečat s slovenskim besedilom ter se naj pri obeh imenovanih sodiščih sploh vse tako uredi, da ne bode v prihodnje nobenega povoda k pritožbam zaradi preziranja slovenskega jezika. 4. Osobito se naj blagovoli zato skrbeti, da bode sodno osobje vsehka-tegorij obeh sodišč slovenskega jezika ne samo vgovoru v smislu narečja in slovnice, temveč tudi v pravilni pisavi v smislu slovenske slovnice popolnoma zmožno in da se bodo tu v prihodnje nameščali le juristi in uslužbenci slovenskega rodu. Izvršujoč sklep zaupnega shoda ^županov, svetovalcev in odbornikov občin Gornjegrajskega okraja z dne 24. V..1|0J. se ob jednem priobču-jete visokemu c. kr. pravosodnemu ministrstvu na Dunaju izmed soglasrfoMfeklenjenih resolucij sledeči dve: „1. Vsi zbrani proglašamo vse državne in deželne urade ozirome njihove uradnike, ki pačijo naša slovenska imena, kvarijo naš jezik ter nočejo z nami v slovenskem jeziku žradovati in se ne oziraju na naše zakonite zahteve, za svoje nasprotnike in sovražnike, za rušitelje zaupanja do države, za prouzročitelje nemirov in prekucij v državi, ki znajo v nedoglednem času nastati ter izjavljamo, da so nam naše narodne, jezikovne in politične pravice svete. II. Vsi zbrani izrekamo svoje nezaupanje sodni upravi v Gradcu in na Dunaju ter ugovarjamo javno v imenu vsega prebivalstva Gornjegrajskega okraja proti temu, da c. kr. nadsodišče v Gradcu in c. kr. pravosodno ministrstvo na Dunaju nastavlja pri sodiščih po slovenskem Koroškem in po Spodnjem Štajerskem sodne uradnike, ki ali niso slovenskega jezika nič ali le slabo zmožni in da se pri imenovanjih v sodnih, osobito v višjih sodnih službah daje prednost prosilcem nemškega mišljenja, oni slovenskega pa se zapostavljajo." Županstvo občine Kokarje dne 29. IX. 1906. Župan: Jernej Šeštir. Županstvo trg Mozirje, dne 5. X. 1906. župan: Ivan Ovčjak. Županstvo Nova Štifta, dne 29. X. 1906. župan: Jakob Savinšek. Županstvo Gornjigrad, dne 27. X. 1906. župan: A. Kolenc. Županstvo Bočna, dne 1. XI. 1906. župan: Anton Levar. Županstvo Rečica, dne 9. X. 1906. župan: Franjo Rakun. Županstvo občine Ljubno, dne 12. X. 1906. župan: Fr. Juvan. Občinski urad Luče, dne 5. X. 1906. župan: Janez Kaker. Županstvo Solčava, dne 22. X. 1906. župan: Rok Robnik. Ali ni ta vloga najlepše spričevalo zavednosti občin Gornjegrajskega okraja? Ako bi vse občine tako ravnale, bilo bi kmalu konec mori, ki tlači naš jezik po vseh državnih uradih ob tla. S to vlogo se skrha ministrom orožje, katerega vihtijo proti poslancem, češ. saj nobena občina tega ne zahteva, kar vi zahtevate. Kako se pač s takimi vlogami prevrnejo nemškim časopisom črnilniki, a nemškim strankam se zamaše kričeča usta, češ, da je slovensko ljudstvo zadovoljno z nemškim uradovanjem; kajti nobena ne zahteva slovenskega uradovanja, to dela le par nezado-voljnežev in kričačev. Upajmo, da bode vloga dosegla svoj namen v čast občinam Gornjegrajskega okrajr ter v prid pravic slovenskega naroda. Gospodarski paberki. Sadno drevje. Kdor hoče dobiti mnogo sadja, naj gnoji drevje dvakrat na leto. Prvič gnojimo drevo, kadar ima kot lešnik debele sadove. Izkopati je treba krog drevesa pol metra globoke luknje, ki naj bodo p-ri velikih drevesih več kot meter, pri majhnih pa pol metra oddaljene od debla. V te luknje denemo gnoj, ki smo ga napravili iz kravjeka, gnojnice in apna. Potem pokrijemo te luknje z zemljo. Drugič gnojimo drevesa jeseni. Takrat prekopljemo zemljo 75 cm oddaljeno od debla in gnojimo s starim kravje-kotn in apnom. Ta gnoj je treba pokriti z zemljo, ležati pa ne sme bolj globoko kot 20—30 eni v zemlji. Kdor tako gnoji drevje, bo kmalu spoznal, da dobi več sadja, ker malo sadje ne odpade. Poskusiti je treba, vsaj pri enem samem drevesu. Vspeh bo učil, koliko premorejo gnoj, gnojnica in apno. Nesreče s poljedelskimi stroji se množe. Tu je odtrgal stroj roko, tam je uničil mlado življenje. C. kr. namestništvo in deželni odbor na Češkem sta zato izdala odlok, v katerem navajata varnostne naprave, katere morajo imeti mlatil-nine, slamoreznice itd., da ne bo več nesreč. — Upamo, da bo c. kr. vlada tudi v drugih deželah isto odredila. Ta odlok ni samo važen za poljedelce, ampak tudi za izdelovalce teh strojev. Zakaj odslej bodo smeli prodajati le stroje, ki bodo imeli predpisane varnostne naprave in bodo morali kupce natančno poučiti o porabi strojev. Prvo mednarodno zvezno zborov anje kmetijskih zadrug se bode vršilo vsled sklepa predstojništva mednarodne zveze kmetijskih zadrug na Dunaju od 22. do 24. maja 1907. Dnevni red mednarodnega zborovanja: 1. Otvoritev zveznega zborovanja po predsedniku; poročilo o nalogah in smotrih mednarodne zveze. 2. Popis razvoja in sedanjega stanja kmetijskega zadružništva v državah, ki so učlanjene v mednarodni zvezi (Nemčija, Italija, Avstrija, Švica) po zastopnikih imenovanih (držav. 3. Kaka vodila se priporočajo v svrho centralizacije denarnega prometa kmetijskih denarnih — in dragih zadrug in kake skušnje imajo v tem oziru posamezne države ? 4. Organizacija zadružne dobave. To mednarodno zvezno zborovanje se vrši ob enem z mednarodaim kmetijskim kongresom, ki je določeno za čas 21. do 25. maja 1907. Kdor se zanima za ta zborovanja, naj se oglasi pri Zadružni Zvezi v Celju. Razne novosti. Uživanje črešenj. Dr. Lohte je poka,zal v zdravniškem društvu v Hamburgu črevo, ki je bilo v njem 900 črešnjevih pešk. Pripovedoval je, da je zbolel neki mož osem dni po zavživanju češenj ter tožil o hudih bolečinah v trupu. Sprejeli so ga v bolnišnico sv. Jurja v Hamburgu. Ko io ga preiskali, so dobili v njegovem črevesu peške, ki jih niso mogli odstraniti, ker je bil bolnik preobčutljiv. Zdravniki so se odločili, da odstranijo danko v narkozi (t. j. da bolnika vspa-vajo). Bolnik je pri narkozi amrl. Razparanje je dokazalo, da je bila danka zelo razširjena in v dolgosti 30 cm napolnjena s samimi češnjevimi peškami. Ne uživajte torej češenj s peškami! Zlasti pri otrokih je treba paziti, da opuste to nevarno razvado! Stara novoporočenca. V Njujorku se poročita dva, ki imata skupaj 200 let. Ženin je star 101 leto, nevesta pa 106 let. Ko sta bila stara okoli 20 let, sta se spoznala in zaročila, a starši zakona niso pripustili. Nedavno sta se po dolgem času zopet našla in sklenila se poročiti. Živa pokopana. V francoski vasi Sarbazan so pokopali dne 1. maja navidezno mrtvo 30 letno kmetico. Dne 3. maja je slišal nekdo iz napol zasutega groba ječanje ter naznanil županu. Grob so takoj odprli in žena se je nekoliko vzdignila, potem pa ji je bruhnila kri ter je izdihnil. V strašrih mukah je bila strgala vso obleko raz sebe. Roparski umor. V Novem Jičinu je nekdo nstrelil 19 letno posestnikovo hčer Adelo Hro-modko ter vzel iz omare 20.000 kron. Trebuh si je prerezala v Belovaru na Hrvatskem kmetica Kata Šimič. Bila je v bolnici operirana zaradi želodčne bolezni. Vsled operacije je bila pri mračni zavesti in v takem stanju si je prerezala trebuh in umrla v groznih mukah. Proti malomarnim čuvaricam se je uvedla preiskava. V sodu je utonila 52 letna Pavlina Bolkovac v Sisku. Zajemala je vodo iz njega, pri tem jo je pa zadel mrtvoud in padla je v vodo, kjer je našla smrt. Kuga v Indiji. V angleški nižji zbornici je povedal državni tajnik za Indijo, da je v Indiji od septembra 1906. do marca 1907. umrlo na kugi okoli 5,012.000 oseb. Januarja letos jih je umrlo za to boleznijo 58.432, februarja 98.397 in marca 171.521. Najbolj so prizadete provincije Pundžab, Bengalija in združeni provinciji Agra in Oudh. Kje je največ pošt? Največ pošt je v Švici, potem pride Anglija, za to pa Nemčija. V Švici jn na vsakih 11 km2 ena pošta; na Angleškem na vsakim 13'52. v Nemčiji na 13'9 km2, v Belgiji na 22'5. v Hotandiji na 23"4, v Portugalski na 26'6, v Zedinjenih državah na 140'8, v Avstriji na 35'6, na Danskem na 41'5, v Španiji na 133'2, v Franciji na 46 2, v Grčiji na 997, na Ogrskem na 77'6, v Italiji na 22'4, na Japonskem na 514, v Rusiji na 1726 in na Turškem na 2335 km. Čuvstvo mačke. Po navadi pravijo, da so mačke nehvaležne in da nimajo nobenega srca. Neki francoski list pa piše: Ponsy, mačka — ljubljenka Louis Blanca, znanega socijalističnega delavskega voditelja, je čakala vsak večer svojega gospodarja na stopnjicah, ko se je vračal domov. Ko je Lonis Blanc nmrl, poginila je tudi mačka iz žalosti za njim. Ni hotela ne jesti ne piti, da je končala od lakote. Danska je država, v kateri vladajo poljedelci. Ta država je danes ena izmed najbogatejših in najsrečnejših držav v Evropi. Tam se vsak poljedelec nauči najpoprej dobro brati, pisati in raču,-nuti; potem hodi v poljedelsko (kmetijsko) šolo in ko tu izroči svoje nauke, se vrne na svoj dom, da dela na svojem posestvu. Danska ima nebroj poljedelskih šol in vse so dobro urejene in izvrstno preskrbljene. Vsako leto pride iz teh šol nad 3000 izučenih poljedelskih delavcev. Posestva se obdelujejo po pravilih umnega gospodarstva. Ti poljedelci so najuplivnejše osebe v državi in tvorijo večino v državnem zboru, kjer sklepajo zakone v prid delavstva in poljedelstva. Granata se je razletela v Kapiju na Ogrskem ter ubila enega otroka, tri pa smrtno ranila. Granata se je bila izgubila v snegu pri strelnih vajah artilerije, in dasi je vojaška oblast županstvo obvestila, vendar so našli granato otroci, ki so jo začeli bombardirati s kamenjem, nakar se je razletela. Slovenci in „Kranjska hranilnica." Ljubljanska Kranjska hranilnica", v ljudskem jeziku stara šparkasa", je objavila ravnokar svoj računski zaključek za leto 1906, ki kaže 391.701 K 85 vin. čistega dobička. Ni treba omenjati, da je denar, naložen v tej hranilnici, skoraj izključno slovenski denar; pribiti pa moramo, da čisti dobiček ta hranilnica porablja večinoma za nemške, Slovencem kvarne namene. Tako se je na primer dovolilo za nemško gledališče v Ljubljani 3000 K podpore, za slovensko gledališče ničesar; za nem. filharrnonično društvo 3200 K, za ^Glasbeno Matico" le 400 K, za nemško planinsko društvo 3500 K, za slovensko planinsko društvo ničesar. Za povzdigo nemškega šolstva je dovolila ta hranilnica za letos 56.000 K, za nemški „Theater-fond" 40.000 K, a vse iz dobička, ki ga znašajo slovenski vlagatelji. Tako se krepi kranjsko nemštvo na slovenske stroške v našo narodno in gospodarsko škodo. V to hranilnico vlaga predvsem kmetsko ljudstvo svoje prihranke, ki seveda ne ve, čemu služi njegov znoj. Poučite ljudstvo, za kaj se gre, a poprej se ne sme tožiti o narodni mlačnosti. — Blazirani slovenski inteligenci pa je zastonj vsaka beseda. Društvene vesti. .,Slovensko trgovsko društvo v Celju'. Dodatno k notici o sestavi odbora v zadnji številki poročamo, da je bil iz vrste trgovcev od zunaj izvoljen odbornikom tudi g. Ivan Kramer iz Trbovelj. ^Slovanska Čitalnica" in „Bralno in pevsko društvo Maribor priredi na binkožtno nedeljo, dne 19. majnika 1907 v velikj dvorani „Narodnega doma" v Mariboru predstavo. Učiteljski diletantje nprizore narodno igro Deseti brat v petih dejanjih s petjem. — Vstopnina: V parterju: sedeži od 1. do 5. vrste 1 K 60 v. od 6. do 10. vrste 1 K 30 v. od 11. do 15. vrste l K; stojišča v parterju 60 v. za dijake in vojake 40 v. Na galeriji: sedeži 80 v, stojišča 30 v. Vstopnice se prodajajo v nedeljo dne 19. t. m. od 2.-3. ure popoldne v fitalniških prostorih. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Začetek točno ob 8. uri. Deseti brat v Mariboru. Na binkoštno nedeljo dne 19. t. m. priredi Slovanska Čitalnica in bralno in pevsko društvo Maribor, narodno igro Deseti brat. ki jo je spisal po Jurčičevem romanu F. Govekar. Igro uprizore učiteljski diletantje- Začetek ob 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. nri zvečer, toda vstopnice se dobivajo tudi 19. t. m. popoldne od 2. — 3. ure v čitalnici. Razpošiljajo se tudi vabila in letaki. Po igri je prosta zabava. Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu si je na VI. rednem občnem zboru izvolilo za letni tečaj 1907 sledeči odbor: Predsednik: cand. med. Vinko Tajnšek; podpredsednik stud. iur. Milko Hrašovec; tajnik: stud. iur. Hinko Irgolič; blagajnik: stud. iur. Mihael Stajnko; knjižničar: cand. phil. Jaka Cimerman; gospodar: stud. iur. Pavel Lenarčič; odb. nam.: stud. phil. Josip Pirnat; preglednika: cand. phil. Jaka Kelemina in stud. iur. Konrad Šmid. Akad. tehn: društvo „Tabor" v Gradcu. Na I. rednem občnem zboru dne 27. aprila 1907 se je odbor za 1. t. sestavil sledeče: predsednik: phil. Janko Leskošek; podpredsed.: phil. Slavko Reich; tajnik: med. Jakob Schober; blagajnik: techn. Vekoslav Hrovat; gospodar: jur. Ludovik Zagoričnik; knjižničar; phil. Vinko Zupan; namestnika: techn. Ciril Kraigher, jur. Dragotin Trstenjak; pregledniki: jur. Miloš Stibler. jur. Milan Korun. jur. Josip Pučnik. Na občnem zboru „Kluba slov. medicincev na Dunaju" se je konstituiral sledeči odbor za letni tečaj: predsednik: med. Viktor Slamnik; tajnik: med. Auton Mlinar; blagajnik in knjižničar: med: Ernest Vidic; preglednik: med. Andrej Jenko. Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Savau na Dnnajn naznanja, da se je na prvem rednem občnem zboru sestavil odbor za letni tečaj sledeča: predsednik: med. Josip Klun. podpredsednik: phil. Evgen Vavken. tajnik: iur. Mate Suhač. blagajnik: iur. Dragotin Vrečko, knjižničar: iur. Prane pl. Premerstein. arhivar: for. Josip Kenda, gospodar: phil. Ivan Knaflič; namestnika: phil. Ra-dovan Matjašič. iur. Leopold Pečar; pregledniki: phil. Naude Marolt. iur. Franc Kandare. phil. Rado Pavlič. Podpisani s svojim govorom na shodu dne 14. aprila t. 1. v prostorih g. žup. Flor. Goleža nisem mislil žaliti cenj. učiteljstva. ter izgovorjene besede resno obžalujem. V svrho poravnave pa plačam za učila revni šolski mladini 10 K. Jernej Cerovšek, kmet. •— _____ M$!(e drog« proda 6—7 m dolge :: po ugodni ceni. :: Hmelj kupi 71 8 1 po dnevni ceni Emerik Kuketz, Žalec. jttato posestvo v Sav. dolini z dvemi orali zemlje, 200 stopinj od cerkve za vsakega profesijo-nista priličrio, je takoj na ppodaj. Vpraša se pri uprav-ništvu ., Nar. Listafc. Izjava. Podpisani obžalujem, da sem g. Ivana Schuligoj, trgovca in organista v Vuzenici, žalil in se zahvaljujem, da mi je odpustil. Martin Valenti, m. p. fla hrano se sprejmejo gospodje v društveni gostilni ,,Slovenskega delavskega podpornega društva". GC 30 ob 9. uri dopoldne Vsako nedeljo termalno pivo se nastavi izb orno Th* Vnlčič v Novem mestu • JJ' T (Rudolfovo :: Kranjsko) je ux>edLil in izdal: 1. Civilnopravdni red in sodni pravilnik JJESIffi£ Knjiga je popolen zbornik pravil označene vrste; koncem tvarine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. — Obseg XII in 909 strani; cena vezani knjigi 8 kron, poštnina 55 vinarjev. 33 10—3 2 OdvpfniČIf JI tssv*if 21 ysl°ven" biUUVCUIIsHa ■ ■ Cfl skem in hrvatskem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena t krona 80 vinarjev. — Knjigi se dobivate pri dr. Volčiču in pri knjigotržcih. pošiljam še po starih cenah dokler je zaloge proti povzetju in poštnine prosto. Kos 12 Kos 25 Kos 12 Kos 25 Kos 12 Kos 25 Kos 12 Kos 25 Kos 12 Kos 25 Kos 12 Kos 25 Kos 12 Kos 25 m K jj jj m K jj jj m K jj jj m K 3 90 7-80 460 9-30 5-10 10*30 530 1080 610 12-30 6-30 12-80 7-20 14-80 \ Amerikansko platno j trpežno za podlago \ Slovensko platno J trpežno za perilo \ Družinsko platno J mehko in zelo trpežno \ Gorenjsko platno J debelo in zelo močno \ Hribovsko platno j debelo in zelo močno \ Domestik platno J fino in trpežno \ Samostansko platno / fino in posebno trpežno Trgovska hiša manufakturnega in modnega blaga na drobno in debelo. 11. STERMECKI, Celje .*. v hiši slovenske posojilnice. .*. Vzorci za ženske in moške obleke zastonj. «4 2-2 Darujte za »NARODNI SKLAD"! na Kranjskem, pol ure od žel. postaja Brežice (Ranil) z vozom, pol ure od žel. postaje Dobeva peš hoda. (atelje toplice Akra£hotherma prve vrste, toplote 40—43° R vplivajo eininentno proti pro-tinu, mišični in členski revmi in njih posledičnim boleznim, kakor tndi nevraigiji, kožnim boleznim in ranam, kroničnemu materničnemu da^u'i.ets": 8 stanovanja i« HopalisKi bazeni ^fS kini higijeničninim zahtevam. — Gostilno je prevzel novi oštir, ki bo skrbel za dobre jedi in pijače, tako da bodo tudi v tem I. StpajŠelfl. ozirn gosti zadovoljni. — Kopališki zdravnik --—--1 Vsa nadaljna pojasnila daje kopališko oskrbništvo toplic, p. Brežice. . • : - • • •■ - . ■ ■ • - • - •. . • £; • "f" ; e" r • . Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina Celje. Rotovška ulica št. 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. svinčniki peresa peresnimi radirHe HamencHi tablice gobice črnilo Trgovske knjige v vseh yelikostih satane —2-£_Z_ z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol nsnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade krajne šolske svete, učitelj-stvo, župnijske urade, okrajne zastope. užiUrinske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Častna zaloga šol. zVezKoV in risanj Papirnate vreče ™h veiikosti po origi- r u u nalmh tovarniških cenah Štamhilip P®Catniki, vignete, (Siegelmarken) lUIIJC za nra(je jn priyatnike izvršujejo se v najkrajšem času. Donisnirp umetne' pokrajinske in s cvetlicami r od najpriprostejše do najfinejše. Albumi za slike, dopisnice in poezije. (2) 15 Zavitke za urade v vseh velikostih. (Vfliki za ti8kov'ne in pisarniške potrebščine UCIIIKI g0 brezplačno na razpolago. Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. OBČNI ZBOR ..OKRAJNE POSOJILNICE V LJUTOMERU" ki se bode vršil y nedeljo, dne 26. maja 1906, ob 8. uri zjutraj y Fran-Jožefovi šoli v Ljutomeru. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva o računu za leto 1906 in odobrenje istega. 3. Izločitev udov. 61 t 4. Volitev nadzornega svetovalca in cenilne komisije. 5. Slučajni predlogi. Ako bi ta na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 9. uri istega dne z istim dnevnim redom in t istik prostorih drugi občni zbor, kateri bode v zmislu § 38 pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov V LJUTOMERU, dne 2. maja 1907. Ludvik Babnik, načelnik. NA NOVE ŠA IZNAJDBA! /umore se lahko in : naglo pogasiti le s lfelik požar Smekalovimi brizgalnicaini z 40% delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — Y vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno! H« it« Smekai^ Z^gjrelh skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in go-======== spodarskih strojev ter motor-mlinov. ====== Odplačevanje na obroke Ef3Gf3 m 129 odlikovanj! m m sli: dobra brizaalnic bode vinogradnik le, ako se poslužuje vselh pripomočkov za odstranjenje peronospore. N