157 Acrocephalus 26 (126): 157–163, 2005 Slovenija / Slovenia ^rna {torklja Ciconia nigra Black Stork – observation of an adult above Veliki vrh near Zabiče (UTM VL54, S Slovenia) on 12 and 13 Jul 2005 Dne 12.7.2005 sem nad Velikim vrhom jugozahodno od Zabič pod južnim robom Snežniške planote (UTM VL54) opazoval odrasel osebek črne štorklje. Verjetno isti osebek je naslednji dan krožil približno en kilometer severneje. Na približno isti lokaciji sem večjo ptico, ki bi prav tako lahko bila črna štorklja, videl jadrati že julija lansko leto, vendar je takrat zaradi prevelike oddaljenosti nisem uspel zanesljivo določiti. Glede na podatke Ornitološkega atlasa Slovenije [Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana] do sedaj prisotnost črne štorklje v gnezditvenem obdobju na območju Snežniške planote ni bila znana, najbližje znano gnezdišče je bilo odkrito ob Cerkniškem jezeru. Miha Krofel, Zavrh pri Borovnici 2, SI–1353 Borovnica, Slovenija, e–mail: mk_lynx@yahoo.co.uk Srednji detel Dendrocopos medius Middle Spotted Woodpecker – another new breeding locality in SW Slovenia in the valley of Suhorica (UTM VL25, Brkini); one bird was registered on 14 Jun 2005 in Durmast Oak Quercus petraea and European Hornbeam Carpinus betulus forest Dne 14.6.2005 sem popisoval ptice v Brkinih, natančneje v dolini potoka Suhorice pri Suhorju (UTM VL25). Pobočja te ozke doline so dokaj strma, na pretežno flišnati podlagi pa uspeva gozd s prevladujočim gradnom Quercus petraea in belim gabrom Carpinus betulus s posameznimi gosto nasajenimi sestoji smreke Picea abies in zelenega bora Pinus strobus. Zgornji del doline je videti zelo dobro ohranjen. Na popisu tega dne sem registriral vrsto tipičnih gozdnih ptic, posebej velja morda opozoriti na zelo številne močvirske sinice Parus palustris (Poecile palustris) in pojoče sive pastirice Motacilla cinerea ob samem potoku Suhorica. Največja posebnost tega dne pa je bil srednji detel, ki skupaj z veliki detelom Dendrocopos major in črno žolno Dryocopus martius naseljuje omenjeni gradnov gozd. Gre za še eno novo gnezditveno lokaliteto tega na Primorskem izredno redkega gnezdilca [Vrezec, A. (2004): Srednji detel Dendrocopos Iz ornitolo{ke bele`nice From the ornithological notebook medius. – Acrocephalus 25 (121): 95]. Verjetno je vrsta v obsežnih primorskih hrastovih gozdovih bolj razširjena kot si mislimo, čeprav so gostote, ki jih tu dosega precej nižje kot pa v nižinskih poplavnih dobovih gozdovih vzhodne Slovenije [Boži~, L. (2002): Primerjava združb in nekaterih populacijskih parametrov ptic v izbranih tipih nižinskih gozdov. – Dipl. delo, Oddelek za biologijo, BF, Univ. v Ljubljani, Ljubljana]. Al Vrezec, Pražakova 11, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: al.vrezec@nib.si Siva vrana Corvus corone cornix Hooded Crow – Observation of robbing Common Coot Fulica atra nests by two Hooded Crows on water reservoir Medvedce (UTM WM53, SE of Pragersko, NE Slovenia). It could be seen from eggshell remains that the crows successfully stole at least fourteen (14) Common Coot eggs, two Mallard Anas platyrhynchos eggs and two Little Grebe Tachybaptus ruficollis eggs. Med gledanjem in štetjem ptic 5.6.2004 na vodnem zadrževalniku Medvedce (UTM WM53, JV od Pragerskega, SV Slovenija), sem zaslišal razburjeno oglašanje in čofotanje lisk Fulica atra. Ob pogledu proti glasovom sem takoj videl za kaj gre. Dve sivi vrani sta uspešno ukradli jajce, sicer znano početje sivih vran [Cramp, S. (ed.) (1978): Handbook of the birds of Europe, the Middle East, and North Africa, Vol. I: Ostrich to Ducks. – Oxford University Press, Oxford], in ga na nasipu zadrževalnika pojedli. Kasneje sem bil pozoren na tem delu nasipa, saj me je zanimalo, če ležijo tam še kakšna jajca. Na dobrih sto metrih nasipa sem ta dan, in še v nekaj naslednjih obiskih Medvedc našel ostanke štirinajstih (14) liskinih jajc, dveh jajc race mlakarice Anas platyrhynchos in dveh jajc malega ponirka Tachybaptus ruficollis. Zanimivo je, da na ostalem delu nasipa ni bilo najti ostankov jajc. Na mestu, kjer so bila najdena jajca, se vodna površina najbolj približa gozdu zunaj zadrževalnika in mladovju črne jelše Alnus glutinosa ter vrb Salix sp. znotraj zadrževalnika. Glede na večjo količino najdenih ostankov jajc, imajo plenilci gnezd na Medvedcih opazen vpliv na število uspešno speljanih mladičev vodnih ptic. Še posebej so na udaru vrste z izpostavljenimi gnezdom, kot je npr. liska. Zanimivo bi bilo ugotoviti v kolikšni meri bližina gozda vpliva na število speljanih mladičev. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI–2204 Milklavž, Slovenija, e–mail: dejanonih@email.si