KC ILC DA IR SLOVENCA SLOVENSKEGA DOMA SLOVENČEVE KNJIŽNICE DOMOLJUBA BOGOLJUBA OBISKA SVETA 1944 SCHRIFTLEITER: — UREDNIKI: DR. T. DEBEUAK, X H AENER, M. JAVORNIK, R. JURČEC, L. KLAKOČER, D. POTOČNIK, INŽ. J. SODJA »Slovenčeva knjižnica« 7 a Koledar je izredna izdaja »Slovenčeve knjižnice« in velja 25 lir za redne naročnike listov: »Slovenec«, »Slov. dom«, »Domoljub«, »Bogoljub«, »Obisk« in zbirk »Slovenčeva knjižnica« ter »Svet«. Za vse nenaročnike navedenih izdaj pa je cena 40 lir. Herausgeber und Verleger: Konsorzium des »Slovenec«, »Slovenski dom« und »Domoljub« Izdal in založil: Konzorcij »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba« Druck der Ljudska tiskarna, Ljubljana — Tiskala Ljudska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič) PRESTOPNO LETO 1944 ima 366 dni, se prične v soboto in konča z nedeljo. Praznični dnevi, prazniki in godovi. Praznični dnevi z vsemi pravnimi učinki: Vse nedelje. 1. januarja: Novo leto. — 6. januarja: Sv. Trije kralji. 19. marca: Praznik sv. Jožefa. — Kristusov Vnebohod. — Praznik sv. Rešnjega Telesa. — 29. junija: Praznik sv. apostolov Petra in Pavla. — 15. avgusta: Vnebovzetje bi. Dev. Marije. — 1. novembra: Vsi sveti. — 8. decembra : Praznik Brezmadežnega spočetja. — 25. decembra: Božič. Za ves čas, dokler traja vojna, se odloži praznovanje drugih prazničnih dni in praznikov, izvzemši zgoraj naštetih. Premakljivi prazniki in godovi. Sedemdesetnica (1. predpostna) 6. februarja. Pepelnica 23. februarja. Velika noč 9. aprila. Križev teden 15., 16., 17. maja. Vnebohod 18. maja. Binkošti 28. maja. Sv. Trojica 4. junija. Sv. Rešnje Telo 8. junija. Srce Jezusovo 16. junija. Srce Marijino 17. junija in 23. avgusta. Angelska nedelja 3. septembra. Žegnanska nedelja 8. oktobra. Misijonska nedelja 22. oktobra. Kristus Kralj 29. oktobra. Zahvalna nedelja 5. novembra. 1, adventna nedelja 3. decembra. Med božičem 1943 in pepelnico 1944 je 59 dni ali 8 tednov 3 dnevi. Predpust traja 47 dni. Nedelje po razglašenju so 4, nedelj po binkoštih je 26. Prazniki (6): svečnica, Marijino oznanjenje, velikonočni ponedeljek, binkoštni ponedeljek, Marijino rojstvo, sv. Štefan niso več cerkveno zapovedani, zato te dni nismo dolžni iti k sveti maši in smemo opravljati tako zvana hlapčevska dela. Zapovedanih praznikov je samo 10, nedelj 53, vseh zapovedanih prazniških dni je torej 63, leta 1944. pa samo 62 (ker pade na nedeljo praznik sv. Jožefa). Posti. Zdaj po številnih olajšavah razlikujemo tri vrste posta: 1. Zdržek (od mesnih jedi), ko ne smemo uživati mesnih jedi, a se smemo večkrat na dan nasititi; ti dnevi so označeni s črno zvezdico (*). 2. Pritrganje (v jedi), ko smemo uživati mesne jedi, a se smemo samo enkrat na dan nasititi; ti dnevi so označeni s križcem (f). 3. Strogi post, ko je zapovedano oboje zgornje obenem, ko torej ne smemo uživati mesnih jedi niti se več ko enkrat na dan nasititi; zato imajo dnevi strogega posta obojno oznako• zvezdico in križec (*t). 1. Pomladne (postne) kvatre so: 1., 3. in 4. marca. 2. Poletne (binkoštnc) kvatre so 31. maja, 2. in 3. junija. 3. Jesenske kvatre (po 14. septembru) so 20., 22. in 23. sept. 4. Zimske (adventne) kvatre so 20., 22. in 23. decembra. Mrki sonca in meseca. Leta 1944. bosta dva sončna mrka, mesec ne bo mrknil. 1. Popoln sončni mrk bo 25. januarja, v Srednji Evropi neviden. 2. Obročast sončni mrk bo 20. julija, v Srednji Evropi neviden. Astronomski letni časi. Pomlad se prične 20. marca ob 18. uri 49 minut, ko stopi sonce v znamenje ovna. Poletje se začne 21. junija ob 14. uri 3 minute, ko stopi sonce v znamenje raka. Jesen se začne 23. septembra ob 5. uri 2 minuti, ko stopi sonce v znamenje tehtnice. Zima se začne 22. decembra ob 0. uri 16 minut, ko stopi sonce v znamenje kozoroga. Tako imenovani letni vladar za 1944 je Saturn, za Jupitrom največja premičnica, velik za 760 Zemelj. Od sonca je oddaljen 1426 milijonov kilometrov. Njegovo leto traja za 30 zemeljskih let, dan je za polovico krajši. Saturnova posebnost so velikanski svetli obroči, ki ga obdajajo. Kratice v koledarskem seznamu. Pri godovih svetnikov stoji črka, ki pove, kaj je bil tisti svetnik v svojem življenju ali s kakšnim naslovom ga je odlikovala cerkev: a = apostol, c = cesar(ica> d — devica, e = evangelist, f = fundator ali ustanovitelj reda, k = kralj(ica), m == mučenec(nka), o = opat(ica), p = papež, s = spoznavalec, š = škof, u = cerkveni učenik; v = vdova, ž = sveta žena, pr = prerok, pušč = puščavnik, enako se berejo vezave teh črk: ae — apostol in evangelist, pmu = papež, mučenec in učenik itd. Vremenski ključ. Po tem ključu lahko vsakdo zve za vreme celega leta naprej, ako ve, kdaj je lunina mena (t. j. ob kateri uri nastopi prvi krajec >, ščip 5r>, zadnji krajec C in mlaj •). — Ta vremenski ključ je napravil slavni zvezdoslovep J. W. Herschel. Kadar se izpretneni luna ob določenem času (uri), je verjetno vreme poleti, oziroma pozimi označeno v naslednji tabeli: Ob uri od 15. IV. do 16. X. od 17. X. do 14. IV. od 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugoznpaduik od 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar od 4. do 6. dež sneg in vihar od 6. do 10. spremenljivo dež ob severo-zapadniku, sneg ob vzhodniku od 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter od 12. do 14. veliko dežja sneg in dež od 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno od 16. do 18. lepo lepo od 18. do 22 lepo ob severu ali zapadniku, dež ob iugu ali jugozupadniku dež in sneg ob jugu ali zapadniku od 22. do 24. lepo lepo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 S Novo leto, obrezovanje Gospodovo, Odilo o 2 N Ned. po nov. letu, Ime Jezus. Makarij o > 3 P Genovefa d, Anter pm, Gordij m, Daniel m 4 T Angela Fol. v, Rigobert š, Izabela k 5 S Telesfor pm, Emilijana d, Tebajski m 6 i Sv. Trije kralji, razgl. Gospod., Makra dm 7 p * Valentin š, Krispin š, Teodor s, Adrih š 8 s Severin o, Apolinar š, Teofil m, Erhard š 9 N 1. po razglaženju, Sv. družina, Vital m 10 P Agaton p, Viljem š, Gregor X. p, Pet. s ® 11 T Higin pm, Pavlin II. Oglejski š, Honorata d 12 S Alfred o, Ernest š, Tacijana m, Modest m 13 Č Veronika Milanska d. Juta v, Leoncij š 14 P * Hilarij šu, Feliks Nolski s, Makrina ž 15 S Pavel Puščavnik, Maver o, Makarij Vel. o 16 N 2. p. r., Marcel I. pm, Berard m, Priscila ž 17 P Anton Puščavnik o, Leonila m, Sulpicij š 18 T Petrov stol v Rimu, Pavel a, Priska dm 6 19 S Kanut km, Marij m, Pija m, Germanik m 20 C Fabijan pm, Sebastijan m, Evtimij Vel. o 21 p * Neža dm, Fruktuoz šm, Patrokles m 22 s Vincencij m, Anastazij m, Irena v, Viktor m 23 N 3. p. r., Marijina zaroka, Rajmund P. sf 24 P Timotej šm, Felicijan šm, Suran o, Metel m 25 T Pavel a spreobrnjen, Ananija m, Popon • * 26 S Polikarp šm, Pavla v, Alberik o, Batilda k 27 Č Jan. Zlatoust šu, Vitalijan p, Dativ m 28 P * Peter Nolask s, Neža drugič, Odorik s 29 S Franc Salski šu, Valerij š, Barbea m 30 N 4. p. r., Feliks IV. p, Martina dm, Savina ž 31 P Jan. Boško sf, Ludovika Alb. v, Julij s moderno portretno fotografijo i tudi vsa druga fotografska dela, kakor repro-ukcije po vsaki sliki, slike za legitimacije, »Leica< osnetke, amaterska dela itd. vam poceni in solidno v i i'oto-studio LOJZE MAVEC • Ljubljana martlnska cesta 4 Meščcve mene in vreme: 2. prvi krajec ob 21.4 (južno, sneg), 10. šcip ob 11.9 (veter, mrzlo), 18. zadnji krajec ob 16.32 (lepo, mrzlo), 25. mlaj ob 16.24 (lepo). Dan zraste za 58 minut. -f* s* •Hi Jvacah. $exoajua>i 1 T Ignacij Antij. šmu, Brigita Škot. d > 2 S Svečnica, darovan e G., očiščevanje M.* 3 č Blaž šm, Oskar š, Celerina m, Remedij š 4 p * Andrej Korsini š, Raban Maurus š, Evt. m 5 s Agata dm, Genuin in Albuin š, Avit š 6 N 1. predpostna - 70nica, Doroteja dm, Tit š 7 P Romuald of, Julijana v, Rihard s 8 T Jan. Matski sf, Štefan of, Kojinta m 9 S Ciril Aleks, šu, Apolonija dm, Ansbert š ® 10 C Sholastika d, Sotera dm, Silvan š, Viljem s 11 P * Lurška Marija, Adolf š, Deziderij šm 12 S Evlalija dm, 7 ustanovnikov, Melecij š 13 N 2. pp. - 60 niča, Katar. Riči d, Gregor II. p 14 P Valentin m, Ivana Valoa žf, Antonin o 15 T Favstin m, Jovita m, Georgija d, Jordan o 16 S Julijana dm, Onezim šm, Filipa d, Selevk m 17 č Franc Kle m, Silvin š, debeli četrtek G 18 P * Simeon šm, Flavijan š, Prepedigna m 19 S Konrad s, Mansuet š, Gabin m, Julijan m 20 N 3. pp. - 50 ni(a, Sadot šm, Elevterij šm, Leon š 21 P Irena d, Maksimijan š, Feliks šm, German o 22 T Pust, Petrov stol v Antijohiji, Marjeta Kort. 23 S * f Pepelnica, Pet. Damijan šu, Romana d 24 Č t Sergij m, Edelbert k, Primitiva m © 25 P * f Matija a, Valburga do^ Feliks III. p 26 s f Matilda d, Viktor s, Aleksander š 27 N 1. postna - pepelnična, Leander š, Izabela d 28 P f Gabriel s, Roman of, Antonija Fl. vo 29 T t Ožbalt š, Cereal m, Just m, Teofil m Teden 6. 7. 10. 1. prvi krajec ob 8.8 ( 25 s Oznanjenje Marijino*, Irenej šm, Dula m 26 N 5. p. - tiha, Emanuel m, Ludgar š, Tekla m 27 P f Jan. Damaščan su, Rupert š, Lidiia m 28 T t Jan. Kapistran s, Sikst III. p, Guntram k 29 S f Ciril m, Bertold of, Pastor m, Ivana v 30 č f Jan. Klimak s, Kvirin m, Amadej s 31 p * t Gvidon o, Modest Krški š, Balbina d > Vsem cenj. gostom, prijateljem, znancem in cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Prisojne ulice na Šmartinsko cesto št. 22, v znano bivSo gostilno »Poljšak«. Na razpolago lepi — veliki prostori, balinišče in kegljišče. Se priporočava JOŽE in PEPCA KOVAČ, Gostilna »Pri Dolenjcu« Ljubljana, Šmartinska cesta 22 1. prvi krajec ob 21.40 (ob jugu dež), 10. ščip ob 1.28 (mrzlo že ni juga), 17. zadnji krajec ob 21.5 (ob jugu dei), 24. mlaj' ob 12.36 (dež), 31. prvi krajec ob 13.34 (južno, dež). Dan zraste za 1 uro 41 minut. % /£ f i OuMAK 1 S t Venancij šm, Hugon š, Teodora m 2 N 6. p. - cvetna, Franc Pavelski sf, Teodozija dm 3 P t Rihard š, Hijonija dm, Pankracij šm 4 T f Izidor Seviljski šu, Celz š, Platon s 5 S t Vincenc Fererij s, Irena dm, Julijana d 6 č f Vel. četrtek, Sikst I. pm, Celestin I. p 7 p *f Vel. petek, Herman Jože! s, Hegezip s 8 s * f Vel. sobota, Albert šm, Koncesa m © 9 N Velika not, vstajenje Gosp., Mar. Kleofova ž 10 P Velikonočni poned.*, Ezekiel pr, Marko s 11 T Leon I. Vel. pu, Antipa m, Filip š, Izak s 12 S Julij I. p, Visija dm, Saba Gotski m 13 č Hermenegild m, Agatonika m, Karp šm 14 p * Justin m, Domnina dm, Tiburcij m 15 s Helena k, Peter Gonzalez o, Bazilisa m 16 N 1. povelikonolna, bela, Benedikt Laber s f 17 P Štefan of, Anicet pm, Rudolf m, Robert o 18 T Apolonij m, Jakob Oldo o, Antija m 19 S Leon IX. p, Sokrat m, Galata m, Timon m 20 č Neža Montepulčanska do, Božidar s 21 p * Anzelm šu, Simeon šm, Silvij m, Krotat m 22 s Soter pm, Gaj pm, Tarbula dm, Apel s • 23 N 2. pv., Vojteh (Adalbert) šm, Egidij Asiški s 24 P Jurij m, Fidel Sigmarinški m, Bona d 25 T Marko e, Ermin š, Filon m, prošnji dan 26 S Varstvo sv. Jož.^Klet pm, Marc.pm, Eksup.d 27 G Hozana Kotorska d, Peter Kanizij su, Cita d 28 P * Pavel od Križa sf, Vital m, Valerija m 29 S Robert of, Peter Šanel m, Tertula dm 30 N 3. pv., Katarina Sienska d, Zofija dm » 8. ščip ob 18.22 (ob jugu dež), 16. zadnji krajec ob 5.59 (dež), 22. mlaj ob 21.43 (ob severu lepo, ob jugi! dež), 30. prvi krajec ob 7.6 (spremenljivo). Dan zraste zal uro 30 minut. 15. 16. 17. 18. 19. 1^9 9\ t - " ■, JI lb wr \ Ml" iMi j Jiaj (%§r() VdL. Otfkvan.* Teden 19. l P Filip in Jakob a, Berta ž, Žiga km, Grata v 122 2 T Atanazij šu, Longin šm, Viborada d 123 3 S Najdba sv. Križa, Aleksander I. pm 124 4 Č Florijan m, Monika v, Gothard š, Venerij š 125 5 P * Pij V. p, Irena m, Maksim m, Irenej m 126 6 S Jan. Latinskih vrat, Benedikta d, Etbert š 127 20. 7 N 4. pv., Stanislav šm, Gizela ko, Flavija dm 128 8 P Prikazen nadang. Mihaela, Dionizij š ® 129 9 T Gregor Nacianški šu, Geroncij š, Beat s 130 10 S Antonin š, Blanda žm, Gordijan m, Job pr 131 11 Č Mamert š, Majol o, Bas m, Gandolf m 132 12 p * Pankracij m, Nerej m, Ahilej m, Modoald š 133 13 s Servacij š, Robert Belarmin šu, Glicerija m 134 21. 14 K 5. pv., Bonifacij m, Pashal I. p, Pahomij o 135 15 P Križev teden, Zofija m, Jan. Salski s ® 136 16 T Križev teden, Jan. Nepomuk m, Ubald š 137 17 S Križev teden, Pashal Bajl. s, Jošt o, Bruno š 138 18 Č Vnebohod Gospod., Erik km, Aleksandra dm 139 19 p * Celestin V. p, Pudencijana d, Pudent s 140 20 s Bernardin Sienski s, Plavtila ž, Ivon š 141 22. 21 N 6. pv., Feliks Kantališki s, Andr. Bobola m 142 22 P Emil in Kast m, Rita v, Roman o © 143 23 T Jan. Rossi s, Deziderij šm, Bazilej šm 144 24 S Pomoč kristjanov, Suzana m, Afra m 145 25 č Gregor VII. p, Urban I. pm, Bonifacij IV. p 146 26 p * Filip Nerij sf, Elevterij pm, Kvadrat s 147 27 s Beda Častitljivi su, Jan. I. pm, Vojslava d 148 23. 28 N Binkošti, Avguštin š, Viljem o, Senator š 149 29 P BinkoStni pond.* Magdal. Pazzi d, Maksim šm 150 30 T Feliks I. pm, Ivana Orleanska dm P 151 31 S t II- kvatre, Srednica milosti, Angela df 152 8. ščip ob 8.28 (spremenljivo), 15. zadnji krajec ob 12.12 (mnogo člnt. JČ>iCspe\ ^ aezjaj, 225. miaj od /.iz (spremenljivo), «*u. prvi Krajec ob 1.6 (lepo). Dan zraste za 1 uro 13 minut. Na drobno - na debelo 8 Dan v letu 153 154 155 156 157 158 159 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 1 C Fortunat s, Kaprazij o, Pamfil m 2 P * f Kvatre, Marcelin m, Evgen I. p 3 S f Kvatre, Klotilda k, Zdislava d, Oliva d 4 N 1. pobink., sv. Trojica, Kvatr., Fr. Karačolo sf 5 P Bonifacij šm, Valerija m, Ferdinand s 6 T Norbert šf, Mehtilda df, Bertrand Ogl. š ® 7 S Robert o, Ana Garzia d, Pavel šm 8 l Sv. Rešnje Telo, Medard š, Kaliopa m 9 P * Primož in Felicijan m, Pelagija dm 10 S Marjeta Škotska kv, Bogumil š, Mavrin om 11 N 2. pb., Barnaba a, Parizij s, Feliks m 12 P Jan. Fakund s, Leon III. p, Bazilid m 13 T Anton Padov. s, Akvilina dm, Peregr. šm f 14 S Bazilij Vel. šu, Digna dm, Metod š 15 č Vid m, Modest m, Landelin o, Libija m 16 p * Srce Jezusovo, Fr. Regis s, Ludgarda d 17 s Srce Marijino, Adolf š, Nikander m 18 N 3. pb., Mark in Marcelijan m, Marina d 19 P Julijana Falkonieri df, Gervazij in Prot. m . 20 T Silverij I. pm, Prakseda d, Florentina d • 21 S Alojzij s, Evzebij šm, Marcija m, Alban m 22 Č Ahacij m, Pavlin Nolski š, Inocenc V. p * 23 P * Agripina dm, Ediltruda kždo, Eberhard š 24 S Rojstvo Jan. Krstnika, Neronovi m, Favst m 25 N 4. pb., Henrik Zdik š, Viljem Vel. of 26 P Jan. in Pavel m, Perseveranda d, Salvij šm 27 T Ema Krška v, Ladislav k, Krescent šm 28 S Irenej šm, Pavel I. p, Potamijena dm > 29 C Sv. Peter in Pavel a, Marcel m, Benedikta d 30 p * Pavel a, Lucina ž, Emilijana m, Ostijan s 6. ščip ob 19.58 (lepo ob severu, dež ob jugu), 13. zadnji krajec ob 16.56 (lepo), 20. mlaj ob 18 (lepo), 28. prvi krajec ob 18.27 (ob severu lepo). Dan zraste do 21. za 17 minut in do konca mesca upade za H minute. Teden 23. 24. 25. 26. 27. PRIPOROČA SE MODNA TRGOVINA T.ra SV. PETRA CESTA št. 2 &VpGJ\ Teden 27. 28. 29. 30. 31. 32. 1 S Jezusova Rešnja Kri, Oliver š, Teodorik s 2 N 5. pb., Marijin obisk, Proces in Martinijan m 3 P Leon II. p, Trifon m, Mustiola žm, Evlogij š 4 T Prokop o, Urh š, Berta d, Sebastija m 5 S Ciril in Metod slovan. aš, Ant. Zaharija sf 6 e Bogomila ž, Dominika dm, Riksij m ® 7 p * Vilibald š, Benedikt XI. p, Edilburga d 8 s Elizabeta Portugal. kv, Hadrijan III. p 9 N 6. pb., Gorkumski m, Veronika do, Brikcij š 10 P Amalija d, 7 bratov m, Rufina dm, Urh o 11 T Pij I. pm, Olga k, Savin m, Sidronij m 12 S Mohor in Fortunat m, Jan. Gvalbert of e 13 Č Joel in Ezdra pr, Miropa m, Ernest o 14 P * Groznat s, Bonaventura šu, Fokas šm • 15 S Henrik I. c, Vladimir k, Ignacij Azevedo m 16 N 7. pb., Karmelska Marija, Rajnelda dm 17 P Aleš s, Leon IV. p, Donata m, Vestina m 18 T Kamil sf, Simforoza m, Marina dm, Arnulf š 19 S Vincenc Pavelski sf, Simah p, Arsenij s 20 Č Časlav s, Marjeta dm, Hieronim Emil. sf • 21 P * Prakseda d, Julija dm, Angelina v * 22 S Mar. Magdalena spok., Menelej o, Platon m 23 N 8. pb., Apolinar šm, Liborij š, Romula d 24 P Kristina dm, Fr. Solan s, Kunigunda kž 25 T Jakob a, Krištof m, Valentina d, Pavel m 26 S Mar. mati Ana, Valent š, Erast šm, Pastor s 27 e Pantaleon m, Bertold o, Natalija m, Lilij, m 28 p * Viktor I. pm, Inocenc I. p, Nazarij m 3> • 29 s Marta d, Feliks II. pm, Urban II. p, Olaf km 30 N 9. pb., Abdon in Senen m, Julita m, Urzus š 31 P Ignacij Lojolski sf, Helena Šved. m. Fabij m TRGOVINA ANTON SFILIGOJ LJUBLJANA FRANČIŠKANSKA ULICA 1 ima lepo izbiro de-vocijonalij, šolskih in pisarniških potrebščin. 6. ščip ob 5.27 (dež), 12. zadnji krajec ob 21.39 (ob severu lepo, ob jugu dež), 20. mlaj ob 6.42 (spremenljivo), 28. prvi krajec ob 10.23 (deževno). Dan upade za 50 minut. Dan v letu 183 184 185 186 187 188 189 190 191 192 193 194 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 208 209 210 211 212 213 JERNEJ KOPITA rifiiuki & tfomL&t SKpan Dan v letu 214 1 T Vezi Petra a, Makabejci m, Fides m, Ver š Teden 32. 215 2 S Porcijunkula, Alfonz Liguorski šfu 216 3 č Lidija v, Najdba sv. Štefana, Peter Emar sf 217 4 p * Dominik sf, Ija m, Agabij š, Protazij m © 218 5 s Mar. Snežna, Ožbalt km, Emigdij šm 219 6 N 10. pb.a Gospod, spremenjenje, Sikst II. pm 33. 220 7 P Kajetan sf, Donat šm, Favst m, Kasij m 221 8 T Avguštin Kazotic š, Cirijak m, Marin m 222 9 S Jan. Vianej s, Roman m, Pet. Faber s 223 10 C Lavrencij m, Asterija dm, Domicijan š 224 11 p * Tiburcij m, Suzana dm, Aleksander šm 6 225 12 s Klara df, Evnomija m, Herkulan š 226 13 N 11. pb., Hipolit in Kasij. m, Jan. Berhmans s 34. 227 14 P * t Evzebij s, Atanazija v, Demetrij m 228 15 T Mar. vnebovzetje. Jedert do, Arnulf š 229 16 S Mar. oče Joahim, Rok s, Serena ž, Tit m 230 17 Č Hiacint s, Julijana m, Mamant m, Rogat m 231 18 P * Helena cv, Agapit m, Krisp s, Flor m • 232 19 S Jan. Eudes sf, Ludovik Tuluški š, Tekla m 233 20 N 12. pb., Bernard ou, Filibert o, Manecij sf 35. 234 21 P Ivana Šantalska v, Bernard Ptolomej of 235 22 T Hipolit šm, Timotej m, Antuza m 236 23 S Mar. Srce, Filip Benicij s, Teonila m, Cahej š 237 24 Č Jernej a, Ptolomej š, Avrea dm, Tacijon m 238 25 p * Ludovik k, Lucila dm, Geruncij š, Menas š 239 26 s Zefirin pm, Bernard Ofiški s, Abundij m 240 27 N 13. pb.. Jož. Kalasan. sf, Evtalija dm, Ruf m > 36. 241 28 P Avguštin šu, Hermet m, Pelagij Emonski m 242 29 T Jan. Krstnik obglavljen, Sabina m, Sebus k 243 30 S Bronislava d, Roza Limska d, Feliks m 244 31 Č Rajmund Nonat s, Pavlin Trierski š, Amija ž 4. ščip ob 13.39 (deževno), 11. zadnji krajec ob 3.52 (vetrovno)) \ 18. mlaj ob 21.!J5 (ob severu lepo, ob jugu dež), 27. prvi krajec ob 0.39 (lepo). Dan upade za 1 uro 30 minut. Praktična šola za strokovno, pisar« niško in zasebno izobrazbo Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti • Večerni trgovski tečaj -jezikovni, stenografski in strojepisni tečaji • Specialni tečaji trgovskih 11 predmetov • Prvovrsten pouk nudijo strokovnjaki, profesorji srednjih, trgovskih in strokovnih šol. Trgovski učni zavod v Ljubljani Kongresni trg 2/11. a I J^teJnueA JCunov&c Teden 36. 37. 38. 39. 40. 1 P * Egidij o, Verena d, 12 bratov m, Ana pr 2 S Štefan Ogrski k, Elpidij š, Kalista m @ 3 N 14. pb., angel., Evfem.dm, Mansuet š, Eraz. dm 4 P Rozalija d, Irmgarda d, Roza Viterb. d 5 T Lavrencij Justinijan š, Obdulija d, Bertin o 6 S Zaharija pr, Donacijan šm, Petronij š 7 Č Marko Križevčan m, Melhijor Grodecki m v 8 P Marijino rojstvo*, Hadrijan m, Amon m 9 S Peter Klaver s, Gorgonij m, Sergij I. p e 10 N 15. pb., Nikolaj Tolentinski s, Pulherija c 11 P Prot in Hijacint m, Milan š, Teodora ž 12 T Mar. ime, Gvidon s, Avtonom š, Silvin š 13 S Notburga d, Filip m, Mavrilij š, Evlogij š 14 Č Povišanje Križa, Rozula m, Matern š 15 P * Mar. 7 žalosti, Melitina m, Albin š 16 s Kornelij pm, Ciprijan šum, Evfemija m 17 N 16. pb.. Rane Fr. Asiškega, Lambert šm • 18 P Jožef Kupertinski s, Riharda c, Irena m 19 T Januarij šm, Konstancija dm, Evstohij š 20 S t III. kvatre, Agapit I. p, Favsta dm, Filipa m 21 C Matej ae, Ifigenija d, Aleksand. šm, Jona pr 22 p * t Kvatre, Tomaž Vilanovski š, Digna dm 23 s t Kvatre, Linus pm, Ksantipa ž, .Sozij m 24 N 17. pb., kvatrna, Mar. Rešiteljica jetnikov 25 P Kleofa m, Tata m, Pacifik s, Firmin šm > 26 T Ciprijan m, Evzebij p, Justina dm, Nil of 27 S Kozma in Damijan m, Hiltruda d, Kaj š 28 Č Venceslav km, Lioba d, Evstohija d 29 P * Mihael nadangel, Gudelija m, Plavt m 30 S Hieronim su, Zofija v, Honorij š, Urzus m TVRDKA Vinko Cund&i dela in sprejema vsa tozadevna popravila! torbarstvo, sedlarstvo ln |ermenars(vo LJUBLJANA, Igrlika ulica 3 2. šžip ob 21.21 (ob severu lepo, ob jugu dež), 9. zadnji krajec ob 13.3 (deževno), 17. mlaj ob 13.37 (deževno), 25. prvi krajec ob 13.7 (deževno). Dan upade za 1 uro 38 minut. 245 246 247 248 249 250 251 252 253 254 255 256 257 258 259 260 261 262 263 264 265 266 267 268 269 270 271 272 273 274 12 JANEZ EV. KRI &6H ^a^rSKtea atak Dan v letu 275 1 N 18. pb.t rožnovenska, Remigij š, Maksima m Teden 41. 276 2 P Angeli varuhi, Leodegar šm, Teofil s ® 277 3 T Terezija Det. Jezusa d, Evald m, Vilfrid š 278 4 S Franc Serafski sf, Avrea d, Edvin k 279 5 č Placid om, Majnolf s, Gala v, Palmacij m 280 6 p * Brunon of, Fides dm, Franc. Jez. ran d 281 7 s Kraljica rožnega venca, Marko p, Sergij m 282 8 N 19. pb., žegnansko, Brigita Švedska vf 42. 283 9 P Dionizij šm, Ludovik Bertr. s, Publija om g 284 10 T Franc Borgia s, Evlampija dm, Gereon m 285 11 S Mar. materinstvo, Filonida ž, Tarak m 286 12 C Maksimilijan š, Domnina m, 4966 afr. m 287 13 p * Edvard III. k, Venancij o, Simpert š 288 14 s Kalist I. pm, Fortunata dm, Burhard š 289 15 N 20. pb., Terezija Vel. do, Bruno šm, Sever š 43. 290 16 P Hedvika Poljska kv, Viktor III. p, Gal o 291 17 T Marjeta Alakok d, Florencij š, Andrej m • 292 18 S Luka e, Trifonija ž, Asklepijad šm, Just m 293 19 č Peter Alkantarski sf, Etbin o, Lucij m 294 20 p * Jan. Kancij s, Savla dm, Irena dm, Sindulf s 295 21 s Uršula dm, Hilarijon o, Malh s, Asterij m 296 22 N 21. pb., misijonska, Kordula dm, Vendelin o 44. 297 23 P Klotilda dm, Ignacij š, Severin š, Roman š 298 24 T Rafael nadangel, Armela d, Evergist šm > 299 25 S Krizant in Darija m, Bonifacij I. p, Minias m 300 26 Č Evarist pm, Demeter Sremski šm, Fulk š 301 27 p * Frumencij š, Sabina m, Antonija d 302 28 s Simon in Juda a, Cirila dm, Remigij š 303 29 N 22. pb.. Kristus Kralj. Narcis š, Ida d 45. 304 30 P Alfonz Rodrigez s, Lukan m, Evtropija m 305 31 T Volbenk š, Krištof m, Lucila dm, Kvint, m ® 2. 17 ščip ob 5.22 (dež), 9. zadnji krajec ob 2.12 (hladno, deževno), J — '—~ -*• r* v 31. Sčip ob 14.35 (lepo in prijetno). Dan upade za 1 39 minut). uro Tvrdka 17 D DDPAD LJUBLJANA r n . DnUrVn Kolodvorska ul. 35 13 priporoča mlinske kamne, kmečke mline, tehnične potrebščine za mline in žage, mlinske stroje itd. N-ov-em&eh (4 <£iStoJOad Teden 45. 1 S Vsi sveti. Cezarij m, Cirenija m, Vigor š Dan v letu 306 2 č Verne duše, Viktorin šm, Tobija m 307 3 p * Hubert š, Ida Togenburška ž, Flor šm 308 4 s Karel Boromejski š, Vital in Agrikola m 309 46. 5 N 23. pb., zahvalna. Zaharija in Elizabeta 310 6 P Lenart o, Sever šm, Atik s, Vinok o 311 7 T Jan. Perboar m, Engelbert š, Karina m NATIONAL< 14 IVAN CANKA 3&c&n&&i (j^g) G\ucUk 336 337 338 339 340 341 342 343 344 345 346 347 348 349 350 351 352 353 354 355 356 357 358 359 360 361 362 363 364 365 366 1 P * Eligij š, Natalija ž, Nahum pr, Kandida m 2 S Bibijana dm, Evazij š, Blanka k, Adrija m 3 N 1. adventna, izseljenska, Fr. Ksaver s, Birin š 4 P Barbara dm, Peter Hrizolog šu, Melecij s 5 T Sabas o, Krispina m, Pelin šm, Grat m 6 S Nikolaj š, Leoncija m, Pashazij m, Azela d 7 C Ambrozij šu, Urban š, Fara d, Martin o <3 8 p Mar. brezmadežno spofetje, Evtihijan pm 9 s Peter Furie š, Gorgonija d, Restitut šm 10 H 2. adv.t Mar. Loretska, Miltijad p, Julija dm 11 P Damaz I. p, Hugolin s, Trazon m, Daniel s 12 T Aleksander m, Dionizija m, Vicelin š 13 S Lucija dm, Otilija d, Orest m, Evstracij m 14 č Spiridion š, Agnel o, Evtropija dm 15 p * Kristina d, Favstin m, Kristij. ž, Vikt. m © 16 s Evzebij šm, Adelajda c, Albina dm, Adon š 17 N 3. adv., Lazar obujeni, Vivina d, Ignacij šm 18 P Vunibald o, Gracijan š, Teotim m 19 T Urban V. p, Favsta v, Tea m, Darij m 20 S t IV. kvatre, Evgen in Makarij m, Ingen m 21 C Tomaž a, Severin š, Temistokles m, Fest m 22 p * f Kvatre, Demetrij m, Ishirijon m, Flor m J • 23 s t Kvatre, Viktorija dm, Servul s, Mardonij m 24 N 4. adv., kvatrna, Adam in Eva, Hermina d 25 P Bož i, rojstvo Gospodovo. Anastazija m 26 T Štefan, prvi mufenet*, Cozim p, Dionizij p 27 S Jan. Evangelist ae, Fabiola v, Teofan š 28 Č Nedolžni otroci, Teofila dm, Kastor m 29 p * Tomaž Kantrber. šm, David k, Trofim š ® 30 s Evgen š, Anizij š, Liberij š, Anizija m 31 N Boži'na ned., Silvester I. p, Melanija ž 7. zadnji krajne ob 15.57 (lepo in prijetno), 15. mlaj ob 15.34 (lepo in prijetno), 22. prvi krajec ob 16.54 (lepo), 29. ščip ob 15.38 (lepo in prijetno). Do 22. dan upade za 17 minut, do konca ino-ca zraste za 5 minut. Teden 49. 50. 51. 52. 53. 54. 15 f TRGOVINA Z ŽELEZNINO m LJUBLJANA JCHNEIDER & VEROVŠEK 1944 K Janko Moder: Kmečka kolednica Zdaj lanski preglej koledar, o kristjan! Tu križec, tam zvezda z okorno roko, tu packa prstena, tam kljuka pod njo, tu ogel odtrgan, tam list pomečkan... Ta zvezda je rojstvo, smrt zgrbljena stran, ta packa je toča in sneg to kolo, ta ogel pet tisoč dolga — jojme, o! — in streha razdrta in rod razteptan — <— — Minilo je vse... in že nov koledar pred nami smehlja se: nedolžni papir šumi, kaj to leto prineslo bo v dar. Bo suša, bo dež, bo nesreča, bo pir? — Najtrša nam uima prav malo bo mar, če Bog bo zapisal v te liste na in — mir! J + 0 H-Vl + “B Žalostne so točilnice po predmestjih, žalostne točilnice v mestu. Stoje v njih ljudje, ki si ne upajo sesti za mize, da ne bi bili »v krčmi«, če bi jih doma prijele žene, kje da so bili. Niso bili »v krčmi«, če so bili v točilnici. Štedijo in ne vedo s čim; računajo in ne vedo za koga. Točaj in točajka pa jih zaničujeta, ker poznata tajne nagibe takega ravnanja... Gostje se gledajo nezaupno; vsak ima isto misel v listnici svojega srca: toliko smem izdati, da se ne bo poznalo, tako dolgo smem izostati, da ne bom sumljiv. In trdi so drug z drugim, govorica jim ne steče zlahka, rajši se sprašujejo in si odgovarjajo iz krmežljavih oči, ki pa niso vedno krmežljave ... O, poznam te, pravičnik s Prul, deco pretepavaš zaradi manj dobrega reda v spričevalu, sam pa se ugrezaš v lužo, ki jo ti sam poznaš, ki ti sam zanjo veš... Poznam te, dedec sivobradi, s čelom, kot da si proiesor primerjujočega veroslovja: tvoj poklic je vohunstvo, tvoja vera denunciantstvo, in kar primerjaš, so tvoja prizadevanja na tem ogabnem torišču z uspehi, ki jih dosezaš. Žena — heroj — se te še ni nažrla. Bog nebeški ji je dal za doto herojski želodec... Poznam te, sedmi junak izza sedmega ogala, ki mečeš krepelca »nadebudni« družbi pod noge, ker te ni hotela razumeti; namenil si bil svojo hčer »visokemu« življenju, in zdaj je — odklonjena — plen ceste. Le brusi pete, le polni predale policajem, sladka ti noč in vedro jutro — opeharjeni zvodnik) Pripeljal je bil v to družbo strahopetcev in okrutnikov v eni osebi človek, kaj vem od kod, psico na vrvici, gibko, prijazno stvar s smrčkom, črnim in svetlim ko demant. Kot da se je skotila šele včeraj. Žival upira svoje svetle oči zdaj v tega, zdaj v onega in — čudo pre-čudo — mahoma jih vse ogreje zase. »Lej ga no, še kaj takega je mogoče med namil« »Tačke pa kakor srnje...« »Še liso nosi na zadnjici namesto repa...« »Krivi se ti v križu kakor prava srna...« »Laja pa že ne, kako bi lajala, ko je srna ,..« Človek z vrvico mora pojasniti, kje je psica rojena, iz katere roke jo ima, od kdaj, koliko je stara, kaj žre, ali je že bila sparjena, in kar je še takih vprašanj, strokovnjaških in nestrokovnjaških, pustih ko sama kinologija. Zunaj pa mete zima, s sto metlami pometa zimska noč ceste, poti in hodnike, da cestne svetilke kar plešejo. Na enajst gre ura, in še se vejavica ni premislila. Zvezde se skrivajo za mrakom, ki tišči na ulice in trge kakor ogromna vreča, natlačena s strahom in grozo. Snežinke naletavajo iz te vreče in še bodo naletavale, zakaj vreča nima dna. Srečna, blažena noč: kdor se je sam v sebi našel in umiril, je doma in opravlja, kar mu je naložil Bog še to pozno uro kot bridko ali sladko dolžnost, po točilnicah slone samo ljudje, ki ne vedo kam s seboj in svojo žalostno usodo nosijo popisano na obrazu ... Nedolžna psica jim zmehča poteze, odurne, odbijajoče obraze približa drugega drugemu. Star prihuljenec, znan po svojih čednih poslih, jo vzame celo v naročje. »Ampak nekaj ji bo treba dati za pod zobe. Živalca je gladna.« Sosedje tekmujejo, kdo bo z lepšimi besedami iz kuharice izmamil pest govejih kosti, ki se jih morda drži še vlakno mesa. Papir je na podu, kost na papirju, in vse gleda, kako si bo žival privoščila poklonjeno večerjo. »Kdor bi ji zdajle stopil na taco — — gneča pa taka — njemu zavijem vrat...« »Usmiljeni Bog, saj vidite, da imate živalco pod nogami, ali ste konj?« Trd rdečenosec se skloni nad pasjo večerjo, ker mu je preveč, da se mora pes iztegovati k tlom; na papirju mu podrži ostanek večerje tik pod gobec. In pripoveduje: »Na dvorišču smo imeli ščenč, leto staro, z belo liso na prsih, z belimi kosmiči naškropljeno preko smrčka, ušes in vratu... Poginilo je od mraza. Take ljudi bi poslal v Sibirijo.« »Če bi zopet prišel na svet,« zatrjuje drugi, »bom gojil pse in še sam se bom popsetil. Ne bo me škoda; na boljšem bom, kot sem zdaj. Vsaj rok si ne bom mazal, ne duše skrunil...« v X m m x m m * x x m m m x & M * X M & m x m x * XXX it & it & W W 7Ys Ptf\ 7Y\ ^fV rff\ f!f\ M zz m & yt /f!^ 7t\ Trs >fV TVS W W 3jC it it it /Pfs /Pfs 7T 7f\ ✓TS /TS »Koliko dam zanj,« vpraša tretji, »da ga ponesem domov in ga posadim sredi sobe na preprogo vsem njim v dar, ki sploh ne vedo, kaj je žival v stvarstvu božjem, da je sosed duši in varuh srca? Da, to je žival v stvarstvu, to je njeno poslanstvo, in kdor te govorice ne razume, niti ne zasluži, da bi lajal...« Od zunaj pritiska zimska noč na okna in na vrata, zdi se, kot da ji je zamesii vsa pota in vse sledi človeškega življenja in hotenja na tej zavrženi zemlji. Nebo se niža čedalje bolj, ulice postajajo ožje in ožje ... Komaj so se bila odprla vrata, sta stala pred njimi v točilnici dva, kdo ve, ali med seboj povezana s svetimi vezmi, ali le speta po naključju, kakor se v zimskem vetru snežinka prime snežinke. On se je tresel od mraza, sploh je bil brez vrhnje suknje, nekako odtrgan, kot da so ga bili neusmiljeni ljudje iznenada pahnili v noč, kakor je bil. Meketal je neumljive besede, pogledoval goste, kot da nekoga išče med njuni, in v nemi bedi sklepal premrle prste. Ona je bila mirna, da ne rečem slovesna; velika ruta ji je zakrivala glavo, rame, roki in visoko naraslo spodnje telo. Še čudno, da je s takim telesom mogla hoditi. Stala je tiha in dostojanstvena, odeta s kraljevim plaščem bližnjega materinstva, in njenih oči pogled je bil tam, kjer so se od čevljev okoli stoječih sce-jale mlake stopljenega snega v eno samo veliko mlako sredi med njimi. Vse je umolknilo, še pipe za točilno mizo so prenehale teči, in o psici nihče ni vedel ničesar več povedati. Nekaj novega, neprijetnega, kakor mraz tam zunaj dušo in srce spreletavajočega, je objelo zagreto družbo. Nov državljan išče prostora med ljudmi — kdo mu ga bo dal? Še preden je premraženi mož odprl usta — od nje se ni nihče nadejal pojasnila — so vedeli vsi: Išče se stanovanje — če le mogoče brezplačno, pa najsi bo tudi samo kuhinja ali kot v kuhinji, da žena spravi na svet, kar na svet mora. Kje je srce, ki bi se spozabilo, ki bi se hotelo strmoglaviti v ta prepad7 Čevljarski mojster Niko je naglo zvrnil ostanek četrtinke: »Če ju pripeljem k svoji, ki resda imava kuhinjo za dve, pa čeprav je soba * kabinet — me zmlinči in jutri se lahko iščem, če me še kaj bo ...« »Ni treba, da smo brezsrčni, položaj ni zavidanja vreden, ampak naprtiti ženi ob takem času gosta, ko niti ne veš, ali si ji dobrodošel ti sam, bi bilo vendar od sile ...« Tretji je menil dobrodušno: »Posodil bi jima kot, ki ga imam odveč, ampak kaj bo ponoči? Sami smo in kdo bo te- kel po babico?« Nekdo je naročil skodelo čaja za ženo, in ko je bil čaj nared, ji ga je celo ponesel k ustom. »Daj, ogrej se, žena, od koder že si; kako bo dalje s teboj, je v božjih rokah. V trdih pesteh smo vsi, kar nas je tu, privoščimo si samo na oči, kar si privoščimo; doma nas čakajo pestunje, take, ki pestijo, ne pestujejo... Boj se jih, nesrečna žena, kakor se jih sami bojimo. Saj jih poznaš, kakšne so. Nemara si sama taka ...« Zena je popila čaj na dušek, mož se je še dvakrat na mestu prestopil, potem pa sta se obrnila, odprla vrata in prekoračila prag v noč, v viharno zimsko noč drug za drugim, mož prvi, žena za njim... Čevljar Niko je ustavil sosedovega hlapca sredi najživahnejšega razgovora, ko sta se iz točilnice vračala vsak na svoj dom po skupni, le za silo utrti gazi. Ustavil ga je, da bi si ob njegovi pri-palil poslednjo cigareto. Roka mu je drhtela, glas se mu je ustavljal, in suniti ga je moral skozi grlo, da ga je spravil iz sebe. »Čuj, Joža, pa ali ni nocoj sveta noč? Močno se mi zdi, da je ...« »Bo, bo, saj imamo dva praznika zapored, in noč pred prvim je sveta noč...« In — zastrmela sta drug v drugega in nista vedela, zakaj strmita in kaj sta si prav za prav hotela povedati v tem čudnem trenutku. Veter je zatulil čez strehe in vsipal rešeto snežink po ulici, ponočnjakom za vratove, »Eh, da se le spi,« je Niko zamahnil z roko, kot da se brani nadležne misli, in je odprl vrata temnega dvorišča. »Da se le spi, nesrečo pa... zunaj pusti,« se je domislil hlapec nekake rime, nekakega stiha kdo ve od kod in je takisto zavrtel ključ v vratih. Burja pa ni odnehala, zdelo se je, da narašča od ure do ure ... * * X m m m & m * K m x m x m £ M M .(•••••••••••••••M•••••••••••••#- • • • • • • • • j TI, o Marija, j j ?fbtsea“Yi“ | Posvetitev revnih slrol, j .. ............... | j brezmadežnemu Srcu Marijinemu • polno dobrol. » , - ------------------------------- • • • • • • ’* •’ Listam po časopisih, brskam po spominu in pregledujem kroniko o vsenarodni posvetitvi brezmadežnemu Srcu Marijinemu in vsesplošni pripravi na to: pobožnosti petih prvih sobot. Koliko tihega in skritega dela je bilo treba, da sta pobožnost in posvetitev izzveneli končno v tako mogočno slovesnost. Koliko molitev, koliko trpljenja, koliko žrtev je bilo darovanih vzvišenemu namenu, da bi ta pobožnost zajela prav vse in zlasti tiste, ki so se v tegobah življenja ali morda v hlastanju po lažnih prividih odtujili Bogu. Pobuda in začetek. Pobudo za posvetitev je dal sam škof ljubljanski, g. dr. Gregorij Rožman. Dva nagiba sta se zdela našemu nadpastirju odločilna, da je sklenil posvetiti škofijo Brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Prvi je splošno znana Marijina napoved v Fatimi 1. 1917 o novi in hujši vojni, če ljudje ne bodo nehali žaliti Boga. Drugi nagib je bila posvetitev vsega sveta, ki jo je dne 1. oktobra 1942 opravil sveti oče Pij XII. Prav tiste dni je bil naš vladika v Rimu. Tam je sklenil, da se naj za vso škofijo organizira pobožnost peterih prvih sobot, počenši z januarjem. Pobožnost naj bi bila priprava na posvetitev vse škofije Srcu Marijinemu, ki naj bi se izvršila 30. maja 1943. — Škof dr. Gregorij Rožman je tudi sam že 6. decembra v časopisju pobožnost naznanil, kratko opisal in vernike k njej povabil. Zlasti za Ljubljano je napisal še posebno pismo, namenjeno družinam in posameznikom, v katerem kaže sedanje trpljenje kot posledico številnih kršitev božjega reda, s prošnjo, naj to trpljenje obrnemo v zveličavno pokoro. Takoj ob začetku vseh priprav za pobožnost se je osnoval poseben škofijski pripravljalni odbor, ki je z veliko vnemo poskrbel za potrebno propagando; tiskovine, slike, pridige in organizacijo pobožnosti v Ljubljani in na deželi. Podrobna priprava v mesecu decembru je priklicala k pobožnosti res veliko število vernikov. Ko je prišla prva sobota 2. januarja 1943 so verniki povsod začeli opravljati pobožnost prvih petkov. V prav velikem številu pa so se je začeli udeleževati zlasti v tistih krajih, kjer so veliko trpeli zaradi razmer in do dna spoznali veličino človeške hudobije in zablode. Povsod so verniki znova zahrepeneli po tistih vzorih, ki so naše ljudstvo skozi stoletja ohranjali pri življenju na tako kočljivem mestu v Evropi. »Marija, pomagaj nam vojskini čas,« se je razlegalo po vseh cerkvah v pokrajini, povsod so doneli vzdihi: »Marija, vse ljudstvo ječi, Marija, pomagaj nam Ti!« Prvi meseci. Še lepše in ob še večji pobožnosti in udeležbi so minile naslednje prve sobote. V pustu so se v Ljubljani v zvezi s to pobožnostjo začele duhovne obnove za posamezne stanove v štirih skupinah. Vse skupine so imele na veliko sredo v stolnici že skupno posvetitev. Prav tako so bile duhovne vaje za gospe in gospodične po raznih zavodih, v postnem času so imele skoraj vse ljubljanske srednje šole duhovne vaje in kot sklep posvetitev Marijinemu Srcu. Tudi na deželi so bile številne duhovne obnove kot priprava na posvetitev. Ponekod so se verniki še s posebnim veseljem udeleževali pobožnosti in marsikdaj tudi na zunaj hoteli pokazati svojo ljubezen do Marije. Tako so farani v Št. Lovrencu že januarja 1943 sklenili v zahvalo Mariji postaviti zraven farne cerkve kapelico fatim-ske Marije. Farani so se hoteli zahvaliti Mariji zato, ker je bila njihova fara skoraj v vsej Dolenjski najmanj prizadeta. Kot začetek so po vaseh postavili 6 križev z vrtiči in dve kapelici Matere božje. Večjo kapelico ob farni cerkvi pa so začeli graditi kasneje in je bila končana in blagoslovljena konec maja. Vse potrebno za kapelo, pesek in opeko so darovali in zastonj navozili farani, nakar so še na svoje stroške opremili zahvalno kapelico. In prišel je cvetoči rožnik. V maju so lepo odjeknile v Ljubljani tako na srednjih kakor tudi ljudskih šolah po razredih prirejene Marijanske akademije. Sporede so sestavili večinoma učenci sami. Profesorji in učitelji so jim odstopili samo po eno učno uro. Nekateri zavodi so nastopili še s skupno akademijo, tako zlasti učiteljišče, ki je bilo pri tej pobožnosti vsem za vzor. Kot zaključna prireditev je bila veličastna akademija vseh srednjih šol v unionski dvorani 30. maja. Tudi Narodno gledališče je z uprizoritvijo primernih del skušalo doprinesti svoj delež k vsenarodni pobožnosti. Opera je večkrat uprizorila Sattnerjev oratorij Marijino Vnebovzetje, Drama pa je osemindvajsetkrat odprla vrata, ko so gledalci prihiteli gledat Gregorinov »V času obiskanja«. Tudi Frančiškanski oder je privabil mnogo gledalcev s Claudelovim »Marijinim Oznanjenjem«, Za mesec majnik je ljubljanski vladika zopet napisal poslanico vernikom. Objavili so jo tudi časopisi. »Letošnji majnik je za vso našo škofijo prav posebne važnosti, saj imamo namen, da se 30. rožnika vsa škofija posveti Marijinemu Srcu. Ves maj hočemo uporabiti za temeljito pripravo na to pomembno in sveto dejanje,« pravi poslanica, ki nato razlaga misli iz poziva sv. očeta za mesec maj. Vabi vse kristjane, zlasti otroke, naj začno molitveno tekmo, da s izprosijo po presveti Devici od Boga mir. Vsi morajo premisliti in spoznati, da je takšna vojska, ki se zdi, da je največja, odkar svet stoji, le zaslužena kazen žaljene božje pravice. Če smo zašli, se je treba vrniti na pravo pot. Temo zmote moramo premagati z lučjo resnice. Nato sklepa naš vladika, da se bomo vabilu sv. očeta k posvetitvi Marijinemu Srcu radi odzvali, da bomo molitvi pridružili pokoro, za katero je toliko priložnosti kot še nikoli. »V soboto, 29. maja bo spokorni spravni dan, ki naj bo v resnici spravni dan, ko bomo vsi, ki resno mislimo na pravo rešitev našega ljudstva za čas in večnost, položili pred pravičnega Boga svoj dar prostovoljnega premagovanja v zadoščenje za vse žalitve, s katerimi se med nami žali dobri Bog. Bogu naj ljubša žrtev bo, če v svojih srcih zatremo vsako mržnjo in sovraštvo in si med seboj odpustimo. K tej notranji žrtvi, ki jo božja zapoved terja, dodajmo ta dan še kakšne zunanje odpovedi na stvari, ki so nam ljube ali katere uživati smo se navadili. — Tekmujmo v molitvi in pokori v mesecu maju, to bo sveta tekma, ki bo imela velikanski pomen za vso škofijo. Marija nam pripravlja za mesec maj izredno velike milosti, če bomo svoje duše pripravili z iskrenim spreobrnjenjem, z molitvijo in pokoro. Storimo mi svoje, potem bo Marija svoje prav gotovo storila.« Tako naš vladika v svoji poslanici za maj. mišljenje in življenje po nauku Kristusovem. Tako bomo tudi mi vredni, da se spolnijo nad nami obljube, ki jih je Marija dala posameznikom in narodom.« Sad duhovne priprave. Za spokorno procesijo se je Ljubljana lepo pripravila. Pripravljalni odbor je dal po časopisju vsa podrobna navodila, ki so bila potrebna. Ker naj bi spokorne procesijfe izšle izpred vseh ljubljanskih župnih cerkva in se nato Procesija Bežigrajcev zavija za svojim župnikom in križem z Dolenjske ceste na stadion. Pripravljalni odbor je povzel vse misli, ki jih je izrekel vladika ljubljanske škofije v posebni okrožnici ter dal še podrobna navodila. Med drugimi je bilo v okrožnici tudi povedano glede spravnega dne takole: »Ta dan naj bi ljudje poravnali med seboj vse spore in pomagali drugim do sprave zlasti tam, kjer je videti, da se sprave težko lotijo. Obenem naj bi se prostovoljno postili in vzdržali jedi, tudi tobaka, pijače, kina itd. — Ta post bo lahak tisitim, ki pomislijo, koliko trpe rojaki po raznih taboriščih, ki ponekod od lakote umirajo in ki so se morali vsemu odpovedati. združile v veliko spokorno reko, ki naj bi se zlivala po Dolenjski cesti proti Rakovniku, je bilo treba določiti točni red odhoda za posamezne fare. Odhodi iz farnih zbirališč so bili določeni takole: za Sv. Jakob ob 14.30, za trnovsko faro ob 14.15, za Vič ob 13.30, za stolnico ob 14.30, za Moste ob 13.40, za Sv, Peter ob 14.00, za Bežigrad ob 13.50, za Šiško ob 13.30, za Koseze-Zg. Šiško ob 13.15 in za frančiškane ob 15.000. Ker bi veliko število že napovedanih udeležencev spokorne procesije nikakor ne mogla sprejeti sicer razsežna cerkev na Rakovniku, je Molitev in pokora. Tekma v molitvi in pokori je bila v maju res vzpodbudna. Marijina kongregacija duhovnikov je organizirala vse moške redove in komunitete duhovnikov za celonočna češčenja, uršulinke pa so za ves mesec maj enako organizirale vse ženske redovne družine v Ljubljani. Vsaka hiša je prišla dvakrat na vrsto. Prav tako so se za uspeh posvetitve opravljale po vseh župnih cerkvah v vsej škofiji maše. Zadnji teden pred posvetitvijo je zvečer po avemariji zvonilo pet minut z velikim zvonom, da bi se ljudje ob tem spomnili, naj molijo za duhovni prerod Ljubljane in dežele. Na spokorno-spravni dan, dne 29. maja, je bilo po vseh župnih cerkvah v vsej škofiji vsaj nekaj ur izpostavljeno sveto Rešnje Telo, delo je po možnosti ta dan počivalo in službe božje so se vršile kot ob nedeljah. K spravnemu dnevu je spadala tudi spokorna procesija, h kateri je Prevzvišeni s posebnim pismom, objavljenim v dnevnem časopisju, povabil vso Ljubljano. »V procesiji bomo spremljali milostno podobo Marije Pomagaj, vsem Slovencem najbolj priljubljeno in najbolj češčeno. Ob njej se pripravimo za skupno posvetitev, da bomo v smislu tega posvečenja resno in korenito spremenili svoje Bogoslovci »o nesli po ulicah sliko Marije Pomagaj. bil določen za zbirališče veliki Korotanov stadion pod cerkvijo na Rakovniku. Opera in Drama sta bili ta dan zaprti, kinogledališča pa niso priredila popoldanske predstave. Dan pred spravnim dnevom je bil priobčen v »Slovencu« še poziv pripravljalnega odbora, ki se je glasil: »Za vse udeležence brez izjeme pa velja, da se udeleže procesije iz lastnega nagiba, v spoštovanju pred tako veliko versko prireditvijo, ki izraža tako močno voljo vsega našega naroda, da se hoče tudi v bodoče oklepati tistih velikih vrednot, ki so mu bile v preteklosti vedno v rešitev! — Kdor pa ni voljan, da se udeleži procesije v tem duhu in mu stvar ni po volji, naj se ne sili z udeležbo!« Tako je napočil spravni dan. Dopoldne so bile v vseh cerkvah v Ljubljani maše kakor ob nedeljah. Popoldne pa je bila že vsa Ljubljana čisto praznična. In bila je lahko, saj je bila spokorna procesija nekaj, kar Ljubljančan res ni pričakoval: Ne tisti, ki je sam korakal med tisoči za podobo Marije Pomagaj — komaj pred nekaj dnevi jo je prinesel sam škof dr. Rožman s Trsata — ne oni, ki je do tedaj stal brezbrižno in hladno ob strani. Procesija 10 ljubljanskih župnij. 2e okrog ene popoldne so se začele množice ljudstva zbirati pred svojimi župnimi cerkvami, mladina pa na določenih prostorih ali v šolah, od koder je hitela, da se priključi prošnji procesiji na Rakovnik. Prva procesija je krenila iz Kosez — zaradi velike daljave je bila najbolj zgodnja — in se pomikala po Podutiški, Šišenski, Vodnikovi in Celovški cesti ter se priključila veliki šišenski procesiji, ki se je razvila izpred cerkve in se razvrstila po Mažuranovičevi, Verovškovi, Gasilski cesti, Celovški cesti in pa Miklošičevi cesti, ter se pridružila Bežigrajča-nom, pomikajočim se po Bleiweisovi, Masarykovi in Miklošičevi cesti na Marijin trg in trimostje čez Pogačarjev in Vodnikov trg, kjer se je priključila šempetrski. Na drugi strani mesta se je ob določeni uri napotila moščanska procesija, ki se je pomikala po Jakličevi, Ciglarjevi, Društveni, Zaloški in Sv. Petra cesti na Poljansko in Vodnikov trg, kjer se je priključila stolni procesiji. Na moščansko procesijo se je priključila šem-p e trska procesija. V procesijah je bilo vse: najmlajši, delavci, možje in fantje brez razlike stanu, med njimi tudi številni vseučiliški profesorji, redovniki itd. Koga ne bi prevzela slika iz šempetrske procesije, v kateri so stopali gluhonemi? Njihova usta so molčala, z vedrih obrazov pa se je zrcalilo veselje, da so se pridružili častilcem Marije Pomagaj. Samo v teh dveh spokornih procesijah se je zbralo okrog 7000 ljudi. Na stolno procesijo se je sredi mesta priključila kot zadnja še frančiškanska, medtem ko so druge fare prihajale iz druge smeri. Tako se je že zgodaj začela razvijati viška spokorna procesija. Tisoči Vičanov so se zvrstili za svojim župnikom in se pomikali po Tržaški, Za- vetiški, Mencingerjevi, Kopališki in Kolezijski cesti za veliko trnovsko procesijo, ki se je razvila izpred trnovske cerkve ob 14.20 in se pomikala po Cerkveni ulici, Krakovskem nasipu čez most na trg Sv. Jakoba, od koder je kot prva odrinila proti Rakovniku šentjakobska procesija. V vseh procesijah so romarji ves čas molili sv. rožni venec, prepevali Marijine pesmi in odpevali litanijam Matere božje, ki so jih vodili pevci cerkvenega zbora. Po mestnih ulicah so se čez trge zlivali mogočni akordi ljudskih Marijinih pesmi in z vseh strani Ljubljane so se zgrinjale tisočglave množice vernikov v ljubljansko spokorno procesijo. Kamor koli si se ozrl, povsod si lahko videl, kako so v sprevodih stopali za duhovščino v sveti resnosti in v zbrani molitvi ljudje vseh stanov, mladina in tudi onemogli starci ter ženice. Pa ne samo taki, ki obiščejo vsako nedeljo cerkev, ampak tudi številni, ki jim ne moremo očitati, da bi delali gnečo v cerkvah, so se prišli poklonit Mariji. Stolna procesija s podobo Marije Pomagaj. 2e pred tretjo uro se je zbrala pred stolnico tja do Vodnikovega trga množica, ki je nestrpno čakala brezjansko Marijo Pomagaj. Dve leti je že ljudstvo ni videlo, dve leti se že ni ogrelo ob lepoti Njenega obraza, ki zna v trenutku spraviti ljudske množice v navdušenje in solze. Točno ob treh se je razvila iz stolnice in izpred nje velika procesija, kateri na čelu je stopal s križem v roki — škof v spremstvu generalnega vikarja Nadraha in dekana dr. Klinarja, za njimi pa številna duhovščina v štiristopih z akademskim starešinstvom ob strani. Za reko mož in akademsko mladino so se zvrstili pevci in pevke, za njimi bogoslovci v koretljih. Ko se je procesija že začela pomikati po ulicah, je po ulici Pred škofijo zavalovalo. Šestnajst bogoslovcev je zadelo podobo milostne Matere božje na rame in jo v spremstvu akademikov prineslo iz škofije na ulico. Ganljiv je bil pogled na ljudi, ki so v trumah Škof dr. Gregorij Rožman je po prihodu spokornih procesij iz vseh ljubljanskih fara nagovoril , zbrane romarje pred oltarjem s sliko Marije Pomagaj. ' '• Ž. Po spokorni procesiji in zaobljubi pod Rakovnikom se je nad dvajset tisoč vernikov poslovilo od Marije Pomagaj z mahanjem robčkov. klečali ob cesti. Solze veselja so kapljale na tla, ljudje so se smehljali in jokali hkrati. Mati, naša dobra in lepa Marija Pomagaj, se je vrnila med svoje. Na krasni nosilnici je nastopila pot proti Rakovniku. Mati med svojim ljudstvom, ki se je odzvalo klicu k pokori. Tisoči so stopali za Njo, tisoči so jo pozdravljali in ji peli hvalnice. Vsakomur so morale solze orositi oči, ko je gledal obraze po cestah, kako hrepeneče so čakali nanjo. Ljudje so dvigali roke, nekateri na glas klicali Marijo Pomagaj. Po ulicah pa se je razlegala posvetilna pesem: »O, Marija, ves slovenski rod sprejmi v milostno srce. K Tebi v srčni kličemo bridkosti, strašno nas teži gorje. O Marija, o Marija, močno Tvoje je Srce! Varuj našo domovino, Srcu Tvojemu, premila Mati, posvetimo se zdaj vsi, rod slovenski za Boga prenovi, reši grešnih nas vezi!« In upanje je lilo z milostne podobe, s katere je Mati blagoslavljala skrušeno ljudstvo. Od Šentjakobskega trga so se množice iz vseh procesij zgrnile v mogočno reko vernikov, ki so se v tisočerih šesterostopih zgrinjali po Karlovški in Dolenjski cesti proti Rakovniku. Mnogo Marijinih častilcev iz vse naše domovine je že romalo po teh ulicah k usmiljeni Materi na Rakovnik, toliko ljudstva iz Ljubljane same kot v spokorni procesiji pa se še ni zbralo nikoli. Od pol dveh, ko se je začela pomikati procesija v Kosezah, pa do tri- četrt na 6 (zaključek procesije iz župnije Marijinega Oznanjenja na Rakovniku) so odmevale po ljubljanskih ulicah Marijine pesmi in je donela glasna molitev vernega ljudstva, ki se je zvrstilo za svojim župnim pastirjem s Križanim in duhovščino ter romalo za podobo naše Kraljice po namenu svojega nadpastirja na Rakovnik. V procesiji ni bila samo nešteta mladina vseh ljubljanskih ljudskih, strokovnih in srednjih šol, ne samo dekleta in ženske, spokorne procesije so se zlasti polnoštevilno udeležili možje in fantje, stebri slovenskih družin, akademska mladina, naše vseučilišče in najodličnejši predstavniki našega javnega življenja kakor tudi najskromnejši, toda po srcu in duši najbogatejši — reveži in onemogli. Vse je hotelo za Marijo, vse je prepevalo in kakor ena sama molitev je donela preko ljubljanskih ulic tja čez ljubljanska polja, čez našo zemljo Marijina pesem: »O Marija, Ti pomagaj nam!« Marija je vabila in od številnih gledalcev na pločnikih so ostali le reveži, invalidi, starci, pohabljenci z varuhi in matere z malčki. Tudi ti so prišli in se z zaupanjem in z molitvijo klanjali milostni podobi. Hoteli so videti podobo naše Marije Pomagaj! In ko so jo videli, so bili srečni! Zmagoslavje Marije Pomagaj. Igrišče na Rakovniku (100X 120m — prostora za 40.000 ljudi) so za to priliko posebno lepo uredili. Na zgornji strani stadiona pred salezijanskim zavodom so postavili lep oltar, na katerega je vodilo z igrišča posebno leseno mostišče, zagrnjeno z zelenjem. Na belem oltarnem ozadju je bilo 12 zlatih križev (12 apostolov), navpično pa je krasilo oltar 6 rdečih stebrov. Ves prostor v stadionu je bil razdeljen na odseke za posamezne župnije in druge skupine. Red v procesiji sami je vzdrževalo 650 rediteljev, med procesijami pa je bilo še 800 pomožnih rediteljev. Na stadionu in tudi na cestah, kjer so se pomikale procesije, so bile sanitetne skupine, vedno pripravljene nuditi prvo pomoč. Pet minut pred pol 4 je prva prišla na rakovniški stadion šentjakobska procesija (odhod pri Sv. Jakobu ob 14.45). 150 rediteljev na stadionu jo je takoj razvrstilo. Župniki s križi (10 fara — 10 križev) so se razvrstili v ospredju. Ob 4 se je zbralo na prostoru že toliko ljudstva, da so uporabili ojačevalec in z njimi dajali navodila. Malo po 4. uri se je bližala Rakovniku stolna procesija, ki jo je vodil škof s križem (odhod od stolnice ob 14.45). Odmevi petja stolnega zbora so oznanili, da prihaja Marija Pomagaj. Zvonovi v rakovniški cerkvi so tokrat vse nekako bolj slovesno zadoneli, preko stadiona pa je iz ljudskih src privrela glasna pesem hrepenenja po Mariji. Nekaj minut po 4. so bogoslovci prinesli na prostor Marijino podobo. Vsakemu udeležencu bo ostal v neizbrisnem spominu trenutek, ko je ljudstvo zagledalo ljubljeno podobo brezjanske Marije. Vse je poklekalo, iz množice so materne roke dvigale otroke, da bi jih blagoslovila Marija. Marijino podobo in baldahin, ki ga je zibal lahen vetrič, so nesli na oltar, pred njo je nato molil škof s svojim spremstvom. Med tem so prihajale nove množice, zbrani verniki pa so med ljudskim petjem opravili litanije Matere božje in druge pobožnosti. Ob tričetrt na 6 se je zlila na zbirališče zadnja procesija iz fare Marijinega Oznanjenja. Vsega skupaj je v spokorni procesiji prišlo na Rakovnik do 23.000 vernikov, do 25.000 pa je bilo zbranih ob 6. popoldne, ko so združeni pevci zapeli Kimovčevo pesem: Marija, Kraljica Slo- Lepo okrašeni oltar v farni cerkvi v Kranju ob posvetitvi Gorenjcev. vencev. Prevzvišeni je imel kratek vzpodbuden govor, nakar je množica izpovedala naslednjo zaobljubo: Marija, pomoč kristjanov! V času, ko se posvečujemo Tvojemu brezmadežnemu Srcu, slovesno izjavljamo: Gospodovih dni ne bomo skrunili s hlapčevskimi deli in grešnim veseljem, temveč jih posvečali, hodili k maši in pridigi — Bogokletna beseda ne bo prišla iz naših ust. — Z grehi nečistosti ne bomo omadeževali svojih src — Zahtevam nespodobne mode se ne bomo vdajali, ker nočemo hudo žaliti našega Gospoda — Zakonsko in družinsko življenje bomo živeli tako, kakor Bog hoče — Ogibali se bomo grde sebičnosti in nizkega sovraštva, krivičnosti in grehov jezika — Skrbeli bomo, da izginejo ti grehi iz našega naroda — Molili bomo vsak dan rožni venec, zlasti po naših družinah — Zadoščevali bomo tudi naprej Jezusovemu in Tvojemu Srcu s pobožnostjo prvih petkov in prvih sobot — To bodi vodilo in pravilo našega življenja! Marija, stoj nam ob strani! Pomagaj nam! Amen. Po tej slovesni obljubi je bil blagoslov z Najsvetejšim. Nato se je razvila stolna procesija, ki je ponesla Marijino podobo v stolnico, kjer je sedaj izpostavljena v javno češčenje. Množica na igrišču pa se je ganjena poslovila z mahanjem robčkov, Spokorne procesije drugod. Spokorne procesije so bile isti ali naslednji dan tudi povsod po deželi, kjer je to bilo mogoče. Tudi tam so verniki pokazali izreden spokorni duh in globoko vero. Marsikatera fara je ostala zvesta izročilu svojih dedov in je šla na spokorno romanje tako, kakor so hodili naši dedje. Kje so tisti časi, ko so spokorniki bosi stopali za križem po trdi, kamniti poti. In vendar tudi ta spokorni dan leta 1943 ni zaostajal za prejšnjimi stoletji vsaj v Žužemberku. Tam je častitljivi starček in dekan Gnidovec na čelu spokorne procesije nosil križ in stopal bos. V isti procesiji so celo odličniki in bogati kmetje po ostri cesti bosi stopali in delali pokoro za svoje in drugih napake. Do smrti nihče od tistih, ki je šel v tej spokorni procesiji, ne bo pozabil nanjo. Naj kot posebnost iz tujine — kje vse ne najdeš Slovenca na širnem svetu — omenimo še spokorno romarsko pot, ki so jo napravili 29. maja Slovenci, bivajoči v Rimu. Ta dan so romali po rimskih bazilikah in se tako pridružili v duhu svojim rojakom v domovini. Ob pol osmih zjutraj so se zbrali v baziliki sv. Petra, kjer je bila najprej sveta maša, po maši pa je mala procesija odšla na spokorniško pot do vseh sedmih rimskih bazilik. Romarje je vodil p. dr. Prešeren. Hodili so od osmih zjutraj do pol petih popoldne in so prehodili peš — po tlaku in asfaltu sicer — kar 35 km. Da ni bila pokora premajhna, je poskrbelo žgoče južno sonce. V vsaki baziliki so romarji zmolili na glas po sedem očenašev. Pa ne samo ljubljanska pokrajina, tudi naša soseda — sončna Goriška — je izvedla skoraj istočasno, drugod pa vsaj pripravljala spokorne pobožnosti in spokorne procesije. Mnogo zadostilnih pobožnosti pa je bilo organiziranih na Goriškem tako, da je bilo izbrano za glavno točko spokorno romanje k Nebeški Zaščitnici na skalnatem vrhu nad sončno Gorico. Tako so tudi Goričani poromali k svoji zavetnici na skalnati gori in jo prosili pomoči. Največja teh spokornih procesij je bila tista, ki jo je vodil goriški nadškof sam. Na njegovo pobudo so se je udeležili meščani in tudi okoličani. Kasneje so se oglasili pri Mariji verniki iz Kala in Podgore pri Gorici. V nedeljo, 27. junija, pa je na večer odšlo iz goriške severne postaje proti Marijinemu svetišču na Sveti gori kar sedem sto romarjev, ki so se zbrali iz komenske dekanije. Romarje so spremljali vsi dušni pastirji in nosili Križanega. Romarji so premolili vso pot do vrha in v pobožnih premišljevanjih prebdeli vso noč pod Marijinim okriljem. Naslednjo nedeljo je bilo spokorno romanje iz kanalske župnije. Posvetitev Srcu Marijinemu. Zaključek vseh pobožnosti je bila posvetitev vse škofije 30, maja. Ni bila na zunaj bogve kako vidna. Večina posvetitev po skupinah in po stanovih je bila že opravljena. Srednje šole so se posvetile pri duhovnih vajah pred in po veliki noči. Ves mesec april in maj so se pripravljala v Ljubljani razna stanovska posvečenja uradnikov, obrtnikov, zakoncev, služkinj, duhovnikov in večjih zavodov. Prvo nedeljo v maju so se v ljubljanski stolnici posvetili vsi Marijini vrtci in vsa druga ljudskošolska mladina. Drugo nedeljo v maju so bile posvetitve vseh ljubljanskih Marijinih družb za dekleta in žene, dalje Marijinih družb fantov in mož, ljubljanskih dijaških kon- gregacij in vseh Lavantincev. Tretjo nedeljo so se posvetili vsi javni in zasebni nameščenci ter delavci, javne in zasebne nameščenke in delavke, služkinje in tretji red. Četrto nedeljo — 23. maja — je bila posvetitev zakoncev, mož in žena, očetov in mater v vseh ljubljanskih župnih cerkvah. Posebej bi morali omeniti posvetiev našega vseučilišča Marijinemu Srcu. Že v začetku meseca maja so dokazovali lepi Marijini oltarčki v najrazličnejših seminarjih in predavalnicah, da želi tudi vseučiliška mladina posvetiti svojo bodočnost varstvu Matere božje. Prvi so začeli zgodovinarji, nato so jim sledili slavisti, romanisti, klasični filologi in matematiki. Tako so Ljubljančani v zadnjih majniških dneh, ko so šli mimo našega najvišjega kulturnega zavoda, lahko osupli prisluškovali Marijini pesmi, ki je donela iz odprtih oken. V petek, dan pred spokorno procesijo, so se posvetili tudi tehniki, pravniki in medi-cinci. V soboto so se v Križankah zbrali slušatelji vseh fakultet k skupni posvetitvi. Po maši, ki jo je opravil vseučiliški profesor, je g. prorektor dr. M. Slavič izročil vseučilišče Marijinemu varstvu. Ob teh prisrčnih pripravah je prišel 30. maj. Po vseh cerkvah v škofiji se je pri rednih nedeljskih božjih službah slovesno in skupno molila posvetilna molitev. Na ta način je bilo po škofovi želji zajetih ob posvetitvi čim več vernikov. V stolnici je obrede izvršil ljubljanski škof sam. Ob pol desetih je začel s pridigo, kjer je predvsem sporočil blagoslov svetega očeta, ki blagoslavlja prizadevanje Slovencev ob teh Marijinih pobožnostih in naroča, naj se res vsi Slovenci brez pridržka posvete Mariji. Nato je še poudaril, da se na ta dan prav vsa Ljubljanska škofija posveča Marijinemu Srcu. Pri tem je tudi povedal, da bo popoldne istega dne v Kranju posvetitev za ostali del škofije, ki leži izven Pokrajine. — Posvetitev v Kranju je opravil bivši celovški škof dr. Rohracher, ki je bil prav tedaj že imenovan za nadškofa v Salzburgu. Za to po-svetilno pobožnost je bila farna cerkev v Kranju lepo ozaljšana, nadvse krasen pa je bil glavni oltar. K posvetitvi so prihiteli Kranjčani in okoličani v izredno velikem številu, iz drugih fara pa so prišla zastopstva. — Ob koncu škofovega govora se je vsa množica v cerkvi posvetila Mariji, nakar je škof daroval slovesno pontifikalno mašo. H koncu so peli »Tebe Boga hvalimo«, ki je privrel iz src vseh navzočnih neprisiljeno kot zahvala za velike milosti, ki jih je bilo vse ljudstvo deležno ob tako lepih pobožnostih. Brskam po spominu, prebiram kroniko... Rožnik je minil — Ljubljana pa je dobila novo božjo pot. Vsak dan, od jutra do večera, se je zlivala v stolnico neskončna reka človeških src. K Mariji Pomagaj romajo — sredi mestnega vrveža romajo — prihajajo obteženi s skrbmi, zagrenjeni s tegobami, s solzami v očeh... Prihaja tudi brezskrbna mladina z žarečimi očmi in cvetjem v drobnih rokah. Kdo bi pozabil tisto dopoldne konec julija, ko je mimo stolnice priropotalo kar šest lestvakov. Na njih pa glava pri glavici — vsa ižanska mladež, ki je prišla obiskat Marijo Pomagaj. Dve sto štirideset otrok z Iga in iz Iške vasi je klečalo ta dan pred Njenim oltarjem... Kakor zaključno pritrkavanje po vstajenju se mi zdi praznik Velikega Šmarna, ko so se okrog Njene podobe zgrnili najmanjši. Matere in očetje so jih prinesli v naročju, namesto njih so zmolili posvetilno molitev, nedolžna usteča pa so vriskala in jokala! Dvakrat, ob štirih in ob petih je bila stolnica polna mladeži, ki si jo Ti, Mati, tudi sprejela pod svoje okrilje. V nedeljo, 22. avgusta, so se posvetili v stolnici tudi bolniki — pripeljali so jih na vozičkih in nosilnicah — preblaže-nenm Srcu Marijinemu. Najmlajši na Veliki Šmaren v ljubljanski stolnici okrog oltarja Marije Pomagaj. In končno teden kasneje: kakor da čujem vdane vzdihe betežnih in bolnih, ki vsi z gorečimi prošnjami trkajo na Tvoje srce. S svojo boljo vred se Ti posvečajo ter Ti tudi žrtvujejo svoje trpljenje. Priklenjeni na postelje, nosilnice in na vozičke čakajo, kdaj boš spregovorila: »Le vstani, vstani, narod moj!« Vinko Lavrič: Dve maferi _________________i 1. Resfa Kralj Savel, čigar življenje je ena izmed najsilnejših žaloiger, je v drugi polovici svojega vladanja, bolj in bolj zapuščen od dobrih duhov in preganjan od zlih, pomoril Gabaonce in jim jemal pravice, ki jih je imela gabaonska republika zajamčene po mednarodni pogodbi že od Jozveta sem. Ta krivda prelite krvi je tlačila še po njegovi smrti nemaščevana njegovo hišo. Srd Gabaoncev je prežal na ugodno uro, da poplača Savlovi družini krivdo prelite krvi, in zla usoda, ki je tiščala razkronano kraljevsko družino, naj se brez nehanja dovrši nad zadnjimi Savliči. Po Savlovi smrti so prišli Gabaonci h kralju Davidu in govorili: »Ne iščemo ne srebra in ne zlata, ampak pritožimo se zoper Savla in njegovo hišo, tudi ne želimo, da bi bil kdo izmed Izraela umorjen.« Kralj jim je rekel: »Kaj hočete, da vam storim?« Gabaonci so rekli: »Moža, ki nas je zatiral in krivično stiskal, moramo tako pokončati, da ne bo niti eden ostal od njegove rodovine. Da naj se nam sedem mož izmed njegovih sinov, da jih križamo.« In kralj je rekel: »Dal jih bom.« Kralj je tedaj vzel dva sinova Resfe, Ajeve hčere, ki jih je rodila Savlu, in pet sinov Mihole, Savlove hčere, ki jih je rodila Hadrielu. Dal jih je Gabaoncem v roke, ki so jih križali na gori. Tako je teh sedem naenkrat palo, ter so bili umorjeni v prvih dneh žetve, ko se je začela ječmenova žetev. Obešeni so bili na skali, ki je ležala tesno ob mestu, da s svojo krvjo poplačajo krvavo krivdo svojega očeta in deda. Tako je zahtevalo strahotno pravo krvne osvete. Maščevalnost Gabaoncev pa še ni bila sita s smrtjo sedmerih mladeničev. Da bi jim z življenjem vzeli tudi čast in zabrisali njihov spomin, da bi bilo deležno kazni in sramote tudi sorodstvo, posebno žensko, kar ga je ostalo še na kraljevem dvoru, naj trupla obešenih ostanejo nepokopana, da jih zobljejo ptice neba in zveri polja. To je bilo po mnenju onega časa najstrašnejše, kar se more človeku pripetiti. Ne biti po smrti pokopan, je bilo strašnejše ko smrt sama. Kajti dokler nima truplo miru v grobu, dotlej je tudi duh pregnan iz kraja miru. Zato so si kralji zidali grobnice in piramide (Job 3, 14—15), da bi svojemu truplu zagotovili počivališče, ko jim poteče čas zemeljskega popotovanja. Zato niso vedeli preroki zagroziti nobene večje kazni kakor smrt brez pokopa. »Za smrtnimi boleznimi bodo umrli, ne bodo objokovani in ne pokopani in gnoj bodo po vrhu zemlje; z mečem in lakoto bodo končani in njih trupla bodo jed pticam pod nebom in zverinam na zemlji« (Jer 16, 4). »In vrgel bom tebe (faraona) in vse ribe tvoje reke v puščavo; na zemljo boš padel in ne boš pobran in ne spravljen; zverinam na zemlji in pticam pod nebom te bom dal požreti« (Ec. 29, 5). Izaija je s plamtečimi besedami zaklical babilonskemu kralju, dn »bo vržen iz svojega groba« (Iz 14, 19). V sponah takega naziranja je živela Resfa, ko je slišala o drugi sodbi Gabaoncev nad njunima sinovoma in peterimi vnuki. Resfa je videla v svojem življenju dosti, dosti gorja. Na lastne oči je videla, kako se je zrušila kraljeva hiša, od katere je kot razvalina ostala soma. Prenašala je med nemiri in neuspehi zunanje politike sumnjivo in mračno nrav Savla, svojega kraljevega soproga. Trpela je, ko je bil kralj ubit no gori Gelboe. In sedaj so ji vzeli možje iz Gabaona, ki jim osebno ni prizadejala nič hudega, oba njena sinova, oporo v njenem vdovstvu in zadnjo nado knežje hiše, in jih pribili na steber sramote. Tedaj je grenka čaša mire prekipela: njeni sinovi naj bi bili brez častnega pokopa prepuščeni jastrebom in hijenam? Resfa ni imela nobene ure več mirne. Dan in noč je poslušala, kako kličejo in prosijo otroci z vislic pri Gabaonu: Mati, pridi in položi nas v grob, kakor si nas, otroke, polagala v zibel! Tedajci prešine njeno dušo na smrt resen načrt, plamteč sklep, kakršnega si more v obupu izmisliti samo materinska ljubezen. Odloči se, da bo varovala sedem trupel, ki jih za zdaj ne sme pokopati, kot stražarka mrličev tako dolgo, dokler se sčasoma ne poleže maščevalnost Gabaoncev in ji izroči trupla. »Resfa, hči Ajeva, pa je vzela žalno obleko in jo je razgrnila na skali v začetku žetve, dokler ni voda z neba na nje (mrliče) kapala in ni pustila, da bi jih raztrgale ptice podnevi in zveri ponoči.« Epično kratko je sveto knjiga narisala z eno samo vrstico podobo in prepustila bralcu, da si to podobo na smrt pogumne materinske ljubezni naslika do konca. Resfa straži mrliče, edina živa med sedmimi mrtvimi, sama polinrlič na strahotnem kraju smrti. Kakor duh se sprehaja pod sedmerimi vislicami s sedmerimi mrliči, z mečem sedmerih bolečin v srcu, senčna podoba one bridkosti polne matere, ki je na Kalvariji pri Jeruzalemu 1000 let pozneje tudi čula pri mrliču, svojemu Sinu, ki je visel na sramotnem lesu. Podnevi je podila s kamni in palico jastrebe in druge roparice, ki so lačne krakale in obletavale vislice, da bi zgoraj, na glavi, pričele jesti pogrebščino. Ponoči je odganjala s kričanjem in ognjem šakale in druge zverine, ki so lajale in tulile in hotele načeti mrliče spodaj, na nogah. Tako stoji na straži dan za dnem, noč za nočjo, teden za tednom, in šestkrat se je luna premenila v noči brez spanja. »Od prvih dni žetve, ko se je začela ječmenova žetev,« v jeziku našega koledarja od aprila do oktobra, torej šest dolgih mesecev je stražila mrliče. Ni je varovala v tem dolgem času streha proti žgočim žarkom sonca, ni imela plahte za trda kamnita tla, le »svoje žalno oblačilo je razgrnila na skali«. Kdo si more misliti, kaj vse se je v šestih mesecih podilo po glavi materi pod sedmimi mrliči. Morda se je v svetlih mesečnih nočeh od stiske in lakote in utrujenosti pol blazna razgovarjala z obešenci: »Vidite, kako stoji vašo mati na straži? Roda bi sedemkrat umrla, če bi vas le smela pokopati. Saj, če bi vaš oče, hrabri Savel, še živel! Njegovo truplo je spočetka tudi viselo na jabeškem mestnem zidu, slednjič je pa le našlo grob .pod tamarisko pri Jabesu«. Morda je preklinjala dan in uro, ko je te otroke rodila, in si pulila lase, ker je te otroke takrat negovala v zibelki in jih vzrejala za — vislice. Morda je zavidala matere, ki smejo objokovati svoje otroke no častnem grobu. Morda je oprezovala, z roko nad očmi, tja dol na cesto, ali ne prihaja po poti kak prerok, ki bi ji mrtve obudil. Morda je molila, naj pride Oni, ki bo kačo strl, in naj odpravi postavo krvnega maščevanja, in naj ne da umoriti otroke za krivdo očetov. Morda je klicala v nočno nebo: »Stražar ljudi, ti daješ smrt in življenje, ti pošiljaš v deželo smrti in greš spet ponje.« Pa nebo nad njeno glavo je bilo trdo, kakor bi bilo vlito iz brona. Morda je klicala pod vislicami dol v Gabnon: »O, vi vsi, ki greste mimo, ali je kaka bolečina, kakor je bolečina moja!« Pa srca Gabaoncev so bila danes še trda kakor skala pod njenimi nogami. Popotniki so se v širokem ovinku izogibali vislic, kajti po postavi je »obešenec od Boga preklet« (5 Moj 21, 23) in na ravnih strehah v Gabaonu so se otroci boječe stiskali k materam, ko so gledali, kako hodi pod vislicami s palico duhovom podobna postava po gori. Srd in maščevalnost Gabaoncev, ki jih ni mogla nasititi kri sedmerih mladeničev, sta se uklonila junaštvu materinske ljubezni. Ko je kralj David zvedel, da straži kraljica Resfa mrliče že šest mesecev, je dal z lesa sneti trupla, ožgana in izsušena od sonca, in jih pokopati z vsemi častmi s kostmi njihovega očeta in deda v skupen grob. Resfa je dosegla, kar je hotela, — časten pokop sedmerih princev. Celo več je dosegla, kakor je upala, grobni mir svojih otrok ob strani očeta v skupni družinski grobnici. Kjer koli se danes oznanja sveto pismo, od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, se oznanja tudi to junaštvo materinske ljubezni. Ime Resfa pomeni ogel ali »žerjavka« (živ ogel — razbeljen kamen). Resfa je bila živ ogel se-rafsko daritvene gorečnosti, razbeljena po daritvenem ognju kakor ogel, ki ga je Seraf s kleščami vzel z oltarja (Iz 6, 6). Materinska ljubezen, duh od Resfinega duha, je živ ogel z oltarja svetega ognja. Dolgo poprej, preden je angleški klasik pribil besede: »Šibkost, tvoje ime je ženska,« dolgo poprej je svetopisemski klasik uklesal besede: »Močna duša, močna do smrti, tvoje ime je materinska ljubezen.« 2. Makabejka 2 Mak 7, 1—31. Med narodom bolj poznana kakor Resfa je druga mati — mati makabejskih bratov. Kako je bilo ime makabejski materi, nam sveto pismo ne pove. Rekli ji bomo Makabejka. Uvršča se ob stran onim ženain-mučenkam, katerih svetinje so našli v katakombah brez imena. Neznano je ime njenega moža, neznane so tudi njene življenjske prilike. Ker je vsak človek otrok svojega časa in ker moremo predvsem prav razumeti junake v okvirju njihovega časa, bomo za makabejsko mater začrtali najprej zgodovinski okvir. Po bojih Diadoliov, ki so se prepirali po smrti Aleksandra Velikega za njegovo dediščino, je bila prizadeta tudi Sveta dežela kot prehodna dežela, včasih celo kot jabolko zdrahe med Ptolomejci v Egiptu in Selevcidi v Siriji. Ko je končno padla pod žezlo Selevcidov, je započel s krvjo in orožjem preganjanje Judov eden izmed sirskih povzdignjencev, Antijoh IV., sirski Neron, čigar načrtna grozovitost spominja na preganjanje kristjanov pod Neronom. Ker je narodna čud Izraelcev nerazdružno zvezana z njihovo versko posebnostjo, ker je bil Antijohov namen izrecno ta, da vpelje Zevsovo češčenje na mesto češčenja Jahveta, so dobili oni boji sami od sebe značaj verskih bojev, katerih izid je pomenil, ali bo razodeta vera še obstajala ali ne bo obstajala. Judje so se spočetka topo vdali in brundali vase, hote ali nehote neodločeni, zlasti ker je delovala za Sirce v mestu izdajalska stranka in mešala duhove. Ni bilo, kakor da je v sionskem narodu umrla versko-narodna zavest. Nasprotno, Izraelci so rasli v notranji verski moči od babilonske sužnosti sem kljub gospodarskem polomu in so si bili svesti svojega verskega poslanstva po šoli v psalmih in Pismu. Za enkrat je pa manjkalo močne roke, ki bi bila zbrala to skrito udarno silo verske misli. Slednjič je obudil klic časa in klic Gospodov duhovnika Matatija, ki je s svojimi peterimi sinovi započel vojsko za svobodo. Najhrabrejši med temi peterimi, ki je po očetovi smrti prevzel vodstvo, in prav za prav duša vojske, Juda, junak z maziljenim mečem, je dobil v aramejskem jeziku tistega časa priimek maqqba, t. j. kladivo, ker je, Karel »Martel« stare zaveze, kakor kladivo v božji roki razbil sirsko oblast nad Sveto deželo, in od njega je prešlo ime »Makabejci-kladivarji« na vse, ki so se udeleževali teh bojev. Ob ognju Matatije in njegovih sinov se je užgalo navdušenje naroda za štiridesetletno vojno za svobodo (175—134). Bilo je zadnje prebujenje speče verske sile, ob 11. uri stare zaveze, zadnji ogenj onega verskonarod- nega navdušenja, ki je ob času Madijana poklicalo Gedeonove junake iz tal in pod Davidom bilo boje Gospodove in sedaj po-slednjikrat dalo svetovni zgodovini obraz naroda, ki hoče dati poslednjo kapljo krvi za najsvetejše dobrine, za postavo in vero v Boga. Zbirališče onih bojevnikov za svobodo je bil Gospodov oltar in njihovo geslo: »Jahve, moj prapor!« V ta časovno zgodovinski okvir moramo postaviti Maka-bejko. Tudi ženske in one družinske člane, ki niso šli na boj, je prijela milost časa, neko na smrt veselo navdušenje za vero. Prva knjiga Makabejcev pripoveduje v širokih potezah, dogodek za dogodkom, štiridesetletno vojno za osvobojenje. Druga knjiga Makabejcev pa dodaje nekaj posamičnih dogodkov iz prvih štirinajstih vojnih let, da dopolni prvo knjigo. Najznamenitejši teh posamičnih dogodkov je muče-niška smrt 90 letnega starčka Eleazarja, ki je kot mučenec Mojzesove postave »prečastitlji-vo smrt više cenil kakor ostudno življenje« (2 Mak 6, 18—31) in mučeniško smrt makabejske matere in njenih sedmero sinov (7, 1-42). Sedmero bolečin ža- lostne matere stare zaveze. Sedem mrtvih je bilo Resfi na skrbi v Gabaonu, sedem umirajočih je bilo na skrbi Makabejki v Antiohiji. Resfini otroci in varovanci so umrli kot žrtve političnega maščevanja prilično hitre smrti, daleč, da jih materino oko ni videlo, sinovi Makabejke so umrli kot mučenci svojega verskega prepričanja mukepolne počasne smrti pred očmi matere. Resfa je preživela stražo pri mrličih, Makabejka je sama umrla z njimi. Mučeništvo matere mučencev je bilo prav za prav v tem, ker je morala gledati mučeniško smrt svojih sedmerih sinov. Njena lastna smrt kot konec sedmerega umiranja je bilo odrešujoče dopu-ščenje, da sme umreti. Prvi sedmerih, besednik in glasnik družine, »gorčeno odkloni namero Sircev, naj pokaže, da je odpadel od vere očetov, s tem, da zaužije svinjsko meso: »Pripravljeni smo rajši umreti kakor postave očetov prestopiti.« Da bi že kar s prvim druge oplašili, so mu morali rablji jezik odrezati, roke in noge odsekati in ga pustiti, da je umiral na ognju kakor mučenec Lavrencij, vojna šega, ki je vsekakor potrjena po asirskih kamnitnih podobah. Smerdu Frančišek: Mati-zaščitnica. Drugi umrje z grožnjo nasilniku: »Vzameš nam pač časno življenje, ali kralj sveta bo nas, ki umrjcmo zavoljo njegovih postav, ob vstajenju obudil k večnemu življenju.« Tretji se smeje mukam kakor nekak svetopisemski Mucij Skevola: »Z nebes imam te ude, pa zavoljo božjih postav jih zdaj zaničujem, ker jih upam od njega spet dobiti.« Kralj, in ki so bili z njim, so se čudili mladeničevi srčnosti, ker ni nič maral zavoljo muk. Četrti izpove vero v vstajenje: »Dobro je, da po ljudeh v smrt dani imajo upanje v Boga, da jih bo spet obudil.« Peti daruje kri in življenje v trdnem upanju, da je kri mučencev za narod setev boljše bodočnosti: »Nikar ne misli, da je naš narod od Boga zapuščen, le malo počakaj in videl boš njegovo moč.« Mrtvaška molitev šestega je priznanje krivde: »Mi to trpimo zavoljo sebe, ker smo grešili zoper svojega Boga.« Antijoh sedmega ni samo opominjal, temveč s prisego potrdil, da ga bo bogatega in srečnega storil, tudi za prijatelja imel in mu vse službe dal, ako zapusti postavo svojih očetov (7, 24). Vabljiva ponudba: ali življenje v zlatu in kraljevi milosti ali smrt v najstrašnejših mukah. Sedmi je volil, kakor so volili njegovi bratje, in pokazal, kako je z brati soroden po duši, s tem, da je v svojem govoru še enkrat povzel misli, ki so jih govorili njegovi bratje. »Kaj čakate?« pravi. »Nisem pokoren kraljevi zapovedi, ampak zapovedi postave, ki nam je bila dana po Mojzesu. Ti pa, ki si izmišljuješ šibe zoper Hebrejce, ne boš ubežal božji roki. Mi namreč to trpimo za svoje grehe. In če ravno se je Gospod, naš Bog, malo nad nami razsrdil, da nas je posvaril in pokoril, se bo vendar spet spravil s svojimi služabniki. Zakaj moji bratje, ko so zdaj malo bolečine pretrpeli, so dosegli večno življenje, ker so postavo spolnjevali; ti pa boš prejel pravično kazen po božji sodbi za svojo prevzetnost. Jaz pa, kakor tudi moji bratje, dam dušo in svoje telo zn postavo očetov in prosim Boga, da bi bil skoraj milostljiv našemu narodu, in da bi ti v trpljenju in tepenju spoznal, da je on sam Bog. Nad menoj pa in nad mojimi brati bo jenjala jeza Vsemogočnega, ki je po pravici nad ves naš rod prišla.« Umrl je nedolžni, popolnoma je v Gospoda zaupal. V tej pretresljivi drami nastopa Makabejka kot vzgojiteljica, kot živa priča in kot rabljevka teh junakov. Iz zadnjih besedi mladeničev bi utegnili slišati odmev onih načel, ki jih jim je v srce z železnim pisalom pisala mati od detinskih let sem. Z dečki je molila psalme in jih učila v visoki šoli verske življenjske modrosti, da je človek, postavi zvest, podoben drevesu ob potokih (Ps 1, 3), da naj pred kralji neustrašeno govori o božjih postavah (118, 46), da grešniki minejo, kakor se raztopi vosek pri ognju (67, 3), da je naša moč v imenu Gospodovem (123, 8), da Gospod ne bo pustil svojim svetim, da bi videli trohnobo, marveč jim bo pokazal pot življenja (15, 10—11). V šoli psalmov je vzgojila mati sinove za junake, ki se niso ustrašili niti ognja, ko je šlo za njihovo vero. Potem jim je mati pripovedovala iz svitkov svete zgodovine o možeh in mladeničih, ki so za vero rajši umirali kakor za nevero živeli. Dečkom je srce gorelo, ko jim je mati razlagala Pisino in prikazala oni »oblak prič« za vero, ki jih je pozneje naštel apostol narodov v 11. poglavju pisma do Hebrejcev. Tako so postali sinovi po rojstvu kri od njene krvi, po vzgoji duh od njenega duha, mozeg od njenega mozga, in njihovo vedenje v smrti je zmagoslavje materine vzgojne umetnosti. Vse prejšnje življenje je bila pripravnica za uro pre-skušnje, in zdaj, pri končnem izpitu njene vzgojne umetnosti, je mati posadila kot živa priča krvave igre svojemu delu krono. »Krepko in napolnjena z modrostjo je slehernega izmed njih opominjala z domačo besedo, pri čemer je družila žensko srce z moško srčnostjo (7, 21). Vsako mučeniško orodje, ki je zadelo sinove, je rilo v globinah njenega srca. Slehernemu je lahko rekla: »Tvoja muka je moja muka, tvoje umiranje moje umiranje.« In vendar je opominjala vsakega, naj v veri očetov vztraja prav do smrti; skrbelo jo je le' eno, da bi kateri ne izgubil krone. Nesla je sinove svojih bolečin, ko so bili stari 40 dni, v tempelj in jih darovala Gospodu. Zdaj obnavlja ono daritveno molitev: s sedmerih oltarjev se dviga daritveni plamen. Z isto skrbjo, ki z njo druge matere izvijajo svoje sinove smrti, opominja ona sinove, naj ne grabijo po življenju iz strahu pred smrtjo. Navzočnost matere, pogled njenih oči in beseda iz njenih ust je utegnila marsikaterega obvarovati, da ni odpadel. Pri usmrtitvi sedmega junaškega mladeniču je mati še tesneje povezana z vsem dogodkom: Sama postane njegova rabljevka. Da bi imeli vsaj enega odpadnika, so dečku ponudili bleščečo bodočnost v sirski dvorni službi kot Judeževo plačilo za odpad od postave. Mati naj ljubčku svojega srca prigovarja, da sprejme ponudbo. S tem so ji dali v njene roke rabljev meč, in smrtna obsodba nad njenim zadnjim otrokom je kakor daritveni nož v rokah njenega očeta Abrahama. Od njenega »da« ali »ne« zavisi otrokovo življenje ali otrokova smrt. še enkrat za-drgeta njena duša — sedmi sunek z mečem v srce. Mati se skloni nad sinom in ga prosi: »Ozri se, dete, v nebo in na zemljo in na vse, kar je ondi, in vedi, da je Bog te reči in človeški rod iz nič ustvaril. Nikar se ne boj tega rablja, temveč bodi vreden tovariš svojih bratov in sprejmi smrt, da te po božjem usmiljenju s tvojimi brati vred spet dobim. Moj sin, usmili se me, ki sem te devet mesecev pod srcem nosila in tri leta dojila ter k tej starosti pripravila« (7, 27—29). Materine besede zadnjemu otroku imajo nekak globok, osebni poudorek — »moj sin, usmili se me« — in kažejo, da so jo z Benjaminom njene družine vezale posebne srčne vezi. Materino ravnanje spominja na ono krščansko junaško mater, ki je tekla za vozom z mučeniškimi trupli in z lastno roko vrgla svojega otroka na mrtvaški voz, do skupno z drugimi krvavimi pričami prejme mučeniško krono. Mesenim očem so take matere znorele ženske, vernim pa svete. Umetnost, svoje najljubše na zemlji, posvetiti smrti s suhim očesom in sam z vriskom na ustnicah umreti, bo modrijanom tega sveta zmerom nenaturnost in blaznost. Le vera, ki obljublja vstajenje v drugo življenje kot bogat nadomestek tostranskega življenja in milost, čigar klic je močnejši kakor glas narave, vzgojita take junake in take junakinje za versko misel. Zadnja postaja na križevem potu Matere dolorose v stari zavezi je njena lastna smrt. Sedmero sinov je umrlo v prepričanju, da pride mati kmalu za njimi. Odkar se je zadnji, ljubček njenega srca, izkazal vrednega matere in svojih bratov, ni imela na zemlji nič več, kar naj bi izgubila, pač pa da dobi vseh sedem v drugem življenju, sedem zvezd svojega neba, sedem biserov svoje krone. Kakor je poljubljala ob zibelki svojih otrok božjo roko, ko je dajala, prav tako je spoštljivo molila ob smrti svojih sinov božjo roko, ko je jemala: »Qospod je dal, Gospod je vzel, posvečeno bodi njegovo ime.« Zdaj more moliti večerno molitev svojega življenja in svojo zadnjo alelujo: »Gospod, tu so, ki si mi jih bil dal, noben izmed njih se ni izgubil.« Svetopisemsko poročilo popisuje smrt sinov na dolgo in široko, o smrti matere ima pa le kratko opombo: »Poslednjič pa za sinovi je bila tudi mati končana.« Kakor da bi junaška mati, ki je že sedmero smrti umrla, kar sama od sebe hitela za svojimi sinovi, ne da bi dala rablju kaj prida opravka. Ko je šel Kralj veličastva v spremstvu svetnikov stare dobe v nebo, je bila med živimi znamenji zmage, ki so Odrešenika sveta spremljala k prestolu Očeta, tudi Makabejka s svojimi sedmerimi sinovi. S palmami v rokah so šli za Jagnjetom, ki je bilo zaklano, in peli hozana Kralju mučencev. (Prim.: Faulhabcr, Charackterbilder der biblischen Frauenwelt, Paderborn, 1920.) NA GROBEN Severin Šali Kako je, sestre in bratie, zdaj, ko ste večnosti svatje? So sanje težke in hude pod težo prstene grude? Misliš na grob? Ne obupaj, dobro je z mrtvimi skupaj, počasi trhlimo v prah, živih nas ni več strah. Ali ste vse pozabili, ali ste vse odpustili? Boliio še rane odprte, s krsto in zemljo zastrte? Ne vemo več za spomine, mrtve so bolečine, tu v urejenih vrstah spijo z nami po krstah. Morda srce zajame žalost vam kdaj sred jame, kjer ste ko semena skriti in brez imena? Srca so mirna in tiha, kri jim v zemljo usiha, strte bosti in ude srkajo vase grude. Legli ste tožni med mrtve, vdani m mirni ko žrtve. Morda vam bol slovesa sije v ugasla očesa? Zemlja prividov nas varje, duše obsevajo zarje, še smrt sluti osupla naša poveličana trupla. Kdo se k vam sklanja v grobe, sveti v temo trohnobe? Tiho je vse okrog ... Večnost in — Bog! Ljubljanska pokrajina v luči dogodkov vojnega lela 1942-43 Svetovna vojna se z vso srditostjo, neizprosnostjo in odločnostjo nadaljuje. Iz meseca v mesec, iz leta v leto. Vedno dalje. Gigantska borba svetovnih velikanov. Borba za nov čas, za lepšo bodočnost sveta in posameznih narodov. In v tej strašni vojni vihri, ki divja vsenaokoli in ki ne prizanaša več prav nikomur, je še prav posebno težka in zgodovinsko odgovorna naloga in odločitev malih narodov, da si modro in pravilno usmerijo življenjsko pot za samoobrambo in samoohranitev. V takem položaju je tudi naš, v sedanji vojni tako težko preizkušeni narod, ki sam sedanjih dogodkov, ki se odigravajo na njegovem ozemlju, nikdar ni hotel, se zanje nikdar ni navduševal, ker je imel pred očmi samo eno edino željo: ohraniti si golo življenje ter si zagotoviti nadaljnji obstoj. To in samo to je hotela ogromna večina našega trpečega ljudstva. Narod, v svojem jedru zdrav in klen, si je tudi v času najtežjih preizkušenj, ki so se zgrinjale nadenj, izbral pravilno pot, ki bi ga lahko privedla iz vseh sedanjih stisk, trpljenja in gorja z najmanjšimi žrtvami v lepšo bodočnost. Tako je hotel narod, narod, ki čuti v sebi še vso mladostno življenjsko silo, ki ga usposablja, da v zboru ostalih evropskih kulturnih narodov zavzame svoje častno mesto in vrši še nadalje svoje poslanstvo na svoji domači zemlji. Ni pa tako hotela kopica narodnih izkoreninjencev-komunistov, ki je smatrala sedanji čas za najugodnejši za dosego svojih ciljev — za boljšcviza-cijo Slovenije. Ko vabljiva nacionalistična gesla poštenega podeželskega ljudstva in še nepokvarjenega dela slovenskega razumništva niso mogla preslepiti in doseči svojega namena, da bi se ljudstvo oklenilo vsiljenih komunističnih voditeljev, se je nad prelepo slovensko zemljo sprostila komunistična okrutnost in brezsrčnost, kakršne do sedaj naš narod še nikdar ni bil spoznal in na-svojem lastnem narodnem telesu občutil. Pričela je teči slovenska kri. Slovenska zemlja je morala piti kri svojih najboljših mož, sinov, hčera in otrok. Na tisoče in tisoče zverinsko mučenih slovenskih žrtev vpije do neba po maščevanju. Visoki ognjeni zublji so povrsti uničevali slovenske domačije, vasi in trge. In vse samo zato, ker je tako hotela in želela KPS, češ saj žrtve morajo biti. In tako je OF »osvobojevala« slovenski narod in njegovo zemljo. S pokolji, umori lastnih ljudi, požigi slovenskih vasi in domov ter uničevanjem slovenskih gospodarstev. Ob strani pa je brezbrižno stal kraljevi laški okupator in z neronsko naslado užival ob tragediji naroda, ki je ostal .prepuščen sam sebi, izročen na milost in nemilost komunističnim krvo-lokom, na drugi strani pa hinavskemu okupatorju samemu. Badoglieva vojska je bila to, ki se jo vlačila po naši zemlji sem in tja ter se pod pretvezo komunistične nevarnosti stalno držala v deželi, samo da ji ni bilo treba odriniti na pravo bojišče in tamkaj pokazati svojega toli opevanega »junaštva*. Zato pa tudi od vsega začetka ni hotela iskreno in resnično udariti po komunizmu Kako tudi, ko ga jo pa sama rabila. Na eni strani za opravičilo za držanje toliko divizij na našem ozemlju, na drugi strani pa za načrtno pobijanje in uničevanje našega naroda. Za slepilo javnosti je res uprizarjala »ofenzivne nastope«. Toda niti eden tolovajev ni zadel v živo. Jasno, da jih zadeti ni mogel, ker je bila ta vojska že od vseh začetkov z njimi v zvezi. Zato so bili komunisti vedno pravočasno in točno poučeni o nameravanih nastopih ter so se zato vedno lahko umaknili na varnejša mesta. Da so komunisti lahko svoje zločine temeljito opravljali, so od iste vojske, ki je bila celo po mednarodnem pravu dolžna vzdrževati red in mir v pokrajini, prejemali vse vrste orožja, hrano in sanitetski material. Zato tudi laške represalije za izvršene komunistične zločine nikdar niso zadevale tolovajev samih, temveč vedno nedolžno ljudstvo, ki je moralo zapuščati svoje domove, se potikati in skrivati kot zverjad po poljih in gozdovih ter v tisočih in tisočih odhajati v številna laška koncentracijska taborišča v Italijo in na Rab. Zločinci so pa ostali doma, da so še nadalje lahko pobijali, morili in požigali slovenske vasi. Njihove hčere so se pa lahko še nadalje vlačugarile v sramoto vsega slovenskega naroda z Ba-doglievskimi oficirji in vojaki in z raznimi kvesturini ter marešali. Glede iskrenosti in poštenih namenov badoglievske laške vojske in vseh njenih oblasti na našem ozemlju z našim narodom si pač noben slovenski človek ni delal prav nobenih utvar. Vsak je pač bil trdno prepričan, da bo ta »slavni junak« tudi tokrat ostal zvest svoji zgodovinski tradiciji ter bo svojega zaveznika ob prvi ugodni priliki izdal in mu sramotno skočil za hrbet. To se je tudi zgodilo. Posledice tega podlega dejanja je na lastni zemlji krvavo občutil tudi naš narod. Dva njegova največja sovražnika sta se združila ter skupno udarila po še preostalih nepožganih slovenskih vaseh in krajih. Kjer koli so le mogle, so se badoglievske Med tolikimi drugimi so požgali komunisti tudi ljudsko šolo To je ostalo od cerkve na Dolžu, podružnice župnije Stopiče, nn Dolžu pri Stopičah. Sele dve leti je služila narodu in Zažgali so jo komunisti 5. dec. 1942. Od cerkve stoji le še ljudje so jokali, ko je gorela. zidovje, streha je zropotala skupuj... Žalosten pogreb: člani protikomunistične vaške straže odvažajo padle komuniste na pokopališče. Žalostna telovska procesija: v Begunjah pri Cerknici je bil blagoslov pri hiši, ki so jo jeseni požgali komunisti. cdinico z vsem orožjem pridružile komunistom. Začel se je združen nastop Robottijevik »vitezov komunističnih vlačuge in banditskih oddelkov proti slovenskemu narodu ter mu povsod prizadeval še večje gorje in trpljenje. Badoglieva izdaja pa je imela za Slovence tudi to posledico, da se je zanje zaključila prva težka in nesrečna doba ter je nastopila nova, ki jim kaže pot v novo razdobje, v katerem bodo Slovenci lahko pokazali, v koliko so zrel narod. Fiihrer velikonemškega Reicha je bil namreč zaradi podle izdaje italijanske kraljevske hiše in maršala Badoglia prisiljen izdati svoji vojski ukaz, prevzeti našo domovino v svoje močno varstvo in to zaradi obrambe Evrope in varnosti Reicha. Zadevni proglas je izdal pristojni poveljnik nemških čet general Raapke. Nalepljen ni bil samo v Ljubljanski pokrajini, temveč tudi v vseh provincah, v katerih žive Slovenci. Nadaljnji ukrep nemških oblasti obstoji v ustanovitvi slovenske pokrajinske uprave in v imenovanju načelnika pokrajinske uprave. S to odredbo Vrhovnega komisarja v operacijskem področju »Jadransko Primorje« je vsa civilna uprava v slovenskih krajih zopet prešla v slovensko roke. Važen nadaljnji korak v izgraditvi lastno uprave kaže ustanovitev Slovenske domobranske legije. Končno je bila ustanovljena oblast, ki ji načeluje Oberster Kominissar na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje«; s tem je Gauloiter in Siauthaltcr dr. Rainer prevzel tudi vso civilno upravo na vsem operacijskem področju »Jadransko Primorje«, katerega tvorijo pokrajine: Trst, Ljubljana, Gorica, Furlanija, Istra in Kvarncr vključno s pripojenimi področji Sušaka, Bakra, Čabra, Kastva in Krka. Sami dogodki so se pa vrstili takole: 1942. Mesec oktober. 13. X.: V prvih dopoldanskih urah je padel kot največja slovenska žrtev komunistov bivši slovenski ban in voditelj slovenskega naroda dr. Marko Natlačen. Njegovo tragično smrt smo že omenili tudi ob zaključku lanskega Koledarja-. 21. X.: Naredba o preureditvi gasilske službe. Z njo se gasilski zbor Ljubljanske pokrajine podreja neposredno Visokemu komisariatu. Gasilska zajednica in krajevna gasilska društva razpuščena. V vrhovno komisijo gasilskega zbora imenovani člani so le italijanske narodnosti. 24. X.: Razglas poveljnika armadnega zbora generala Robottija in Visokega komisarja o ustrelitvi 8 talcev za umorjenega policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča, 24 talcev za pokojnega dr. Natlačena in enega za Lucijo V a u k iz Starega trga-. 26. X.: V Ljubljani umre ravnatelj Zavoda za novotvorbe dr. Josip Chotevva, privatni docent zagrebške univerze. Mesec november. 6. XI.: Objava naredbe o zaplembi imovine upornikov in ustanovitev zavoda za upravljanje in likvidacijo te imovine. 14. XI.: Pod tramvajem v Ljubljani umre glavni urednik »Domovine« in urednik »Jutra« Filip Omladič; objava predpisov o ureditvi prejemkov biv. ju-goslov. osebja države ter drugih javnih in pomožnih ter kakor koli pod državno nadzorstvo postavljenih ustanov, odsotnega s službe. 23. XI.: Naredba o spojitvi občin Črno-melj-mesto in Crnomelj-okolica v občino Črnomelj ter Metlika-mesto in Metlika-okolica v občino Metlika. 24. XI.: Spojitev občin Spodnji Logatec in Gorenji Logatec v občino Logatec. 25. XI.: Združitev občin Kočevje-me-eto in Kočevje-okolica v občino Kočevje; za župana v Črnomlju je imenovan Pavel Klemenc, v Metliki pa Ivan Malešič. 29. XI.: Na Suhorju pade s skupino zvestih fantov v boju proti veliki premoči komunistov poveljnik vaške straže Dobrivoj Vasiljevič-Iztok; armadni poveljnik v Ljubljani general Robot ti izda tega dne proglas, v katerem poudarja, da so očiščevalne in policijske akcije, ki so se pričele proti komunistom dne 16. julija, uspešno zaključene. Red in mir, »ki so ju kalili vsem poznani maščevalni uboji, ropi in okrutnosti, ki so jih vršili zločinci z angleškim in bolj-ševiškim zlatom«, je upostavljen. Razglas nadalje navaja, da je bilo v boju ubitih 2654 zločincev, 1625 se jih je pa predalo z orožjem. In kot posmeh letošnjim septembrskim dogodkom zvene nadaljnje Robottijeve ugotovitve in zagotovila: »Slovenci! Oboroženi vojaki Italije, budni varuhi reda in miru med vami, se vračajo na svoja mesta s trdno voljo nadaljevati neizprosen boj proti sodrgi, ki se je postavila izven zakona in skuša zbrati svoje razbite sile, da bi znova sejala strah in trepet med mirno slovensko pre- Knkor nekoč ob turških vpadih tako so zopet dandanes cerkve zadnje pribežališče ljudstvu pred komunističnimi napadalci. Da prav zato še posebno trpe, kaže slika zvonika cerkve v Korinju. OSČNi ODBOR . Ipfre r-«.< j Q$V&8QDt1Vt ' GOSPOCARSti D« I7PI A? •TRI MESECE ;§): NARODA V TBDAHj VALUTI Mesec december. bivalstvo po mestih in vaseh!« In končno izreka še priznanje slovenski mladini, ki se zaveda pomena tega boja, ter vzklika: >Mi smo veseli, da imamo to mladino ob svoji strani !< Proglas je izdal general Robotti v Ljubljani, nakar je odšel na višje mesto na Sušak. In ni še bilo minilo niti deset mesecev od tega njegovega razglasa, ko se je isti Robotti, ki je dal v Ljubljani streljati talce, ker zločincev ni hotel iskati, in bodo njihovi grobovi za večne čase zvezani z njegovim imenom, isti general Robotti, ki je dal po Ljubljani prevažati fante in može v vojašnice kot živino, namenjeno za zakol, ter jih nato po slepi izbiri voditi v koncentracijska taborišča, prav isti Robotti, ki v svojem omenjenem razglasu sporoča vsej javnosti kot svoj veliki uspeh, ki ga je dosegla »očiščevalna in policijska akcija proti sodrgi, ki se je postavila izven zakona«, ta »slavni« general se je z vsemi svojimi edinicami pridružil prav isti »sodrgi« ter je prav s to »sodrgo« dal streljati z laškimi topovi, strojnicami in metalci granat na »mirno slovensko prebivalstvo in pošteno slovensko mladino«, zaradi katere je vesel, da jo ima ob strani. In prav zato jo je dal isti Robotti pobijati iz lastnih topov ali pa izročiti komunistom v »likvidacijo«, ker je osla a dosledna in se je hotela boriti proti komunizmu še naprej, ker vidi v komunizmu največjo nevarnost, ki preti nadaljnjemu obstoju našega naroda ter jo je zato treba z vsemi sredstvi odstraniti 4. XII.: Objava odredbe o povečanju kazni za zločinstva, izvršena iz okolnosti, povzročenih po vojnem stanju. 5. XII.: Poziv ljubljanskega škofa vernikom za pobožnost peterih prvih sobot in posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu. 11. XII.: Naredba o predpisih za nadzorovanje gibanja in bivanja tujcev v Ljubljanski pokrajini. 13. XII.: Za župana v Kočevju imenovan Miloš Grabrijan. 23. XII.: Vodstvo protikomunistične akcije v Ljubljani izda proglas, s katerim poziva tudi Ljubljano na borbo proti komunizmu v slovenski prestolnici. 1. XII.: V Novem mestu umre v 87. letu starosti Ferdinand Seidl, gimnazijski profesor v pok., dopisujoči Član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in Ilrvatske znanstvene akademije v Zagrebu. Iz požganih zvonikov so se morali umaknili v zasilna pribežališča. Tako jc divjanje OF v Suhi krajini pregnalo zvon pod drevje... Boni »Osvobodilne fronte« — sprednja in hrbtna stran. Tiskani so bili v tribarvnem tisku S takimi boni so plačevali komunisti »rekvirirano« blago takole: blago ali živino so ocenili na 1000 lir in plačali kmetu z bonom za 5000 lir, ker niso imeli »drobiža«. Kmet je moral dati blago in še odšteti 4000 lir v »drobižu« — gotovini. POSOJILO SVOBUOC posojUu pod i>ftx <♦ V pvhujifo /.asi* ... & '/* to j&utli isto %y:. v** {trvhivttfctra rut tirittkuivftcm b o <1 v t e m «I v * ! u s k * i» *»> utir»TM> iii bodočih 'itavfcav io prHiojhi«. Prvi ' •'(. ' ■ •V‘v * V...' % ; v :.<■, ' ' '•>; S ; * h: < y ' ob#«1«*}! «* dfclrt ptttjn »akaadttO. j 4. Vpia&tj* <■'> V Ut h.Mc*r JKt W Dioi tul* po«>j»U >■*« vWj * i x rttua»$?m lUl Ut ajofc»d« • '' ■ . v \ rrtm (t; ' . .gMpotui V taki&t valuti. fc. Po**j>J« je i* *«♦ -f v;. Ir alt V . ttj «lcU»ČU, mm x Mesec januar. 7. I.: Objava, naredbe o spremembi naredbe o zaplembi imovine upornikov. 8. I.: Aretacija voditelja slovenskih komunistov Lovra Kuhar j a-Prežihovega Voranca v Ljubljani. 11. L: V ljubljanski bolnišnici umre akademski slikar in kulturni delavec Ivan Vavpotič. 14. I.: Naredbia o spremembah in dopolnilih naredbe o nadzorovanju gibanja in bivanja tujcev v Ljubljanski pokrajini. 15. I.: Naredba o podaljšanju začiasne vojne doklade biv. jugoslovanskim državnim nameščencem. 16. I.: Naredba o zapori mezd, plač in drugih nagrad kakršne koli vrste. 18. I.: Odobritev proračuna ljubljanske mestne občine s sledečimi postavkami: proračun mestne administracije 42,956.223 lir dohodkov in izdatkov, proračun mestnih podjetij 35,728.073 lir dohodkov in izdatkov in proračun specialnih fondov in posebnih občinskih ustanov 4,065.283 lir. 19. I.: Imenovanje Marijana Polenška za župana v Novem mestu. 20. I.: Šestdesetletnica rojstva slovenskega kulturnega delavca Rudolfa Moleta in sedemdesetletnica univ. prof. dr. Karla Oz val da. 25. I.: Znani kulturni delavec med beneškimi Slovenci in slovenski pesnik Ivan Trinko-Zamejski praznuje osemdesetletnico svojega rojstva. 26. I.: Priznani slovenski slikar in ilustrator Maksim Gaspari praznuje šestdesetletnico svojega rojstva; v Ljubljani umre istega dne upravnik Pokrajinske šolske založbe Blaž Poznič. 29. I.: Prihod novoimenovanega nemškega konzula v Ljubljani g. dr. Rudolfa Mullerja; objava razglasa Visokega komisarja in poveljnika armadnega zbora Gambare, ki je po odhodu generala Ro-bottija prišel na njegovo mesto v Ljubljano, o ustrelitvi šesterih talcev za Antona Martinjaka, katerega so komunisti ubili dne 24. januarja. Mesec februar. 7. II.: Naredba o spremembi predpisov glede poslušanja radia. 8. II.: Naredba o uvedbi taksnega papirja z vodnim tiskom in taksnih golic za menice in druge trgovinske vrednostne papirje; naredba o prevzemu Potovalnega in turističnega urada v Ljubljani po družbi »Compania Italiana Turismo«. 12. II.: Naredba o ureditvi delovnih pogojev za pomožno osebje v gostinskih obratih. 15. II.: V Ljubljani umre v. sadjarski nadzornik v p. Martin Humek, dolgoletni predsednik in urednik Sadjarja in vrtnarja. 19. II.: Naredba o proizvodnji in potrošnji žganih pijač in likerjev; naredba o pobiranju doklad na neposredne davke za Pokrajinski korporacijski svet. 25. II.: Seja Pokrajinskega korporacijskega sveta. Mesec marec. 1. III.: V Ljubljani umre šentjakobski župnik Janko Barle. 4. III.: Odobritev proračuna Pokrajinskega korporacijskega sveta za leto 1943 v višini 3,375.372 lir. 9. III.: Ljubljanski škof prevzvišeni g. dr. Gregorij Rožman slavi šestdeset- ( letnico svojega rojstva. 17. III.: Odobritev pravil Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. 24. III.: V Ljubljani umre večdeset-letni predsednik in prvi častni predsednik Slovenskega planinskega društva dr. Fr. Tominšek. 26. III.: Naredba o preureditvi dijaških domov: Jegličev akademski dom, Cirilov akademski dom, Dom visokošolk, Akademski dom, Akademski kolegij in Oražnov dijaški dom. Mesec april. 8. IV.: V Leonišču v Ljubljani umre msgr. Ante Kor din, konzultor skop-ljanske škofije in bivši generalni provi-kar pokojnega škofa dr. Gnidovca. 21. IV.: V Ljubljani umre mojster slovenskih umetnikov slikarjev Rihard Jakopič. 22. IV.: Obveznost vpisa vseh motornih vozil pri Uradu za civilno motorizacijo Visokega komisariata in v javni avtomobilski register. 30. IV.: Škof g. dr. Gregorij Rožman izda poslanico za mesec majnik. Mesec maj. 2. V.: Gabrijel Oblak imenovan za župana v Logatcu. 3. V.: Proslava druge obletnice ustave Ljubljanske pokrajine. Sestanek na Visokem komisariatu. 8. V.: Določbe o ugotovitvi sestava in opreme kmetij v pokrajini. 23. V.: Velika Marijanska akademija ljubljanskih ljudskošolskih otrok. 25. V.: Postavitev Učiteljskega doma pod nadzorstvo; šestdesetletnica gimnazijskega ravnatelja dr. Adolfa Pečovnika. Notranjost tajne, osrednje komunistične tiskarne v Šubičevi ulici v Ljubljani. Odkrili so jo spomladi 1.1943. Tu je bila tudi prava klišarna, tako da so tu tiskali ne le letake in brošure, ampak tudi bone, legitimacije itd. Slike Lenina, Tita in Tomšičeva fotografija (tajnik KPS) dokazujejo, da so v tej tiskarni OF gospodarili izključno komunisti in zato shajali brez kakršne koli nacionalne krinke. 21. V.: Ustanovitev Upravnega sodišča v Ljubljani. * 27. V.: Po dolgotrajni bolezni umre v Ljubljani biv. minister, poslanec in senator dr. Albert Kramer. 29. V.: Velika spokorna procesija v Ljubljani. V sprevodu nosijo iz stolnice na Rakovnik milostno podobo brezjanske Matere božje. 31. V.: Univ. prof. dr. Rihard Zupančič imenovan m predsednika stalne izpitne komisije za opravljanje profesorskih izpitov. Mesec junij. I. VI.: Naredba o prijavi in zapori goveje živine v pokrajini. 8. VI.: Generalni asistent za slovanske dežele pri Osrednjem vodstvu jezuitskega reda v Rimu p. Anton Prešeren praznuje šestdesetletnico svojega rojstva. II. VI.: Obnovitev sosveta za Ljubljansko pokrajino; istega dne je objavljen tudi dekret o premestitvi Visokega komisarja Graziolija za prefekta v Ca-tanijo. 12. VI.: Razglas Mussolinija o pristojnosti za sojenje kaznivih dejanj po na-redbah Visokega komisarja v Ljubljani. 24. VI.: Dr. Giuseppe Lombrassa imenovan za Vis. komisarja v Ljubljani. Mesec julij. I. VII.: Ustanovitev Združenih podjetij za elektriko, plin, vodovod in tramvaj v Ljubljani. 3. VII.: V Ljubljani praznuje 75 letnico svojega rojstva največji in najsodobnejši filozof in najmlajši mislec našega časa dr. Aleš Ušeničnik; šestdesetletnico pa slavi urednik »Slovenca« Viktor C e n č i č. II. VII.: Šestdesetletnica, odkar je pričel »Slovenec« izhajati kot dnevnik; istega dne je imel v Ljubljani zlato mašo stolni prošt Ignacij Nadrah. Dva požgana zgodovinska spomenika iz šentjernejske okolice. Na levi graščina Gracarjev turn pod Tolstim vrhom, na desni grad Vrhovo pri Št. Jerneju. V slednjem se je poročil v grajski kapeli 1. 1687. baron Ivan Vajkart Valvasor. Oba gradova so komunisti zažgali jeseni 1. 1942. ftOUEHEH Ocr Fiihrrr llS*hf»»‘* ««■* ‘te* Mar-Krhali* (iadugUo. der ttetit-trhrn tVcbrrancht itea Rctehl ertcill. rum SchuUc Karoftas urid zur StehcrMUg rtcs Rftebr* Kur*- ((rimat 1» I1sp starki« Obhut ra nrhnmn. kli ridite nn godb «>te ste« Appcit, Ortbnuig und Rulte m bc-uahrcn und Kura ArbelUpW»> »tebi zu varlassfH. Es »trd ntenmitdcm riti f.rid g<*wlte(>en. «c«l« er »teh de« uut* »endigen Anordnungea liigt. dwter fiat »clncr Arhrlt tuirfazttgdien. Dte fiftcnllkhcn VrrkrhrsmltM laufrn »citer, ln eten Bctrieben wW »eitergcarbeitet. Das Ausgchverbol con 20 l’hr !»!« (»I lir blelbt uufrceht, Dus Radfabrvcrbo! blribt autrcvhi. Dk LufiuchuUbcsUniinutigca situl strvngdcns cinzuhalten! llfintterUBgcn «rrdcn mit (Irm Tode bedra ft Dk Sichcrheitsorgane »ind verantuoriiich (ur Bube und Ordnaog. Jtetolgt dober dte Antirdnsagco der IKcristsicilcn der Wehrm»cht. tbr dient damil »m beslrn F.urer Helmut und bcuahrt Kurh vor PuhclL &•&•«>« Ift. S»p ustanove Ljub. pokrajine. Člen 3. Šefu pokrajinske uprave dodelim nemškega, upravnega svetovalca. Dano v Celovcu, dne 20. sept. 1943. Der Oberste Kommissar: Rain«r, Gauleiter in Staathalter. Odredba o postavitvi generala Rupnika za predsednika pokrajinske uprave: Imenujem župana mesta Ljubljane, divizijskega generala Leona Rupnika po čl. 2 svojega razglasa z dne 20. septembra 1943 o upravljanju Ljubljanske pokrajine z« šefa pokrajinske uprav# te pokrajine. Trst, dne 21. septembra 1943. Der Oberste Kommissar: Rainer, Gauleiter in Sbaathalter. 23. IX.: Slovesno umeščanje generala Rupnika za predsednika pokrajinske uprave. Izvršilo se je ob štirih popoldne v veliki in tako imenovani stekleni dvorani vladne palače. Zbrani so bili najvidnejši in najodličnejši predstavniki vsega našega kulturnega in gospodarskega življenja Med drugimi so prišli: Prevzv. knezoškof ljubljanski g. dr. G. Rožman; general policije Brenner, zastopnik višjega načelnika policije in SS oddelkov, polkovnik Oertel, zastopnik poveljnika nemški čet v Sloveniji in Istri; generalni konzul dr. Miiller; dr. David in dr. Bisia; hrvatski konzul Šalih Baljič; predsednik slovenske akademije dr. Milan Vidmar; rektor vseučilišča dr. Milko Kos; zastopniki ustanov ter višji uradniki in novinarji. Točno ob napovedani uri je stopil zastopnik des Obersten Kommissars dr. Rainerja koroški Regierungsprasident dr. Wolsegger na govorniški oder in imel naslednji govor: GOVOR ZASTOPNIKA DES OBERSTEN KOMMISSARS »Ko se je, kakor tako često v zgodovini, barbarska človeška drhal iz vzhodnega prostora valila proti srednjeevropskemu prostoru — tedaj so to bili Avari — je 1. 799. Karel Veliki, ki je prodiral z juga iz Furlanije ob Donavi navzdol, te azijatske jezdece odločno vrgel nazaj proti Madžarski. Tedaj je ta veliki ccsar, ki se mu je posrečilo združiti vso Srednjo Evropo, ustanovil mejno grofijo Furlanijo, ki je na jugu segala do gornje italijanske nižine, na severu pa do Drave; severno od nje pa je osnoval vzhodno marko, ki se je raztezala do Blatnega jezera in gor do Donave. L. 823. je bila mejna groiija Furlanija razdeljena v štiri marke, od katerih je ena obsegala Gorenjsko, druga pa Dolenjsko. Pozneje je bila ta dežela skoraj 500 let razcepljena v veliko število pokrajin, ki so jih vodili grofje Andechs-Meran, Eppensteinovci, Spanhei-merji, Babenbergovci, briksenški in freisinški škofje ter cela vrsta drugih manjših oblastnikov. Poslednji Span-heimovec Ulrik III. je podedoval posestvi Babenbergovecv in se je že lahko po pravici imenoval gospod Kranjske. Ko so Spanheimovci izumrli, je oblast nad Kranjsko prevzel Rudolf Habsburški, ki jo je 1. 1282. izročil svojemu sinu Albrehtu. Poslej je bila Kranjska samostojno upravno ozemlje, ki je bilo vedno v okviru starega rimskega cesarstva nemške narodnosti; bila je samostojno upravno ozemlje, ki ga je Rudolf Ustanovnik 1. 1364. povzdignil v vojvodino. Od te dobe dalje je vojvodina Kranjska ostala v zvezi z rimskim cesarstvom, dokler je to obstojalo, torej do leta 1806., in je ostala tudi v zvezi s Podonavjem, ki je v tem prostoru nadaljevalo dediščino rimsko-nemškega cesarstva, avstrijske monarhije, dokler ni 1. 1918. v novi svetovni nesreči neslutenega obsega tudi to srednjeevropsko veliko cesarstvo razpadlo in zapustilo splošno zmedo. Če vam, gospodje, kličem v spomin te zgodovinsko podatke, tedaj delam to zaradi tega, da bi vam pokazal, da je ta dežela že več kakor tisoč let delila usodo Srednje Evrope in da ni nikdar v svoji zgodovini sodila v vzhodni prostor ali k Balkanu. Nasprotno je bila ta dežela mnogo stoletij eden najvažnejših branikov Zahoda, v katerega se je kar naprej zaganjal Vzhod, ter je posebno v turških vojnah za obrambo zahodne omike proti vzhodnim vdorom prelila nezaslišane potoke krvi in večje žrtve kakor večina drugih obmejnih dežel. Vendar pa si je hkrati pridobila in izoblikovala omiko, ki je to deželo dvignila daleč nad vse druge dežele jugovzhoda. Ne bi se hotel spuščati v dogodke te dežele od leta 1918. do današnjega dne. Saj to dvajsetletje predstavlja samo majhen izrez ogromnega preobrata v evropski usodi, preobrata, ki še ni zaključen. Včerajšnji in današnji dan začenjata zopet novo poglavje, ki bo odločilnega zgodovinskega pomena v zgodovini tega prostora. Z včerajšnjim dnem je bila usoda Ljubljanske pokrajine zopet izročena v roke in odgovornost domačega prebivalstva, za predsednika pokrajinske uprave pa je bil postavljen sin te dežele in sin slovenskega naroda.« Ko je prebral odlok o imenovanju, je dejal: »Z današnjim dnem prevzemate, gospod predsednik, vodstvo pokrajinske uprave. S tem ste prevzeli veliko odgovornost v službi naroda, katerega sin ste, in istočasno tudi do nosilca usode Zahoda, Velike Nemčije in do njenega Fiihrerja. Pri vzpostavitvi miru in reda na področju Ljubljanske pokrajine bo Velika Nemčija v najkrajšem času tudi z vojaško silo odločno priskočila na pomoč, prav tako tudi pri obnovi gospodarstva v tej deželi. Sicer pa bo za varnost in red in za napredek gospodarstva te dežele moralo skrbeti domoljubno prebivalstvo s svojimi silami, nad vpliv pa se bo omejil izključno le na to, da bomo tej deželi zagotovili povezanost z veliko evropsko usodo. Nimamo namena prebivalce te pokrajine siliti v vojaško službo, ne mislimo niti na nobena preganjanja ali zatiranje, pač pa moramo zahtevati, da ta pokrajina odkrito z vsemi silami podpre obnovo vseh panog gospodarstva, javne varnosti in uprave. Vam, gospod predsednik, želim pri izpolnjevanju naloge, ki ste jo z današnjim dnem prevzeli, vso srečo in najboljši uspeh, kajti ta naloga je najlepša, kar jih more mož prevzeti, namreč naloga, kako domovino in svoj narod zopet rešiti bede in ju povesti v srečnejšo bodočnost. Kar se pa tiče Vas, uradniškega osebja pokrajinske uprave, pa Vas slovesno vabim, da stojite gospodu predsedniku zvesto in lojalno ob strani. Pokrajinska uprava bo imela skrb, da bo zagotovila odgovarjajoče življenjske pogoje za prebivalstvo, kakor vojne razmere pač dopuščajo. Naloga osebja pa je, da vse svoje znanje in vse svoje sile postavi v službo zopetne prenovitve lastne domovine. Kar od Vas zahtevamo, je zopetna uvedba poštene, jasne in čiste uprave, ki ne* sebično in pravično služi celoti, takšne uprave, iz katere mora neizprosno in za vedno izginiti sleherna sled pohlepnosti in korupcije, takšne uprave, ki bo vredna tisočletnega izročila naše skupne zgodovine.« BESEDE NOVEGA PREDSEDNIKA POKRAJINSKE UPRAVE: Po govoru dr. Wolseggerja je novi predsednik pokrajinske uprave spregovoril takole: Gospod vladni predsednik! Gospoda moja! V imenu vseh svojih slovenskih sonarodnjakov Vas prosim, sprejmite globoko zahvalo in jo blagovolite tolmačiti pri Vrhovnem komisarju: za dobrohotnost in izdatno, odkrito pomoč Velike Nemčije —- katero ste, gospod vladni predsednik, napovedali slovenskemu narodu v svojem nagovoru. Genialnemu Fiihrerju nemškega naroda, ki neumorno skrbi in se bori za boljšo bodočnost vseh poštenih in za obnovo Evrope voljnih narodov, se bomo Slovenci zahvalili na ta način, da bomo v naši mali pokrajini napeli vsa sile, da obe vojni orodji judovskega sovražnika človeštva, bogataštva in boljševizma — ne bosta uničeni le materialno v poštenem sodelovanju z nemško oboroženo silo, ampak tudi duhovno. Nato je pozdravil knezoškofa in zastopnike oblasti in jim dejal: Ekscelenca gospod knezoškof! Gospoda moja! Iskreno Vas pozdravljam in se Vam zahvaljujem za udeležbo in pozornost pri moji umestitvi za predsednika pokrajinske uprave. Tu navzočim predstavnikom cerkvene oblasti, predstojnikom uradov in visokim uradnikom pokrajinske uprave mi ni treba šele poudarjati pomena na ukaz Fiihrerja velikonemške države ustanovljene pokrajinske uprave. Za slovenski narod je to dejanje prvi korak k ozdravljenju vseh ran, ki so mu jih prizadejali sovražniki Evrope in vsega človeštva, k obnovi strahotno razdejane domovine, k polaganju temeljnega kamna srečne in lepe bodočnosti, k podvigu duha v zarjo novega časa, ki je že razkrinkal sleparstvo z zlatom ter postavil pošteno delo in njegove sadove na prvo mesto, človeštvu bo pa s pravičnejšo razdelitvijo dela in tako pri- dobljenih dobrin naposled omogočil srečnejše življenje. Vsi smo dolžni prizadevati si z vsemi silami za blagor našega naroda in tako tudi za blaginjo sosednjih nam narodov. Navodila za odslej bolj dinamični potek našega dela se bodo razvrstila po potrebi. V tem smislu Vas prosim, da svoje moči zastavite z vso silo. Za povečanje Vaše storitve s primernim prvim zvišanjem uradniških prejemkov tistih uradnikov, ki do zdaj niso imeli zadostnih prejemkov, sem ie dobil ukaze. Za najbližji čas je to povišanje samo pro- vizorij, bo pa kmalu dokončno in pravično urejeno za vse. Slovesnosti svečanega umeščenja naše lastne pokrajinske uprave hočemo dati izraza s tem, da gremo takoj na delo ter se mu brez ovir birokratske razdelitve časa in brez navajenih nepotrebnih pomislekov posvetimo popolnoma za blaginjo slovenske narodne skupnosti. Upam, da bodo tudi tisti italijanski gospodje, ki imajo namen ostati pri nas, prav tako zvesto izpolnjevali svojo dolž- nost kakor do zdaj. Enako skrb kakor vsem drugim bo pokrajinska uprava posvetila tudi njim. ČESTITKE NEMŠKE VOJSKE Zatem je zastopnik vrhovnega poveljnika nemške vojske za Slovenijo in Istro polkovnik Oertel novemu predsedniku pokrajinske uprave čestital takole: Gospod general! Po nalogu poveljnika nemških čet v Sloveniji in Istri gospoda generala Raapkeja in kot poveljnik odseka Ljubljana Vam sporočam čestitke nemške oborožene sile. Gospod poveljnik posebno pozdravlja dejstvo, da je gospod pokrajinski vodja izbral prav Vas, gospod general. Izrekam trdno upanje, da bo iz Vašega sodelovanja z odgovornimi nemškimi poveljstvi popolno izpolnjevanje visokih nalog, ki so Vam postavljene, zdaj doseglo višek v zadovoljitvi slovenskega ljudstva in v obnovitvi roda in miru. Dne 23. IX. je družino novoimenovanega predsednika pokrajinske uprave generala Rupnika zadela težka družinska nesreča. Pri izvrševanju svoje dolžnosti se je v Ljubljani smrtno ponesrečil domobranski stotnik Dejan Suvajdžič, zet g. generala Rupnika. Istega dne sta v Ljubljani umrla tudi dr. Ivo Benkovič, znana osebnost v pravniških, političnih in gospodarskih krogih, ter zdravnik in pisatelj dr. Anton Brecelj. 24. IX.: Ustanovitev Slovenske domobranske legije. Poveljstvo Slovenske domobranske legije izda naslednji proglas: SLOVENCI! Zaradi izdajstva italijanskega kralja in njegovega zahrbtnega maršala Badoglia je italijanska vojna sila prenehala obstajati. Po sramotni izdaji Badoglieve klike je položaj nedvomno jasen: tudi naša ljubljena sloven ka domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriškc plutokracije izročena boljševizmu. Na področju naše drage domovine naj bi bila po izdajalcih in boljševiških izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnila naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasil-stvo, lakoto, rop in umor brezbožnih in brezsrčnih ro-botnikov kakor nečastnih pomagačev v korist židovske, svetovne tiranije. Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Fiihrerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila. Nemški vojak in častnik sc borita pogumno in hrabro. Hrabrost, čast in zvestoba so zanje sveti pojmi. Nečastnosti in strahopetnosti oni ne poznajo. S svojo močno borbeno silo je Nemčija edina trdnjava zoper boljševizem in ka- pitalizem. Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem. Za obstoj naše domovine vstopajmo v borbo zoper komunistične bandite in roparje. Predsednik pokrajinske uprave, divizijski general Leon Rupnik, je v svoji pro-klamaciji jasno naznačil naše cilje in začrtal naše dolžnosti. Pod vodstvom naših slovenskih poveljnikov, ki nam bodo poveljevali v našem materinskem jeziku, bomo uničili boljševiške morilce in požigalec v naši deželi, kjer koli jih bomo zasegli. Nemška vojska in policija nas bosta pri tem tovariško podpirala. Naša dolžnost je: vsak pošten, za borbo sposoben Slovenec od 18. do 35. leta starosti naj se prostovoljno javi za zaščito svoje domovine, za vzdrževanje in ohranjevanje reda in discipline ter za vzpostavitev razdejanih domov, v slovensko domobransko legijo. Slovenci! Javite se na Poveljstvu slovenskih domobrancev v mestni hiši, Ambrožev trg št. 7 v Ljubljani; na deželi pa pri pristojnih občinskih uradih. Poveljstvo slovenskih domobrancev. 25. X. Naredba predsednika pokrajinske uprave, po kateri opravlja posle ljubljanskega župana do njegovega imenovanja glavni tajnik mestne občine. Mesec oktober. 1. X.: Razglas des Obersten Kommis-sars in der Operationszone »Adriatisches Kilstenland« o ustanovitvi oblasti Vrhov- nega komisarja na operacijskem področju »Jadransko Primorje«. Razglas se glasi: Zaradi izdajstva italijanskega kralja in Badoglieve vlade je bila Nemška država prisiljena, da zavaruje nadaljevanje skupnega boja proti boljševizmu in plutokracijam z zasedbo italijanskega imperija. Zasedeno italijansko ozemlje je operacijsko območje nemške vojne »le. Vsi ukrepi, ki so jih na tem operacijskem območju nemška vojna in civilna oblastva že izdala ali jih še izdajo, imajo namen doseči zmago. To območje potrebuje v ta namen močno povezanost in enotno vodstvo, da se zajamčita javni mir in red, da se preprečijo poskusi motenj po razornih elementih ter da se mobilizirajo vee sile za zmagovito nadaljevanje vojne. Za ob možje podrejenega mi operacijskega ozemlja »Jadransko Primorje« odrejam torej sledeče: Čl. 1. Nia operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje«, ki ga tvorijo pokrajine Furlansko, Gorica, Trst, Istra, Ljubljana in Kvarner, vštevši priključenai ozemlja Sušaka, Bakra, Čabna, Kastva in Krka, izvršujem celotno civilno javno oblast izključno jaz. Čl. 2. 'Pravo, ki je veljalo doslej v teh pokrajinah, ostane v veljavi, kolikor ni v nasprotju z ukrepi za varnost tega ozemlja ali pa ga jaz izrečno ne spremenim. Čl. 3. Vsa oblastva in vsi javni uradi poslujejo po mojih navodilih dalje. Čl. 4. Moje naredbe se bodo objavljale v uradnem listu »Verordnungs- und Amtsblatt des Obersten Kommissars in der Operationszone ,Adriatisches Kiisten-land‘«. Naredbe dobe, kolikor ni določeno drugače, veljavnost z objavitvijo. Čl. 5. Ta naredba ima vzvratno veljavnost od 29. septembra 1943. Izdano v Celovcu dne 1. oktobra 1943. Der Oberste Kommissar: Rainer s. r. Tega dne je bil izdan tudi razglas predsednika pokrajinske uprave o likvidaciji ljubljanske poslovalnice društva »Societh degli Autori ed Edi tori«; razglas o obvezni prijavi vseh na ljubljanskem mestnem področju živečih Italijanov pri Upravi policije; poziv Uprave policije vsem hišnim posestnikom in podjetnikom, da ji morajo v 48 urah sporočiti imena vseh tistih, ki so po 25. juliju zapustili ljubljansko mestno področje. 2. X.: Odredba predsednika pokrajinske uprave, s katero se »Italijanski Rdeči križ — avtonomni odsek v Ljubljani« preimenuje v »Slovenski Rdeči križ«. Dosedanji izredni laški komisar ie razrešen svojih dolžnosti, upravni in nadzorni odbor Slovenskega Rdečega križa pa stopi zopet v funkcijo. 3. X.: Prva domobranska prireditev v Ljubljani. 4. X.: V Ljubljani umre vseuč. prof. dr. Nikolaj Bub nov, dolgoletni dekan univerze sv. Vladimirja v Kijevu. 7. X.: Sprememba predpisov o začasni vojni dokladi. Uradnikom in vsem drugim uslužbencem bivše jugoslovanske uprave se priznava od 1. sept. 1943 dalje začasna vojna doklada v izmeri 43% prejemkov, ki so jih imeli na dan 11. aprila 1941, uradnikom X. in IX. pol. skupine, kakor tudi uradniškim pripravnikom X. pol. skup. ter vsem ostalim uslužbencem pa od 1. XII. 1941; osamosvojitev Blagajne za rodbinske doklade v Ljubljanski pokrajini. 8. X.: Prenos carinskih poslov v pristojnost finančnega ravnateljstva v Ljubljani. 10. X.: Prvi javni nastop slovenskih domobrancev v Ljubljani. Več sto slovenskih domobrancev je za. slovensko zastavo ter ob prepevanju slovenskih domobranskih pesmi korakalo po ljubljanskih ulicah. Sprevod se je ustavil pred glavno pošto, kjer so vsi poslušali govor slovenskega pisatelja domobranca Stanka Kocipra. 11. X.: Slovenska visokošolska mladina se zbere na vseučilišču. Ob tej priliki je po 14 letih zopet zavihrala na naši najvišji kulturni ustanovi slovenska zastava. Ob tem slovesnem trenutku je mladina prečitala slovenski javnosti svojo poslanico, v kateri se je izrekla za potrebo po združitvi vseh poštenih in zdravih sil v narodu zaradi njegove ohranitve in samoobrambe. 12. X.: Naredba o samostojni mono-polski upravi Ljubljanske pokrajine. 13. X.: Obletnica tragične smrti biv. slovenskega bana dr. Natlačena. Po vseh ljubljanskih cerkvah so bile ob sedmih zjutraj slovesne zadušnice zanj in za vse ostale žrtve slovenskih komunistov. V ljubljanski stolnici jo je opravil sam škof prevzvišeni g. dr. Rožman. 14. X.: Sedemdesetletnica, odkar je pričel v Ljubljani izhajati list »Slovenec«; ukinitev nadzorstva nad Slovenskim planinskim društvom. Der Oberste Kommissar na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje« izda tega dne tudi uredbo o določitvi razmerja med liro iin marko. Uredba določa, da ostane na tem ozemlju lira še nadalje edino veljavno plačilno sredstvo. Do nadaljnje odredbe je določen obračunski tečaj RM 1 = 10 lir. 15. X.: Naredba predsednika pokrajinske uprave o ukinitvi plačevanja normalne mezde ob zgodovinskih obletnicah. 17. X.: Predsednik pokrajinske uprave v Ljubljani general Rupnik je izdal na vsa drž. oblastva, urade in ustanov^ v Ljubljanski pokrajini ter na vse urade in ustanove pod državnim nadzorstvom odredbo, na. podlagi katere se vsi domo-branci-dobrovoljci, ki so v državni ali javni službi, morajo smatrati od dne vstopa v eno od domobranskih edinic pa vse' do stopanja v veljavo uredbe o slovenskem domobranstvu, kakor da so na. plačanem dopustu. Pripadajo jim vsi dosedanji prejemki v polni meri. 18. X.: Odredba predsednika pokrajinske uprave glede oddajanja stanovanj v Ljubljani. 20. X. Sprememba naredbe o začasni vojni dokladi biv. jugoslovanskim nameščencem; odredba o zvišanju radijskih naročnin; odločba o imenovanju komi-sarja-likvidatorja. za društvo »Sokol« in za »Družbo za upravo Tabora«. 22. X.: V Ljubljani je preminul ravnatelj učiteljišča v p. Anton Dokler, znan predvsem po svojem Grško-sloven-skem slovarju. 23. X.: V Ljubljani umre Cilka Krekova., sestra pok. Janeza Evangelista Kreka. 25. X.: Odredba predsednika pokrajinske uprave generala Rupnika o podaljšanju odmere zgradarine za leto 1944 ter odredba o zaplembi »bajte« in druge imovine inž. Dušana Serneca. 27. X.: Šestdesetletnica največjega sedaj živečega slovenskega pisatelja dr. Ivana Preglja. Proslava njegove šestdesetletnice je bila tudi na pokrajinski upravi, kjer mu je poleg vezila in čestitk izročil predsednik pokrajihske uprave general Rupnik v znak skromnega priznanja zia njegovo veliko kulturno delo med Slovenci tudi odlok o dosmrtni dokladi 1000 lir k vsem njegovim sedanjim in bodočim prejemkom. Začetek avgusta so komunsti napadli obrobne borovniške vasi in požgali Sabočevo. Slika na levi kaže del sabočevskega pogorišča, slika na desni pa uničeno hišo kineta Suhadolnika. — Kdo bi nreštel naselja in vasi, ki bodo še požgane ali kakor koli uničene do konca zime po zaslugi »osvobodilnega pokreta« komunistov. Franc Glavač: •iov&jhjcju v o^gjujtu h&v.oJlucij& Leta 1941, 1942 in 1943 pomenijo Slovencem dobo težkih preizkušenj in grenkega trpljenja. V teh letih je namreč na slovenski zemlji divjala krvava borba, kakršne zgodovina našega naroda ne pomni od avarskih in turških časov sem. Po dolgi krizi, čeprav je marsikdo ni opazil, je izbruhnila z vso silo na dan skrbno prikrivana komunistična revolucija in vrgla narod v krvavo medsebojno borbo. Poleg velikega števila ugaslih življenj je ta revolucija povzročila ogromno materialne škode, moralno pa razklala narod v dva tabora, ki se bosta mogla zopet zediniti šele po mnogih krvavih žrtvah. V letih pred izbruhom velike vojne smo živeli v prepričanju, da komunizma v Sloveniji tako rekoč ni, da je komunistična revolucija pri nas nemogoča. Le bolj daljnovidni možje, med katerimi je treba omeniti predvsem prerano umrlega profesorja Ernesta Tomca, so se zavedeli pomena majhnega, a vendar železno organiziranega in discipliniranega števila komunističnih pristašev. Toda njihov svarilni glas je bil le glas vpijočega v puščavi. Tako je profesor Tomec kot voditelj katoliškega dijaštva že 1. 1932. postavil na prvo mesto »mladčevskih obljub« oni tako osporavani in zasovraženi stavek: »Ali se zavedate, da pomeni organizirani komunizem največjo nevarnost sedanjega časa...«, za kar je žel ne samo začudenje, temveč tudi posmeh, celo več, skoraj do konca svojih dni se prav zaradi te svoje daljnovidnosti ni mogel izmotati iz borbe z lastnimi ljudmi. Čuječnost ljudi je bila uspavana in kdor je to spečnost hotel razdreti ter klicati k orožju, je bil zlasti v očeh vladajočih literarnih in kulturnih krogov ozkosrčnež, fanatik in bedak. Na ovitku knjige »Zakaj nismo krščanski socialisti«, ki jo je spisal 1. 1937. France Pernišek prav na pobudo in s pomočjo profesorja Tomca, je naslikana goreča vas, spredaj pred vasjo komunistična milica, ki strelja ljudi v masah, zgoraj pa obraz človeka, ki gleda sedaj tako kruto sodobni prizor z zavezanimi očmi in pravi: »Vi vidite vse rdeče, jaz nič!« »Vi vidite vse rdeče, jaz nič!« To je točen izraz miselnosti, ki je glede komunizma vladala v slovenskem javnem mnenju pred veliko vojno. »Revolucija v Sloveniji sploh ni mogoča!« Toda revolucija je kljub temu izbruhnila z nezaslišano silovitostjo in pustoši slovensko domovino. Kako se je moglo vse to zgoditi? I. Okoliščine za razvoj boljševizma na Slovenskem so bile v obdobju med obema vojnama kar se da ugodne. Na političnem polju je stala v ospredju strastna borba med masonstvom in katolištvom, kar se je na zunaj istovetilo z borbo med tako imenovanim jugoslovanskim inte-gralizmom ter med slovenskim avtonomizmom. Komunizem je medtem neopazno, za hrbtom obeh taborov, zasejal seme revolucije. Svobodomiselstvo je izgubilo svojo notranjo idejno opravičenost kmalu po svetovni vojni ter začelo iskati novih miselnih oblik za svojo opredelitev. Trumoma se je začelo oklepati marksizma in toniti v vrstah aktivnih pristašev komunističnega naziranja. Tudi med pristaše — čeprav maloštevilne — nekaterih katoliških ustanov, zlasti delavskih in inteligenčnih, je vdrla miselnost boljševizma in si jih osvojila. Dočim je na zunaj še vedno grmela borba med raznarodovalnimi nameni unitarizma ter med avtonomistično pojmovano slovensko zavestjo, se je v ozadju že zbirala kompaktna in sfanati-zirana masa pristašev revolucije, v mirnem zavetju izdelovala svoj program ter jeklenila svoje člane. To zbiranje je pospeševal vedno večji vpliv kulturnega boljševizma, ki je skoraj v celoti zamenjal svobodomiselno ideologijo in se razpasel v nekaterih kulturnih krogih in prosvetnih ustanovah, na splošno med delom inteligence in inteligenčnega naraščaja. Na univerzi so si sledile stavke druga za drugo, komunistična dijaška društva so rasla kakor gobe po dežju; književne založbe so širile boljševizem med širše mase, literarne revije pa ga plodile med intelektualci. Večina predvojnih knjižnih založb je bila v rokah kulturnega boljševizma, ki so razkrajale moralno tradicijo ljudstva in ga neopazno uvajale v komunizem. Tudi na organizacijskem področju je ob spečnosti in brezbrižnosti drugih komunizem osvajal postojanko za postojanko. Medtem ko smo svoje energije trošili v borbi za golo priznanje, da smo Slovenci narod in ne pleme, so se delavskega sloja polastile komunistične organizacije, ne izvzemši »Jugoslovanske strokovne zveze«, ki je na zunaj veljala sicer za organizacijo krščanskih delavcev. Nekaj podobnega se je godilo tudi po drugih delovnih stanovih, če izvzamemo kmečkega, kjer je bil odpor proti komunizmu najbolj kompakten. Pri inteligenčnem naraščaju smo komaj rešili večji del katoliško usmerjene mladine, dočim je svobodomiselno dijaštvo v večini utonilo v poplavi kulturnega boljševizma. Med tako pripravljeno in razrahljano maso ni bilo težko razviti bojne komunistične organizacije, zlasti ko so vodstvo komunistične stranke prevzeli mlajši in potisnili ob stran starejše predstavnike, zagovornike »razbojniškega« komunizma. Ti mlajši so se nekateri izšolali v Moskvi in se tam navzeli vse tiste spretnosti, ki jih je pozneje odlikovala, ko je revolucija nastopila svojo pot. Bili so to predvsem: Kardelj, Kidrič, Baebler, Kuhar, Leskošek itd. Preobrat v vodstvu komunistične organizacije datira torej nekako v leto 1935/36, ko se je uveljavila »moskovska mladina«. Od takrat naprej se začenja čutiti v delovanju komunistov nov zagon, neprimerno bolj prekanjena taktika, ki jo v glavnem odlikujejo te-le poteze: taktika indirektnega in legalnega delovanja, taktika zbiranja vseh levičarskih sil pod vodstvom komunistične stranke, pridobivanje kulturnih krogov in ustanov, sistematično šolanje komunistične udarne elite in od 1. 1938. priprava za dejanski nastop komunističnih borcev. L. 1935, je bil namreč v Moskvi poleg drugih znamenitih kongresov tudi kongres zveze komunistične mladine (SKO). Ta kongres pomeni prelom v zgodovini komunističnega delovanja zlasti na Balkanu. Na kongresu so bile izdelane direktive za ostvaritev organizacij komunistične mladine, ki so se potem z vso doslednostjo izvajale tudi pri nas. 2e v teh direktivah stoji navodilo za pripravo oborožene vstaje pod vodstvom komunistične stranke. Polnomočje za Slovenijo je dobil Edo Kardelj, bivši ljubljanski učiteljiščnik, moskovski »ipravovernik«, ki še 35.000 lir delavskega denarja je veljal nastavek za prapor tako imenovanega Tomšičevega udarnega »bataljona«. Prapor je bil zaplenjen v Kočevskem Rogu poleti 1942. Jasen dokaz( v čigavem znamenju je bilo vse gibanje OF. danes dejansko vodi vso akcijo komunizma ne samo v Sloveniji, temveč na vsem ozemlju prejšnje države. S svojim kadrom, prežetim s fanatizmom, se mu je posrečilo reorganizirati pokret komunizma in ga postaviti na proučen sistem, ki je takoj začel kazati vidne učinke. Članstvo se je pomnožilo, tako da je komunistična stranka štela ob izbruhu vojne, to je okrog 1.1940., že kakih 8000 članov, sposobnih za borbo z orožjem. V resnici odgovarja to število številčnemu stanju komunistov v juniju 1.1942., ko je bil komunizem v dobi do italijanske kapitulacije na višku svoje moči. Učinki nove smeri v komunističnih pripravah niso izostali. Komunistično delovanje se je nekako legaliziralo in dobilo zakonit videz. Tako pišejo »Direktive srednje-školskog komiteta Skoja« 1.1936.: »Oblika masovnega dela mora biti legalna.., treba je zavzeti taktiko indirektnega upora... prekiniti z dosedanjo taktiko nelegalnega delovanja in svoje misli izražati v legalnih člankih in v legalnih dopisih...« S to novo taktiko se je vrgla komunistična stranka na delo. L. 1938. se je pri nas že začrtala oblika bodočega nastopa revolucijskega delovanja. Takrat so dobili zastopniki komunizma navodilo, da začno pripravljati oboroženo vstajo, ki naj se izvede ob izbruhu sovražnosti med Nemčijo in boljševiško Rusijo. »Osvobodilna fronta« se je v jedru osnovala že torej najmanj tri leta pred dejanskim nastopom. Ko je izbruhnila vojna med Nemčijo in boljše- viško Rusijo, je pripravljeni organizaciji bilo treba dati le znak za začetek udejstvovanja. Kako se je mogla komunistična organizacija v predvojni Jugoslaviji, ki je veljala za strogo antikomunistično državo, razviti do take učinkovitosti? Vzrokov je veliko, naštejmo jih nekaj. Predvsem je bila napaka v tem, ker se je preganjalo le direktno rovarjenje komunistov, dopuščalo pa se je indirektno. Komunistična stranka je uvidela to slabost, si privzela metodo indirektnega delovanja ter na ta način neovirano pripravljala pot revoluciji. Komunistični tisk je bil prepovedan, dovoljeval pa se je marksistični. Komunizem je bil na državnem indeksu, marksizem pa se je smel svobodno širiti. Lenin se ni smel hvaliti ali razlagati, Marx in njegovi učenci pa so se smeli poveličevati. Boljševizma nisi smel širiti, lahko pa si širil kulturni boljševizem. Prav tako nisi smel širiti komunizma, pač pa si smel neovirano govoriti ali pisati o dialektičnem materializmu. Borba proti komunizmu se je torej sprevrgla v neučinkovito burko, medtem ko si je boljševizem osvajal postojanko za postojanko. Po 1. 1935. se je središče komunistične organizacije premaknilo iz delavskih vrst v inteligenčne kroge. Nosi-telji komunistične ideje so postali intelektualci. Zatiranje komunizma od strani države pa se je še vedno izvajalo po zastarelih metodah, ki so pobijale prejšnji, a sedaj že preživeli »razbojniški komunizem«. Intelektualci so bili nedosegljivi tem bolj, čim višji položaj so imeli v državi. Malo je pomagalo izolirati navadne člane, medtem ko so voditelji bili nedotakljivi. In vendar je sedanji poskus revolucije sad boljševiške inteligence in ne delavskega proletariata! Ni treba omenjati, da je boljševizem silno pospešila laizacija javnega življenja, ki so jo v predvojni Jugoslaviji netili zlasti centralistični režimi. Ta je imela za posledico boljševizacijo mladine. Zlasti srednješolska mladina se je kar zakonito uvajala v boljševiško ideologijo. Slovenski katoličani, ki so bili v prvi vrsti poklicani, da izvedejo odpor proti revolucijskim namenom komunizma, so bili takrat paralizirani od treh silnic. Najprej so v velikem delu podlegli nekemu nezdravemu spiritualizmu in bili mnenja, da je organizacijsko delo s stališča pravega krščanstva zgrešeno. To mnenje se je izoblikovalo v križarskem gibanju in v strujah, ki so se pozneje razvile iz tega gibanja. Posledica je bila, da smo se predajali nestvarnemu spiritualizmu, zanemarjali pa organično zbiranje in izpopolnjevanje. Seveda je bila ta miselna zmota le voda na mlin komunizma, ki je že spravil, v pogon silovitost svoje organizacije in na svojem pohodu zaradi organizacijskega razkroja med katoličani ni našel sebi enakovrednega nasprotnika. Kar je bilo še organičnega, je bilo zastarelo in spričo modernih organizacijskih metod komunizma neučinkovito. Dalje je preprečilo uspešen odpor iskanje srednje poti, ki je zajelo zlasti del katoliških intelektualcev. To stremljenje in prizadevanje po spravi med komunizmom in krščanstvom je v korenini zamorilo antikomunistično udarnost, obenem pa pognalo marsikoga v objem komunizma samega. Dokazovanje, da sta si komunizem in krščanstvo nespravljiva nasprotnika, je bilo zaradi trmoglavosti ali včasih celo zaradi politične preraču-nanosti nosilcev te pogubne ideologije kakor udarec v prazno. Kot praktičen in najbolj viden zaključek tega je bila poleg splošne ohromitve spojitev pristašev srednje poti s komunisti ob nastopu revolucije (Kocbek, Zarjani, Jugoslovanska strokovna zveza itd.). Končno je onemogočal uspešen odpor proti komunizmu razkroj enotnosti v razne frakcije in legalizacija tega raz- kroja tako na narodnem kakor na idejnem področju. Ob strnjeni, enotni in disciplinirani akciji komunistične stranke so bili katoličani »zakonito« razcepljeni v razna gibanja in pokrete, ki so v medsebojnih borbah trošili vse tiste energije, ki bi se bile morale uporabiti proti skupnemu sovražniku. To je nekaj najbolj vidnih vzrokov, ki so olajšali porast komunistične moči ali pa mu odprli vrata na stežaj v nasprotne vrste pred veliko vojno. n. V začetku revolucije konec junija 1941 pa je nastopil še eden, najvažnejši činilec, ki je odločilno vplival na razvoj komunizma. Ta činilec je bila italijanska vojaška okupacija. Politika italijanske kraljeve vojske v Sloveniji je namreč najprej načrtno dopuščala organiziranje komunističnega gibanja, pozneje pa stopila z njim v prikrito zvezo. Dogodki, ki so značilni za čas od 22. junija 1941 pa do danes, so bolj ali manj znani. Takoj po vstopu Sovjetske Rusije v vojno se je začela po Sloveniji, zlasti po Ljubljanski pokrajini, na široko organizirati »osvobodilna fronta«. Snovali so se razni tajni odbori, nabirali pristaši, delili letaki in brošure, ki so vsi pozivali na borbo proti okupatorju v okviru in pod vodstvom »osvobodilne fronte slovenskega naroda«. Nihče ni vedel, kdo prav za prav predstavlja vodstvo tega gibanja. Če si o tem koga vprašal, je odgovoril, da pač nevarnost ne dopušča, da bi smela biti znana imena voditeljev. Toda razne okoliščine so že v začetku razodevale, da je Osvobodilna fronta le zunanji izraz komunistične stranke, Da bi si nadeli čim večji videz nacionalnega gibanja, so komunistični voditelji pritegnili v tako imenovani vrhovni plenum častihlepne ljudi iz raznih političnih skupin, medtem ko so dejansko vodstvo imeli sami. Mnoge je premamil sijaj propagande in pa nacionalni plašč Osvobodilne fronte, ko so se ji pridružili. Kmalu so komunisti proglasili za narodnega izdajalca vsakogar, kdor bi nasprotoval njihovemu gibanju. Osvobodilno fronto so slovesno razglasili za edinega narodnega predstavnika Slovencev. Dočim so se nositelji javnega življenja v prejšnji državi postavili na pravilno stališče lojalnosti nasproti okupacijskim oblastem, je Osvobodilna fronta proglašala lojalnost za izdajstvo ter hujskala ljudi na aktiven upor. 2e to je bil najboljši dokaz, da je gibanje bilo le krinka komunistične stranke. Središče vsega delovanja je bila Ljubljana. Od tu so voditelji komunizma razpredali svoje mreže po vsej Ljubljanski pokrajini ter na ozemlje, ki je bilo pod nemško okupacijo. Vse to so še vedno delali pod pretvezo narodnoosvobodilnega gibanja, da bi ljudem vrgli pesek v oči in jih čim več privabili v svoje vrste. Komunistična akcija je bila v prvih mesecih živahna zlasti v Ljubljani. Na deželi so se istočasno pojavile oborožene jedrne skupine, ki so zbirale orožje in sprejemale rekrute. Orožja je po razsulu jugoslovanske vojske ostalo veliko. Skoraj vsega so nakopičili po svojih tajnih skladiščih pristaši komunizma. Tako Ljubljano kakor deželo je od 22. junija dalje zasula povodenj propagande. Najprej se je ta propaganda trudila, da bi vzela ugled vsem dosedanjim voditeljem javnega življenja: bivšim politikom, duhovščini, vodilnim intelektualcem, županom in sploh vsem tistim, ki so v javnosti kaj pomenili, a niso podlegli vplivu Osvobodilne fronte. S tem je dosegla, da so ljudje zamrzeli tiste predstavnike, ki so jim prej izročali svoje zaupanje, ter postali voljno gne-tivo v rokah komunističnih voditeljev. To je bila prva faza komunistične propagande. V naslednji fazi je bila agitacija Zaplombirani telefoni: ena od številnih nadlog, ki so jih uvedli badoglievci, da bi dokazali, kako vsepovsod preganjajo — komunizem. za vstop v Osvobodilno fronto, v tretji, od zgodnje pomladi 1942 dalje, pa za vstop med »partizane«, borce na terenu. Propagando so izvajali s tiskom, ustno in nekaj časa tudi po tajni radijski oddaji. S tiskom so preplavili Ljubljano in deželo. Vodilno glasilo je bil »Slovenski poročevalec«, na ciklostil razmnožen list, ki je veljal za uradni časopis Osvobodilne fronte in ki je bil že pred vojno glasilo komunistične stranke. Dalje je širila komunistično propagando še vrsta drugih podtalnih časopisov in množica letakov, ki so jih komunisti trosili po ulicah in vežah, po pisarnah in uradih, po kavarnah, gostilnah in po privatnih stanovanjih. Po deželi so jih razširjali tajni komunistični kurirji ali pa oboroženi partizanski oddelki. Dobro je služila komunizmu tudi ustna propaganda, ki so jo znali spretno organizirati zlasti v Ljubljani. Prirejali so se predavateljski krožki in tečaji, ki so vežbali pristaše, obenem pa širili propagando. Vsa Ljubljana je bila prepredena s tem propagandnim omrežjem, po deželi pa so kljub ogromni množici italijanskega vojaštva hodile partizanske tolpe od kraja do kraja, tako rekoč neovirano, zbirale ljudi nasilno h komunističnim mitingom ter jih poučevale v komunistični ideologiji. Istočasno s propagando se je izvajala velika prispe-valna akcija za namene Osvobodilne fronte. Pristaši komunizma so nabirali kakor nekak davek denar pri vseh slojih prebivalstva, pri bogatinih in pri revežih, in če ni šlo zlepa, so izsiljevali z grožnjami. Prav tako so izsiljevali razno blago, kakor obleko, odeje, čevlje, hrano, zdravniški material ter vse to pošiljali v tajna komunistična skladišča. S tako propagando je komunistična stranka dosegla, da so se s svojimi simpatijami pridružili Osvobodilni fronti mnogi, ki sicer za odkrit komunizem ne bi bili navdušeni. K pripravi komunistične revolucije je spadala tudi odstranitev vplivnih nasprotnikov. V jeseni 1. 1941. so se začeli atentati in umori, ki so se na spomlad razširili iz Ljubljane na deželo. Umori so se začeli takrat, ko je komunistična propaganda prepričala ljudi, da je vsakdo narodni izdajalec, ki nasprotuje Osvobodilni fronti. V Ljubljani so komunisti izvršili 49 umorov, na deželi se število zahrbtno ubitih še ne da oceniti; sega pa v tisoče. Med bolj znanimi žrtvami v Ljubljani so: Franc Emmer, Avgust Praprotnik, Jaroslav Kikelj, Franc 2upec, prof, dr. Ehrlich, Ivo Peršuh, Fortunat Majdič, Kazimir Kukovič, ban dr. M. Natlačen. Poskušena sta bila atentata tudi na se- Badoglievski oklopni avtomobil pod rdečo zvezdo in vodstvom slovenskih komunistov je hitro doigral. Razbit in sežgan leži ob cesti, nedaleč od Cerknice že od oktobra 1943. danjega predsednika pokrajinske uprave generala Rupnika in na upravnika policije dr. Hacina, a nista uspela. V zgodnji pomladi 1. 1942. je komunistična stranka dala povelja za širšo mobilizacijo svojih borcev. Ti so se nabirali predvsem iz Ljubljane ter iz večjih podeželskih središč, kakor: Novo mesto, Ribnica, Višnja gora, Trebnje, Cerknica itd. Zelo močno so bili zastopani begunci iz Štajerske in Gorenjske. Mobilizacija se je izvršila zato, ker so komunistični voditelji pričakovali za konec 1.1942. odločilno zmago Sovjetske Rusije. Kmečki element se je tej mobilizaciji najmanj odzval. Največ je bilo inteligence, polinteligence in delavstva, tako da je partizanska revolucija v Sloveniji plod in delo predvsem ljubljanskega iz-obraženstva. Ko se je komunistična organizacija na terenu izpopolnila, to je v začetku poletja 1942, je revolucija za-divjala z vso silovitostjo po Ljubljanski pokrajini. III. Vse, kar se je od takrat naprej zgodilo, je javnosti precej znano. Slovenci so bili prepuščeni na milost in nemilost na eni strani podivjanim komunističnim tolpam, na drugi strani pa krutim represalijam italijanske kraljeve vojske, ki se je hote znašala nad nedolžnim prebivalstvom. Namesto da bi preganjala komunistične tolpe in zopet uvedla mir v deželo, je začela z masovnimi internacijami mirnega prebivalstva. V Ljubljani je ob prazniku sv. Petra in Pavla 1942 polovila okrog 5000 mladih ljudi in jih odpeljala v neznosna koncentracijska taborišča v Gonarsu, v Padovi, v Reniciju, na Rabu. Znano je že sedaj, da je komunistična stranka bila obveščena o aretacijah nekaj dni prej, tako da so se mogli njeni pristaši poskriti. V vojašnici, kjer se je vršila izbira, so stali ob strani kraljevim karabinjerjem komunistični zaupniki in izločali svoje ljudi. Tako je bila v koncentracijska taborišča odpeljana skoraj vsa antikomunistična ljubljanska mladina, ki je nato hirala in umirala v internaciji. Pozneje se je ugotovilo, da je to podlost kraljeva italijanska vojska naredila načrtno in sporazumno z vodstvom komunistične stranke. Podobno je bilo na deželi. Medtem ko so v masah padali naši najboljši možje in fantje od komunističnih krogel, je kraljeva vojska pod poveljstvom izdajalskega generala Robot-tija po drugi strani praznila vasi in odganjala na tisoče mirnega prebivalstva v Italijo — lakoti in smrti naproti, nasproti komunistom pa bila v glavnem le v rahli defenzivi. Kako se je mogla zgoditi ta nezaslišana mednarodna podlost? Zakaj ni italijanska kraljeva vojska po svoji dolž- nosti skrbela za red in varnost v deželi, temveč jo prepustila revoluciji? Morda zaradi tega, ker so italijanski generali že takrat računali na izdajo zaveznika ter zato pospeševali revolucijsko delovanje v zasedenih deželah, ki naj bi pozneje zaposlilo zaveznikove sile. Brez dvoma je bil to glavni motiv pri poveljniku armadnega zbora Robottiju in njegovem vsemogočnem in korumpiranem zaupniku kapitanu Tornariju, ki je bil Robottijev izvedenec za slovenske zadeve. 2e ob začetku okupacije je kraljeva italijanska varnostna služba storila glede komunizma potezo, ki je spravljala ljudi v začudenje. Tedaj so se namreč komunistični voditelji vrnili iz svojih skrivališč v Ljubljano. Bila je edinstvena prilika, da se odreže komunizmu glava. Italijanska varnostna služba je res v eni noči polovila okrog 30 glavnih voditeljev, med njimi oba Tomšičeva, Borisa in Sergija Kraigherja, Feda, Lea in Oskarja Kovačiča, Leskoška, Ocepek Angelo itd. Toda takoj nato so bili izpuščeni prav vsi. Brž ko so prišli na svobodo, so se ponovno poskrili in začeli mrzlične priprave za revolucijo. Dokazano je tudi, da so višji zastopniki kraljeve vojske in varnostne službe delali že od začetka roko v roki z vodstvom komunistične stranke. Najbolj tipičen za to je primer poveljnika kr. karabinjerjev v Ljubljani majorja D'Amata, ki je bil najtesneje povezan z vodstvom Osvobodilne fronte preko Emilije Krepsove, žene načelnika komunistične obveščevalne službe dr. Vita Kraigherja. Emilija Krepsova je bila torej žena načelnika komunistične obveščevalne službe ter istočasno najboljša znanka poveljnika italijanske varnostne službe! Večje ironije si ne moremo misliti. Nič čudnega torej, če je z masovnimi internacijami v Ljubljani kraljeva italijanska oblast odstranila večino antikomunistične mladine, saj je aretacije pripravilo in vodilo poveljstvo kr. karabinjerjev! Podobne razmere so bile tudi pri drugih vojaških ali vojaško-policij-skih funkcionarjih, kakor recimo pri načelniku OVRE Onisu, ki je imel najboljše zveze z ženo znanega vodilnega komunista inž. Baltiča. Prijateljica visokega komunističnega funkcionarja in trgovca Romana Goloba je bila istočasno v dobrih zvezah z višjimi oficirji iz Robottijevega štaba in posredovalka med komunističnim štabom in italijansko kraljevo vojsko. Kapitan Tornari, Robottijev zaupnik in svetovalec, je bil obdan z mladimi komunističnimi zaupnicami ter neutrudljiv ljubavni gost v razvpitih komunističnih družinah, istočasno pa je bila njemu podrejena slovenska antikomunistična milica. Tornari je bil član italijanske špionažne službe, v kateri je aktivno sodeloval do konca Jugoslavije tudi voditelj komunizma — Lovro Kuhar. Razumljivo torej, zakaj se je Lovro Kuhar tako svobodno kretal po Ljubljani in zakaj je general Robotti brez vsakega spremstva pohajal po ljubljanskih ulicah, medtem ko so Slovenci padali pod komunističnimi kroglami. Še bolj očitno je bilo sodelovanje med komunisti ter med italijansko kraljevo vojsko na deželi, zlasti na področju okrog Novega mesta. Tu so dobili komunisti določeno cono, kjer so se smeli svobodno nastaniti in kjer jih niso smeli Italijani nadlegovati, in kamor ni smela tudi protikomunistična milica. Duša vsega sporazuma s partizani v okolici Novega mesta je bil general Cerrutti in njegovi vojaški sodelavci. Tako je italijanska kraljeva vojska ne samo zanemarila svojo dolžnost glede varnosti in reda v okupirani deželi, dolžnost, ki ji je pripadala po mednarodnem pravu, temveč se celo zavestno zvezala s socialnimi prekucuhi ter pahnila deželo v revolucijo. Proti komunistom je povzela samo eno večjo ofenzivo, ki se je končala z razbitjem komunistične glavnine na Kočevskem Rogu meseca avgusta 1942. Toda te zmage ni izkoristila. Šlo ji je samo za to, da zmanjša zdaj že preveliko komunistično moč, ne da bi jo uničila. Njeno stališče se je izrazilo dosti jasno že v pozni jeseni 1941, ko so se začeli v Ljubljani atentati na vplivne Slovence. Takrat so badoglijevske oblasti prepustile prebivalstvo komunističnemu terorju, ne da bi resno posegle vmes in ne da bi prebivalstvu pustile pravico samoobrambe. Za morilci ni bilo ali sploh nobenega poizvedovanja, ali pa je bilo samo navidezno. Ko je bil ubit Franc Emmer, je prišel karabinjerski brigadir le pogledat stanovanje, poizvedbe za morilci pa ni izvršil nihče, ne takrat, ne pozneje. Slično je bilo pri drugih atentatih. Ko je pokojni ban dr. Natlačen zahteval od generala Robottija, da je vendar treba zatreti komunizem in če ga kr. italijanska v&jska; ne misli, naj oboroži domače prebivalstvo, mu je Robotti cinično odgovoril, naj ljudje s palicami preženo komuniste. Toda ko je vest o strahovladi komunistov v Sloveniji napravila škandalozen vtis v Rimu in ko je domače javno mnenje vse bolj zahtevalo pravico samoobrambe, je general Robotti popustil in začel oboroževati domače prebivalstvo, To je bilo sredi poletja 1942, nekako konec junija in v začetku avgusta. Še prej se je pojavil na bojišču oddelek idealnih fantov, ki je kljub sovražnemu stališču kraljevih Italijanov začel borbo proti komunistom in imel tudi velike uspehe, kljub temu, da je bil postavljen med dva ognja. Bili so to junaki, ki so se z brezprimernim idealizmom žrtvovali za vero in dom. Večina od njih je zdaj že med mrtvimi. Ko se je ta samoobramba legalizirala, so kr. italijanske vojaške oblasti takoj razbile vse protikomunistične čete v majhne oddelke, ki običajno niso po številčni moči moštva presegali 100 mož, in jih oborožili z malo uporabnimi puškami. Tudi jim niso dovolili večjih ofenzivnih nastopov, največkrat prav nobenih, tako da so se komunisti še naprej svobodno kretali po Sloveniji. Šlo je celo tako daleč, da jim na najbolj izpostavljenih točkah niso dajali več ko po 30 nabojev, ki so jih morali izstreljene pokazati kraljevemu zveznemu oficirju. Začetni uspehi, ki so jih protikomunistični oddelki imeli nasproti komunistom, so zato kmalu izostali in v drugi polovici 1. 1943. je mogel tajnik komunistične Osvobodilne fronte Boris Kidrič zapisati, da je »bela garda« v razkroju. V razkroju sicer ni bila, bila pa je do skrajnosti onemogočena in zvezanih rok. Bila je razbita na kakih sto majhnih oddelkov, ki so bili brez medsebojne zveze, brez enotnega poveljstva in do skrajnosti slabo oboroženi. Že vnaprej je bilo videti, da bi v primeru kakega pretresa ti oddelki ne bili kos bolje oboroženim komunističnim krdelom, — ki so bili dobro povezani med seboj in stali pod organiziranim in enotnim poveljstvom — kar se je pozneje res zgodilo. Razvoj komunistične borbe na deželi je šel v glavnem po naslednjih stopnjah: Čas od začetka poletja 1941 pa do zgodnje pomladi 1942 pomeni dobo rekrutiranja jedrnih skupin. Ta čas sovpada z dobo intenzivne propagande v zaledju, zlasti v Ljubljani. Na splošno so se komunisti v tej dobi vzdržali ofenzivnih ali zasedbenih akcij, bolj so skrbeli za notranjo organizacijo in čakali ugodnega zunanjepolitičnega položaja, da začno z napadalno borbo. Spomladi 1. 1942, so mislili, da je ta čas prišel. Izvedli so tajno prostovoljno rekrutacijo v Ljubljani, na deželi pa prisilno. Kmalu za tem so se začele kraljevske čete umikati v večja podeželska središča, deželo samo pa prepustile komunistom, ki so povsod uprizorili masovno klanje nezaščitenih in brezbrambnih nasprotnikov. V kratkem času so imeli v oblasti vso deželo razen krajev ob železniških progah. To stanje je trajalo v glavnem vse do ustanovitve protikomunističnih oddelkov. Šele takrat so se komunisti umaknili iz zasedenih krajev zopet v hribe in se porazdelili v nekaj večjih skupin ali brigad. Njih število je v juniju 1942 štelo okrog 8000 mož. Ob neprestanih udarcih, ki so jih dobivali od protikomunističnih oddelkov, je to število do spomladi 1943 padlo pod 4000. Brez dvoma bi bil komunizem v Sloveniji uničen, če bi kr. italijansko vojaško vodstvo dalo slovenskim protikomunističnim oddelkom možnost večjih grupacij, svobodo ofenzivne akcije in predvsem enotno vodstvo. Tako pa so komunisti ostali v pomembnem številu vse do poletja 1943, ko so začeli z novimi prisilnimi rekrutacijami po Primorskem in na ta način zopet okrepili svojo številčno moč. Prišel je 8. september 1943 in z njim kapitulacija kraljeve italijanske vojske, Vodstvo komunistov je bilo od izdajalskih kraljevih vojaških funkcionarjev o tem obveščeno in že v pripravnem stanju, da prevzame od kraljeve vojske orožje. To se je v resnici izvršilo. Komunisti so prevzeli od kraljeve vojske topništvo, oklepna in motorizirana sredstva ter ostalo orožje in tako mnogo bolje oboroženi skupno z badogli-jevci navalili na zbirališča protikomunističnih oddelkov, jih razbili, zajeli ali pa prisilili na umik v Ljubljano ali pa čez mejo. Čez noč so postali gospodarji vse Ljubljanske pokrajine, razen Ljubljane in dela Notranjske. Znova se je začelo klanje, ki se je končalo šele, ko so v pozni jeseni 1943 nemške čete razbile komunistično silo in upo-stavile red v deželi. Še ena posledica izdajalske badoglievske zveze s slovenskimi komunisti po 8. septembru 1943, Na mnogih mestih je razdrta dolenjska proga. Koliko lokomotiv leži ob progi? Koliko vagonov? — Kdo bo vse to moral popravljati? Kdo bo plačal stroške 7 — Mil Joško Krošelj: Ustvarjal je dom jrpečemu delavstvu Iz časov, ko je nastajalo delavsko naselje v Rožni dolini. Po srečnem naključju sem se te dni seznanil z upokojeno tobačno delavko odnosno prejemalko v tobačni tovarni gdč. Jožefo Srakarjevo, ki ima med ostalimi delavskimi družinami tudi sama prijeten domek v Rožni dolini. Zanjo sem se že nekaj časa zanimal, ker sem bil opozorjen na njene dobre zveze in stike s pokojnim dr. Janezom Evangelistom Krekom. Dogovorila sva se za sestanek v Konzumni kleti. V prijetnem in živahnem razgovoru mi je gdč. Srakarjeva opisovala neznosne in obupne razmere, v katerih je pred dobrimi petdesetimi leti moralo živeti delavstvo v ljubljanski tobačni tovarni. Zaslužek je bil tako sramotno nizek in beraški, da ni bilo prav nič čudno, če je bil delavski stan v tem podjetju dovzeten za razne marksistične nauke. Socialni in družbeni položaj nameščenstva tobačne tovarne je bil tak, da se je ostalo ljudstvo o njem izražalo skrajno prezirljivo in zaničljivo ter ga je smatralo za socialno in družbeno najniže stoječi sloj, ki ni imel dostopa v boljše lokale. Tako je bilo vse dotlej, dokler se za te trpine ni pričel zanimati sam pok. dr. Krek. Prišel je mednje, pričel zbirati okoli sebe najboljše, najdelavnejše ter najbolj požrtvovalne in z njimi pripravljati in utirati pot v lepše življenje. Tako je bilo na dr. Krekovo pobudo ustanovljeno katoliško društvo za tobačne delavce in delavke, ustanovljeno stanovsko glasilo »Glasnike, v katerega je stalno dopisovala tudi gdč. Srakarjeva pod imenom »Katra s cekerjem«. Sama se še danes z veseljem spominja tistih lepih dni, polnih bojev ter ustvarjanja trdnih temeljev za strokovne organizacije katoliškega delavstva. Pravi, da je v svoj »ceker« spravila marsikaterega rdečkarja, ga spreobrnila in privedla v katoliško društvo. Društvo se je pričelo takoj lepo razvijati. V začetku njegovega delovanja so ga sicer spremljale vse mogoče ovire in težkoče. Toda odločnost, mladostna borbenost in tesna povezanost ter privrženost idejam pokojnega Evangelista je premagala vse. Poleg zaščite delavskih pravic je društvo gojilo tudi družabnost, petje, gledališke nastope. Vse to je pripomoglo, da je pričel ugled »cigarerc« vidno rasti ter so sčasoma tobačne delavke lahko nastopile kar sredi Ljubljane, v reprezentativni unionski dvorani. Gdč. Srakarjeva je bila že v prvem društvenem odboru tajnica. Kot taka je imela stalne stike s pok. dr. Krekom. K njemu je hodila po nasvete, z raznimi prošnjami za govore in sestanke, za posredovanje v tej ali drugačni zadevi. In pok. dr. Krek je bil društvu ves vedno na uslugo. Z izrazi vidne hvaležnosti mi je pripovedovala o številnih dr. Krekovih poteh, ki jih je storil tako v Ljubljani kakor tudi na Dunaju za tobačno delavstvo, o njegovih sestankih in govorih ter predavanjih, ki jih je imel med tobačnimi delavci in delavkami. In vse samo zato, da bi jih dvignil tako kulturno kakor tudi socialno. Njegova velika tozadevna prizadevanja so delavstvu tobačne tovarne prinesla in rodila popolne uspehe. Gmotni položaj tega delavstva se je bil tako zboljšal kakor malokje drugje. Pomisliti je treba, da so imeli po dr. Krekovi zaslugi tobačni delavci pred prvo svetovno vojno po pet kron na dan. Pokojnina tobačnega delavca odnosno delavke s polnimi službenimi leti je pa znašala mesečno 80 kron. Za prvim katoliškim društvom za tobačne delavce in delavke je pok. dr. Krek ustanovil še »Podporno društvo za tobačno delavstvo«. Gdč. Srakarjeva je bila tudi v tem društvu tajnica. Tudi tej organizaciji je stal dr. Krek krepko ob strani. Prihajal je na seje, sestanke, dajal nasvete, delavstvu predaval, pisal in sestavljal razne prošnje in spomenice, jih pošiljal na razna pristojna mesta ter se na vso moč trudil, da bi delavstvu lajšal in olajšal trdo življenjsko pot. Da bi delovnim slojem omogočil tudi lastna družinska ognjišča in domove z vrtički, je pok. dr. Krek šel še korak dalje z ustanovitvijo »Delavskega stavbnega društva«, ki je na kupljenem prostoru v Rožni dolini, v Mostah in na Kodeljevem pričelo zidati in graditi delavske hišice. Predsedstvo društva je prevzel dr. Krek sam. Za zidanje svojega doma se je odločila tudi gdč. Srakarjeva. Bilo je to leta 1902. Čeprav je imel pok. dr. Krek dela in skrbi čez glavo, je vendar najtežje breme te stavbne akcije slonelo na njegovih ramah. Skrbno je nadziral gradbena dela, se zanimal za vse mogoče podrobnosti v posameznih hišicah, vedno pripravljen ustreči vsaki želji prizadete delavske družine predvsem glede notranje ureditve in razporeditve stavbnih in stanovanjskih prostorov. S tako prošnjo se je nanj obrnila tudi gdč. Srakarjeva. Svoje želje glede razporeditve notranjih prostorov mu je napisala kar na listič papirja, ker ga osebno ni marala nadlegovati. Istočasno mu je poročala tudi o reakciji, ki jo je izzval zadnji dr. Krekov nastop med tobačnim IZI delavstvom. Omenila mu je na kratko tudi spor, ki ga je imela s pok. Moškercem. Dr. Krek je na stavljena vprašanja odgovoril s sledečim pismom, ki ga je lastnoročno napisal v Ljubljani dne 8. septembra 1902: Draga Pepa! Pa pismeno, če je tako boljše! Po svoji previdnosti oddajte prvo stanovanje komurkoli; prepričan sem, da ne bo društvu vsled tega nobenih sitnosti. Če želite takoj kuhinjo v prvem prostoru, tudi ni ovir. Danes sem bil gori in sem z mojstrom govoril; pred tednom bo imel vse dovršeno; potem pošarita še pečar in mizar, pa bo kletka narejena. Bodi Vam srečna in viške sape naj Vam prineso zdravja in veselih uric! Shodov vpliv me silno veseli. Zdravilo deluje; to spričuje reakcija. Zvedel sem o tem tudi ob današnjem komisioniranju po viških mavtah. Ni Vam treba težkih sanj zavoljo M. (Mošker-čevega, op. p.) dogodka. Morda mu redno življenje ob strani energiške, ljubljene žene uravna vse, kar je dozdaj bilo vegastega. Proletarska zakonska zveza ima svojo lepo poezijo. O dass sie evvig griincn bliebe — die schone Zeit----------- Morda pride prilika, da o tem razgovoriva modro, za naše javno delovanje važno filozofsko besedo. Do takrat pa zdravi! Vam udani Dr. Krek. Lj., 8. IX. 02. n~'Ccr } A -♦•»Vcv «. v - vC-v tfh. L—7* Prva stran pisma t 7 . . ' -a. • Gdč. Srakarjeva mi pripoveduje, da se je kmalu nato pok. Moškerc res tudi poročil. Za ženo je vzel delavko iz tobačne tovarne. Sama je pa storila točno tako, kakor ji je svetoval pok. dr. Krek. Vsa ginjena še danes zatrjuje, da mu je še danes iz dna srca hvaležna za vse, kar je storil ne samo njej, temveč tudi za vse njene tovariše in tovarišice v tobačni tovarni! Po njegovi in edino njegovi zaslugi se je sonce nasmehnilo topleje tudi tem revežem ter je marsikatero delavsko družinsko življenje našlo svoj varnejši in srečnejši kotiček in zavetišče v lastnem domu, obdanem z zelenim vrtičkom. Druga stran pisma Faksimile dr.Krekovega pisma. Pismo je posneto v naravni velikosti, čeprav se na prvi pogled zdi nemogoče, da bi dr. Krek tako drobno pisal f Dr. Anion Korošec: Mladostna liturgična doživljanja f frvJLIoZ' , -v- f Začetek pisma deželne oblasti, poslanega 1. februarja 1669 grofu Thur-nu, ki je neupravičeno dal zapreti župnika Novaka. Oblast med drugim grozi grofu tudi z globo 1000 goldinarjev, če ne bo ubogal. so se z različnimi razlogi. Sporočil je ta dan generalni vikar tudi mestnemu sodniku v Kranju, da je bil obdolženi župnik Novak pozvan od škofijstva v Ljubljano, pa da je prišel še pred prejemom poziva in izjavil, da je voljan priti pred sodišče, kolikorkrat bo treba (toties quoties), sodnik pa da se naprosi, naj škofijstvu pošlje še nove dokaze (indicije) za osumnjo, če bi se pokazali, da bo pravici temeljito zadoščeno in zločin kaznovan. Naslednji dan, 12. januarja, je pozval generalni vikar Ter-pin duhovske izvedence ponovno na posvet, toda prišel spet ni nobeden: odgovorili so, da je to posvetna zadeva in da pri nji ne morejo sodelovati brez posebnega dovoljenja svetne oblasti; zato naj se reši zadeva uradnim potom (ex officio). Še isti dan je obvestil generalni vikar tudi župnika Novaka, da se s svojim prostovoljnim prihodom v Ljubljano še ni očistil osumnje čarovniškega sodelovanja, zato se mu naroči, naj si priskrbi ali preklic obdolžiteljice ali pa da se očisti na kakršen koli drug način: drugače se bo postopalo proti njemu po predpisih sv. kanonov. Dne 15. januarja 1669 je prišel župnik Novak v Kranj, da ga konfrontirajo s čarovnico Slaparico. Izvršili so pa konfrontacijo ta k 6, da so stopili pred žensko trije duhovniki hkrati: prvi je bil kranjski župnik Mihel, v sredi župnik Novak in tretji neki duhovnik Rodč. Zdaj je bila Slaparica — da se resnica prav spozna — vprašana, kateri teh treh duhovnikov je čarovnik, in naj s prstom nanj pokaže. Pustili so ji tudi dovolj časa, da si jih je ogledala in lahko pravega spoznala. Vprašana je bila, naj pove, ali so ti trije vsi čarovniki, ali le dva, ali le eden, ali nobeden. Pokazala je na prvega: ta je! Vprašana, kdo je to, je odgovorila: župnik iz Mošenj. Drugi da je župnik iz Loke, tretji pa župnik iz Vodic. Izkazalo se je pa, da se ni zmotila le v osebi, ampak tudi glede služb. Pozvana je bila, naj vstane s klopi in si duhovnike še enkrat ogleda ter svojo izjavo ali popravi ali potrdi — ostala je pri svoji izjavi. Pač se je čez nekaj dni — ni bila namreč justi-ficirana že 16. januarja, ampak šele 24. — nekaj izgovarjala, da že 14 dni slabo vidi in da jo je »srednji« ob prihodu v izbo začaral, saj je videla, da je z desno nogo trikrat zapored stopil na prste in jih obrnil proti nji — ostane pa pri svoji obdolžitvi »tako gotovo, kakor je v nebesih naša ljuba Gospa in sama za svojo trditev tudi rada umre«. Čuditi se mora današnji človek toliki trdovratnosti. Od kod to trmasto prepričanje, da je nekaj videla, česar v resnici ni videla? Ali jo je vodilo kdko maščevanje, ali drugače duševno ni bila uravnovešena? »Nekateri menijo, da so tedaj cigani razširjali neke omamljive pripravke (preparate) iz kristavca (Stecbapfel), ki so povzročali bujne sanje in da so obtoženke izpovedale, kar se jim je zdelo v teh sanjah, za resnične dogodke. Tudi Valvazor priznava, da se, na primer, ježa na metli ali burklah pri marsikateri čarovnici zgodi le v domišljiji, vendar pristavlja: »Imamo pa druge neovržne dokaze, da se omenjeni izhod res zgodi.«1) Torej tudi on, prosvetljenec, ni bil čisto prepričan, da je vera v čarovništvo le ljudska blodnja. Zanimivo je, da je bil po Slaparični justifikaciji župnik Novak dne 31. januarja 1669 odveden v radovljiško ječo, in sicer ga je odvedel sam ondotnd graščinski gospod grof Oton Henrik Thurn. Župnik Novak se je iz ječe bridko pritožil nad to nasilnostjo, ker je njegova duhovska hiša privilegirana in on v prvi instanci podložen le duhovski sodniji. Graščinska oblast pa je trdila svoje: če se je moral očistiti zločina pred sodnijo v Kranju, se mona> tudi pred sodnijo, kateri je zemljiško podložen. Vmes je pa posegel škof Rabatta in deželna oblast (Landesstelle) je poslala 1. februarja 1669 grofu Thurnu strog ukaz, naj župnika Novaka takoj izpusti (alsobaldt auff freyen Fuas stolln), drugače se bo to izvršilo na grofove troške (als widrigen Falls zu dem ende ein geschwonrer Dber-reiter auff dess herrn aigenen Unkosten abgeordnet werden solle). Dne 1. februarja je izdal generalni vikar župniku Novaku dekret, v katerem navaja, kar je Slaparica v Kranju izpovedala zoper njega, in mu naroča, dia ta očitek kakor koli spravi s sebe. Dotlej pa — da- se odvrne- pohujšanje od krščanskega ljudstva — se mu naroči, da kot javen osumljenec (tamquam puhlice infamis) več ne mašuje in ne opravlja, nobenih cerkvenih opravil. Tekom treh dni pa se ima prikazati v Ljubljani v škofovsko palačo, drugače ga bo k temu prisilila svetna oblast (ut secus faciendo iuvante Brachio saeculari te noveris ad obedientiam nostram sistendum esse). Dne 5. februarja zjutraj je prišel župnik Novak v Ljubljano, se predstavil škofu Jožefu grofu Rabatta, se mu zahvalil za oprostitev iz radovljiške ječe in izjavil, da je voljan podvreči se preiskavi o očitanem zločinu. Iz razloga, ker se je vest o njegovem zločinu že zelo raznesla po škofiji in da se dd pravici zadoščenje, mu je določil škof zapor v Ljubljani dotlej, da se očitka očisti. Ako se mu bo posrečilo, da dokaže Gruden, Zgodovina slovenskega naroda str. 1082. 12. feb. 1669 je pisal škof Jožef grof Rabatta z Goričan latinsko pismo generalnemu vikarju Terpinu, naj skliže škofijski konzistorij, ki bo odločil, kako je treba v Novakovi zadevi postopati. Začetek pisma je na levi. — Opozarjamo na razlifne, a slikovite pisave. Ne pozabimo, da so tedaj vsi pisali z gosjimi peresi in s črnilom, ki so si ga izdelovali iz šišk. Zaradi številnih okraskov, svojevrstnih zavojev in čisto osebnih črkovnih spojev je včasih celo lepe pisave težko razbrati. Grde in površne pisave pa marsikdaj sploh ni mogoče prebrati besedo za besedo. ^ ^^lojod+- 4) , 4*4e^>-4 -M/ cjvviAJtsnilv*/-e4^ **•/" 4^c^r)~l! m^C/rK£A\£ , svojo nedolžnost, bo tudi njegova oprostitev javna; ako pa ne, se bo uvedla zoper njega inkvizicija, da pozvane priče povedd, kaj imajo zoper njega (quae habuerint huius Infamiae Jndicia). Dne 9. februarja se je obrnil generalni vikar na kranjskega mestnega sodnika s prošnjo, naj mu pošlje zadnjo izjavo čarovnice, zlasti ono s konfrontacije — sploh vse, kar bi koristilo inkviziciji, da se resnica temeljito dožene. Dne 11. februarja je predložil obdolženec škofijstvu svoj zagovor (purgatio). Zgrajen je bil na zakonitih utemeljitvah in nedvomno je, da mu je bil avtor praven veščak. Sklicuje se na izreke starih modrijanov (Seneka), cerkvenih očetov (Ambrož), tedanjih veljavnih pravnikov (Prosper Fariniacci, Fichardus, Julius Paulus, Jacobus Nouellus, Martinus del Rio i. dr., zlasti pa na Constitutio criminalis Carolina). Najprej poudari, da ni poziv obdolženca pred sodišče utemeljen, ker zanj ni zakonitih domnev. Tudi ni čarovnici verjeti, dasi je dala izjavo pod torturo, saj je v izjavah omahovala in pri konfrontaciji njega ni spoznala. Znano je tudi, da take ženske pogosto obdolžč nedolžne. Upoštevati je tudi treba, da je obdolženec prostovoljno prišel pred škofijstvo: ko bi se bil čutil krivega, bi se tudi pozivu ne bil odzval. Sirili so obrekljive govorice zoper njega — ne nepristranski ljudje — ampak sovražni, ki so bili na njegovo tožbo kaznovani in po njegovih pridigah prizadeti. Končno treba pomisliti, da je obto-žiteljica — čarovnica in da velja zanjo pravilo: Kdor je zagrešil eno hudobijo, se vedno domneva, da je sposoben zagrešiti tudi drugo iste vrste (semel malus semper praesumitur tališ in eodem genere mali). Škof Rabatta — bivajoč v Goričanah — svetuje dne 12. februarja generalnemu vikarju, da bo najbolje, če skliče po prejemu zaprošenega zapisnika iz Kranja škofijski konzistorij, da se na njem določi, kako v Novakovi zadevi postopati, on bo pa pozval p. Cruxillia, dr. Komonitza in še kakega doktorja, da konzistoriju prisostvujejo; če ne bi hoteli, jih bo prisilil po svetni oblasti. — Zapisnik iz Kranja pa več dni ni prišel. Dne 16. februarja se škof Rabatta čudi, da tega zapisnika še ni in svetuje generalnemu vikarju, naj podreza pri deželnem glavarstvu ali vicedomu. Župnik pa: naj se iz zapora ne izpusti, dokler ne izpolni, kar se je od njega zahtevalo (namreč kavcija, da ne bo pobegnil). Če se pa zadeva zavleče, ima sebi pripisati. Dne 18. februarja je vendar dospel na škofijstvo zapisnik kranjskega sodnika o Slaparični izjavi (depositiones Sagae) in takoj 20. februarja se je sešel škofijski konzistorij, na, katerem je fungiral kot sodnik generalni vikar, kot prisedniki (asses-sores) pa: p. Cromer, p. Cruxilla, lektor frančiškan, dr. Casi-mir, dr. Pekel in kot zapisnikar dr. Kimovic. Izreklo se je na tej seji, da se župnik Novak s svojim zagovorom ni zadostno opravičil in da se mora podvreči inkviziciji. Bivati ima medtem zaprt v škofijskem dvorcu, ako poda zagotovilo, da ne bo pobegnil; ako pa tega ne bo dal, bo zaprt v ječi, imenovani »Drobnica«, dokler ne bo preiskava končana. Dne 24. februarja 1669 je pričel generalni vikar Filip Terpin s tridnevno preiskavo (inkvizicijo) v mošenjskem župnišču potem, ko je ukazal na prošnjo škofijstva deželni glavar grof Auersperg dne 22. februarja vsem okoliškim zemljiškim gosposkam, da imajo pozvati vse svoje podložnike, ki jih bo škofijstvo za preiskanje in dognanje obdolžitve čarovništva (zur erforschung und ergrundung der bezichtigten Zauberey) zahtevalo, da pridejo na zaslišanje. Tudi je bilo na vseh okoliških prižnicah oznanjeno, da ima omenjeni dan v Mošnje priti vsakdo, ki v tej zadevi kaj ve. Prvi je prišel na vrsto Primož Kosem iz Dobrave, podložnik radovljiške graščine, in je izpovedal, da je, župnik Novak pred dvema leti na veliko soboto res potegnil botri Jeri čačevki pri krstu vpričo botra Lorenca Horvata svečo iz rok in jo vrgel na tla. Za njim je izpovedal Jurij Zupanc z Brezij, podložnik radovljiške graščine, da je župnik Novak isto storil v noči pred Novim letom botri Uršuli Kralj vpričo botra Gregorija Reša in Luka Poharja. Tudi Janez Justin iz Dobrave, podložnik radovljiške graščine, je videl, da je vzel župnik Novak pred kakimi šestimi tedni cerkovniku po podeljenem krstu svečo iz rok in jo, pokrižavši otroka na glavi, vrgel na tla. Povedal je tudi, da se je pred približno osmimi leti, ko je župnik Novak maševal v Dražgošah pri sv. Luciji, kmalu po njegovi maši usula toča, ker ni dovolil, da bi se bilo proti hudi uri zvonilo. To trditev pa pobija župnik iz Krope, Peter Tomažin, ki pravi, da je bil takrat tudi navzoč in je tam maševal, in Boštjan Šigan, ki trdi, da je tedaj res pobila toča, ni pa res, da bi bil kdo prepovedal zvoniti, saj se je zvonilo med mašo in zoper hudo uro in oba sta v hiši Matije Kalčiča tudi zmolila molitve zoper hudo uro. To potrjuje tudi Primož Kosem, ki je bil tedaj znaven. Vest o župnikovi krivdi so raznesle neke stare klepetulje: Školastika, žena Fortunata Macola, Eva, žena Matija Macola, in Lenka, žena Blaža Pavliča. Te so tudi govorile, da so videle župnika in gospo Macol v hudournih oblakih, pa so morale na tožbo gospe Macol, pred rudarskim sodnikom (Bergrichter) Janezom Pernerjem zaslišane, ker niso mogle nič dokazati, to obrekovanje preklicati. Govorilo se je tudi, da so vsi tisti, ki so župnika najbolj obtoževali, v dveh ali treh letih umrli. To so bili: Matevž Reš z Brezij, Jakob Nastran z Brezij, Matija Čarman z Brezij, Jurij Balant tudi z Brezij, Blaž Dušar z Brezij (?), potem Luka Klemen, Gregor Teran, Matija Nastran, vsi trije z Otoka. Iz vasi Gorice pa Juri Muhovec, Lenart Zviagen, Anže Mudnjek. Iz Vrbenj Adam Pogačar, Klemen Kešar pa iz Mošenj. Glede zvonjenja zoper hudo uro so nekatere priče trdile, da župnik na to ni dosti držal in se je večkrat opustilo, toda vzrok je bil cerkovnik, ki je bil tedaj zaposlen na polju. O vsem tem je izpovedalo dvajset zaslišanih ljudi iz soseske. Potem je bilo zaslišanih še 14 oseb in vprašanih, ali so kdaj opazili na župniku kako znamenje, da je čarovnik. Odgovor je bil, da niso nič opazile, samo slišale so takd govoriti, češ da je čarovnik. Tako je šel nekoč na romanje k Materi božji v Crngrob in so med potom vsi Bitenjčani za njim vpili, da je naredil točo in da ga bodo pretepli, če še katerikrat pride mimo. Andrej Vargi, Miha Pohar, Tomaž Murnek in drugi izpovedd, da so na enak način za njim vpili ljudje tudi v Kropi in v Selcih. S tem pismom jc naročil deželni glavar Engelbert grof Auersperg zemljiškim gosposkam, naj pozovejo svoje podložnike, da pridejo v Mošnje na zaslišanje v zadevi župnika Andreja Novaka. Pismo je seveda napisal lepopisno glavarjev pisar. V resnici je pismo mnogo vefje: vrstica je v njeni dolga kar 35 cm. Lepe vijuge na levi in ob naslovu so prostoročno narisane z gosjim peresom. — Kaj hočemo, pred tri sto leti se jim še ni tako mudilo — zato pa tudi niso poznali pisalnega stroja. Prišel je na zaslišanje tudi Primož Lene iz Dobrave, podložnik radovljiške graščine, in je povedal, da je šel o župniku Novaku res tak glas, toda bolj v drugih župnijah kakor v domači. Navedel je slučaj pri sv. Luciji v Dražgošah pred približno dvema ali tremi leti, kjer je toča čisto vse pobila. Zakrivil je pa to on, ker ni skrbel, da bi se bilo zoper hudo uro zvonilo. Da bi ga bili tedaj v oblakih videli, o tem ljudje nič ne ved6. O tem bi vedel kaj povedati Primož Pezdeč iz Prezdrenj pri Radovljici in Gašper Bleje iz iste vasi, ki sta nekoč prišla z otrokom h krstu in župnika do polnoči nista našla. Vdova Marina Pisane, zdaj omožena Pohar, se je prišla pritožit, da jo je župnik trdo stiskal pri zemljiških dajatvah; Matej Bodljaj iz Dobrave je povedal, koliko je župnik računal, ko mu je previdel staro ženico; Jera Sušnik, koliko je računal za pogreb njenega sina, ki so ga ubili; Helena Aleš, vdova s tremi prosjaškimi otroki, koliko je od nje zahteval za pogreb njenega moža, in ker ni mogla plačati, je dve leti ni pustil k spovedi — morala jo je opraviti v tuji župniji. Tudi glede denarja cerkve sv. Križa, ki jo je upravljal, so mu očitali nerednosti, spet drugi druge trdosrčnosti. Dne 25. februarja 1669 je nadaljeval generalni vikar Filip Terpin v Mošnjah z zaslišanjem posebnih prič (testes spe-ciales), tako glede Slaparične obdolžitve kakor glede župnikove izjave, ki jo je podal v svojem zagovoru (purgatio), češ da so prve obdolžitve o njem razširili neki njegovi sovražniki, ki jih je pred leti zaradi znanega napada tožil in so bili od svetne oblasti zato kaznovani. Generalni vikar je zahteval, da je moral vsak zaslišanec navesti svoje ime, priimek, pristojnost, kraj bivališča, starost, okolnost, če je že kdaj pred sodiščem prisegel, če je poučen o važnosti prisege, če je z obdolžencem v prijateljskem ali sovražnem razmerju; tudi ne sme ničesar izpovedati, kar bi bilo obdolžencu v prilog ali v škodo, marveč zgolj golo resnico. Šlo je pri tem zaslišanju poglavitno za to, da se dožene, ali je bil župnik Novak v svoji župniji res na glasu kot čarovnik, koliko časa že, med katerimi farani in iz kakega razloga. Prvi je bil zaslišan Miha Pohar, podložnik Lambergov s Kamna, približno 40 let star, župniku nič sovražen. Povedal je, da je mnenje o župnikovem čarovništvu res zelo razširjeno ne le v domači župniji, ampak tudi v sosednih; gotovega pa nihče nič ne ve. Pred leti je bilo te govorice manj, po obdol-žitvi čarovnice v Kranju se je pa zelo razširila. Tudi o tem se veliko govori, da so župnikovi nasprotniki vsi v kratkem času pomrli, toče mu pa v domači fari ne pripisujejo. Poklican je bil potem Matija Pogačnik iz Prezrenj, podložnik radovljiške zemljiške gosposke, 50 let star in župniku nič sovražen. Povedal je, da imajo župnika Noviaka za čarovnika ne samo v domači župniji, ampak tudi v sosednih, tako v Kropi, v Selcih in v Bitnjem. V Kropi so kovači za njim vpili: Coprnik, coprnik! V Dražgošah so gia krivili toče, v Bitnjem in v drugih krajih pa slane. Pred kakimi tremi leti je bil on in župan iz Dobrave, Matija Bodljaj, pri župniku na kosilu in ob tisti priliki je župnik pripomnil, da ga imajo mnogi za čarovnika, na kar je priča dejal: »Gospod, lahko bi bili, če bi hoteli!«, na kar je rekel župnik: »Ce bi te slabotnejši, kot si ti, srečal na poti in bi ga ti lahko izropal, bi ti tega ne storil zaradi samega sebe, ampak bi ga pustil, da gre mimo.< Imel sem tedaj vtis, da je to rekel zavoljo sebe. Dolžili so ga pa čarovniških dejanj že približno pred 20 leti, ko je bil pregnan iz župnišča. Kakih dejanj pa ne ve navesti. Poklican je bil nato Andrej Vargi iz Dobrave, radovljiški podložnik, približno 80 let star. Težko je prišel in šele ob treh popoldne. Povedal je, da je pač slišal govorjenje o takem sumničenju, pa ga ni verjel. Vprašan, zakaj so ljudje župnika v tem sumničili, je povedal o Dražgošah in Crngrobu in da so ljudje nanj vpili, češ da je on naredil točo in slano. Ko je bil zaradi prepirov pregnan iz župnije, on (priča) ni bil med zarotniki, pač pa je moral plačati, kakor drugi soseščani, nanj pripadajočo kazen 11 liber surovega maisla. Za kžko posebno župnikovo čarovniško dejanje pa ne ve. Glede krslne sveče, ki jo je župnik ob krščevanju botri iztrgal iz rok in vrgel po tleh, so bili zaslišani in so potrdilno izpovedali: Lovrenc Horvat iz Dobrave, radovljiški podložnik, stair približno 40 let; Jera Sušnik iz Dobrave, žena Mateja Sušnik, ki je bila botra; Gregor Reš in Luka Pohar, prvi star 40 let, je bil boter, drugi priča (asistens) pri krstu; Justin z Dobrave, star 30 let, radovljiški podložnik, ki je bil tudi priča pri krstu — vsi so bili očividci omenjenega župnikovega dejanja. Ko je bila Jera Sušnik botra, je vrgel svečo proti oltarju sv. Štefana, nad čemer so se vsi, ki so takrat pri božjem grobu molili, silno pohujševali. Ker torej o župnikovih čarovniških dejanjih vsa pričevanja vnanjih ljudi, dasi jih je prišlo prvič 20, drugič 14, tretjič 8 in končno 4 na zaslišanje, niso mogla nič določnega (speciale) navesti — saj spoznajo taka čarovniška dejanja samo taki, ki so pri njih udeleženi (complices) — je bilo treba poklicati na pričevanje le še župnikove domače, ki vse dogodljaje in razmere v župnišču bolje poznajo kot vnanji farani. Obrazložilo se jim je, iz kakega razloga morajo pod prisego razodeti, kar jim je znanega, da se namreč zatre vsako oškodovanje župnije ali celč okraja, pa tudi zato, da se napravi konec obrekovanju, če je gospod župnik pri čarovništvu nedolžen. Poklicana je bila najprej Neža Klander, hči Janeza Klian-der, ki je bil v Mošnjah blizu do 50 let cerkovnik. Neža je ostala samska, je okoli 50 let stana, je bila šest let dekla pri župnikovi materi v župnišču, po njeni smrti je pa že 16 let kuharica. Pomaga pa tudi svojemu bratu Mihu pri mežnariji. Izpove: Nikoli ni količkaj opazila ali slišala, da bi bil g. župnik s čarovništvom škodoval gospodarjem pri živini ali gospodinjam pri molži. Tudi to, da bi bil s čarodejstvom kakega tatu ugotovil ali fanta pri nečistovanju, so prazne marnje: zvedel je pač od drugih. Ob hudi uri ni šel na pokopališče, ampak je zarotovanja molil doma pri oknu. Tudi ni res, da bi bil ob hudi uri kiam zginil ali da ga ponoči ni bilo najti doma, razen kadar je šel v Ljubljano ali v Kropo, pa še tedaj je doma povedal, kje ga je dobiti. Prizna pa, da so ljudje o njegovem čarovništvu marsikaj govorili, tudi to, da dene pred božičnimi prazniki vsakrat posodico s pšeničnimi zrni na mizo, dogovorjen s hudičem, da mu jih čez noč spremeni v cekine. Tudi to je laž: ona je sama zmeraj napravljala na mizo in z mize spravljala, prva vstala in šlia zadnja k počitku, toda nikoli hi opazila na mizi karkoli podobnega ali vražnega. Vprašana je bila tudi glede sveče pri krščevanju, na kar je odgovorila, da je bila pri krščevanju vedno p61eg, ker je imela to službo, da je vsakrat po krstu povila otroka: opazila pa kake čarovnije nikoli ni. Svečo je imela sprejeti pač botra; če pa ni pazila, jo je vzela ona ali cerkovnik; če pa še ta dva nista pazila, je pač padla na tla. Ni pa v tem videla nikakega znaka čarovnije ali čarovniškega dejanja (signum aliquod vel actum maleficii). To izpove pod prisego. Za njo je bil poklican cerkovnik Miha Klander, star 38 let, za svojim očetom že 18 let cerkovnik. Vprašan je bil predvsem, kaj je na njegovi besedi, ki jo je izrekel v Kropi pri gospodu Šiganu in njegovimi domačimi: »Ko bi ljudje vedeli, kaj je moj župnik, bi ga sežgali.« Taji, da bi bil kdaj to rekel; če je pa rekel, je le v pijanosti in resnice ni govoril: to si upa vztrajno trditi. Vprašan je bil tudi, ali je kdaj opazil, da se je kdaj komu zgodila škoda pri živini ali pri mleku, župnik jo je pa od sebe odvrnil? Odgovor: Nikolil Tudi na druga vprašanja odgovori prav kakor njegova sestra. Končno pravi, da dobro ve, kaj mu farani in okoličani očitajo: če pride slana ali toča, jo praznoverni ljudje župniku očitajo, dokaza pa nobenega ne podajo (nullus unquiam aliquem actum dixit, per quem hoc factum fuisse certificari posset). Poklican je bil še tudi cerkovnikov brat Matej Klander, star približno 60 let, zdaj že štiri leta cerkovnikov pomočnik. Vprašan je bil, ali je župnik res nameraval pobegniti? Odgovor: To ni res! Slišal je župnika reči: »Nekateri mi svetujejo, naj pobegnem. Pa čemu bi bežal, če imam mirno vest? Svoje premičnine bom razmetaval po svetu, ko me nihče od tu pregnati ne more.« Tudi ni res, da bi bil župnik kaj svojega blaga pri njem spravil, kakor nekateri trdijo. V ostalem izpove kakor sestra in brat. Dne 27. februarja je bil zaslišan še Blaž Remic, podložnik graščine Kiselstein, stanujoč pri Sv. Neži ob Tržiču, župnije Križe pri Tržiču. Ta je povedal svojemu župniku, da je slišal onstran tržiških gorš proti Kokri ljudi govoriti, da so videli tega župnika v oblakih —. Zato je bil na pričevanje poklican. Izpovedal je: »Okoli sv. Jurija bo dve leti, kar sem šel preko gord med Tržičem in Železno Kaplo na Koroškem. Ko sem prišel na planino, mi je dala planšarica skute in mleka. Prišel je pa tedaj zraven tudi neki lovec v zeleni obleki, ki ga jaz nisem poznal in bi ga tudi danes več ne spoznal, če bi stopil predme. Vprašal me je, od kod sem. »Od Sv. Neže pri Tržiču.« Nato me je vprašal, če poznam župnika iz Mošenj. Rad bi vedel za njegovo ime. »Imam tako molitev zoper hudo uro, toda ta župnik mi hudo nasprotuje,« je rekel. Več pa ne vem in tudi ne vem, od kod je bil tisti lovec in kje biva. Povedal sem pa te besede svojemu župniku, ko sem bil boter pri krstu v Križah in se je govorilo, da je bil mošenjski župnik odpeljan v zapor. S tem je bilo zasliševanje prič končano. Dne 2. miarca se je spet sešel konzistorij, ki je vzel na znanje izjave prič v inkviziciji in sklenil, da se zdaj župnik Andrej Novak zasliši, njegov® izpoved zapiše in on konfron-tira s pričami, če se bo pokazala potreba. Dne 6. marca se je župnik zaprisegel, da bo pri zaslišanju na stavljena vprašanja govoril samo čisto in jasno resnico brez vsakršnega prikrivanja ali zahrbtnosti. Priči njegove prisege sta bila dr. Anton Kunsti in mag. Matija Sodar. Prvo vprašanje, ki mu je bilo stavljeno, je bilo: Ali vč, iz kakega vzroka so ga njegovi sovražniki obdolžili čarovništva? Odgovor: Tisti čas je pobila toča in sovražniki so brž mene obdolžili, da sem točo jaz naredil. Tožil jih nisem zato, ker nisem mogel dognati, kdo je to obdolžitev prvi izrekel. — Ali se spominja, da se je nekje bahal: eden mojih sovražnikov noče priti k moji maši, pa bo mrtev prišel? Odgovor: Pod prisego izpovem, da v krščanski ljubezni molim za 6voje sovražnike — katerih je 14. glavnih — naj jim Bog njih zločine milostno odpusti. — Ali je res, da so tisti napadalci vsi v enem ali dveh letih pomrli? Odgovor: Na to nisem pazil. Toliko pa vem, da jaz vzrok njih smrti nisem bil, kakor nisem bil vzrok jaz, ampak kriva prisega zoper mene, če je Bog mojemu podložniku Lenartu Muleju, ki je druge hujskal, dva zoba izbil. — Ali je res kdaj maševal v cerkvi sv. Lucije (v Dražgošah) sam in med mašo prepovedal zvoniti? Odgovor: Sam nikoli nisem bil tam in tudi prepovedal nisem zvoniti. Pač sem bil nekoč tam v družbi g. Boštjana Šigana in dveh drugih duhovnikov (Petra Tomažina in kaplana iz Selc). Ko se je jelo temniti nebo in je cerkovnik začel zvoniti zoper hudo uro, sem cerkovnika opozoril, naj z zvonjenjem med povzdigovanjem preneha, ker imajo ljudje navado, da na polju pokleknejo in Najsvetejše počaste, če vedo, kdaj je povzdigovanje. Po končanih treh mašah smo šli v hišo in tedaj je začela padati toča; s tovariši pa sem opravil običajne molitve (exorcismos) zoper hudo uro in prosil božje usmiljenje za odvrnitev, ne pa za povzročitev nesreče po hudi uri. Da je to res, lahko potrdijo moji spremljevalci. — Ali je res s tem, da je z nogo napravil križ, začaral svojo obtoževalko Slaparico, da ga ni mogla spoznati? Odgovor: Takega križa nikoli nisem storil in takega začaranja tudi ne poznam. — Končno še vprašanje glede sveče, ki jo je baje v noči na Novo leto ob delitvi sv. krsta vrgel na tla. Odgovor: Pri tistem krstu v noči na Novo leto so mi ob besedah »accipe lampadem ardentem ...« »vzemi gorečo svečo...« padli naočniki na tla in se razbili, iz nevolje sem pa vzel botri svečo iz rok in jo vrgel na tla, kar se je res še dvakrat potem v cerkvi zgodilo, pa ne iz slabega namena, ampak iz razloga kakor prej (ex principio eodem ut supra); morda 6e je pa isto že tudi prej kdaj zgodilo, pa se ne spomnim. Dne 7. marca 1669 so se spet sešli na sejo izvoljeni sodniki: p. Cromer, p. Cruxilla, dr. Casimir in dr. Pekel. Zapisnikar je bil dr. Kimovic. Sklenili so, da nedolžnost župnika Novaka še vedno ni dovolj jasno dokazana. Da se odpravi vsakršno osumnjenje, da je čarovnik, je potrebno, da izreče pred izrekom razsodbe še zapriseženo prekletbo in stud nad slehernim čarovništvom. . To je župnik tudi storil: Da popolnoma zatrem razširjeno mnenje, da pripadam čarovništvu, poleg pismenega zagovora, sodne preiskave in okolnosti, da sem se stavil sodišču na razpolago, jaz Andrej Novak, župnik pri sv. Andreju v Mošnjah slovesno prisežem na sveti božji evangelij, da nisem imel nikdar kakega dogovora (pactum), ne izrecnega ne neizrecnega, s hudobnim duhom, in posebe še, da nikoli nisem bil v družbi čarovnic, ne na Grintovcu, ne kje drugod na njih shajališčih. Nikoli nisem povzročil toče ali slane, niti škode ali smrti lju- wfhk*^ /nu. itu, U^^JaJU* fultesr*. UAfo-' Z^T4^ V {)i>i^i , MCr 'IZh * *+/£ opitih*. Sr&pi«. '^^b,T^^X Tr 7f- ^Jtt,, /ttvM^oM>t^&C/ v^rr^A-t^L hi<£6*.. 10 ^-hL'. • Cl. l \ v P ’t»VvU L>V*4~ 1 >Statistični pregled pokrajinskega glavnega mesta Ljubljane v letu 1840«. Primerjava tedanjih podatkov o Ljubljani z zadnjimi leti nam daje naslednji pregled razvoja Ljubljane v zadnjih sto letih. Prebivalstvo in površina. Leta 1840 je znašalo število prebivalstva Ljubljane 15.920, po ljudskem štetju leta 1941 pa je imela Ljubljana 92.523 stalno naseljenega prebivalstva. Tako leta 1840 kot 1941 ni bilo upoštevano pri številu prebivalstva vojaštvo. Prevladovale so leta 1840 kot leta 1941 ženske, saj izkazuje statistika za 1840 le 7.494 moških in 8.426 žensk. Leta 1941 pa je bilo 42.325 moških in 50.198 žensk, tako da se je razmerje žensk napram moškim znatno okrepilo v korist žena. Prebivalstvo Ljubljane je tedaj stanovalo v 944 hišah, in sicer je bilo 3.238 strank. Konec leta 1942 pa je bilo v Ljubljani 6.916 hiš z 22.551 stanovanji. Povprečno je imela ena hiša leta 1840 3.43 strank, dočim je prišlo leta 1942 na eno hišo 3.26 stanovanj. Nadalje nam kaže primerjava, da je prišlo leta 1840 na eno hišo v Ljubljani skoraj 17 stanovalcev, dočim je prišlo konec leta 1942 (če upoštevamo tudi začasno stanujoče prebivalstvo v Ljubljani, ne samo stalno naseljeno) na eno hišo samo 14.2 stanovalca. Kaj nam kažejo te številke? Ljubljana je bila tedaj skupaj stisnjeno mesto, dočim je sedaj postala mesto malih hiš, kar je vsekakor bolj zdravo in koristno. Ne smemo pa v zvezi s temi številkami prezreti še naslednjih ugotovitev: Površina tedanje Ljubljane je znašala, kot je razvidno iz nadaljnjih letnikov že omenjenih avstrijskih statističnih tabel, leta 1840 26 km2 in 99 ha, torej približno 27 km2, dočim je znašala leta 1900 35 km2 33 ha, leta 1910 (obenem s priključeno Spodnjo Šiško) pa 37 km2 95 ha, dočim je 1.1942. po izvršeni inkorporaciji nekaj krajev, odn. njih delov, ki do leta 1941 niso spadali pod Ljubljano, imela površine 77 km2 in 82 ha. Tako je prišlo leta 1840 na 1 ha mestne površine v Ljubljani 5.9 prebivalca, konec leta 1942 pa na 1 ha 12.63 prebivalca. To pomeni, da je Ljubljana na ozemlju precej manj pridobila kot na prebivalstvu. Pregled površine pred sto leti kaže, da je imela tedaj Ljubljana samo 65.6 ha gozdov, dočim pravi najnovejša statistika, da ima Ljubljana kar 14 km2 in 69 ha gozdne površine. Razdelitev tal v Ljubljani po najnovejšem stanju je naslednja: nerodovitna zemlja 783.6 ha, vrtovi 433.7 ha, travniki 3140.5 ha, njive 1856.4 ha, gozdovi 1468.9 ha, pašniki 98.7 ha in močvirja 22.8 ha. Da ustrežemo upravičeni radovednosti, povemo takoj: močvirja so v kata-stralni občini Moste in Št. Vid. Po katastralnih občinah je slika naslednja: Gradišče: zazidana zemlja in vrtovi; Kapucinsko predmestje isto; Karlovško predmestje: travniki; Krakovo: zazidano in vrtovi; Ljubljana-mesto: zazidano; Poljane: zazidano in vrtovi; Spodnja šiška: zazidano, vrtovi, njive itd.; Sv. Peter I. in II.: zazidano in vrtovi; Trnovo: trajniki; Brinje: njive; Udmat: njive in zazidano; Stepanja vas: goz- Lanski »Slovenčev koledar« je prinesel precej obsežen članek, ki je obravnaval razvoj bele Ljubljane od prvih početkov do današnjih dni. Članek je prikazal rast Ljubljane in tudi dobe, ki so oblikovale zunanjost slovenske prestolnice. Še danes stoje najrazličnejši spomeniki — zgradbe — ki nas spominjajo tistih davnih dni. Seveda bralci pri tako obsežnem pregledu niso mogli dobiti jasne slike, kako se je Ljubljana razvijala glede na razsežnost in zazidano površino v zadnjem stoletju. Slike iz prejšnjih stoletij in iz početka novega veka so bile varljive. Človek bi mislil, da je bila Ljubljana že tedaj mnogo večja. K temu bi lahko zavedel tudi objavljeni načrt Ljubljane pred dve sto leti. Da temu ni tako in da je bila Ljubljana celo pred sto leti še razmeroma majhno mesto, naj dokaže naslednja primerjava. Priobčujemo tudi natančen načrt Ljubljane leta 1840. za primerjavo z današnjo Ljubljano. Število hiš in način zazidave najlepše kaže, da je bila Ljubljana pred sto leti res še skoraj — dolga vas. Legenda k načrtu Ljubljane leta 1840 1. Deželni dvorec. 2. Hiša deželnih Slanov. 3. Poslopje policijskega ravnateljstva. 4. Poslopje glavne carinarnice. 5. Cerkev s križevniškim samostanom. 6. Vojaško mladinsko vzgajališče. 7. Stanovsko plesišče. 8. Uršulinski samostan s cerkvijo. 9. Lattermanov drevored. 10. Zvezda. 11. Stanovsko gledališče. 12. Kazina. 13. Frančiškanski samostan s cerkvijo. 14. Vojaška bolnišnica in vojaška skladišča. 15. Bolnišnica, porodnišnica in norišnica. 18. Šempetrska vojašnica,, 20. Strelišče. 21. Glavna vojaška 6traža. 22. Licejsko poslopje. 23. Stolnica. 24. Stolna kaplanija. 25. Glavna zaloga tobaka. 26. Semenišče. 27. Škofijski dvorec. 28. Nekdanja meščanska bolnišnica. 29. Magistrat. 30. Pokrajinska kaznilnica na Gradu. 31. Stiški dvorec. 32. Reduta. 33. Šentjakobska cerkev. 34. Podružnica, sv. Florijana. 35. Inkvizicijska hiša. 36. Skladišča in zbirališča ob pristanišču. I. Staro mesto. II. Šempetrsko predmestje. III. Poljansko predmestje. IV. Kapucinsko predmestje. V. Predmestje v Gradišču. VI. Karlovško predmestje. VII. Krakovsko predmestje. VIII. Trnovsko predmestje. IX. Kurja vas. a) most na Bregu, b) Čevljarski most, c) Špitalski most, d) mesarski most, e) vojašnični most, f) most čez Gruberjev prekop. Javna poslopja so zaznamovana črno, zasebne hiše so črtkane. Njive so označene belo, vrtovi in sadovnjaki deloma z vrisanim drevjem, deloma s črticami. Travniki in pašniki s črticami. ( dovi in njive; Dravlje: njive in gozdovi; Zgornja šiška: gozdovi, travniki, njive; Moste: njive; Vič: travniki, njive; Št. Vid: gozdovi in njive; Glince: gozdovi, travniki in njive. Rojstva in smrti. Leta 1840 je bilo 156 porok, 551 rojstev in 523 smrtnih primerov, tako da je znašal naravni prirastek 28 prebivalcev.* Če vzamemo za primero 1. 1942, je bilo porok 621 (1941 1231!), rojstev 1218, smrtnih primerov pa 1181, tako da je znašal naravni prirastek komaj 37 prebivalcev (1941 102, 1940 156), torej le malo več kot pred 100 leti pri tako povečanem številu prebivalstva. Vidimo, da mesto prav za prav izumira ali pa le malo napreduje iz lastnih sil, povečuje pa ga kri iz podeželja prihajajočih ljudi, ki dajejo največ prirastka mestu. Leta 1840 je prišlo na 1000 prebivalcev 34.6 rojstev, čez 100 let pa je bilo na 1000 prebivalcev samo še 12.4. Smrtnih primerov je bilo leta 1840 na 1000 prebivalcev 32.85, leta 1942 pa zopet na 1000 prebivalcev 12.02. Skoraj za eno tretjino se je zmanjšala zadnjih 100 let rodnost v Ljubljani. In Ljubljana je v tem zmanjšanju prednjačila vsej slovenski zemlji! Obrt in trgovina v Ljubljani. Da je bila pred 100 leti v Ljubljani zelo razvita obrtna in trgovska delavnost, je razvidno iz dejstva, da je bilo leta 1840 v Ljubljani: 2 tvomici, 111 trgovinskih obratov in skladišč, 665 obrtnih obratov, ki so se pečali z izdelovanjem potrošnih predmetov, 273 je bilo obrtnikov, ki niso izdelovali potrošnih predmetov, temveč druge predmete, in končno je 131 v tej statistiki posebnih poklicev, od tega 15 zdravnikov, 10 ranarjev, 28 babic in 78 raznih drugih svobodnih poklicev. Kaj bi rekli pripadniki svobodnih poklicev, če bi ostali več ali manj pri teh številkah, ko imamo danes v Ljubljani nad 200 zdravnikov, okoli 100 odvetnikov itd.! Skupno smo imeli v Ljubljani sredi leta 1941 106 industrijskih in tvorniških obratov, 1358 trgovin, 408 prostih proizvajalnih obrti, 781 obrti, za katere so bila izdana dovolila, dočim je bilo prostih obrti 1829, skupno torej 4482 trgovinskih, industrijskih in obrtnih obratov. Magistrat. Leta 1840 je imela Ljubljana poleg župana 4 magi-stratne svetnike, torej uradnike, s potrebnim osebjem. Izdatki za osebje so bili to leto proračunani na 12.168 goldinarjev tedanje veljave. Delovodnik je tega leta zabeležil 8160 ekshibitnih številk! Premoženje mesta Ljubljane je bilo tedaj ocenjeno v aktivih na 242.441 goldinarjev, dočim so znašala pasiva 110.468 goldinarjev. Skupni dohodki mesta Ljubljane so znašali 68.763 goldinarjev, od tega za magistrat 12.168 goldinarjev, upravni izdatki so znašali 10.675, ostali izdatki pa 45.620 goldinarjev. Skupno je bilo dohodkov 60.716 goldinarjev, od tega je dal donos mestnih posestev, zemljišč in hiš 7.959 goldinarjev, obresti so prinesle 8 goldinarjev, dočim so znašali drugi dohodki 52.749 goldinarjev. Po poglejmo v sedanjost! Mestni proračun brez podjetij znaša za 1943 42,956.223 lir v dohodkih in ravno toliko v izdatkih, proračun mestnih podjetij 35,728.073 lir in proračuni specialnih fondov in posebnih občinskih ustanov 4,065.283 lir izdatkov in seveda ravno toliko dohodkov. * Leta 1843 je znašal naravni prirastek celo 126 oseb. In koliko je sedaj uradnikov, oziroma sploh uslužbencev v mestni službi? Leta 1939 jih je bilo 1298, leta 1942 pa 1695. Še nekaj zanimivih primerjav. Ljubljančani so bili že pred 100 leti pridni obdelovalci zemlje. Za leto 1840 navaja avstrijska statistika pridelek žita s 4979 hi, pridelek vina (imeli smo torej vinograde!) s 736 1, dočim so cenili pridelek sena na 17.000 starih stotov (ki so imeli nekaj več kot 50 kg). Živine je bilo tedaj v Ljubljani: 424 konj, 497 glav goveje živine in 17 ovac. Danes po 100 letih, delno tudi po zaslugi sedanje vojne, ko je treba stremeti za čim večjim lastnim pridelkom, so številke še mnogo večje, saj je to tudi razumljivo zaradi dejstva, da se je površina mesta Ljubljane zadnjih 100 let toliko povečala in smo zlasti v zadnjih obdobjih dobili mnogo izrazitih kmetskih predelov v mestni okoliš. Glavni pridelki v mestu Ljubljani so znašali 1. 1942: pšenica 1536 met. stotov, ječmen 1092, rž 610 in oves 960 met. stotov, nadalje je znašal pridelek koruze 1000 met. stotov, krompirja pa celo 25.950 met. stotov. Vse to so seveda le približne cenitve. Stanje živine pa je bilo konec leta 1942 naslednje: konji 1455, goveja živina 2136, prašiči 1900, ovce 40, koze 144 in perutnina 10.434 glav, kunci okrog 20.000. Da bi bila naša slika bolj popolna, navajamo, da je bila ocenjena vrednost uvoza v mesto Ljubljano leta 1840 na 1.2 milijona goldinarjev tedanje veljave. Za sedanje razmere pa nam žal ni mogoče navesti številke za primerjavo, gotovo pa je, da sega uvoz v mesto Ljubljano v milijonske številke po vrednosti, skoraj gotovo znaša nekaj stotin milijonov. Pripomba. Za statistične podatke iz najnovejšega časa se zahvaljujemo statističnemu odseku mestnega poglavarstva, ki nam jih je dal ljubeznivo na razpolago. Nažrt, ki ga priobčujemo v koledarju, je bil prirejen po fotografskem posnetku načrta, ki je bil z bakrorezom tiskan v »Tabelah k statistiki avstrijske monarhije« v trinajstem letniku leta 1840. Originalni načrt ima v tabelah velikost 37 cm v kvadrat. Priobčujemo le izrez, ki kaže najbolj pozidani del stare Ljubljane. Manjkajoči pasovi imajo po nekaj hiš le ob glavnih dovoznih cestah, sicer pa so na njih le njive, vrtovi in travniki. Če pogledamo zemljevid Ljubljane pred sto leti, nam vzbudi pozornost dejstvo, da je pravo mesto še vedno le med Gradom in Ljubljanico od Sv. Jakoba do sedanjega Zmajskega mostu. Mestu podoben je še tako imenovani Breg, ki je tudi še prej, ko je mesto imelo obzidje, bil obzidan in spadal k ožjemu mestu. Vsa druga, tedaj tako imenovana predmestja, so pa v resnici le vrste hiš ob glavnih cestah. Le tu in lam so hiše pozidane nekoliko bolj na gosto. To velja za Gradišče kiakor tudi za kapucinsko in karlovško predmestje. Izrazito dolge vasi pa, so poljansko predmestje, dalje šempetrsko predmestje, Krakovo, Trnovo in Kurja vas, ki niti vas ni več. Današnja Ljubljana je sto let kasneje neprimerno bolj zazidana, kakor bi mogli to pričakovati od Ljubljane, ki je v tisoč letih do 1840 zrasla tako malo. Pri tem ne smemo prezreti, da je Ljubljana bila skozi dolge dobe važno gospodarsko in prometno križišče. Izrez iz načrta sega na jugu od tako imenovane >Spicec in do izlivia Pražakove ulice na Dunajsko cesto na severu. Na zahodu je nekako v sredi načrta še sedaj trikotnik Borštnikov trg, na vzhodu pa sega izrez do šempetrske vojašnice, ki je na načrtu že deloma odrezana, šempetrske cerkve, ki stoji nekoliko bolj vzhodno, na izrezu ni več. Spodnja kraka Lattermanovega drevoreda sta se umaknila ob graditvi železnice, južno od njih pa teče danes Bleiweisova cesta in ob njej stoji najlepši del današnje Ljubljane, kakor vidimo, ma nekdanjih njivah in vrtovih. Silna praznina zeva tudi še v današnjem okraju svetega Jožefa. V velikem trikotu med današnjo Streliško ulico in Poljansko cesto so bile pred sto leti le njive in vrtovi. Ob 100 letnici Bleiweisovih novic ki so že 1. 1848. pisale o zanimivih pojedinah konjskega mesa v Ljubljani »Konj je najčistejša in najlepša domača žival. Zakaj bi ne jedli konjsko meso?« tako in slično je pred sto leti modroval in učil dr. Janez Bleiweis, narodni prvak, politik, urednik »Kmetijskih in rokodelskih Novic«, ki so začele izhajati v drugi polovici leta 1843., torej pred dobrimi sto leti. Bilo je objavljenih v tem prvem časopisu mnogo poučnih in zanimivih člankov o užit-nosti konjskega mesa sploh in o konju kot domači živali. Dr. Bleivveisove zasluge za politično probujo slovenskega naroda so bile že drugod vsestransko, z raznih kulturnopolitičnih vidikov in ozadij očrtane, nuj tu le omenimo, da si je dr. Janez Blei\veis kot strokovni pisatelj pridobil precej zaslug za po-vzdigo in razvoj našega živinozdravni-štva. Bil je prvi, ki je spisal obširno knjigo »Domači živinozdravnik«, ki so jo pred dobrimi petdesetimi leti še rabili mnogi, starejši, za živinozdravni-štvo se zanimajoči kovači in kmetje. Rabili so to knjigo svojčas tudi na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Nekaterim kovačem je bila ta knjiga nekako sveto pismo, ki so jo radi prebirali ob nedeljah in ob zimskih dolgih večerih. Kot živinozdrav-niški strokovnjak se je dr. Janez Blei-weis posebno potegoval za konja, pa tudi za ono dobo nenavadno navdušeno za konjsko meso. V najrazličnejših sestavkih in člankih je skušal dr. Bleiweis v »Novicah« odstruniti med narodom vse predsodke o užitnosti konjskega mesa. Dr. J. Bleiweis je tako rekoč postal velik podpornik gibanja, ki je bilo osredotočeno v tem, da se tudi konjskemu mesu prizna primerno dostojno mesto v ljudski prehrani. V oni dobi je dr. Bleiweis vodil prav za prav veliko propagando za konjsko meso. Kot zagovornik konjskega mesa se je menda v predpustnem času leta 1848. udeležil tudi neke gostije konjskega mesa, tako lahko sklepamo iz poročila, objavljenega nato v »Novicah« omenjenega leta. Preden preidemo na »pojedine konjskega mesa« pred sto leti, naj omenimo nekaj splošnih podatkov o konjskem mesu. V Evropi je živel divji konj že prva stoletja po Kristusu. Stari Germani so visoko cenili meso divjega konja. Tudi drugi evropski narodi ga niso zame-tavali. V prvih časih srednjega veka, ko še ni bilo v Evropi iztrebljeno po-ganstvo, je bilo kristjanom prepove- dano zauživanje konjskega mesa. Ta prepoved je v poznejših stoletjih prišla ob veljavo. V Parizu in Kopen-hagenu so začeli najprej zauživati konjsko meso. To je prišlo v veljavo tudi pri vseh oblegancih, ki so branili svoje trdnjave in mesta pred sovražnikom. Po raznih velikih mestih Evrope pa so bile že v prejšnjem stoletju ustanovljene klavnice, kjer so klali konje in je šlo njih meso dobro v promet. Bleivveisove »Novice« naj nam ▼ naslednjem pripovedujejo, kako so v Ljubljani in drugod pred sto leti jedli konjsko meso, kako so ga hvalili in kakšne so bile gostije s konjskim mesom. Zanimanje za konjsko meso. »Kmetijske in rokodelske Novice« so že takole leta 1844. in 1847. začele vzbujati zanimanje za konjsko meso s kratkimi članki. Leta 1847. je pretila draginja, ker je bila po mnogih naših krajih letina zelo slaba, zlasti krompir je najslabše obrodil, ko je bil napaden od posebne krompirjeve kuge ali gnjiline, ki je uničevala stebla in ni krompir napravil skoraj nobenih gomoljev. Množile so se takrat tožbe, da so mnogi dobri kmetje jeseni pridelali manj krompirja, kakor so ga bili spomladi vsadili. In »Novice« so porabile priliko, da so začele opozarjati na konjsko meso kot dobro hranivo za vse prebivalstvo. Zanimiv je bil v tem pogledu članek, ki je bil objavljen v letniku 1847. na strani 198. Pisec tega članka pravi najprej, da je konjsko meso zdrava in tečna jed, da so to spoznali med drugimi tudi umni in častiti možje mesta Drezdave (tako je pisec nazival Dresden!), ki šteje več kot 63 jezer (tisoč) ljudi, ko so se pogovarjali o konjskem mesu in sklenili konjsko meso priporočati za živež, ker je konjsko meso zdravo, tečno in dobrega okusa. V podkrepitev trditve o zdravi hrani konjskega mesa so se »Novice« sklicevale tudi na stare vojake, ki so se udeleževali raznih bitk v Italiji. Tako »Novice« pripovedujejo: »Naši stari vojaki vejo še dobro povedati, kako so v letu 1796. v Mantovi na Laškim konjsko meso radi jedli in kako dobro je bilo. Modri in previdni vojvoda Wurmser je zapovedal na stotine konj poklati, meso dobro nasoliti in ga hraniti in tako je skoro pol leta svojo veliko armado preživljal.« Ta članek nadalje opozarja, kako je skušnja pokazala, da je konjski jezik boljši od govejega, da so boljšega okusa tudi jetra, obisti in srce. Pisec članka je z vzklikom končal: »Ko jemo druge živali, zakaj ne bi .narčedniše in narlepše* živali jedli? Če nas bo draginja še za naprej stiskala in če nas naš prijatelj korun zapusti, bo treba na drugo jed misliti.« Kdo je bil prijatelj korun? Kot že omenjeno, je grozila takrat našim krajem huda draginja, celo lakota. Krompirjeva letina je bila zelo slaba. »Novice« so prva leta za podzemnico rabile izraz »korun« namesto sedaj splošnega »krompir«. Takrat se je bila vnela tudi kratka pravda: »korun ali krompir«. Bleiweisove »Novice« so najprej potegnile s »korunom« in so dosledno rabile ta izraz. Pozneje pa so priznale čast in prvo mesto »krompirju«. Opustile so izraz »korun«, ki je zapadel tudi v splošno pozabljenje ined narodom. Prva pojedina konjskega mesa v Kranju. Leta 1848. v predpustnem času se je po raznih naših mestih začelo nekako modno zanimanje za konjsko meso. Bila je razvita velika agitacija za konja, takratnim časom primerna. Pod prav originalno rubriko »Urno kaj no-viga?« so »Novice« v številki od 23. svečana objavile notico: »V Kranji in Ljubljani so undan — navajamo vse dobesedno — nekteri gospodje pervo pojedino konjskiga mesa imeli, ktero so boje iz šošperka (sedanjega Čušperka) dobili. Dobro slo, gospodje! (Po našem: Dober tek, gospodje!) Drugo pot prosimo, de bi tudi nas na južino povabili.« Uredniku »Novic« so Ljubljančani pozneje ustregli in ga povabili na pojedino, ki jo je potem lepo opisal z velikim hvalospevom na konjsko meso. 2e v naslednji številki pa se je oglasil v »Novicah« kranjski dopisnik Prim-skovski in dne 1. sušca opisal pojedino konjskega mesa v Kranju pod naslovom »Od konjskiga mesa«. Najprej takole modruje dopisnik: »Ljube Novice! Marsiktero vražo ste že iz Slovenskiga pregnale in marsi-ktera neumna vera je šla po vaših jasnih podukih rakam živžgat. Vam gre N tudi zasluga, de konjsko meso ne bo dalje zaničevano ostalo, ampak de se bo, če je scer zdravo in lepo, prihodnje v prid obračalo. Perva pojedina konj-skiga mesa je bila v Krajnji 13. svečana. Hvala gospodam, ki so pervi na Kranjskim zastarano neumno misel, de konjsko meso ni za jed dobro, prekucnili in pokazali, de je dobro.« Dopisnik se je tu mimogrede spomnil stare krajevne prislovice, ki je Kranjčanom očitala naklske konjske koline, češ: »V Naklem so konja zaklali, v Kranj pa koline poslali.« Dopisnik pa je to prislovico ob tej priliki skušal preobrniti. Sklicujoč se na dr. Prešerna je veselo in z zadovoljstvom zapisal, da se bo odslej naprej govorilo: »V Kranji smo konja pobili, v Naklo koline vrnili.« Dopisnik je tudi izrazil veselo nado, da se bodo sedaj po konjski pojedini mogli Kranjčani in Naklčani mirno pobotati in sprijazniti, ker naj bi bila zadeva o konjskih kolinah na ta način urejena in poravnana. Ljubljančani na konjski pojedini. V predpustnem času leta 1848., ko se je na Dunaju bližala z veliko naglico marčna revolucija, je Ljubljana preživljala svojo mestno idilo. Med Ljubljančani so se vrstile veselice, pojedine. V modo so prišle pojedine konjskega mesa. Živahni so bili takrat razgovori o konjskem mesu, po imenitnih salonih, po preprostih gostilnah in po zasebnih domovih se je sukal pogovor o konjskih gostijah, ki so bile takrat v Ljubljani. Marsikatera vesela šala je bila zbita in napravljena na račun konja in njega mesa. Konjsko meso so dobivali iz čušperške graščine na Dolenjskem. Tam je bila nekaka klavnica. Sprva so časopisi objavljali kratka poročila o konjskih pojedinah, daljše poročilo pa je bilo o pojedini, ki je bila na pustni ponedeljek v neki boljši ljubljanski gostilni. Kje? Viri ne povedo. Kdo se je udeležil te pojedine, kronika molči. Da je njej prisostvoval urednik »Novic« dr. Janez Bleiweis, lahko razberemo iz poročila omenjenega lista samega. Na strani 34. letnika 1848. »Novice« lepo pripovedujejo: »Pustni pondeljk zvečer je bila v neki gostivnici v Ljubljani druga pojedina konjskiga mesa, h kateri smo bili tudi mi povabljeni. Lep kosič mesa je bil, ki smo ga zopet iz šošperka (Čušperka) dobili po 5 kraje, funt (stari funt okoli V\ kg) z vožnino vred.« In sedaj je začel poročevalec lepo, nazorno opisovati, kako so kuhali in pripravljali to meso. Kuharski umetnik je gotovo napravil dober konjski guljaž, ko poročilo doslovno pravi: »Pred našimi očmi je na mizi go-stivnice nek gospod, mojster kuharske umetnosti, meso na drobne kosce zrezal in ga dobro osolil. Potem je podkuril z vinskim cvetam pod plehasto pokrito posodo, v kateri je po primeri mesa pervič Špeha razstopil, v Špehu je čebulo zarumenil in potem s turškim popram vred meso v posodo djal in jo s pokrovam pokril. Ni četrtinka ure minila in že se je začelo v posodi meso čmariti, de je bilo veselje. Zdej je naš mojster pokrov odkril in meso še enkrat dobro pomešal, ktero je bilo čez pol ure gotovo. Obilno dobriga soka se je iz mesa izcverlo, kterimu je zvre-tiga (zaroštaniga) krompirja pridjal in potem z mešam vred v skledi zbranim gostam na mizo postavil.« Poročevalec je moral biti sila navdušen za ta »konjski guljaž«, kajti vzhičen in ponosen je napisal hvalospev na konjsko meso in objavil veliko stavo, kratko: »Sto goldinarjev stavimo na en krajcar — de ne bi nihče tako naprav-ljeniga konjskiga mesa od govejiga razločil. Tako dobro je!« Članek končuje, da so se pri tej priliki prav živo spomnili na vse predsodke, ki vladajo o konjskem mesu, in na ljudi, ki se vedno izgovarjajo in so se izgovarjali, da ga ne morejo jesti, ker ga tudi njih očetje niso jedli. Poročilo pa seveda ne omenja, da-li so na tej znameniti konjski pojedini povabljeni gostje primerno zalili ta dobri konjski guljaž s kako kapljico, morebiti s črnikalcem, rebulo ali pa vsaj z dolenjskim cvičkom. To pa si lahko sami mislimo! Konjsko meso v prehrani Ljubljane. II konjskim pojedinam naj naposled navedemo še nekaj statističnih podatkov, kakšnega pomena je postalo konjsko meso v prehrani mesta Ljubljane za zadnjih dvajset let. Podatki so posneti po letopisu statističnih tabel, ki jih je sestavil statistični odsek mestne občine ljubljanske, in to na osnovi letnih zapiskov mestne klavnice o zakolu konj, o cenah govejega in konjskega mesa, zbranih od mestnega tržnega nadzorstva. Ako vzporejamo letni zakol konj v mestni klavnici s cenami govejemu mesu v posameznih letih, naletimo na zanimiv in poučen pojav, kako je dvig ali padec zakola konj v nekaki povezanosti z dvigom in padcem cen govejemu mesu. Kadar so bile visoke cene govejemu mesu, takrat so gmotno šibkejši sloji raje segali po konjskem mesu, ker niso v tednu zmogli za goveje meso pri vsakdanji hrani. Med prvo svetovno vojno je bil zlasti zadnja leta primerno velik zakol konj, ker je konjsko meso šlo dobro t promet. Podatki mestne klavnice v letopisu statističnega odseka navajajo, koliko konj je bilo zaklanih prva leta po prvi svetovni vojni tja do 1923. Tako so leta 1919. zaklali v mestni klavnici 276 konj, naslednje leto le 189, 1. 1921. za 80 glav več, namreč 269, in 1.1922. tudi razmeroma veliko, namreč 296 konj. V naslednjem pa podajamo od leta 1923. naprej pregledno tabelo o zakolu, o cenah govejemu in konjskemu mesu, iz katere je pač jasna in očitna zanimiva krivulja gibanja cen in porabe konjskega mesa. Leto Zakol kouj Cene govejemu mesu v ain. Cene konjskemu mesu v din. 1923 302 22.42—19.94 11.36— 10.26 1924 308 24.28—21.70 12.48— — 1925 285 20.33—16.67 11-21— 9.03 1926 451 18.00—15.00 8.08— 6.08 1927 515 18.67—14.71 8.00— 6.00 1928 628 18.29—15.71 8.00— 6.00 1929 712 18.45—17.48 9.08— 7.08 1930 519 19.00—17.00 7.64— 5.64 1931 327 15.32—13.64 6.00— 4.00 1932 156 10.57— 8.57 6.00— 4.00 1933 114 10.26— 8.17 6.00— 4.00 1934 95 10.02— 8.17 6.00— 4.00 1935 113 9.00— 7.00 6.00— 4.00 1936 120 10.25— 8.25 4.00— — 1937 137 12.58—10.58 4.00— 3.13 1938 143 13.00—11.00 5.33— 4.00 1939 130 13.00—11.00 6.00— 4.00 1940 313 15.17—12.50 8.00— 6.00 1941 346 17.00—14.38 10.25— 8.00 1942 245 — — — — Naj pripomnimo, da so bile cene govejemu in konjskemu mesu za 1. 1941. upoštevane le do aprila v dinarjih. Iz te tabele lahko vidimo, kako je bilo konjsko meso upoštevano v splošni prehrani Ljubljane, kako se je večal in kako padal konzum tega mesa, ko so se dvigale ali padale cene govejemu mesu. Meso zaklanih konj so do nedavna v Ljubljani prodajali v dveh mesnicah, v zadnjem času v treh. V dobi najhujše gospodarske krize, ki je trajala takole od 1928 do 1931, se je konzum konjskega mesa zelo dvignil, pozneje, ko so se gospodarske prilike počasi izboljšale, pa je znatno padel, kar nam nazorno kaže leto 1934., ko je bilo takrat najnižje število zaklanih konj in so bile cene govejemu mesu primerno nizke. A. Potočnik: M<§k©akmjMirp w LjpfelpM Tudi pred 80 leti so se zbirali v Ljubljani prostovoljci, toda iz vse avstroogrske monarhije Ne samo v sedanjem stoletju, ampak tudi v minulem je bila Mehika, velika država v južnem delu Severne Amerike, skoraj stalno pozorišče najbolj divjih neredov in borb za oblast. Izredno slabo upravljana država, ki je večkrat preme-njala tudi državno obliko, je zašla v posebno stisko sredi minulega stoletja. Tedaj je bila Mehika tudi v hudi denarni zadregi. Ni zmogla več plačevati svojih dolgov, ki jih je napravila v tujih državah. Zaradi zakona o plačevanju obresti, ki ga je Mehika uveljavila sredi meseca julija leta 1861., je zašla v hud spor s Španijo, Anglijo in Francijo. Vse tri države so se dogovorile, da bodo zasedle Mehiko in tako republiko prisilile, da bo izpolnila svoje plačilne obveznosti. Mehika se je po kratkem času s prvima dvema državama sporazumela, nikakor pa ne s Francijo. Ta je zategadelj zasedla Mehiko dne 10. junija 1863 že z očitnim namenom, ustanoviti po želji svojega cesarja Napoleona III. dedno cesarstvo in postaviti za cesarja nadvojvodo Ferdinanda Maksimilijana Jožefa, starejšega brata tedanjega avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. Carlo Benito Judrez, izza leta 1858. državni predsednik mehikanski, je pred Francozi zbežal v Združene države, od koder je nemoteno opazoval dogodke in tudi podžigal sovraštvo, strasti in na-sprotstva v svoji domovini. Razbesnela je. pravcata bratomorna; vojna, uvedena je bila splošna dolžnost vojaške službe, h kateri so bili pritegnjeni vsi moški od dvajsetega do petinštiridesetega leta starosti. Da bi končale brezplodno državljansko vojno so se oprijele domače vplivne osebnosti omenjene zamisli o ustanovitvi cesarstva ter soglasno sklenile, oklicati za mehikanskega cesarja nadvojvodo Maksimilijana. Mehikanski odposlanci so se napotili v Evropo, se izkrcali v Trstu pred gradom Miramarom ter v njem dne 10. aprila 1864 ponudili mehikansko cesarsko krono nadvojvodi. Le-tu jo je po Napoleonovem nasvetu in ko se. je odpovedal vsem pravicam, ki so šle članom avstrijskega cesarskega doma, sprejel kot mehikanski cesar Maksimilijan I. Z najboljšim upanjem in poln nad glede srečnega uspeha svojega poslanstva se je vkrcal cesar s soprogo Karloto na ladjo, s katere je stopil dne 29. maja na tla svoje države ter dne 12. junija dospel v njeno prestolnico Mehiko. A kmalu se je pokazalo, da kot vladar ni in ne bo kos strankarskim sporom. Njegov najhujši nasprotnik Juiirez je bil sicer v pregnanstvu, vendar pa je rovaril iz Združenih držav ter z njihovo pomočjo dosledno in neprenehoma podpihoval vstajo in izpodkopaval cesarjev ugled. Na j večja opora je bila cesarju francoska vojska s šest tisoč možmi pehote in tri sto mornarji. Poveljeval ji je izza meseca oktobra leta 1863. maršal Francois Ahil Bazaine. Za Maksimilijana so začele postajati sčasoma težave in neprilike vladanja čedalje znatnejše in zamotanejše. Nakrat je stal neodločen med domačima nasprotnima strankama, odvisen zgolj od Bazaineja. Naposled ga je pustil na cedilu še Napoleon, ki je odpoklical zavoljo pretenj Združenih držav svoje čete iz Mehike. Cesar ni bil proti koncu leta 1866. niti več v stanu, boriti se nadalje proti Juarezu, ki je čedalje bolj pritiskal na Maksimilijanove mehikanske čete ter jih tudi prisilil, da so se umaknile v mesto Mehiko in zasedle bližnje kraje, niti se ni mogel odločiti za povratek. A tudi Bazaine se je zaman trudil, da bi ga pregovoril, naj se odpove cesarskemu dostojanstvu. Meseca februarja leta 1867. je Maksimilijan zbežal. Z osem tisoč možmi se je zatekel v trdnjavo Queretaro, ležečo ne baš daleč na severozahodu od mehikanske prestolnice. Tam je dne 15. maja, izdan s posredovanjem nekega polkovnika Lopeza, padel v roke in oblast Jua-rezovemu generalu Escobedu. Obsojen dne 14. junija naglosodno na smrt, je bil dne 19. junija skupno z velikim maršalom Miguelom Miramonom, nekdanjim predsednikom mehikanske. ljudovlade, in generalom T. Mejio ustreljen. Njegovo truplo je prepeljal v Evropo admiral Viljem baron Tegetthoff. Z njim je prispel v Trst dne 16. januarja naslednjega leta. Cesarjevi zemeljski ostanki so bili zatem odpeljani po južni železnici z vlakom mimo Ljubljane na Dunaj ter dne 28. istega meseca položeni v cesarsko grobnico kapucinske cerkve. * Toliko o meksikanskih svoječasnih ho-matijah in žaloigri cesarja Maksimilijana v Mehiki. — Da pomore svojemu bratu v boju z mehikanskimi republikanci, je cesar Franc Jožef I. dovolil razpisati v Avstro-Ogrski priglaševanje in novačenje dobrovoljcev za Mehiko. Kako se je to godilo in končalo, skušajo pojasniti nastopne beležke. Mehikanske dobrovoljce so novačili prvotno do meseca junija 1864 v Trstu, nato pa se je preselila naborna komisija v Ljubljano, kjer jih je pričela zbirati dne 16. julija. Po daljšem presledku sta se začela zaradi tega v nekdanji sladkorni tvornici ali stari cukrami na Po- ljanskem nasipu nenavaden vrvež in razgibano življenje. V prostornem poslopju, in sicer v pritličju, so napravili veliko okrepčevalnico, a v bivšem skladišču tvornice vojaško kuhinjo, katera je mogla oskrbovati s hrano tisoč mož, in obednico. Nadstropja so porabili za častniške sobe in spalnice moštva. Pred to v naglici prirejeno vojašnico, kjer je bilo seveda zmerom kaj živahno, zabavno in veselo, so zavzeli prostor zlasti branjevci in starinarji. Prvi so stregli lačnim in žejnim nabornikom s pijačo in jedačo, drugi pa so od njih kupovali civilno obleko in drugo. Izkupiček za prodane reči so večidel in po navadi vsi kmalu ali sproti pognali po grlu — nikako čudo, saj je bilo ravno za časa vročih pasjih dni. Pred velikim vhodom v zasilno vojašnico je bila nameščena glavna straža z vrsto pušk, ki so slonele na bradlji, pobarvani zeleno-belo-rdeče, t. j. pleskani v barvah mehikanskega cesarstva. Nad vhodom so vihrale številne črno-rumene, rdeče-bele, modro-bele, a po večini zeleno-belo-rdeče zastave. Dobrovoljci, sprejeti in uvrščeni v vojaška krdela, so bili zastavne in krepke postave, izrazitih potez in v najlepših letih, nekateri že okrašeni na prsih z odlikovanji, hrabrostnimi svetinjami in drugimi znaki za vojaška priznanja. Govorili so seveda jezike vseh narodov bivše avstro-ogrske monarhije, saj so prihajali iz vseh dežel monarhije, zaupajoč v srečno bodočnost. Pod košatimi orehi, ki so rasli nekoč v dolgem drevoredu vzdolž Ljubljanice, so posedali ter pripovedovali drug drugemu, kaj žene tega ali onega prek velike luže v Ameriko. Njihovi obrazi so jasno razodevali odločnost, neustrašenost in delaželjnost. Vsakdo je nosil brado, če ga je narava le količkaj obdarila s to moško lepoto. Premnogim med njimi ni bilo usojeno, da bi se jim posrečilo vkljub vestnosti, izobrazbi, prizadevanju i. dr. doseči doma ustrezno zaposlitev ali pa zavzeti primerno mesto v družabnem življenju. Dve tretjini sta gotovo prisegli na mehikansko zastavo edinole zato, ker jima domovina ni nudila kruha ter sta ga upali zanesljivo dobiti v daljnem tujem svetu. Marsikdo si je pač upravičeno domišljal, da si bo mogel ustvariti, ko bo oproščen trde vojaške službe, kar v mehikanski državi domače ognjišče ter se posvetiti svojemu poprejšnjemu poklicu, najsi bo obrtu ali trgovini, ali pa si priskrbeti kakšen drug priložnostni posel. Za podjetne in strokovno izučene ljudi so bila videti namreč tedaj tam izredno ugodna in mikavna tla. Majhen primer glede primanjkovanja obrtniških izdelkov v Mehiki naj nudi le dejstvo, da je tam stal navaden, kozarec štiri do pet frankov. Ker so bila poročila iz Mehike nad vse ugodna, si je neredki vroče želel, da bi bil skoraj že tam. Zelo je podžigala ljudi predvsem dospela vest o sila navdušenem sprejemu cesarja Maksimilijana in njegove soproge Marije Karlote (saške vojvodinje, hčere belgijskega kralja Leopolda I., s katero se je poročil v Bruslju dne 27. julija 1857) na meksikanskem ozemlju. V Ljubljani je štela do dne 5. avgusta zbrana vojska mehikancev ali »meksi-kajnarjev«, kakor so rekali navadno ljudje tem prostovoljcem, 1700 mož. Ker za to veliko množico v cukrarni ni bilo prostora, so postavili zanjo v Trnovem lesenjače, ob sedanji Jegličevi cesti (na prostoru, kjer stoji dandanes velika občinska stanovanjska hiša, kakor tudi na še praznem svetu poleg nje) pa zgradili vzporedno dve dolgi nizki stavbi. Dvoriščna, katere polovica je še ohranjena, je bila zidana, obcestna pa po večini samo lesena. Teh stavb se je oprijelo ime »meksika«, ki ga slišimo včasih še danes, čeprav že ne vemo več zakaj. Takrat se je celo govorilo, da bo poslan del borcev spričo nedostajanja zanje primernih poslopij iz Ljubljane v Gorico, kar se ni zgodilo. Pač pa je moralo oditi v tedaj nenaseljeni samostan v Stični štiri sto mož in meseca septembra naknadno še dve sto dobrovoljcev. Vsi ti vojščaki, katerim je poveljeval stotnik pl. Bernhiard, so se zelo prikupili stiške-mu prebivalstvu, ki jih je rade volje in kolikor le mogoče podpiralo. Nadaljnje naraščajoče novačenje je povzročilo, da je bilo treba poslati pet sto mož še drugam, tako na Vrhniko, Lesno brdo in v Mekinje pri Kamniku. Ljubljana je tisto poletje navzlic šolskim počitnicam in tako imenovani mrtvi sezoni zelo oživela, saj si srečaval povsod po mestu prihajajoče in sprehajajoče se dobrovoljce, katerih kajpak niso pogrešali ne v gostilnah in kavarnah ne v pro-dajalnicah in sploh trgovinskih opravil-nicah. Obnašanje dobrovoljcev v javnih prostorih in med družabnimi krogi je bilo vobče dovolj dostojno. Izjemoma pa sta nastala seve tu ali tam tudi prepir in zbadljivo prerekanje, ki so ju povzročile ponajveč vselej nezmerno popite opojne pijače. Tako so se spopadli na primer dne 9. avgusta vojaki ljubljanske posadke in »Meksikajnarji« (tako so namreč klicali dobrovoljce Ljubljančani) v šempetrskem predmestju, drugi dan pri Sv. Florijanu in nekaj dni pozneje še v bližini obeh vojašnic (namreč šempetrske in zasilne v cukrarni). V zadnjem primeru so se uprli mehikanci ojačeni obhodni straži (patrulji) kranjskega pehotnega polka s takratnim imenom »Hohen-lohe< ter lučali hkrati kamenje na nasprotno stran Ljubljanice. Na klic k orožju so prihiteli častniki ter preprečili nadaljevanje nerednosti. Za kazen so morali biti nekaj časa brezizjemno vsi vojaki že ob osmih zvečer doma. Častniški zbor je prirejal tedaj na starem strelišču (v sedanjem Ljudskem domu) v Streliški ulici družabne večere. Na neki taki zabavi so se sprli avstrijski in mehikanski častniki. Prepir je zaključil dne 17. novembra dvoboj, pri katerem sta bila oba dvobojnika ranjena. Samo ob sebi umevno je, da so rodili takšni neljubi dogodki hudo mržnjo in medsebojno ' nasprotstvo. Armadno poveljništvo je bilo zatorej prisiljeno veleti, da se mora izkazovati odtlej oficirjem mehikan-skih oddelkov čast enako kakor avstrijskim. Med mehikanci je bil tudi žid Karel Steinhardt, ki se je rodil meseca julija leta 1832. v Eisenstadtu na Ogrskem (pravilneje v glavnem mestu nekdanjega >Burgerlanda<). Ker se je odločil za pristop k rimsko-katoliški Cerkvi, ga je krstil v stolnici dne 19. avgusta 1864 ob desetih dopoldne Karel Heidrich, vikar, stolni zakristan in katehet, pozneje lazarist, ki ga starejše osebe v Ljubljani zbog njegove vljudnosti in ljubeznivosti še dobro pomnijo, saj je umrl šele dne 15. marca 1915. A knezoškof Jernej Vidmar je izpreobrnjenca, kateremu je botroval dr. Etbin Costa, tačas ljubljanski župan, še prav istega dne tudi birmal. Moštvo mehikanskih dobrovoljcev je imelo enotno obleko iz svetlega dvonit-nika (cvilha) ter je nosilo začasno, zaradi vročine, slamnike s širokimi okrajci in velikimi peresi za trakovi, drugače pa rdeče čepice s smelimi peresi, kar je bilo videti nekako pustolovsko, tuje, skorajda res že mehikansko. Častniki so bili napravljeni zalo in slikovito. Nosili so modre bluze s srebrnatimi činovnimi označbami in rdeče ali pa modre mahe-drave hlače (katere so smeli zamenjati včasih z rjavimi, da so jim ostale predpisane dlje časa nepoškodovane in čedne) in rdeča pokrivala kakor moštvo. Obuti so bili v visoke škornje, nabrane okoli gležnjev liki meh harmonike in imenovane navadno >meksikajnarice«. Njihove sablje so bile prav takšne, kakršne je imela avstro-ogrska vojska, čop na njih (portepč) je bil srebrnosvetel in pretkan z rdečimi in zelenimi prameni v črko M. Vojaškega čina niso označevale zvezdice, marveč proge na rokavih podlahti. Na nadlahtih so imeli podčastniki ozek trakec, ki je bil dolg pri poddesetniku en palec (colo), desetniku dva palca, četovodji tri palce in naredniku šest palcev. Stražnega načelnika je bilo moči poznati po kratkem, a širokem traku. S činovnimi označbami so bile opremljene tudi suknje. Da so se ločili vojaki lahko tudi glede vrst orožja, so bili na ovratnikih bluz majhni našitki (parole). Topničarji so imeli brokatne, pionirji (okopniki) črnorumene našive, lovci pa so bili brez njih. V mehikanski vojaški zbor so sprejemali moške, ki so bili v drugem letu rezervne dolžnosti upravičeni zapustiti vojaško službo, in tiste civiliste, ki jih ni vezala vojaška dolžnost. Vsi so morali biti lepega vedenja in trdnega zdravja, če le mogoče še samci in ne starejši od štirideset let. Tirolcev, zavezanih vojaški dolžnosti do petinštiridesetega leta, niso sprejemali. Trajanje vojaške službe je bilo določeno na pet let. Kogar so vzeli, mu je bil priznan nadav (ara), znašajoč za prideljence pehoti 25, konjiči 30, tehničnim krdelom 38 goldinarjev, a narednikom in stražnim načelnikom so izplačevali po 50 goldinarjev. Toda od na-dava je dobil vsakdo takoj pri sprejemu v dobrovoljsko službo samo 10 goldinarjev, ostanek pa stoprav pred odhodom iz Ljubljane. Razen odmerka kruha in hrane (menaže) je dobival prostak še 15, poddesetnik 20, desetnik 25, četovodja 30, drugi narednik 35, a prvi 50 krajcarjev na dan. Za vse, ki bi služili v mehikanski vojski pet ali pa več let, so veljala takale določila: Dosluženec se sme bodisi vrniti v svojo domovino ali pa prositi za dovoljenje, da more bivati še nadalje na me-hikanskem ozemlju. Ce se odloči za vrnitev, ima pravico do civilne obleke, proste vožnje do Trsta in zastonjske prehrane med njo. V Trstu prejme nadav kot darilo in potnino do namembnega kraja. Kdor ostane, odnosno se stalno naseli v mehikanski državi, dobi kos rodovitne zemlje, ležeče v zmernem pasu, in potrebno poljsko orodje. Tistemu, ki sklene po štirih službenih letih novo pogodbo, se zadnje leto spregleda; povrhu mu gre dvojni nadav in prejemki, zvišani za pet krajcarjev na dan, a ko mine čas druge službene pogodbe, se mu prizna še enkrat toliko plodnega sveta, kolikor ga je bil upravičen dobiti, ko je potekla prva njegova službena doba. Poveljnik mehikanskih dobrovoljcev, grof Franc Thun, je že kmalu po začetku njihovega nabiranja poslal v Mehiko dva častnika pozvedovat glede opreme in preskrbovanja moštva. Odposlanca sta se vrnila ter povedala, da bo moralo oditi moštvo posebno dobro preskrbljeno s perilom in obutvijo, ker je to oboje v Mehiki sila drago, in da bo treba prav tako zaradi prehranjevanja vojaštva marsikaj ukreniti, ker niso življenjske okolnosti tam kar nič ugodne. Po sporočilu obeh častnikov je stal vol sedem dolarjev, a. v gostilnah so zahtevali za dušen goveji zrezek (biftek) dolar. Da se nazorneje vidi, kako je naraščalo število »Meksikajnarjev«, naj bo navedenih tu vsekakor nekoliko številk. Do dne 17. septembra je bilo nabranih 2889 mož: 1442 Slovanov, 898 Nemcev, 341 Ogrov, 141 Lahov in 67 drugih. Pozneje se je- dvigalo število dobrovoljcev tako, da jih je bilo dne 25. oktobra 4575, dne 22. novembra 5500, dne 5. decembra 5866, konec leta 1864. pa 6000 sprejetih. Ti vojščaki so bili dodeljeni vojnemu štabu, trem lovskim bataljonom, od katerih je vsak imel šest stotnij, huzarskemu polku s štirimi poljskimi in enim skladiščnim eskadronom, po številu mož enako močnemu polku ulancev, nadalje stotniji vojnega staviteljstva ali ženijskemu oddelku in pionirjem, dvema risaničnima štiri-funtnima baterijama z oddelkom tehniške artilerije in sanitetnemu odredu. Dobrovoljci so imeli tudi svojo godbo; ta je zmogla kar 62 mož. Omenjeno bodi tudi to, da so se nekateri sprejeti dobrovoljci premislili ter se skušali kratko in malo izmuzniti obvezi. Pobegnili so in se skrivali, koder se jim je zdelo najbolj prikladno in varno. Poveljništvo je zategadelj naznanilo občinstvu, da prejme vsakdo, najsi bo vojak ali civilist, 24 goldinarjev nagrade, če izsledi begunca in pomaga odnosno omogoči, da ga zopet primejo. Meksikanski častniki, podčastniki in prostaki so občevali med seboj odkritosrčno, prijazno in tovariški. To so pripisovali predvsem pisani izberi, saj so bili v vrstah poslednjih dveh skupin mnogi, ki so zavzemali poprej v civilnem stanu ugledna mesta in važne službe ter niso glede omike dosti ali pa kar prav nič zaostajali za pripadniki častniškega zbora. Dne 15. februarja 1865 je bilo nabiranje dobrovoljcev zaključeno in le z izrecnim cesarjevim dovoljenjem sprejetih pozneje še nekoliko inozemcev. Prevoz dobrovoljcev v Mehiko je prevzela družba Compagnie Gčndrale Trans-atlantique v Parizu. Vožnja je trajala od vkrcanja na ladje v Trstu do krajev izkrcanja z njih okoli šest in trideset dni. Ladje so postajale v Gibraltarju, na otoku Tenerifi in na nekem antilskem otoku. Dobrovoljce so jeli odvažati parniki meseca novembra leta 1864. Poslednji je odrinil proti Ameriki dne 28. marca 1865. Do tega časa je odšlo iz Ljubljane okoli 7000 mož. Vsako skupino dobrovoljcev, ki je zapustila Ljubljano, sta spremljala na železniško postajo godba in mnogoštevilno občinstvo, navdušeno jih pozdravljaje. Preden so se poslovile od Ljubljane zadnje čete, zbrane v mesecu decembru, je. bila uprizorjena v starem stanovskem gledališču, na čigar mestu ima zdaj svoj dom Filharmonična družba, igra »Meksi-kanci v Ljubljani«. Gledalcev ni nič kaj posebno navdušila, ker so bile prikazovane zgolj medle, brezvsebinske, površno — skokoma sestavljene slike, ki naj bi nazorno kazale veselo življenje in živahno vrvenje pred vojašnico dobrovoljcev ob Ljubljanici. Ko so mehikanski dobrovoljci odšli, je zasedla njihove lesenjače baterija, prispela iz Kranja. V Ljubljani se je odhod dobrovoljcev zelo poznal, kajti iz mesta sta izginila razgibanost in veselje. Velika množica vojaštva je izredno pospeševala več ko pol leta družabno življenje ter dajala zlasti trgovini in obrti obilen zaslužek, ki je znašal na stotisoče goldinarjev. In da so pridobitni sloji vse to prav hudo pogrešali, skoraj ni treba še posebej poudarjati. Toda nabiranje, novačenje in sprejemanje dobrovoljcev še ni docela prestalo. Zakaj dan po odhodu zadnjih, to je 29. marca, so pisale »Novice«: »Za gotovo smo zvedeli, da vsako leto se bo iz Avstrije nabiralo po 1000 vojakov za Mehiko in da Ljubljana utegne mehi-kanska postaja biti. Dobro!« Ljubljančane pa je jako potrla vest v istem listu z dne 4. julija 1865, ko so čitali tole: »Mehikancev ne bo več v Ljubljano; prihodnje nabirališče avstrijskih prostovoljcev bode v Pragi, kjer so bliže Hamburga, odkoder odrinejo v Mehiko, in dobivajo veliko kosarno brez plačila.« A to poročilo je bilo vendar preuranjeno, kajti v »Novicah«, izšlih točno tri mesece pozneje, beremo: »Zopet se bojo nabirali vojaki za armado mehikansko in, kakor se sliši, utegne vendar le Ljubljana izvoljena biti za to nabiro.« — In to se je zares zgodilo. Dobrovoljce so pričeli znova sprejemati meseca marca leta 1866. Dne 9. maja se je že odpeljalo v Trst iz Ljubljane tisoč moških, sposobnih za vojaško službo. Vodnik jim je bil cesarski mehikanski polkovnik Leiser. Vse je povabil, preden so odšli, na obed, katerega so se udeležili župan Costa in mnogi drugi odličniki. V Trstu je bil pripravljen za dobro-voljce že parnik »Tampico«. Došleci so se vanj takoj vkrcali. Ker pa je zahteval kapitan broda, naj plačajo zastopniki me-hikanske vlade za prevoz vojaštva poprej pol milijona frankov, so se začela dolga pogajanja med Dunajem, Trstom in Parizom, ki se navsezadnje niso uspešno končala. In tej nepriliki se je pridružila še druga, obstoječa v tem, da je vlada Združenih držav Severne Amerike ugovarjala temu, da bi avstrijski državljani služili mehikanskemu cesarju, češ da ga ne priznava za zakonitega vladarja v državi Mehiki. Oboje je bilo zadosten razlog, da so se že vkrcani dobrovoljci zopet izkrcali. Poveljnik jih je tudi odvezal prisege mehikanskemu cesarju. Moštvo je osemdnevno čakanje na ladji silo vznejevoljilo, začelo je prodajati, kar je imelo, ter se vdajati pijančevanju in sploh nerednemu življenju. Zaradi tega niso umevno izostajali pretepi in druge nevšečnosti med njim in pripadniki avstrijske vojske. Kapitan parnika je zaplenil v zastavo za desetdnevno ležarino opremo, obleko in drugo. Mehikance, kolikor niso stopili v avstrijsko vojsko, so poslali z vojaškim spremstvom domov, odnosno v kraje, od koder so bili ali za katere so se pač odločili. Iz Mehike so pa jela. prihajati žalostna poročila. Avstrijske dobrovoljce so dodelili francoskemu poveljništvu, tako da so nehali biti samostojni. Ker so se cesarske blagajne močno izpraznile, so prejemali vojaki mehikanske armade od vsega, kar jim je šlo, polovico manj ko francoski. Zato so prosili dobrovoljci me-hikanskega in avstrijskega cesarja za dovoljenje, da bi smeli zapustiti Mehiko ter se vrniti v Evropo vsi, ki si to žele. Cesarica Karlota se je napotila zavoljo izredne stiske, v katero je zašel njen soprog, meseca junija leta 1866 v Pariz k cesarju Napoleonu III. prosit krepke francoske podpore. Cesar ji je povedal, da francoski vladi ni mogoče prelomiti obljubo, dano glede Mehike in njenih notranjih razmer tako svojemu ljudstvu kakor Združenim državam. Že spoznanje, da se je bila popolnoma zaman trudila in da se je bil sesul ves njen up v nič, jo je gotovo najhuje bolelo. Ko pa je zvedela čez leto dni, da so ji umorili ljubljenega moža, jo je to tako potrlo, da se ji je omračil um. Nadaljnje svoje dni je preživljala nato v Belgiji. Njeno bivališče je bil grad Bouchou-te, v katerem je preminula šele dne 26. marca 1925 v veliki starosti 85 let. Po Maksimilijanovi usmrtitvi so se razkropile mehikanske dobrovoljske čete na vse strani. Tisti, ki so preživeli srečno neštete nevarnosti in težave, združene z bojevanjem, so večinoma zapustili Mehiko ter odšli v svojo domovino. Nekateri pa so vendarle tudi tam našli srečo, ki jim doma ni bila mila, in so za vedno ostali v novi domovini. Mehikanci, ki so se vrnili, so zanesli k nam med drugim tudi črn mehikanski fižol. Za poskušnjo nasajen v ljubljanskem Krakovem, je tako izvrstno obrodil, da je bil pridelek tisočstošestindevet-desetkraten. V stari hiši na vogalu Kongresnega trga in Gledališke stolbe, na katere prostoru je bila zgrajena pozneje sedanja nova, je bila pred kakimi sedemdesetimi leti gostilna »Pri meksikancu«. Imel jo je Luka Ažbe, ki se je rodil leta 1829. v Vovčah pri Dolenji Košani ter se je kot dobrovoljec tudi udeleževal bojev, v katere je bil zapleten cesar Maksimilijan v Mehiki. Poročen je bil z Marijano Oblakovo, rojeno dne 22. maja 1831 na Bregu v kranjskem političnem okraju. Njen drugi mož se je pisal Janez Činkole, ki je kupil dne 27. avgusta 1883 hišo v tedanji Vodnikovi ali sedanji Kopitarjevi ulici št. 4 ter odprl v njej gostilno. Za njim so tu gostilničarili Janez Lauter, Ivana Lauter in naposled Jožef Lauter. V septembru leta 1939 je ta znana gostilna 'za vedno zaprla vrata, njen lastnik pa se je preselil v kupljeno hišo ma Poljanski cesti št. 21, kjer ima splošno znano staro gostilno »Pri štrajzelnu« ali »Pri šopku«. Tako se, čeprav po različnih rodovih in po različnih krajih, nadaljuje gostilniška tradicija, ki jo je začel »Meksikajnar« Luka Ažbe. KANONIK JOS. VOLC Pravijo, da je srce naroda njegov jezik, govorica. Kar srce čuti, pa izraža človek na razne načine. Svoje skušnje oblikuje v pregovore, dovtipnost in šaljivke, svoje trditve pa poudarja v primerah. Pregovorov imamo Slovenci že precejšnje zbirke, šaljivk je priobčenih le malo, primer pa zbranih skoraj nič. In vendar so tudi primere važen narodov zaklad. Kažejo, kako narod misli in presoja, kaj odobrava in obsoja, kažejo njegovo duhovno življenje in značaj. Poslušaj kmečkega očanca! Koliko je v njegovih prispodobah bistrega opazovanja narave (»brez koristi je, kot bi na mavrico zidal«), finega ironiziranja (»svet kot volčji krempelj«), gospodarske preudarnosti (»veliko rabi kot cesarski konj«), šegavosti in nagajivosti (»neumen, da ne ve, koliko nog gre v en čevelj«) in celo pobožnosti (čist kot milost božja, dober kot duša«)! Ali pa, če bereš knjigo: kako primere požive pripoved, trditve pribijejo! Ali nam ni Jurčič še posebno ljub zaradi svojih krepkih ljudskih primer? Torej imajo res tudi primere svojo pomembnost in vrednost v narodnem življenju. Naslednji skupek primer je zbran iz ust naroda in iz knjige. Ni popoln — Bog vari! Saj ima domala vsak pridevnik lahko svojo primero — in znabiti ne le ene. Morda pa nagne ta zbirka še koga, da to zbiranje nadaljuje. Zlasti za naše dijaštvo bi bilo tu hvaležno polje. cl kot pražnja ruta. Bel kot sneg. Bel kot zid. Beseda mu teče kot sok v v dobu. Beži kot hudournik. Beži kot pes, ki je klobaso ukradel. Beži pred delom kot liudič pred križem. Beži pred delom kot pes pred bur-klami. Blede, da ni ne na konja ne na osla. Bled kot bi pajke jedel. Bogat, kadar bo pes rogat. Bogat kot ose na medu. Boječ kot zajec. Boji se kot grešnik spovednice. Boji sc kot hudič grmenja. Boji se kot hudič križa. Boji se kot krt dneva. Brani se kot berač šmarne petice. Brani sc kot jazbec. Brani se kot mačka sala. Brani se kot mlad kozel, ki ga na semenj peljejo. Brani se kot pes klobase. Brez koristi kot bi dež v sito lovil. Brez koristi kot bi miš pomolzel. Brez koristi kot bi na mavrico zidal. Brezuspešno kot bi vola v roge sčipal. Brezuspešno kot bi vrano kopal. aka kot grešnik na pokoro. Čaka kot jud odrešenika. Čaka kot pes na kost. Čepi kot iskra pod pepelom. Čist kot milost božja. Čisto kot spnee. Čisto kot zlato. Črn kot cigan . Črn kot žuželj. Čuden kot kresni sneg. ebel kot bi ga zamesel. Debel kot polh. Dela, da se kadi od njega. Dela kot bi na jajcih sedel. Dela kot čiška mula. Delo njegovo je kot pijančeva molitev. Denarja ima čez ušesa. Denarja ima kot listja in trave. Denarja ima kot pečka. Dere se kot bi jermene z njega rezali. Divja kot sv. Elija voz. Divji kot bi ga bili z bobnom ujeli. Do zobca resnično. Dober, da bi ga lahko okoli prsta ovil. Dober kot angel z neba. Dober kot duša. Dober kot medena potica. Dobra sta si kot noževi špici. Dobre volje kot pes, ki pride zdrav iz cerkve. Dobri so si kot prsti na roki. Dobro kot vrabcu v prosu. Dobro mu je kot biseru v zlatu. Dobrodošel kot bolha v ušesu. Dobrodošel kot dim v očesu. Dobrodošel kot pes pri kegljanju. Dobrodošel kot pes v kuhinji. Dobrodošel kot pes v mesnici. Dobrodošel kot psu klobasa. Diši mu kot kol na glavo. Dolg, da bi ga lahko na vatle prodajal. Dolg kot kresni dan. Dolgo komaj za očenaš. Dolgotrajen kot mejaška pravda. Dolgov ima kot pes bolha. Domišljav kot uš na žametu. Drago kot žefran. Druzega nima kot žlico. Drzen kot muha, ki je sedla cesarju na nos. Drži besedo kot bi lanski sneg obetal. Drži se kot sveti praznik. Drži sc kot pijanec plota. polni ladek kot jegulja. Gladek kot krt. Glasen kot pes ob luni. Gleda, da mu oči ven kapajo. Gleda kot bi šivanko vdeval. Gleda kot gos, kadar se bliska. Gleda kot huda ura. Gleda kot hudič iz krugle. Gleda kot hudo vreme. Gleda kot jelen v praprot. Gleda kot bik v nova vrata. Gleda kot kura v dež. Gleda kot sv. Roka pesek. Gleda kot zaboden vol. Gleda kot zaklano tele. Gleda kot zolj svetlo. Gluh kot bi na ušesih sedel. Gol kot netopir. Gospodari kot pes v konopljah. Gotov kot amen v očenašu. Gotovo kot dvakrat dve štiri. Gotovo kot pribito. Govori, da bi na skednju ne imelo prostora. Govori kot bi med rezal. Govori kot bi orehe stresal. Naš lep Ino pošteni jezik Govori kot bi otrobe vezal. Govori kot bi rožice sadil. Govori kot cigan o žametnih hlačah. Govori kot čevljar o usnju. Govori kot kvatrna šema. Govori kot slepec o barvah. Grd, da bi ga pes oblajal. Grd kot noč. Grd kot smrtni greh. Gre gladko kot pijanec v krčmo. Gre kot bi po jajcih hodil. Gre, da se bliska za njim. Gre kot bi šel smrti iskat. Gre kot krogla iz puške. Gre kot polit pes. Gre kot ura. Gre kot veter. Gre v ravno kot kolesnica. Grenak kot smrt. Grenak kot žolč. inavski kot mačka. Hitro kot mačka na miš. Hitro kot miš v luknjo. Hiter kot zajec. Hitro narejeno kot od dvanajstih na poldne. Hitro odgovori kot kljubovalen otrok. Hitro opravi kot marcev sneg. Hodi kot bi imel kol v hrbtu. Hodi kot mačka okoli vrele kaše. Hodi kot tat po sejmu. Hodi nerodno kot pijanec iz krčme. Hodi okoli kot slab denar. Hud kot Turek. Hud kot turški poper. Hudih oči kot mačeha. Hudo, da bi beraška palica obupala. Hudo kot bi v sršenovo gnezdo dregnil. Hrup, da grmečega Boga ni slišati. Hrup kot v črni šoli. Hvali ga kot gospodar krivičnega hišnika. ma obilo kot vrag toče. Ima strah kot žaba na dež. Ima široka usta, da bi lahko sam sebi na uho govoril. Izgine kot bi sc v zemljo vdrl. Izgine kot blisk. Izgine kot kafra. Izginja kot beli kruh pri peku. Izgleda, da bi se ga smrt ustrašila. Izgleda kot bi bil iz jerbasa pil. Izgloda kot bi bil izpod vislic ušel. Izgleda kot bi bil z vislic padel. Izgleda kot bi bil pravdo izgubil. Izgleda kot bi bil ravnilo požrl. Izgleda kot bi bil smrti ušel. Izgleda kot bi bil tri dni v dimu visel. Izgleda kot bi bil tri dni v grobu ležal. Izgleda kot bi mu bile kure kruh snedle. Izgleda kot bi ne znal do treh šteti. Izgleda kot bolna sova. Izgleda kot kup nesreče. Izgleda kot levi razbojnik. Izgleda kot pečena hruška. Izgleda kot sedem hudih let. Izgleda kot skopan maček. Izžet kot goba. ezik ima kot kravji rep. Jezik ima razklan kot gad. Jezik mu gre kot mlin. Joka, da kaplja kapljo pobija. Joka se in smeje kot vreme v aprilu. islo kot vrisk. Kolne, da zemlja poka. Kolne kot Turek. Kopni kot lojena sveča. Koristen kot brus brez vode. Krade, da žebelj v steni ni varen. Krade kot sraka. Kratek kot zimski dan. Kratke pameti kot kozji rep. Krotak kot ovca. Krotak kot sv. Jurija konj. Krvoločen kot komar. Kuhaj ali peci, nič ne pomaga. Kvišku sili kot koza. Kvišku sili kot slak. aliak kot pero. Lahko zaslužil, kakor bi za maslo vzel. Lahkomišljen kot kobilica. Lačen, da bi sebe požrl. Lačen, da se duša v njem lovi. Lačen, da se skozenj vidi. Lačen kot volk. Lačen za deset. Laže, da se megla dela. Laže, da parizar ne odpelje. Laže, da se kadi. Laže, da se podnevi zvezde vidijo. Laže, da smrdi. Laže kot bi mokre svinje palil. Laže kot bi orehe tri. Len, da bi v postelj rabil konja. Len, da ga je zemlja žalostna. Len, da ne postavi čevlja pred čevelj. Len, da se ne bi prevalil s sonca v senco. Len, da smrdi. Len do konca. Len kot gnoj. Lep kot luna zimsko noč. Lep kot misel. Lepa, da bi jo cigani ukradli. Leti kot bi imel semenj zamuditi. Leži kot pokopan. Ljub kot oko. Ljub kot trn v peti. Ljubi delo kot tat vislice. Ljubosumen kot berač na svojo malho. Luč kot bi na upanje pili. Maje z glavo kot bi imel vodo v ušesih. Malopriden, da bi pes ne vzel grižljaja od njega. Manjka mu kot psu bolha. Mar mu je kot predlanski sneg. Mara zanj kot pes za česen. Mara zanj kot vrana za brodnika. Medel kot ključ. Mine kot sanja. Misli od nosa do ust. Misli, pečeni golobi mu bodo v usta leteli. Moker do niti. Moker kot miš. Molčeč kot grob. Molčeč kot zvonovi veliki petek. Molči kot riba. Mož, da je moža vreden. Mrzel kot kača. Mrzel kot pasja koliba. Mrzel kot pasji gobec. Mudi se kot bi voda gorela. adležen kot kamen v čevlju. Nadležen kot stenica. Naenkrat kot kragulj z viška. Nagel kot strela. Nagel kot veter. Naglo kot bi bolhe lovil. Naglo kot bi juhnil. Naglo zrasel kot goba. Nag kot črv. Na kraju, da z eno roko že kljuko večnosti drži. Na kraju kot buča v zeljniku. Napihnjen kot žaba mesečno noč. Narobe kot bi konja za rep vpregel. Na smeh mu gre kot pastirju, ko pride potica na mizo. Nataknjen kot koklja, ki ima samo enega piščanca. Natančen, da bi las razklal. Na tesnem kot arniki v sodu. Nedolžen kot muha na steni. Nejevoljen kot tat pod vislicami. Neklican kot dimnikar. Nemiren kot muha v ušesu. Nemirno kot v mravljišču. Nenasiten kot pijavka. Neopažen kot kmečka nevesta v mestu. Neroden kot kmet, ki bi bil rad vljuden. Neroden kot klada. Neroden kot krava na ledu. Neroden kot medved. Neroden kot otrok, ko prvič hlače zapenja. Neroden kot slon. Nestanoviten kot petelin na strehi. Neugnan kot mlada mačka. Neumen, da je vredno zanj moliti. Neumen, da bi ogenj vagal. Neumen, da mu jed škoduje. Neumen, da ne ve, kje se kuri jajce otiplje. Neumen, da ne ve, koliko nog gre v en čevelj. Neumen, da ne zna do dveh šteti. Neumno kot bi potoku gnojil. Neumen kot kozlič. Neumen kot krava. Neumen kot noč. bleka mu stoji kot ulita. Obljubo drži kot pes post. Obrabljen kot star groš. Obstanek ima kot maslo na soncu. Očitno kot beli dan. Očitno kot opoldansko sonce. Obraz dela kot bi bil pajka požrl. Obraz dela kot bi jesih pil. Obraz dela kot huda ura. Obraz dela kot sedmi deževni dan. Obraz dela kot vrag sveto noč. Obraz dela kot zoboderec. Obstanek ima kot kravjek v plohi. Obstanek ima kot senca na steni. Oster kot nabrušena klina. Otresa se kot polit pes. Ošaben kot petelin na gnoju. azljivo gleda kot lončar. Pazi kot mačka na miš. Pijan, da ne more čez brado pljuniti. Pijan, da ne vidi lukenj v lestvi. Pijan kot čep. Pijan kot krava. Pije kot božja mavra. Pije kot goba. Pije kot krava. Pije kot luknja. Pije na vse duške. Pisanje kot razmetan plot. Pisano gleda kot modras. Plačal bo kot vrabec proso. Plete kot bi otrobe vezal. Pobit kot mokra kura. Poboljšal se bo o Binkoštih na ledu. Poceni kot bi v gnoju dobil. Poceni kot sneg pozimi. Počasen kot bi rake lovil. Počasen kot hudo leto. Počasen kot laško olje. Počasen kot megla brez vetra. Počasi kot bi gnoj vozil. Poda se mu kot prašiči sedlo. Podoben kot jajce jajcu. Podoben kot kaplja kaplji. Podoben kot klas klasu. Podobna sta si kot dan in noč. Po dva in dva kot nogavice. Pohlepen, da bi iz kamnov olje stiskal. Pohleven, da bi ga lahko okoli prsta ovil. Pomaga kot bi v mrzlo peč pihal. Pomaga kot peto kolo. Pomišlja kot bi si moral dati zob izdreti. Pomore mu kot slepcu sveča. Popada kot jazbec. Pošten kot mlinar. Poti se kot birmski boter. Potreben kot luknja v mostu. Potreben kot pes v cerkvi. Potreben kot peto kolo. Potreben kot vsakdanji kruh. Potrebno kot slepcu zrcalo. Potrebno kot trn v peti. Potrpežljiv, da bi lahko na njem drva klal. Poveša ustnice kot stara kobila. Povsod doma kot polž. Povsod rad, samo doma ne kot godec. Pozna kot berač dobro hišo. Praska se kot pes o kresu. Praska se kot voznik, ki je zvrnil. Pravičen kot zlata vaga. Prazen kot kozolec o Svečnici. Prazno delo kot bi črepinje krpal. Prazno delo kot bi šivanko v temi vdeval. Prazno delo, kot bi v stopah vodo tolkel. Prazno kot bi raco polival. Prazno kot bi v vodo zapisal. Prebrisan, da ve, koliko je duš v vicah. Premetava se kot riba v mreži. Premeten kot bi bil vse sejme ob-lezel. Prenaša kot mačka mlade. Prepasana kot osa. Prestrašen kot bi bil iz oblakov padel. Pretkan, da bi človek z njim lahko konje kradel. Prevzeten kot konj, ki svate vozi. Prevzeten kot pav. Prevzeten kot smrdokavra. Preži kot pajk na muho. Priden kot mravlja. Prijatelja kot ogenj in voda. Prijatelja kot pes in mačka. Prijazen kot deževna nedelja. Prijema se kot blato kolesa. Priletel je kot bi iz boba skočil. Prime se ga vse kot smola. Prime trdo kot slepec. Prineslo ga je kot po plazu. Pripraven kot osel za ples. Pripraven kot pest na oko. Pripoveduje kot bi bil na preji. abi veliko kot cesarski konj. Rad kot pes lesniko. Rad te imam, da bi te v žlici vode utopil. Radoveden kot taščica. Raste kot mavrohi maja. Raste kot plaz. Raste v zemljo kot čebula. Raven kot pot v Rim. Raven kot srp. Raven kot sveča. Ravnati s kom kot z ubitim jajcem. Razburjen kot petelin, če zvečer kur-jice ne najde. Raztresen, da ne ve, kje mu glava stoji. Rdeč kot kuhan rak. Rdeč kot pirh. Redek kot bela vrana. Redek kot pošten mlinar. Redek kot žafran na kmetih. Rejen kot mlinarjeva kokoš. Renči kot pes na verigi. Rjove kot grajski pes. Reven, da bi se Turku smilil. Reven kot cerkvena miš. Reven kot jara miš. Ročen, kakor bi imel dve desnici. Ropoče kot mlin na veter. Ropot kot v kovačnici. am kot božji volek. Sam kot lisica v pasti. Sam kot mejnik na cesti. Sam kot volk v lozi. Sam kot žebelj na steni. Samoten kot konjederec. Sedi kot na britvah. Sedi kot na smoli. Sedi kot na žerjavici. Sestradan kot bi imel zmeraj veliki petek. Sit, da mu v goltancu otiplješ. Sit kot boben. Sit kot stopa. Siten, da bi las v jajcu našel. Siten kot komar. Siten kot podrepna muha. Skače do stropa od veselja. Skače kot jelen. Skače kot tele na gmajni. Skrhan, da bi ga lahko v Rim jezdil. Skupaj drže kot raki v cajni. Skupaj kot kislo zelje in oblanje. Sladek kot med. Sliši jih, da mu v ušesih šumi. Smeje se kot cigan belemu kruhu. Smeje se kot grlica. Smrči kot jazbec. Smrdi kot kozel. Smrdi mu kot hudiču krst. Sneden kot koza. Sneden kot prešič. Sne kot mlatič. Sne toliko kot vrabec. Sodi kot slepec o barvah. Sope kot bi imel v petah pljuča. Spada tja kot jastreb v golobnjak. Spada zraven kot Pilat v vero. Spi kot Adam v raju. Spi kot jazbec. Spi kot na vodi. Spi kot polh. Spomin ima kot iz jekla. Spomin ima kot rešeto. Spozna se kot vrana na nedeljo. Spremenljiv kot vreme. Sram ga je, da bi zlezel v mišjo luknjo. Srce ima kot kamen. Srečen kot bi bil v sedmih nebesih. Stanoviten kot rja na železu. Star kot greh. Star kot mah. Star kot zemlja. Stoji široko kot bi imel kanon pod seboj. Stoka, da bi se kamnu smilil. Stopa kot petelin, kadar na gnoj leze. Stopinje ni vreden. Strada, da se goli. Strah ga je, da bi na steno zbežal. Strah ga je za devet krvavih kač. Suh, da ne more zob zakriti. Suh kot arnik. Suh kot cerkvena miš. Suh kot drenov klin, ki je devet let v dimu visel. Suh kot gredel. Suh kot kajžarska koza meseca sušca. Suh kot klobasa v plotu. Suh kot kresilna goba. , Suh kot Krjavljeva koza. Suh kot plot. Suh kot sama kost. Suh kot trska. Surov, da bi ž njim lahko mlatil. Svet, da bi lahko križ pred njim nosili. Svet kot volčji krempelj. Svojeglaven kot tisti, ki kape dela. Temno, da ne vidiš prsta pred nosom. Temno kot v mišji luknji. Tenak kot lopar. Tenak kot pajčevina. Težko čaka kot otrok Miklavža. Tiho pride kot maček. Tiči v nesreči kot klin v zagvozdi. Tišči noter kot godec v krčmo. Točen kot zidar, ko z delom neha. Toliko, kar bolha zine. Toliko, kar je za nohtom črnega. Trajalo bo en dan čez sveto večnost. Trden kot hrast. Trd je kot bi bil mrtvičen. Trd kot kost. Trd kot kremen. Trezen kot na veliko soboto zjutraj. Trmast kot stara mula. Trmoglav, da se s trebuhom jezi. Truden kot poštni konj. aji kot gad noge. Tak, da bi hudiču palico posodil. Takrat ko bodo imele kure zobe. Takrat ko bo imel maček mlade. Takrat ko bodo krave po grošu. Takrat ko bodo uši po grošu. Takrat ko bo v petek nedelja. Takšen kot draginja in lakota. Tatinski kot sraka. Teče kakor po loju. Teče kot namazan voz. Teče kot pes iz kašče. Teče na vse kriplje. Teče za žive in mrtve. Tekne mu kot jarcu juha. Tema kot tam, kjer oves konec jemlje. Tema kot v peči. Tema kot v rogu. Vpije kot ptica v precepu. Vreden ni, da ga sonce obsije. Vreden ni, da ga zemlja nosi. Vreden ni, da pred svojo senco stoji. Vreden ni gnile hruške. Vreden ni latvice kislega mleka. Vreden toliko kot jajčja lupina. Vredno kot bi brat bratu dajal. Vredno ni piškavega oreha. Vreme, da bi psa iz hiše ne spodil. Vrgel ga je kot otep slame. Vrišč kot v judovski šoli. Vroče kot pasje dni. Vroče kot v ješi. Vsiljiv, da bi bil rad na vsakem loncu pokrov. Vsiljiv, da bi bil rad na vsaki kaši. bija se kot voda od kamna do kamna. Uboga kot zajec psa. Uči se, da se mu iz glave kadi. Udari, da olje daje. Udari, da še stena toliko da. Ugodno kot ribi v vodi. Umazan, da bi lahko repo nanj sejal. Umazan kot pota o Veliki noči. Umen, da sliši travo rasti. Umen, da sliši uši kašljati. Uren kot jastreb. Uren kot podlasica. esel kot cigan, ki sekirico najde. Vesel kot otrok. Vesel kot netopir luči. Vesel kot ščinkovec v konopljah. Vest ima kot duri na skednju. Vest ima kot rešeto. Ve toliko kot krava o muškatu. Videti ga ne more s krajem očesa. Vidi kot ris. Vidi kot skobec. Vije se kot črv. Vije se kot kača. Vince kot mleko. Vkup drže kot ptiči v gnezdu. Vlači se kot deževno vreme. Vleče se kot megla brez vetra. Vleče se kot tele na konopcu. Voha kot lisica past. Voha kot rokovnjač biriča. Voljan kot maček pri mleku. Vrača se kot brencelj. Vrača se kot slab denar. grobu ačuden, da bi se v obrnil. Zadnji kot konjski tat pri spovedi. Zadovoljen kot mačka na peči. Zadovoljen kot miš v slami. Zanikrn kot jesenska mačka. Zanikrn kot pasja večerja. Zaupati mu je kot konjskemu kopitu. Zdeha, da bi lahko senen voz vanj zapeljal. Zdrav kot riba v vodi. Zgoden kot petelin. Ziblje se kot raca. Zmeraj na potu kot sv. Jurija konj. Zmešano kot v Noetovi barki. Zmetano kot sračje gnezdo. Zmeraj zadaj kot kozji rep. Zna kot očenaš. Znan kot Pilat v veri. Zna več kot hruške peči. Zna več kot kruh jesti. Zrasel je naglo kot konoplja. Zrel kot smrt. Zvest kot kukavica svoji materi. Zvit kot kozji rog. Zvit kot star lisjak. al mu je, kolikor ima las na glavi. Žal mu je kot beraču za goldinar. Žalosten kot mlin, kjer so vsi pomrli. Žejen in lačen, da bi morje z ribami požrl. Žejen kot kanja. Živahen kot mlado žrebe. Živi kot grof. Živi kot miš v kašči. Živi kot miš v polnem mehu. Živ kot veverica. Žlobudrav kot sraka. Slovenščina mednarodni jezik pred 100 jeti Zanimiva in redka knjižica iz 1.1837 Naslovna stran konverzacijskega slovarčka v madžarščini Slovenci smo znani, da se radi učimo in hitro naučimo drugih jezikov, pa tudi naš ljubi slovenski jezik je že zgodaj doživel v svetu priznanje in upoštevanje in to večje, kakor se mi tega sami zavedamo, čeprav nas je v primeri z drugimi evropskimi narodi malo. Naš dar za druge jezike smo Slovenci že ponovno izpričali in prav v drugem letniku »Slovenčevega koledarja« smo brali podest pokojne pisateljice Lee Faturjeve »Če burja trese cvet«, kako so se Francozi čudili, ko so v Ljubljani slišali Ljubljančane, ki so govorili kar štiri, če ne več jezikov, namreč poleg svojega domačega slovenskega še nemški, italijanski in francoski, z lahkoto pa so se sporazumevali tudi s Hrvati in celo — s Turki (namreč z Bosanci). Tudi med prvo svetovno vojno se je marsikateri nemški častnik čudil slovenskim inteligentom, zlasti dijakom, da celo podčastnikom, kako so mogli govoriti in razumeti poleg nemškega vse slovanske jezike, pa še italijanščino in marsikdo je razumel celo madžarščino in romunščino. še danes dobiš med nami stare, odslužene vojake, ki bi se mogli sporazumeti v vseh teh jezikih. Prav tako smo se Slovenci znašli tudi v novih razmerah in se hitro naučili italijanskega jezika, kolikor ga nismo že poprej znali, prav tako obvladamo v Ljubljanski pokrajini, vsaj starejši, dobro nemški, inteligenti, ki obvladajo po več jezikov, pa dandanes med nami niso več redkost. Mlajši rod pa se poleg teh jezikov še vedno marljivo uči tudi drugih evropskih in svetovnih jezikov. V mednarodnem svetu je slovenščina dobila prvič priznanje že pred 1. 1600. Sloviti nemški učenjak Hieronim Megiser je izdal slovar nemškega, slovenskega, latinskega in italijanskega jezika. Ta učenjak je napisal in izdal še več sličnih del, v katerih upošteva kot enega najvažnejših jezikov tudi slovenski. 50 let za njim je izdal italijanski menih Alasia da Sommaripa slovar v italijanskem in slovenskem jeziku. V 19. stoletju pa smo Slovenci dali svetu dva slovita učenjaka na polju jezikoslovja, namreč Jerneja Kopitarja in Frana Miklošiča, ki nista proučevala samo slovenskega jezika, temveč tudi staroslovenščino, druge slovanske jezike, Miklošič celo cigan-ščino, romunščino in albanščino. Še danes uživata oba svetoven ugled. Zanimiv primer poliglota (poznavalca mnogih jezikov) iz Kopitarjeve dobe pa predstavlja Anton Mra-kič (nemško pisano Mrakitsch). Za tega moža ne vemo drugega, kakor da se je rodil nekje na Kranjskem, neznano kdaj in kje. Okoli 1. 1834 je bil zaposlen na Dunaju, najbrž pri cenzuri, ter je mnogo občeval s slovenskimi akademiki in učenjaki. Sam je obvladal celo vrsto jezikov in tedaj se mu je porodila misel, da bi izdal konverzacijski slovar (slovar, ki vsebuje razgovore za vsakdanjo uporabo) v desetih jezikih, med njimi v slovenščini. Mož je znal res teh deset jezikov, najslabše pač slovenščino. To je umevno, ker je živel dolgo časa v tujini, slovensko leposlovje tedaj še ni bilo razvito, slovenskega časopisja pa sploh ni bilo, saj so »Novice« začele izhajati šeie devet let kasneje. Mrakič je dal slovenski del pregledat Mažgonu, juristu in jezikoslovcu, ki je tedaj tudi živel na Dunaju. Ta je bil mnenja, da je treba ves slovenski del prečrtati in na novo napisati. Kot vrhovni razsodnik je odločal pri tem najbrž Jernej Kopitar. Dejstvo je, da je slovenski del v tem slovarčku za tedanje čase kar zgleden in čist. Mažgon je o delu za ta slovar obvestil Janeza Čopa, brata slovitega Prešernovega prijatelja, in tako so za ta slovar zvedeli v Ljubljani že 1. 1834, torej prej, preden je bil natiskan. Slovar je v resnici izšel 1. 1837 v Kisku na Ogrskem, in sicer z nemškim in madžarskim naslovom. Ta knjižica je danes že prava redkost in je celo na primer ljubljanska vseuiiliška knjižnica do sedaj še ni imela. Zanimiva knjižica ima obliko žepnega formata, nalašč pripravno za potovanja, tako da jo je mogel imeti lastnik vedno pri roki. Tudi vsa vsebina razodeva, da je bila namenjena v glavnem potnikom, ki so potovali med Dunajem in Trstom, pa tudi drugod, po nekdanjih avstrijskih deželah, po Sredozemlju in obmorskih državah. Vsebina knjižice naj služi potnikom po gostilnah, po prenočiščih in pri potrebnih razgovorih z domačim prebivalstvom kot nekak splošen priročnik in tolmač. Žepna oblika za slovarje je bila tedaj precej redka, saj so tedanji besednjaki predstavljali prave foliante, ki potnikom seveda niso mogli biti pripravni. Le zaradi svoje majhne, pripravne oblike je knjižica za tedanje čase prava redkost. Potnik, ki je na primer želel v gostilni juho ali meso, je kar pokazal v svojem jeziku na določeni pojem in osebje je našlo ta izraz v svojem jeziku. Knjižica obsega deset jezikov in je že zaradi te- Denk, Spanvol, Olasz, Framzis Angolj, Holiamlini . • "v* : V lir« ; J S’ krajazham«, >S’ zhrevlarjam«, »S’ urarjam«, »Od no-viz« (besedo «novice« uporablja za časnike!), >Od jigre«, »Od jesikov«, dalje »Pogovor v kerzhmi«, >Med sdravnikam in bolnikam«, »Od gle-dalisha«, »Od popotvanja«, »Pogovor v vosi«, »Prigode na poti«, »Na meji« in »Mnoge misli«. Ko človek bere to slovenščino, res ne more verjeti, da je bil besednjak sestavljen pred 106 leti, ko slovenščina še ni bila tako razvita, in ako ne bi bilo v njej nekaterih posebnosti iz bohoričice (dolgi I za naš sedanji s), bi človek mislil, sodeč po slovenščini, da je bila pisana pred kakimi 40 leti. Za čistost slovenskega jezika imata poleg Mrakiča nedvomno največ zaslug Kopitar in omenjeni Mažgon. Za primer slovenščine tedanjih časov pa navajamo na primer odstavek Naši bralci bodo seveda razbrali, da se bere dolgi »k kot sedanji »s«, »Ih« kot »š«, tedanji »s« kot sedanji »z«, »sh« kot sedanji »ž«, »z« kot »c« in »zh< kot »č«. Mrakič je v slovenskem besedilu pisal tudi besedni naglas, kar je bilo za tujca v resnici potrebno; mi ga pri besedilih, ki jih navajamo, izpuščamo. »Od pitanja«: »Jeft bi rad pisal. — Daj mi,, dobrega zhernila. — To zhernilo ni. sa nizh. — Tukej imajo boljfhiga. — To je dobro. — Pernefi mi dobriga papirja, papirja sa pifma, peref in pezhatniga voska. — Tukej je vfe, kar shelijo. — Naj mi vkashejo te dve pereti vresati. (Mišljena so seveda gosja peresa!) — Ali snajo peresa resati? — De, snam jih. — Kako jih hozhejo vresane imeti, tanko al debelo. — Jett imam rad prav tanke. — Kakshne se jim sdijo te peresa? — Prav dobre. — Al imajo dober peroresiz? Kaj pa de, prezej dober je. — Naj mi dajo en peroresiz. — Tukej imajo eniga. — Naj mi dajo zhernilnizo in peskovnizo. (Sušilni pesek!) — Na misi vte najdejo. — Naj mi pernetejo eno tvezho; hozhem to pitmo sapezhatiti. — Kdaj gre poshta v Tertt? — Vlaki vtorik in petik. — Kdaj pride pothta? — Vlako laboto. — Al je ledezh od tukej pothta? — Ni predelezh. — Naj bodo tako dobri, meni tje pot pokasati. — De, iz terza rad. — Janes! — Kaj vkashejo? — Neti to pismo na pofhto. — Al hozhem od tega pitma plazha-ti? — De, to pitmo mora plazheno biti. — Al imath kaj dnarjov? — Ne, Gofspod. — Na jih tukej nekoliko. — Kolko fe mora od tega pifma plazhati? — Stirinaift križnikov. s (Mrakič uporablja tu besedo »križnik« za krajcar, kar je gotovo lepa beseda. Seveda pa piše na drugih mestih »krajcar«. V knjigi dr. Murka »Denar« vidimo, da je ban Jelačič v istem času dal v Zagrebu kovati denar z napisom »križar« za »krajcar«.) — Ne mudi fe, de pre- atSorterfnm Latine. I. Espauol. 11 Italiano III. Franrais. IV. Magjarul. V. Quatuor annitem- Las guatro sazo- Lc gualtro sla- Les i/ualre sai- Az eszlenddnck pora. 71CS. tjioni. SOllS. negy szakai. • Ver. Prima v era. Primavcra. Printems. Tavasz. Aesfas. Vcrano. State. Ete. Nyar. Autuninus. Otono. Autunno. Automnc. Osz. lliems. In vi črno. Invcmo. Iliver. m De partibus cor- Dc las parlcs del Dell c par ti del Des parlies dit Az cm beri les C poris humani. euerpo humano. corpo umano. corps humain. reszcirOl. Brachiuui. El brazo. 11 braccio. Le bra9. A’ kar. Oculus. El ojo. Ij occhio. L’oeil Szciii. Supcrcilia. Las ccjas. Lc sopraciglia. Les snurcils. S/.cnibldokbk. Fnlpcbrae. Los parpados. Le palpebrc. Les patipieres. Szcmpillsik. Barba. La barba. La barba. La barbc. S za klil. Pal a tuni. El palador. It palato. Lc palais. Szaj’ padlat. Nasus. • La nariz. II naso. Lc nez. Orr. Ungucs. Las uHas, Lc ungkic. Les ongles. Kormck. f Aurcs. La9 orejas. Lc orc.ccbic, Les orcillcs. Fiilck. * Dorsum. El espinazo. II dorso. Lc dos. llat. c Leva stran Primer na 8. in 9. strani odprtega ilrakičevega slovarja. Takoj za uvodom prinaša slovarček zbirko najbolj običajnih in največkrat rabljenih besed. 14 tlntcrrchuno im (Bafthnnfc. Lulinc. I. Espailol. II. Italiano. III. Franca!*. IV. Magyarul. V. Collofiuium lil illversorio. Veličin habere dor-luitorium. Vi«nc habcre unieo lerto instructum? Nun , duobtis lertis instructum ; id-cjuc Jiiihi cssct grutissimuiu, si in primo iractu Iiabcro possem. Et quia aegrotus sum, iiiolcsliim cst »nUfi sc ap d ere JV ur imlii plA ct ha- lIIai\ Afl libintiin Para li a Vil ar en iina|ioMatla. Quisiera im quarto para dormir. Lo manda Vnid. con una cama sola ? No, quicro uno con dos camas ; y me gustaria niucho dc tcncrlo cn cl primer aUo. Como C8toy cnfcrmo subo con inuchu pena esealeras. No me gnstan los quartos bajos por- t*er parlare •ti (ocfinr/d. Vorrci una camera da dormirc. Lavuolc con unlet-to solo? No, nc vorrci una con duc letti, c d uorci grun piaccrc, chc fosse ul primo piano. Siccomc lo sono am-maluto, m’ inco-7/1K da n o mol to le sculc. Non vorrci abitart al pian terreno, Ponr parter tl n sin 1’auhergc. Je voudrais nnc cbanibrc n cou-cher. La voulez-vous A un lit? Non, j’cn soubaite unc A dcux lits; ct jc serais bien aise dc l’avoir au premier čtage. J’al do la peine A monter les degrds purceque jc suis indispnse. Jc n’aime pas & etre loge au rez dc A* ventlegfo- gailulian valu licHzelgetes. En alvdszobat ki-vannčk. Egy «ggyal paran-czolja Urasagod? Nem , kčt i»ggyal kivannčk egyet, čs nugyon sze-rctnčm, ha aztaz elso cmelctben kapbatnaiu. Nchczen liagom a* lčpcsott, mert bc-teges vagyz>k. i vagy^K. omest mk M t m. 4 A' Nem orBmest mkora foldszint, r fliert Leva stran Knjižni molj se je preselil še na mastna vogala, ki ju je okrasil s čudnim ornamentom. posdno tje ne pridelh. — Se bom pofpefhil. — Al li nefsel moje pilmo na polhto? Al ni Ihe preposdno bilo? — Ne, Gospod. — Al li ga tudi pla-zhal? — De, Gospod. — V kolko dneh bom odgovor prejel? — V olmih dneh. — Al fi mi kaj pilm prenelel? — De, pernelel lem neka- tere. — Od kod pridejo te pilsma? — Dve prideta is Londona in tri is Parisa.« Prav zanimiv je tudi »Pogovor v’ kerzhmk: »Jelt bi rad eno ipalnizo imel. — Al jo vkazhejo s’ eno polteljo? — n tč G i it I e i t im iv Seutfcfj. VI. English. VII. llollandach. VIII. Ivrajnfko. IX. Fpxixnttt. X. 2) tc D i c r 3afyr§seiten. The four scasons. De vicr jaarge-tijden. Shtiri letni zhafi. Ot y.at-poi to‘j \ porov (at copat). Sriifcling. Spring. Vaorjaar (lente). Pomlad. *A»ct| c (sap). ©ommer. Summcr. Zomcr. Poletje. KxXotatpt (3epo<). A ul ii mn. Ilcrfst. Jcfcn. ‘I‘5iV0JTMp0V. SGMntcr. \Vinlcr. IVinlcr. Sima. X£'pMV. S3on bcn Svetleti bc5 mcnfd)ltd)en SXo rpcr6. Of Ihe parls of ihe human hodi/. Van de deelen des men s eh e lijh e n liychaams. Od delcif zhlovefh-kiija shicota. n«p\ tcov ptspcov rou ar^-pcoTrtvoi; i7Wpta-TO q. Dev 2(rni. The arm. De arm. Naro7.lt. '0 P>pxyl»v. Daš 2fugc. The cyc. Ilct oog. Oko. '0 oip3x\po< (to pin). Die Eugcnbraunen. The cycbrow£L De tocnkbraamvcn. Obervi. Ta cifpvdiA. Dic tfugcnlicber. The cyclids. De ooglvdcn. Trepaviza. Ta fikitpapA. Dev ffiart. The bcaril. De baard. Urada. '0 nioyo)v (ra 'jima). Dev ©aumen. The palatc. Dc vcrhcmclle. Nebo (Golt.) '0 oi/pau' iv iupariov. Up'vrstit-g to p %v jiovov *peftxTt; 'O3tX«> *va p$ iCu) xp«/3ar afl ‘lar^ Desna stran IlTOl »OJ Ne, eno s’ dvema polteljama hozhem; in prav rad bi bil, ako bi v’ pervim naltropji biti moglo. — Ne hodem rad Itopalize, ker lem bolan. — Me ne veleli per semlji Itanovati, ker je Ikoro vlelej temno in mozherno. — Hozhem mirno jisbo imeti. — Moj brat bo per meni oltal. — Al le pa is te pezhi ne kadi? — Ne, Gofpod. — Naj odprejo vrata, tukej le kadi. — Mi je hudo, naj vkashejo sdravni-ku priti.« Pod naslovom »Od popotovanja« pa priobčuje slovarček tudi razgovor o potovanju od Dunaja do Gorice. Potnik vprašuje med drugim tudi takole: »Skos katere melta bomo mogli iti? — Skos Gradiz in Ljubljano. — Al le v teh meftah kaj imenit-niga dobi? — De, veliko imenitnih rezhi le v’ taistih najde. — Al le tudi dobre kerzhme na te poti dobijo? — Dobre ino Habe. — Jel’ hozhejo tako dobri biti, meni od teh nar imenitnilhih snanje dati. — Prav rad.« Nato se razgovor nadaljuje ter se zaključi takole: »V kolko dneh bomo to pot dokonzhali? — V Iheft dneh. — Al fe mora poltiljonu kaj napivka dati? — Nizh. — Je najemna kozhija proltorna? — Kaj pa de, prav proltorna je.« Prav lepe so tudi mnoge besede, ki smo jih sedaj že opustili, pa so med ljudstvom ponekod še vedno žive. Na primer »jezero« za tisoč, nekatera že citirana imena mesecev, »sklenica« za našo daljšo steklenico, »stopalice« za stopnice, slabši je izraz »pozemeljska jabolka« za krompir, sicer pa sta obe besedi povzeti po nemškem, prva po »Erdaplel«, druga pa po »Grundbirn«, dalje uporablja »okrožnik« za naš krožnik, »zeljšnja juha« za našo nerodno »zelenjavno juho«, »murke« za kumare, za našega natakarja ima izraz »kletar« itd. Toda tudi drugače je knjižica zanimiv kulturen dokument, saj daje v nekaterih ozirih prav nazoren vpogled v življenje pred dobrimi sto leti, ko je na primer potovanje z Dunaja do Gorice trajalo šest dni s poštno kočijo. Iz nje razberemo, kako izvrstna postrežba je bila v raznih javnih lokalih, kako so pisali, kako se obnašali, zlasti so zanimive razne vljudnostne oblike in drugo. Nam pa služi ta knjižica za dokaz, da so bili naši predniki pred sto leti visoko kulturni in civilizirani ljudje in da je bila slovenščina že tedaj upoštevana ter prišteta med znane evropske jezike, kar naj nam bo tudi sedaj v spodbudo! C. K. Razlaga nekaterih naših krajevnih imen Viktor Steska Bilpa. »Kočevski Slovenec« 5. sept. 1939 piše o vodnih razmerah na Kočevskem (Fr. Uršič). Tu pripoveduje: »Za odvod Rinže in vse vode v času poplave — je važna soteska reke Kolpe. V tej soteski se izlivajo odtoki kočevske vode. Najmočnejši izliv je Bilpa, imenovan tudi Pilpa. Soteska reke Kolpe napravi na vas veličasten vtisk, kaj pa šele izliv — izvir Bilpe, ponovno porojene Rinže. Stopite pred okoli 50 m visoko steno, ki je nagnjena in tvori nad vami strop. V steni zagledate visoko gori dve veliki odprtini in nekoliko niže zopet dve. Iz njih ne teče voda. Vse te odprtine so bivši iztoki Bilpe oziroma Rinže, ko je še pravilno tekla v reko Kolpo. Danes se pa Bilpa ne izliva več, ampak si je v hribu napravila pot pod gladino reke Kolpe in je prisiljena, da zaradi nepropustnih plasti bruha od spodaj navzgor kot iz kakšnega bazena, ki si ga je v teku dolge dobe zelo geometrično napravila v živi skali. Na dnu je malo jezero, ki je do pet metrov globoko. V normalnem stanju jezero miruje. Gorje pa, če je poplava na Kočevskem. Takrat Bilpa dviga in bruha vodo na površini celotnega jezera tudi preko 3 m visoko in to kar po nekaj dni. Pri zadnji poplavi je bruhala v mesecu juniju 1939. celih 15 dni. Veličasten prizor!« Bilpa ne napravlja vtiska, da bi bila slovenska beseda. Ker je kraj na kočevski meji, lahko slutimo, da je beseda kočevsko-nemška. Poskusimo jo razložiti. Prvi glas v besedi Bilpa je b. Glas b nastane v slovenščini in tudi v kočevščini iz v ali w, n. pr. Wald kočevsko baud, nemški Wirt v slovenski izreki birt. Bilpa bi torej nastala iz Wilpa; po stvarnem pomenu pa lahko sklepamo iz gorenjega popisa, da je to nastalo iz Wildbach — Wildpach — Wilpach — Vilpa — Bilpa. Wildbach pomeni hudournik, kar ustreza popolnoma popisu te vode. Končnica a je prilagojena slovenskemu jeziku, saj so imena rek in potokov večinoma ženskega spola, zato je umljivo, da je soglasnik na koncu onemel. Groblje — Ebensfeld. Blizu Domžal je graščina Groblje, nemško Ebensfeld. Poleg graščine je cerkev z znamenitimi freskami slikarja Franca Ilovška. Kakšna zveza je med imenoma Groblje in Ebensfeld? Človek današnjih dni bi sodil, da pomeni Ebensfeld — ravno polje, kar bi se popolnoma ujemalo z resnično lego pokrajine; toda beseda Groblje nas nekoliko moti. Valvasor je obe imeni razlagal tako: »Graščina se imenuje Ebensfeld, kar pomeni ravno polje. Slovensko se imenuje Groblje, t. j. skupaj nametan kup kamenja, ker imajo tu navado, da zbirajo na njivah kamenje in ga mečejo na kup. Taki kupi se nahajajo tudi pri tej graščini in se imenujejo groblje. Glede besede Groblje utegne imeti Valvasor precej prav, če ne izhaja ime morda od tu naplavljenega proda, ki ga je ob neki strašni poplavi, o kateri govori ljudstvo, pustila tu Bistrica. Toda pri nemškem imenu pa Valvasorjevo mnenje bržkone ne bo obveljalo. Nemec je slovensko besedo groblje kar prevel v nemščino. Groblje pomeni danes Schutt ali Steinhaufen, v stari nemščini pa Eben, ziato je Ebensfeld res Groblje. Nemci so Groblje pravilno prevedli v Ebensfeld, kar oboje pomeni isto, t. j. groblje. Kaplja vas. Krajnih imen Kaplja vas je več: pri Kamniku (Komenda), pri Sv. Trojici na Dolenjskem in pri Celju. Človek bi mislil, da je pomen tega imena vsakomu na prvi pogled jasen; toda izkušnja uči, da ga še učenjaki niso vedno prav dognali. Tako se je pripetilo celo našemu sijajnemu razlagalcu krajnih imen Luku Pintarju. Ta je namreč izvajal ime Kaplja vas iz Jakobova (Jakovlja) vas (Jakobsdorf). Lj. Zvon, 1913, 475. Prava razlaga pa se mi zdi jasna. Kaplja vas je vas, v kateri stoji kapela v starem pomenu besede. Beseda kapela je nastala v stari Franciji. Tam so posebno častili plašč sv. Martina. V latinščini se vrhnji plašč imenuje capa ali cappa. Pomanj-šalna beseda se glasi capella. Za plašč sv. Martina so postavili poseben hram in so ta hram zaradi plašča imenovali kar capella. Duhovnika, ki je varoval ta plašč, so imenovli capella-nus, po naše kaplan. Pozneje je ime kapela prešlo na ne-župne cerkve, ali kakor jih mi imenujemo, podružnice, in beseda kaplan na župnikove pomočnike. Kaplja vas je torej kapelna ali kapelja vas. Končnica -j, -ja, -je tvori po Breznikovi slovnici, 1934, § 289. pridevnike sploh, zato je mogoča oblika kapelja. Poudarek je šel nazaj na prvi zlog in tako je v govoru nepoudarjeni e v sredi besede odpadel in se glasi ime namesto Kapelja vas Kaplja vas. Tudi sama beseda kapela tvori krajna imena, n. pr. Kapela pri Radgoni, Kapela pri Brežicah, Kaplja pri sv. Juriju ob Taboru, (Železna) Kaplja. Ta poslednja se je prej imenovala samo Kaplja. Da so jo pa ločili od drugih krajnih imen istega izvora, so jo začeli imenovati Slovensko Kapljo (Windisch-Kappel). V poznejših nacionalnih časih so Nemci želeli izbrisati besedo Slovenska (Windisch) in so ime prekrstili v Železno Kapljo (Eisenkappel). Ljudstvo pa kraj imenuje samo Kapljo oziroma po svoji govorici Apljo. Več teh kapel se je pozneje spremenilo v župne ceTkve, staro ime »kapela« ali »Kaplja vas« pa je ostalo. Krtina — Sclierenbiicliel Blizu Domžal leži vas Krtina s starodavno cerkvijo. Zgodovinar Leopold Podlogar je 1. 1911. izdal knjižico: »Drobtinice iz zgodovine soseske in občine Krtina v dobski župniji«. Tu skuša na str. 9. razložiti ime tega kraja. Iz navadne krtove krtine se mu razlaga ne zdi prav verjetna, zato omenja razne razlage: da je ime morda nastalo iz nemške besede Garten (vrt) ali (Wein)garten (vinograd), ali iz Kreutfeuer (kresovi ob turških vpadih), ali iz grido (krik) ob časih taborov. Čudno je res, da se mu je neverjetno zdelo verjetno, verjetno pa neverjetno. Navadni zemljani pa izvajamo krajevno ime Krtina iz navadne besede krtine. V Krtini je namreč v sredi griček in na njem cerkev. Zaradi neznatnosti tega griča so mu šaljivi ljudje dali ime Krtine in ime popolnoma pravilno ponemčili v Scherenbuchel, ker pomeni der Scher krta, isto Schermaus, krtina torej Scherenbuchel. Oba naziva Krtina in Scherenbuchel se nahajata v starih listinah sporedno, n. pr. 1. 1606, 1622 (Car-tina) in »na Khardtini«. Po tej vasi je dobil ime v starih časih tudi grad Scherenbuchel, Slovenci so mu pa dali drugo ime: Čemšenik. Lastniki tega gradu se že v listini iz 1. 1300. imenujejo: die Herren von Scherenbuchel. Iz tega je razvidno, da je grad stal že pred 1.1300. in da je ime vasi Krtine še mnogo starejše in da je po tej vasi dobil grad svoje nemško ime, slovensko pa po najbližjem naselju Čemšeniku. Lancovo je vas v bližini Radovljice. Kaj to ime pomeni? Končnica -ovo nas opozarja na lastninske osebe, kakor Markovo na lastnino ali posestvo posestnika Marka, Lahovo na posestnika Laha, Tomačevo na Tomača ali Tomaža. Kaj pa pomeni ime Lane brez končnice -ovo? Lane je osebno ime nemškega izvora, in sicer pomanjšalno ime. Podobnih pomanjšalnic ima nemščina mnogo, n. pr. Atz iz Adolf, Artz iz Arch = Heinrich, Dietz iz Dietrich, Heintz in Hintz iz Heinrich, Bentz iz Benedikt, Fililz iz Philipp, Fritz iz Friedrich, Kautz iz Kanut, Kuntz iz Kuno, Lentz iz Leon- hard, Mautz iz Emauuel, Pertz iz Peter, Lutz iz Ludwig, Waltz iz Walter, Woltz iz Wolfgang, Wiltz iz Wilibald, Goetz iz Gottfried, Seitz iz Seifried. Prav taka oblika je Lantz za Lambert ali Lamprecht. Ustanovniku Lancovega je bilo ime Lambert ali s pomanj-šalno besedo Lane; njegovemu posestvu pa so rekli Lancovo. Bil je morda kak plemenitnik ali vsaj oskrbnik, ki je dal posestvu svoje ime, ki se je pozneje razširilo na vso vas. Bržkone je zidal tudi cerkev in ji dal za zavetnika svojega patrona sv. Lamberta. Utegnil bi pa kdo ugovarjati: Če je ime vasi Lancovo iz osebnega imena Lane, bi se moralo krajevno ime glasiti Lan-čevo. Po slovnici pač res; toda narod dela včasih izjeme, in sicer zato, da se prvotno ime preveč ne spremeni, ampak ostane kolikor mogoče jasen prvotni naziv. Na to izjemo je že opozoril Luka Pintar in potem dr. Anton Breznik (»Slovenec«, 1,7. novembra 1939), češ da vedno pišemo Leibnicov ne Leib-ničev, Horacov in ne Horačev. Take izjeme delamo celo pri domačih imenih: Hrašovec, Bilčoves. Da pa Lancovo ni dobilo svoje ime od sv. Lamberta, patrona cerkve, ampak od posestnika Lanca, sledi iz tega, ker ime nima pred seboj besede Šent, kakor vsa stara imena, ki se imenujejo po cerkvi: Šent Lambert pri Zagorju ob Savi, Šent Jurij, Šmarje in Šent Marije, Šmarjeta, ali Šmarata iz Šent Marjeta, Šturje in Šent Jurje, Štaniel iz Šent Daniel, Šte-verjan iz Šent Florijan itd. Lancovo, Markovo, Adamovo pa se izvajajo neposredno od osebnega imena Lane, Marko, Adam. Rutzing je gradič pod Šmarno goro. Danes so ga prekrstili v Ročno. Kaj je Rutzing? To je nemško krajevno ime po osebnem imenu Rutz s krajevno končnico -ing. »Ing« je zelo pogostna nemška krajevna končnica, ki pomenja last. Kaj pa je Rutz? Rutz je pomanjšalna beseda od Rudolfa. Rutzing torej pomeni Rudolfovo ali Rucovo (lastnino). Tu velja v bistvu vse, kar smo omenili pri razlagi Lane in Lancovo. Ker je Rutz osebno ime, more napravljati svojilne pridevnike le na -ov ali -ji, ne pa na -en; zato je oblika Ročno napačno in bi se moralo krajevno ime glasiti Rudolfovo ali Rucovo. Mekinje je vas z župnijo pri Kamniku. Tu sta 1. 1300. ustanovila Seifrid Gallenberg in njegova žena Elizabeta samostan klaris ali fran-čiškank, ki nosijo ime po ustanoviteljici tega reda sv. Klari. V ustanovni listini se imenuje kraj Minkendorf, kar so pozneje vedno pisali Miinkendorf. Kaj pomeni to ime? Nedvomno znači to ime toliko, kot nunsko vas. Kakor se imenuje glavno mesto na Bavarskem po menihih, ki so imeli ondi svoj samostan, Miinchen, tako je tudi ime Miinkendorf nastalo iz Mon-chinen Miinchen — Miinkendorf. Morda utegne kdo podvomiti: Če se ime imenuje že v ustanovni listini, je moralo biti starejše, torej ne more biti privzeto po samostanu. Saj je ime lahko starejše, ker so v starih časih delali ustanovno pismo več let potem, ko so začeli z ustanovo. V teh letih se je. ime že ustalilo. Čujem pa ugovor: Ime Miinkendorf se nahaja že v listini iz 1. 1143—1147, torej 150 let pred ustanovitvijo mekinjskega, samostana. Res je, toda ta kraj ni pri Kamniku, ampak pri Stični na Dolenjskem. Omenjena listina je v zvezi s cistercijanskim samostanom v Vetrinjah na Koroškem. Tu se kot priča imenuje Viljem iz »Miinkendorfa«. Ta je bil bržkone upravitelj pristave Miinkendorf pri Stični. (Dr. Fr. Kos: Gradivo, IV, 112, štev. 195.) Ta pristava je dobila ime, ker je bila pri vasi, ki je bila last cistercijanskega samostana v Stični. Pri vasi je bila samostanska pristava, ki so jo imenovali splošno pristava, zato je to ime postalo krajevno ime »Pristava«. Stiški samostan je bil ustanovljen 1. 1136. in je prejel precej zemljišča. Tako zemljišče je gotovo bilo nekoliko nad samostanom, kjer je sedaj vas Mekinje, nemško Miinkendorf. Slovensko ime je nastalo iz nemškega Miinchen, prav tako kakor pri Kamniku. Za Monch (menih) so rabili Nemci več oblik: Monch, Munch, Miinich, Mumich (Weigand: Deutsches Worterbuch, II, 210). Iz te besede je nastala slovenska beseda Mekine, ki se je prej pisala brez j, kakor jo tudi še dandanes ljudje izgovarjajo. Beseda je torej tuja in nima nič opraviti z mekinami, t. j. z odpadki pri mletvi žita. Saj si ni lahko misliti zveze med selom in žitnimi odpadki. Razlaga iz Miin-chen je pa popolnoma naravna. Kraja Mekine sta v Sloveniji samo dva in oba sta v zvezi s starima samostanoma v Mekinjah in pri Stični. Stiška vas Mekine je sredi pota od Stične k cerkvici sv. Lamberta na Pristavi. Iz zgodovine vemo, da se je na Pristavi naselila vdova vojvoda Leopolda III., rojena princesa Virida (Viridis) iz milanske rodbine Visconti. Njen soprog Leopold se je vojskoval za svojo zemljo v Švici. Tu so ga Švicarji 1. 1386. pri Sempachu premagali. V boju je zgubil življenje. Zapustil je štiri sinove in tri hčere. Med sinovi nam je najbolj znan Ernest Železni, ki je bil zadnji ustoličen na Gosposvetskem polju. Ker je bila Virida Italijanka, v Gradcu, kjer je zadnje čase vladal Leopold III., ni bila posebno priljubljena, zaito so ji celo otroke vzeli, da so jih po svoje odgojevali. Vojvodinja se je čutila nesrečno in se je hotela iz Gradca umakniti. Kam? Tu ji je stiški opat Peter nasvetoval Stično, in sicer Pristavo. Ta pristava je bilai v bližini cerkvice sv. Lamberta na koncu vasi Mekin. Gotovo je to pristavo dal opat lepo prenoviti in čedno opremiti, tako da je bila, če ne veličastno pa vsaj dostojno bivališče vojvodinji in njenemu spremstvu. Ustno izročilo sicer govori o gradu, ki ga je sezidala Virida, toda po vsem soditi je to zmota. Grad se ne sezida kar na hitro, pa tudi ni nikjer niti najmanjšega sledu o njem. Zato je pač verjetno, da se je vojvodinja, ki je želela mir, zadovoljila s samostansko pristavo, zato so jo ljudje imenovali »Gospo s Pristave«. Pod tem imenom je spisal tudi rajni bogoslovni profesor dr. Ivan Janežič povest v »Dom in Svetu« 1. 1894. Ali ta pristava še stoji? Še. Ljudsko izročilo je sicer nanjo pozabilo, toda' ne bomo se motili, če trdimo, da je ta pristava ob koncu vasi Mekinj, ki so jo po ukinjenju stiškega samostana prodali rodbini, ki jo ima še sedaj v svoji lasti. Hiša je v starinskem oziru zelo zanimiva, zlasti postopi iz nižjih delov v višje. Najbolj znamenita so pa hrastova vrata. To je bil torej vojvodin dvorec; tu je preživela svoja vdovska leta do svoje smrti ok. 1.1414, Tu jo je obiskaval njen sin vojvoda Ernest Železni. Pokopali so jo v samostanski cerkvi v Stični. Njen grob je kazal Viscontijev grb: kača, ki požira otroka. Tai grb je dal povod raznim ljudskim pripovedkam. Virida je zaradi svoje dobrodelnosti ostala pri ljudstvu v blagem spominu, samostan pa jo je štel med svoje največje dobrotnike. Mišji dol. Ta kraj leži pod Primskovim blizu Stične. Ni verjetno, da bi imel kako zvezo z mišmi. Kaj naj torej pomeni? Gotovo je le okrajšano ime iz Menišji dol. Kraj je blizu stiškega cistercijanskega samostana'. Cistercijani so imeli pod svojim vodstvom mnogo cerkva, že 1. 1499 do 70. Kraj je v tihi dolinici, torej mu gre po pravici ime dol; ker so pa menihi zaradi dušne oskrbe pogostoma tjakaj hodili, je po pravici dobil ime Menišji dol, kar so ali hudomušni sosedi spremenili v Mišji dol, če se že ni ime po naravi okrajšalo, ko se je ne-naglašeni glas »e« izpustil, torej menišji — mnišji — mišji dol. Menina planina. Med Gornjim gradom na severu in Tuhinjsko dolino na jugu se razprostira Menina planina. »Menina« je pridevnik ženskega spola, ki se je pritaknil k samostalniku »planina«. Danes ljudje več ne vedo, kaj v sedanji obliki pomeni; prvotno je morala biti druga oblika. Ker so bili v Gornjem gradu od 1. 1140. dalje do ustanovitve ljubljanske škofije menihi, je pač verjetno, da je Menina planina dobila ime po tedanjih lastnikih menihih in se je imenovala Menihna planina in po izpadu glasu »h«, le Menina planina. Seveda bi danes pričakovali »menišja planina«. Mojstrana pri Dovjem. Vas je starodavna, kar dokazuje cerkev sv. Mihaela, ki je zidana v romanskem slogu. Krajevno ime se izvaja iz mojster — magister, kar pomeni višji, prednik, predstojnik, upravitelj, v šolah učitelj. Tu je v starih časih gotovo stanoval upravnik večjega posestva*, ki so ga imenovali mojster in zato je kraj dobil po njem ime Mojstrana. Mojstrovka je gora, visoka 2332 m, v skupini Pišence in je last kranjskega verskega zaklada. V stari dobi je gotovo ta gozd užival ali pa je vsaj tu bival gozdni upravnik — mojster, in po njem je gora dobila ime. Magistrovka je travnik, ki je spadal pod gospostvo kartuzijanskega samostana v Bistri, in ga je Barbara Jelovšek volila za mašno ustanovo na Vrhniki. Gotovo je ta travnik nekoč užival magister — upravnik bistrskega samostana. Po njem je tudi po ukinjenju samostana ime ostalo. Moškrin se imenuje travnik, ki je last podružne cerkve sv. Janeza Krstnika na Suhi v škofjeloški župniji. Moškrin je nastalo iz magister, mojster. Glas »k« nas ne sme motiti, saj pravimo tudi mojškra za mojstra. Gotovo je tudi tu užival ta travnik kak bivši upravnik freisinškega škofa. Windisch-Matrei na zahodnem Tirolskem je trg z ok. 1800 prebivalci. Svoje ime je dobil kraj od oskrbništva ali upravništva slovenskega okraja, ki se je pa v teku stoletij ponemčil. Matrei je toliko ko magisterei. V francoščini imamo besedo maitre, ki pomeni najprej oskrbnika potem tudi učitelja. Dr. Mihael Markič je menil (Etnolog, X, XI, 52), da se mora Matrei izvajati iz materia = snov, tvarina, stavbni les, les in naposled gozd. Po njem bi bilo torej Windisch-Matrei = Slovenski gozd. Toda materia ni pomenila nikoli gozda. V matčria je tudi »e« naglasen, v Matrei je pa izpadel zaradi neniaglašenosti. Zaradi teh okolnosti in zaradi pomena ni dvoma, da pomeni Matrei res le oskrbništvo, upravništvo. Materija v Istri se mora enako razlagati. Majer, majerija, marof, marolt je pa treba razlagati iz latinske besede maior = višji, predstojnik. Predstojnik pristave je bil Meier = majer. Njegovo upravno stanovanje se je imenovalo majerija ali Meierhof = marof, upravnik pa tudi Meierhold = marolt. Polom — Ebental. Marsikomu se čudno zdi, da se kočevska vas Ebental imenuje slovensko Polom; navadno namreč mislimo, da se mora Ebental prevesti v slovenščino v Ravni dol. Toda eben ne pomeni le ravno, ampak pomeni tudi kamen; zato pomeni Ebenholz — ebenovina, les, ki je trd kot kamen. Ker pomeni eben v nemščini tudi kamen, je razložljivo, da so Kočevci kameniti svet v svojem kraju imenovali Ebental, Slovenci pa polom, ker je bil tedaj svet res tak, kakor bi bil prej tam kak polom. Po Pleteršniku pomeni polom lomljenje dreves, razrušitev (das Brechen der Baume, Zerstorung). Ker beseda Eben pomeni tudi kamen, moramo pri besedi Polom misliti na kamenje, ki v ondotnem kraju resnično iz zemlje štrli in obdelovanje zemlje zelo ovira. Tolmin s Škrbino in Voglom v ozadju. Dolina Tolminke, ki se na levi strani zajeda med gore, vodi v Zlatorogovo kraljestvo Bogatina. Nizki griček na levi od trga je znameniti Kozlov rob, od koder so vladali goriški grofi in drugi oblastniki tolminskemu ljudstvu. Posnetek je napravljen s Kolovrata. >jOJVo£ rvrTrrrrvrrTfrTnrrrrrrrriTfTTvrTrTfT eceuid ki cja tej ko čakamo, yo UaLvasotjevem j^ledu. vnovič opne la nam wo<~Ualvasotievem 7gieJ.11 vnovič opile čait in iiavo uale domovine Oljpahtjatctj: Albreht s kito« si je za svoje znamenje izbral zvezdno kroglo s temle geslom: »Ni aspicit, non aspicitur«. Kaj je s tem povedati hotel, tega ne moremo prav natanko vedeti. Vendar nekateri sodijo, da je kot velik matematik in zvezdoznanec s tem hotel reči, da človek zvezde ne more gledati, če ta sama izza oblakov nanj dob ne pogleda. Drugim, ki se jim ta razlaga abotna zdi, je pa tale razlaga bolj všeč: nihče nebeških stvari ne more spoznavati ali razumeti, kogar nebo ni milostljivo pogledalo in z milosti polnimi vplivi napojilo ali ga nebeški duh razsvetlil. Naj ostane neodločeno, katera razlaga je pravi pomen odkrila in katera ne. Mislim pa, da bi to bistro geslo tega nadvojvoda, kateri je nekdaj tudi Kranjski vladal, lahko prikladno naravnal na marsikatero okoliščino te dežele; in po pravici povem, da te dežele dosihmal še noben tujec ni temeljito spoznal. Zato naj si jo sam ogleda in naj si z neutrudljivo pridnostjo prizadeva, da bo dosegel tisto, česar mu brez njegovega truda nihče ne bo nasproti ponujat prinašal, namreč trdno spoznanje okoliščin te dežele nad zemljo in pod njo. Ker pa si takega truda doslej še nihče ni naprtil, zato smo tudi do današnjega dne videli tako malo popisovanja vojvodine Kranjske, čeprav je vendarle dosti veljavna. Zatorej so nekateri učeni možje, ki so že mnogo sveta prehodili, želeli, da bi kdaj, kakor so druge pokrajine popisane, kdo tudi to vojvodino natanko popisal. Da bom dosedajšnjo pomanjkljivost nadomestil in željo izpolnil, sem zdaj toliko večje delo izdal, da bi v njem natanke okoliščine te dežele na dan pripravil. Zato sem popisal ne le naravne lastnosti njene zemlje, polja, gozdov, rek itd., marveč tudi njenih prebivalcev življenje, obrtnijo, šege, bogoslužje, škofije in duhovništvo, gosposko, stanove, viteštvo, deželnega kneza, mesta, trge, gradove, cerkve, samostane in obmejne trdnjave kakor tudi zgodovino. To sem s tem bolj nepopisljivo težavo dovršil, čim bolj mi je manjkalo takih, ki bi me bili (tukaj naj izvzamem najprijazneje — uslužno deželno pisarno zaradi nekaterih listin) s primerno tvarino podpirali. Sam sem, kolikor sem mogel, iz različnih piscev poročila pobiral, pa vseeno s tem od teh, ki so v tej tvarini sami revni bili, nisem mogel obogateti. Pač pa, namesto, da bi si bil žejo ugasil, kakor sem upal, je zaradi prepičlega curljanja moja žeja le še rastla, saj o Kranjski še nihče ni nič takega napisal, kar bi mi bilo lahko svetilo. To me je prisililo, da sem kakor z baklo vse sam raziskal in pregledal, neutrudljivo preiskal vse kote, marsikdaj sem si ogledal tudi kaj takega, česar sonce ne vidi. Precej sem sicer lahko zajemal iz marsikakih izvirnikov, listin in rokopisov, kar v tem delu vsaki-krat sproti opomnim. Večino pa sem vendarle iz svoje skušnje zajel. Zato lahko zagotavljam, da tega naklonjenim bralcem ne pripovedujem po kaki lažnivi govorici, marveč iz zanesljivega znanja in pravega vzroka. Priznati pa moram, da je to delo zoper moje pričakovanje močno narastlo. Vendar upam, da bo ta obširnost zaradi svojih vzrokov, namreč marsikakega ponatisnjenega pogovora, postranskih pripovedovanj enakih misli, kakor tudi raznih razlag in opomb, s svojo znamenitostjo rajši prijala kakor pa odbijala. Sicer pa lahko po pravici rečem, da v tem delu namerno in zavestno prav nič ni zapisano, kar bi bilo krivično v kvar kateremu koli duhovskemu ali posvetnemu gospodu, najsi že bo kakršnega koli stanu ali službe; če pa vendarle, sem to po prijaznem in natančnem pomenku rad pripravljen spremeniti. Prav tako sem ves teh misli, da v nobeni poli tega dela ni nič takega, kar bi bilo zoper mojo vero. Vendar pa tukaj, dasi je odveč, izpričujem: če bi se mojemu upanju, vednosti in pameti navkljub v tem zgodovinsko-krajepisnem popisovanju našla samo ena vrsta ali beseda, ki bi v najmanjši stvari bila zoper katoliško vero, jo s tem preklicujem. Pač pa ne dvomim, da bo prijazni bralec že sam znal razlikovati med mojim golim pripovedovanjem in navajanjem ter med mojo lastno besedo. Čeprav mi je to delo, z mnogo bakrorezi osvetljeno, povzročilo mnogo truda in stroškov, mi bo vendarle bralčeva prijaznost in naklonjenost vse to osladila. In svojega vsestranskega prizadevanja se ne bom pokesal, če bralec Časti vojvodine Kranjske ne bo omadeževal s prezirom ali zbirčnostjo, ampak jo bo na mojo vdano prošnjo ugodno presojal. Za to njegovo vljudnost pa mu jaz za protiuslugo dajem svoje udano voščilo, s katerim mu od Najvišjega Boga (kateremu se za srečno dokončano to težko delo najponiž-neje zahvaljujem) želim čast cvetočega blagostanja, zraven pa tudi sebi čast njegove ^rajne naklonjenosti. Predgovor Erazma Frančiška. Ali v častitosti prednjači hrabri vojščakov meč ali pa razumno sukano pero, o tem si učenjaki niso edini. Obe strani bi se mogli sklicevati na glasove veličanstev. Kaj so nekateri cesarji in kralji o tem govorili, je znano. Mars se baha, češ da je Jupitrov sin, Minerva pa, da je njegova hči ter princezinja ter se po pravici ponaša, da je iz Jupitrove glave izšla, še bolj po pravici pa s tem, da je oboje v sebi združila, modro umetnost ali učenost s hrabrostjo. V to je stari bistri pesnik skril misel, katero je rimski pisec Sallustius s temi jasnimi besedami izrazil: »Prius, quam incipias, consulto, et ubi consulueris, mature facto opus est. Ita utruinque per se indigens, alterum alte-rius auxilio eget.« S tem hoče reči, da si morajo telesne in dušne sile, moč, hrabrost, bistroumnost, modrost in znanje druga drugi roke podajati, da se bodo modri nasvet in delo, razum in odpor, izum in izvršitev, misel in dejanje lahko srečno med seboj podpirale. Tako so tedaj prsi, ki v njih lev prebiva, prav tako dike vredne kakor glava, v kateri bistrovidni orel (razumem: močno bistra misel) gnezdi. Tisti ljudje pa so še bolj čisla vredni, kateri to oboje pod enim klobukom združujejo, namreč pogum in bistrost, bojevitost in znanost. Take paladinske vrste in narave so bili učeni vojskovodja Xenophon, prvi rimski cesar Julij in rimski vojskovodja Paterculus (da mnogo drugih niti ne omenim). Njihova vojaška slava bi morebiti že zdavnaj z njihovim mečem vred rjavela, ko bi se ne bila z njihovim učenim peresom zvezala ter tako bila do današnjih dni podaljšana. Tako učeno hrabrost in hrabro učenost tudi dandanes lahko po pravici občudujemo v visokorodnem gospodu Janezu Vajkardu Valvasorju, baronu Medijskem in Završkem, gospodu Bogenšperškem in Lichtenberškem itd., itd., katerega moramo še tolikanj bolj zaradi tega slaviti, ker je s svojim mečem in s svojim učenim peresom bolj se potegoval za slavo, čast in poveličanje svoje častivredne domovine kakor pa za svojo; čeprav je tudi sam bil v tem večje časti zato deležen, ker je bolj iskal časti one kakor pa svojo, saj se je po oni tudi njegova povzdignila. Ta gospod svojega častnega prizadevanja ni hotel s tem zadovoljiti, da se je vojska slavno udeleževal in je zaradi tega bil za vrednega spoznan biti stotnik dolenjske vojvodinske pehote, temveč se je tudi po širnih popotovanjih po deželah, knjigah in učenih znanostih kakor drugi Ulysses izkazal, da bi čast in slavno uslugo ne le svoji čislani domovini ter baronskemu stanu, marveč vsemu učenemu svetu storil, ko je različne vzglede svoje globoke skušenosti v naravnih skrivnostih kakor tudi v matematiki in zemlje-pisju ali v popisovanju dežela predložil in sporočil. Krona vseh pa bo po mojih mislih tole prekrasno častno delo, kjer je hvalevredno vojvodino Kranjsko kot svojo ljubo domovino tako marljivo in natančno v vsem popisal večidel po svoji lastni skušnji in svojem poizvedovanju. Pri tem je najpoprej pokazal hvalevredno krepost, ko je, da bi svojo domovino iz sence tujega neznanja na svetli dan dvignil, marsi-kako temno gorsko zijalko in jamo obhodil, marsikdaj pol noči ali pa vso noč s svojo budnostjo svetil, poleg tega pa je, da bi iz številnih listin in izvirnikov ali pa iz tega ali onega učenjaka ali spisa poročila pobral, prav gotovo Herkulsko delo opravljal in vse težave premagal. Po vsem tem je brez dvoma bil enih misli z zgoraj imenovanim Sallustom: »Pulchrum esse, bene faccere Reip. etiam bene dicere, haud absurdum.c Za to njegovo pomenljivo prizadevanje so mu tudi vsi znanstveni duhovi tudi drugod hvalo dolžni, saj bodo v tej knjigi spoznali marsikaj, česar doslej še nikjer niso brali. Zato se mi docela narobe zdi sodba tistih nekaterih, kateri pravijo, da je Kranjska odročen kraj, da je malo znana in da se zato ne splača, da bi se z njo kdo obširno ukvarjal. Prav zato namreč, ker je prava podoba in lega te dežele, katero sicer marsikaka zgodovinska knjiga vendarle omenja, doslej tujcem neznana bila, lahko njeno natančno odkritje znanjaželjnega znamenitega bralca zdaj toliko bolj lahko zabava in razveseljuje; zlasti še, ker je gospod glavni pisec te knjige svoje delo z mnogo znamenitosti napolnil in je marsikatero umetnino, ki jo je bila narava v nedri kranjske dežele skrila, s svojim peresom na ogled postavil. Ali naj morebiti rubin, demant ali dragocena biserna krona ne bo pogleda vredna zato, ker je poprej skrita bila v jami draguljev, ta pa z morskimi valovi pokrita? Ta knjiga pa ne bo samo v prijetno kratkočasje, temveč bo tudi v marsičem v pojasnilo in jasnejše poznavanje rimskih in drugih zgodovinskih knjig, zlasti pa bo popisovanja cesarskih dednih dežela od svoje strani prav dobro spopolnila. V njej bodo tudi rodovinoznanci morebiti našli še neznane jim družine in rodovine, saj Kranjska slovi po mnogoštevilnem plemstvu in mnogo ljudeh od stanu. Zaradi tega ne uvidim, zakaj učeno in znamenito oko gospodu glu -nega pisca za ta njegov tolike hvale vredni trud ne bi imelo vrednega visoke pohvale in zahvale. Ker mu pa obilica drugih njegovih opravkov ni dovolila, da bi bil vse, kar je, kakor čebela med iz cvetic, on tako pridno zbiral in s peresom v naglici spisal, nato sam še jasneje zložil in sestavil, je moje pero tega dela za vredno spoznal, zraven pa me je še milostno zaprosil, da naj tudi druge zgodbe in povesti, če so take vrste, kakor tudi kake opombe v boljše pojasnilo nekaterih stvari včasih dostavim. Nato je marsikaj, kar je pozneje v roke dobil ali zvedel, moral včasih naglo za menoj poslati, kar je moji ureditvi prepustil. To sem tudi, kolikor so mi časovni red za menoj poslanih stvari ter precej številne opombe dovoljevale, kakor upam, srečno in v njegovo milostno zadovoljnost uredil. To delo, ki je zaradi bogate in obširne vsebine močno narastlo, je razdeljeno v petnajst knjig, te pa spet v štiri glavne dele; izmed teh prvi trije deli obsegajo po štiri, zadnji pa tri knjige. Prva knjiga si prizadeva, da bi razjasnila prave glavne izvirke imena Kranjska — CRAIN, kakor tudi od kod je pravi pomen imena CARNORUM in CAR-NUTUM, pri čemer so različna druga mnenja tudi obravnavana in pretresana. Drugo knjigo je visokorodni gospod glavni pisec napolnil s splošnim popisovanjem in kratkim opisom imen in delov petih delov vojvodine Kranjske ter njenih meja, mest, gradov, trgov, vasi, prebivalcev, zemlje, njiv, polja, travnikov, gorovja, vinogradov, rek, jezer, studencev, jam, pošte, turških kresov itd.: a je včasih vmes dodal še marsikako zanimivost. V tretji knjigi opisuje ozračje, nevihte, bolezni itd., rastline, k čemur je dodal tudi obširno pripovedovanje o čarovnih zeleh in o letanju čarovnic. Nato je popisal rudnine in rudnike, in sicer močno na drobno daleč sloveči rudnik v Idriji, kjer tudi mnogo čudovitega pove o jamskih škratih in o sleparskem delanju zlata. Temu slede dragulji, razne vrste marmorja, živali, zlasti pa drugod malo znani polh, skupaj s povestjo, kako hudič polhe na pašo goni. Nato se vrste ptiči, veliki orli, ki ovce ugrabljajo itd., razna golazen in ribe itd. V četrti knjigi vodi bralca po mnogoštevilnih in nad vse znamenitih naravnih posebnostih, zraven različnih okamenin mu pokaže nekaj jam, ki jih je bila narava tako imenitno zgradila, da jih ničemur ni moči primerjati. Bralca odvede tudi nekolikanj s Kranjskega vstran v jamo S. Baume na Francoskem, in sicer ga vodi po poti, ki po njej ne le veselo hodi, marveč tudi veselo bere. Ob tej jami sem sicer v dolgi opombi omenil razne bogoslovne sodbe, ki pa sem jih pustil neodločene. Močno branja vredno je nato popisovanje Lueške jame in kako je zadnji Predjamski gospod Lueške rodovine življenje izgubil. Nadalje piše še mnogo čudovitega, o jamah in podobno. Potem prehaja na razne prečudno tekoče vode, čudovite studence in nekatera jezera neverjetnih lastnosti. Vmes je tudi po vsem svetu sloveče Cerkniško jezero, ki ga nešteti pisci kot kneza čudovitih jezer omenjajo in so ga nemalokrat popisovali. Ker nihče izmed njih natankih okoliščin ni s svojimi očmi preiskal, njihovo poizvedovanje še od daleč nobenega veselja ni bilo deležno, zaradi česar bralcu tudi niso mogli več sporočiti kakor tisto, kar so tako pičlo od drugih slišali. Zakaj to kranjsko jezero notranjosti svojih nedrij ni hotelo razkriti nikomur drugemu kakor kranjskemu gospodu, in sicer takemu, ki se je z neugnanim ogledovanjem in pridnim poizvedovanjem za to potegoval, ter je tako čast svojega popolnega odkritja zgolj samemu našemu gospodu glavne- mu piscu hotelo prihraniti. Ta je tukaj na več polah vse njegove lastnosti, jame in ribištvo v njem razgrnil in tudi druge, s tem sprožene spomina vredne povesti dodal. Zlasti omenja v 50. poglavju te četrte knjige prečudne lastnosti ježev, kateri v jamah tega jezera žive ter se na določen napev zberejo. Ker se je to njemu naravno, meni pa nenaravno zdelo, je ljubeznivo dovolil, da je moje nasprotno mnenje in vzroke zaslišal ter jih celo milostno v knjigo sprejel. Ker pa kot zelo resen in nad vse razumen gospod, dokler mu je mogoče, vzroke rad v naravi išče, zato je potem v enajsti knjigi, kjer popisuje mesto Cerknico, svojo misel še enkrat zelo bistro branil, nakar sem mu najpokorneje odgovoril, da bi še znamenitejše poročilo izvabil iz tega gospoda, ki ima v sebi celo zakladnico različnih skrivnosti. To upanje ni spodletelo. Zakaj, kakor skoro hočem sporočiti, mi je nato poslal svoj Pogovor o »paeto ex« in »implicito«, kjer je mnogo nenaravnih stvari in dogodkov. V peti knjigi so popisani stari prebivalci. V dvojnem dostavku so končno naznanjena tudi nekdanja mesta te dežele kakor najdeni stari denarji in kam-nopisi. V šesti knjigi gospod glavni pisec natanko beseduje o jeziku, šegah, svatovščinah, pogrebščinah in drugih navadah 'Kranjcev, prav tako tudi o kranjskih piscih. V sedmi knjigi piše o nekdanji poganski in sedanji veri Kranjcev, kakor tudi o vlaški veri. Kako je tudi evangeljska vera na Kranjsko bila zasajena, pa skoro spet izkoreninjena, o tem tudi obširno in natanko poroča. V osmi knjigi pripoveduje o redovih, svetnikih, patriarhih, škofiji, župnijah itd. Deveto je zasedel z dostojanstvi, gosposkami, sodišči in rodovinami. V deseti popisuje deželne kneze. Enajsta knjiga je poseben Krajepis, kjer mesta, gradove, samostane itd. popolneje popiše, kakor jih je bil v drugi knjigi popisal. V tej knjigi je tudi vzpodbujeni »pactum ex« in »implicitum« v vsej njegovi mnogoternosti razložil, vmes tudi različne nenavadne dogodivščine vpletel, kar bo, kakor upam, ta mali ovinek naklonjenemu bralcu priljubiti moglo. Dvanajsto napolnjujejo obmejni kraji na Hrvaškem in ob morju. V trinajsti pripoveduje kranjsko vojno in letno zgodovino pred Kristusovim rojstvom; v štirinajsti letne dogodke po Kristusovem rojstvu do avstrijske vlade; v petnajsti sledeče dogodke do letošnjega leta. Med temi knjigami sem sicer nekatere na milostno željo včasih z važnimi opravki močno zaposlenega gospoda glavnega pisca jaz sam spisal, da bi njegovo pero v drugih zato tem hitreje napredovati moglo; vendar sem mu vse v pregled pošiljal. Zato je pravično, če temu tako delavnemu gospodu, ki je s tem svoje slavno bleščeče ime v nesmrtnost vklesal, za njegov tolike pohvale vredni trud kot žlahtnemu, krepostnemu svetilu baronskega stanu in učenemu gospodu dolgo let plapolajoč ogenj njegovega življenja voščimo. Tako tudi jaz njemu nadvse lepo uspevajoče blagostanje kakor tudi vse hvale vredni vojvodini Kranjski pod orlovskimi perutmi njenega najslavnejšega vrhovnega poglavarja nevenljiiv razcvet od srca privoščim. ’llllllllll!llllllllllllllll!lllllllllllll!l!IIIIIIH^ Znano je, tla je najstarejša slovenska igra »Raj« ali »Paradiž«. Ljubljanski jezuitski dnevnik (diarium) omenja to igro večkrat. L. 1657. 22. januarja piše: »Rektor je na prošnjo nekaterim učencem dovolil, da smejo igrati igro ,Raj‘. Igrali so s slabim uspehom.« L. 1659. pravi isti dnevnik: »Prefekt (šolski ravnatelj) je dovolil, da smejo z igro ,Raj‘ okoli hoditi (circumire). To leto in 1660. so se prav dobro in dostojno vedli (valde bene et modeste); zato zaslužijo nadalnje dovoljenje.« L. 1670. 26. januarja je bilo dovoljeno osmim učencem uprizarjati »Raj«. V »Dom in Svetu« 1920, str. 308—310 sem pisal o tej igri, pa nisem mogel dognati, od kod izvira prevod te igre. Zdaj upam, da se mi je posrečilo najti sled. Raj ali Paradiž je ljudska igra, ki so jo v prejšnjih stoletjih zelo radi igrali in tudi zadnje čase v nemških alpskih krajih ni še zaspala, ampak jo ljudstvo vedno rado uprizarja. Nemci to igro imenujejo tudi »Igro o Adamu in Evi«, zato ker sta Adam in Eva glavni osebi te igre. Te igre so sestavljene večinoma v vezani besedi in združene z napevi, zato bi jih danes lahko imenovali operete. Nastopajo pa Adam, Eva, Bog Oče, Bog Sin, Angel, Lucifer, Belial in kača. Kakor v grških dramah spremlja tudi tu igro pevski kor. Igro je moral sestaviti duhovnik, ki je snov dobro premislil in zelo učinkovito vpeljal alegorični osebi Pravičnost in Usmiljenost. Nemci so imeli več podobnih iger in igro »Raj« v več raznih prireditvah. V novejšem času so jih začeli zbirati in natiskovati. L. 1891. je izdal dr. Anton Schlossnr iz Gradca knjigo: Deutsche Volksscliau-spile. In Steiermark gesanimelt. Na str. 1—31 priobčuje igro »Raj«, ki so jo igrali v Mitterdorfu v dolini Mu-rice na Zgornjem Štajerskem. Tako igro so gotovo dobili tudi jezuiti v Ljubljani in nekdo jo je poslovenil. Ker piše jezuitski dnevnik, da je prefekt dovolil osmim učencem igrati »Raj«, nehote vprašamo, zakaj samo osmim? Gotovo zato, ker je samo osem učencev prosilo, in zakaj samo ti? Zato, ker je bilo za igro potreba le osem oseb. Število osem pa nam daje ključ do izvirnika. V igri »Raj«, ki smo jo omenili v Sclilossarjevi izdaji, je v bistvu treba osem oseb, zakaj Sv. Duh in Belial se lahko izpustita, ker nimata važnih vlog. Luciferja je pa brezdvoinno videl brezoviški kmet, ki je z njegovo pomočjo svojo ženo pijanko spreobrnil, kakor pripoveduje Valvasor (glej Dom in Svet, 1920, 309). Kdo je to igro v slovenščino prevedel, ni znano. Leta 1920. sem izrazil slutnjo, da je to storil morda Schoenleben, ki je bil 1. 1656/57 ravnatelj jezuitske gimnazije v Ljubljani, ali pa o. Josip Zelenic (Selle-nitscli), ki je bil pesnik in je spisal latinsko igro »Theodosius junior«, ki so jo dijaki igrali 1. 1658. na čast deželnim stanovom kranjskim, ki so na svoje stroške sezidali novo gimnazijsko poslopje. Slovenski prevod igre je zgubljen. Tu naj sledi po izvirniku kratek posnetek. Kor pozdravlja poslušalce. Angel napoveduje igro. Bog Oče pripoveduje, kaj je ustvaril. Adamu vdihne življenje. Adam Boga zahvaljuje. Adam zaspi. Kor poje, da je Bog Adamu vzel rebro in ustvaril ženo. Bog Oče izroča Adamu zemljo v užitek, prepoveduje pa jesti od drevesa spoznanja. Adam in Eva sta srečna. Zavist pa navda Luciferja, Beliala in kačo, da nastopijo proti srečnima človekoma. — Kača pregovori Evo, da ugrizne prepovedani sad in ga da tudi Adamu. Kača se hvali, da je Luciferjevo zapoved natanko izpolnila, ker je preslepila prva človeka. Lucifer zahteva od Boga isto kazen za človeka, ki jo mora sam v peklu trpeti. Enako jo izjavlja Pravičnost. Hudobni angeli so grešili z napuhom, ker so hoteli biti Bogu enaki. Prav tako tudi Adam in Eva. Obenem pa sta ta dva kradla, ker sta vzeJa in jedla prepovedani sad. Tudi se ne moreta izgovarjali, da nista vedela za velikost prestopka, saj jima je Bog sam povedal, da bosta umrla, če bosta jedla. Greh pa povečuje okolnost, ker sta vedela, da škodujeta s tem vsemu potomstvu. Iz tega sledi, da nista vredna usmiljenja, ampak zaslužita večno kazen. Usmiljenost. Tvoje Veličanstvo je s padlimi angeli tako strogo ravnalo, da brez bridkosti ne morem misliti na to. Ali hočeš tudi s človekom tako ravnati? To bi Ti prizadejalo gotovo globoko bridkost. Potem bi bilo bolje, ko bi človeka nikoli ne bil ustvaril. Zato Te prosim, ne kaznuj človeka po njegovi krivdi, anipak odpusti mu greh. Pravičnost. To ne gre. Bog, Tvoje Veličanstvo, je izreklo besedo: »Če boš jedel, boš umrl.« Te besede ostanejo in se ne dajo spremeniti. Bog Oče. Res je, kar Bog reče, to ostane. Usmiljenost. Vsemogočni, pomisli pa, če Adama tako kaznuješ, pogubiš obenem ves človeški rod, na tisoče ljudi zaradi enega samega greha. To bo Tebi in meni povzročilo mnogo bridkosti. Saj je bil človek le od kače zapeljan. Tudi ni mogel misliti, da je že en sam sad tolik greh. Zato Te prosim usmiljenja. Pravičnost. Bog, če človeku greh odpustiš, bo človek potem še več grešil. Zato treba, da ga kaznuješ, ker bi sicer svet mislil, da sploh ni pravice, če Bog ne poplača in ne kazni po zasluženju. Usmiljenost. Ne prosim, da bi človek ostal brez vsake kazni, ampak da bi mu bila odpuščena večna kazen. Pravičnost. S samo časno kaznijo ne morem biti zadovoljna, ker bi ta ne bila primerna Adamovemu grehu. Ker je človek razžalil neskončnega Boga, zasluži neskončno, večno kazen. Pa recimo, da bi se zadovoljila s časno kaznijo, kako more Adam opravičiti sebe in svoj zarod, kako more dati, česar nima, kako more v življenje obujati, kdor je mrtev? Usmiljenost. Priznavam, da bi se Adam zase in za svoj rod ne mogel nikdar dosti pokoriti, zato pa prosim Boga, naj pošlje svojega angela, ki bo na zemlji zadoščeval za greh in rešil Adama satanovega jarma. Pravičnost. Ko bi se to zgodilo, bi moral biti človek temu angelu hvaležen kot svojemu Zveličarju in bi mu moral služiti z vsemi silami. Torej bi moral človek bolj služiti angelu kot Bogu. Usmiljenost. Mislila sem človeku koristiti, pa uvidevam, da ne angel ne človek ne more Bogu zadostiti za Adamov greh. Zato Te Bog na kolenih prosim, da Ti zadostiš za Adamov greh. Bog Oče. Kako naj Bog zadoščuje za Adamov greh? Gospod zn hlapca, sodnik za tatu? To bi bilo gotovo čudno. Adam je s svojim grehom zaslužil hudo kazen. Bog ne more trpeti. Adamu je namenjena časna in večna smrt. Bog pa ne more umreti. Usmiljenost. Ker Bog ne more ne umreti in ne trpeti, Te pa, Bog, prosim, da bi nase vzel človeško naravo in zadostil za Adamov greh. Pravičnost. To bi bilo v resnici čudovito. Adam je zaslužil kazen, Bog naj jo pa plača. Tega pač ne morem dovoliti. Ali ni tisočkrat bolje, da človek trpi, kakor da bi Bog moral prenesti najmanjše zlo? Usmiljenost. Čeprav je to na videz zoper čast Najvišjega, vendar bi mu služilo v največjo slavo. Takisto bi imeli angeli in ljudje povod, da bi Boga hvalili in ga za ta čudež neprenehoma zahvaljevali in božja pravičnost bi se tem jasneje pokazala, ako bi ljudje spoznali, da Bog rajši sam na sebi greh kaznuje, kakor da bi greh pustil brez kazni. Tudi bi se neskončna ljubezen, dobrota, modrost in vsemogočnost tem jasneje pokazala, če Bog tak čudež pripusti, ki presega vsako človeško pamet. Vem tudi, da bi ljudje v tem primeru Boga noč in dan zahvaljevali in mu z dušo in telesom služili. Zato usmiljeni Bog sprejmi nase to žrtev v svojo večjo čast in ugodi moji prošnji in spremeni svojo pravičnost v dobrotno usmiljenje. Bog Oče. Kakor resnično živim, nočem smrti grešnikove, ampak da bi živel in se pokoril. Lucifer. Gospod Sodnik, Tvojim besedam se pro-tivim. Ker sta Adam in Eva prelomila zapoved, ju zadene maščevanje. Oba sem uklenil v verige in ju ne izpustim. Bog Oče. Nimaš moči nikogar umoriti, zato ju izpusti iz vezi--------- Bog Oče. Da nebo in zemlja spoznata moje neskončno usmiljenje, odpuščam nehvaležnemu Adamu greh, da se bo pa božji pravici vedno zadoščevalo, pa dovolim, da ena božja oseba sprejme nase človeško naravo, da zadosti za greh. Bog Sin. Preljubi Oče! Da pomnožim Tvojo slavo, sem pripravljen sprejeti človeško naravo in zadostiti za človekov greh. Bog Oče. Drago mi je, ljubljeni sin, da vzameš nase trpljenje in smrt v zadoščenje za človekov greh. Bog Sin. Zadovoljen sem, če se Tvoja volja zgodi. Tvojo sveto voljo hočem spolniti in božji pravici zadostiti. Čeprav pa vzamem Adamu večno kazen, ga pa ne oproščam časne smrti in trpljenja. Sramujeta naj se svojega greha in iz raja ju spodim. Bog Oče. Prav je tako. Adam, kje si? Adam. Bojim se prikazati Tvojemu svetemu obličju. Bog Oče. Zakaj? Adam. Ker sem gol. Bog Oče. Kdo Ti je to povedal. Si mar jedel od prepovedanega drevesa? Adam. Eva, ki si mi jo dal za pomočnico, mi je dala prepovedan sad in jaz sem ga jedel. Bog Oče. Kje je ta žena? Adam. Tu poleg drevesa. Bog Oče. Zakaj si to storila? Eva. Kača me je zapeljala. Bog Oče. Kača, prekleta bodi, na trebuhu se boš plazila in prah žrla vse dni svojega življenja. Pravičnost. Razjarjena sem. Adamu ne sme kazen izostati. Ponižan mora biti, bežati iz raja na ne-plodovito zemljo in ves človeški rod mora v ponižnosti živeti. Bog Oče. Pravica naj se zgodi. Angel Gabriel pridi! Gabriel. Kaj zaukazuješ, Gospod? Bog Oče. Vzemi meč in spravi Adama in Evo iz raja. Gabriel. Pojdita zdaj iz raja, obdelujta polje v potu svojega obraza; Eva, veliko boš trpela s svojimi otroki, dokler se ne povrneta v prah zemlje, iz katere sta ustvarjena. Adam. Jaz ubogi človek, kaj sem storil, da sem tako kaznovan. Usmiljeni Bog, usmiljeni Bog, usmili se me in ne kaznuj jne večno zaradi enega edinega prestopka. Bog Oče. Gabriel, pojdi k Adamu in povej mu, da bo eden iz njegovega rodu prišel in odrešil človeški rod. Dr. France Stele: SRCE JEZUSOVO IN MARIJINO V UMETNOSTI Srce je simbol ljubezni. Ranjeno srce simbol požrtvovalne ljubezni. Mistično razpoloženje poznega srednjega veka se je poleg drugih nabožno vzpodbudnih zamisli oprijelo tudi misli na sedež in simbol najpopolnejše in najbolj požrtvovalne ljubezni, srce Odrešenikovo. Vzporedno s tem pa se je budila tudi misel na materinsko srce Marijino. Iz pobožne misli se je razvilo češčenje obeh najsvetejših src, to pa si je ustvarilo zunanjo pobudo v upodobitvi češčenega predmeta. Kakor se je v teku stoletij širilo češčenje teh src, tako se je razvijala tudi ikonografska, v podobi izražena predstava o Jezusovem in Marijinem srcu, dokler ni v zadnjih stoletjih dobila tiste, danes splošno razširjene in cerkveno potrjene oblike, v kateri jo poznamo iz naših cerkva in stanovanj. Vodilno vlogo pri tem je pa imelo češčenje in upodabljanje srca Jezusovega in se je upodabljanje srca Marijinega razvilo predvsem kot njegov odmev, po tesni notranji zvezi povzročena dopolnitev. Ker gre v obeh primerih za češčenje pravega, resničnega srca, ne samo njegovega pojma ali znaka, je razumljivo, da je tudi upodabljajoča domišljija nujno iskala resničnostne upodobitve obeh src. Pot k upodobitvi srca Jezusovega vodi preko pobožnosti k peterim svetim ranam Gospodovim, ki se je konec srednjega veka močno razširila, ker so petere rane, med katerimi je po Longinovi sulici Odrešenikovemu srcu zadana rana dobila osrednje mesto, pogosto upodabljali v lesoreznih podobicah. Tudi na rožnovenskih oltarjih, ki so bili priljubljeni konec 15. in v 16. stol., so vpletali med medaljone sv. rožnega venca podobe peterih ran. V 16. stol. se v poljudnih nabožnih knjigah upodablja Jezusovo srce obdano od trnove krone in prebodeno s tremi žeblji. Posebno pobudo za širjenje češčenja Jezusovega srca in za končno obliko njegovega upodabljanja ima prikazen plamenečega Odrešenikovega srca leta 1675. francoski redovnici sv. Marjeti Mariji Alacoque. Ni sicer res, da je bila ona sama iznašla ikonografsko obliko podobe Jezusovega srca, ker ni dvoma, da je dotlej že dve stoletji znana, zgoraj omenjena upodobitev našla svoj odmev v viziji. To dokazuje tudi nedvomno v smislu vizije narejena podobica, katero so novinke v samostanu Marijinega obiskovanja v Parelemonialu leta 1685. narisale za god svoji učiteljici sv. Marjeti Alacoque, kakor tudi prva, naslednje leto v kapeli istega samostana na oltarčku skupnemu češčenju izpostavljena upodobitev Jezusovega srca. Obakrat gre za ranjeno, z žeblji prebodeno, plameneče srce s križem na vrhu, obdano od trnovega venca. V 18. in 19. stol. se je češčenje Jezusovega srca naglo razširilo. Leta 1765. je po dolgem prizadevanju širiteljev tega češčenja papež dovolil poljskim škofom in nadbratovščini srca Jezusovega praznovanje posebnega praznika, ki se je kljub nasprotovanju jožefin-cev, janzenistov in prosvetljencev tako razširilo, da ga je 1856 papež Pij IX. proglasil za vso katoliško cerkev kot praznik duplex maius. Leta 1875. je sledila posvetitev vseh katoliških vernikov Srcu Jezusovemu, končno pa leta 1900. vsega človeškega rodu. Med Slovenci so to češčenje širili že ob času svete Marjete Alacoque jezuiti, klarise in uršulinke. Po jože-finski in janzenistovski reakciji pa so se za njegovo širjenje prizadevali posebno frančiškani. V Rušah je bila že 1692 kapela Srca Jezusovega, pri Sv. Frančišku na Stražah je bila 1702 ustanovljena bratovščina; isto leto je bila ustanovljena bratovščina tudi pri klarisah v Ljubljani; izredna priča tega češčenja v baročnem času pri nas pa je 1. 1737. zgrajena in po J. Voglu poslikana kapela Srca Jezusovega pri župni cerkvi v Laškem. V novejšem času smo dobili leta 1870. prvo cerkev posvečeno Srcu Jezusovemu v Repnjah; 1. 1883. je bila posvečena lazaristovska cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani; 1. 1941. pa prva slovenska romarska cerkev Srca Jezusovega v Drežnici pod Krnom. Od skromnega začetka po viziji sv. Marjete Ala-coque v duhu nekaj stoletnega izročila nadahnjenih prvih upodobitev v Parelemonialu je tudi ikonografija, način upodabljanja srca Jezusovega dozorel do svoje končne, danes splošno veljavne oblike. Podobo srca samega so v teku 18. stol. izpopolnili s tem, da so jo združili z upodobitvijo Odrešenika samega. Prvo pomembno upodobitev srca Jezusovega v dandanašnjem smislu je naslikal 1. 1780. italijanski slikar Pompeo Girolamo Batoni za novo, po portugalski kraljici Mariji Frančiški de Braganza v Lisboni postavljeno cerkev Srca Jezusovega. Slika, ki pomeni obenem enega doslej doseženih umetnostnih viškov te vrste upodobitev, predstavlja Jezusa v doprsni podobi z žarečim, s trnovim vencem ovitim srcem in križem na vrhu v levici, desna pa izraža kretnjo ponujanja tega srca verniku, •mmšmmrn Srce Marijino. Po načrtu Bare Remčeve vkleklala v čipke gdč. Pelhanova, strokovna učiteljica. 1943. Spominska podobica bratovščine Srca Marijinega v Mekinjah iz srede 18. stol. v katerega se ljubeznivo upirajo njegove oči. Batond-jevi podobna je slika Srca Jezusovega Francoza Flan-drina iz zač. 19. stol., samo da srce prosto plava pred prsmi. Tej obliki je sledila odslej večina umetnikov. Ta oblika je postala tudi cerkveno obvezna od 1. 1877. dalje, ko jo je rimska kongregacija obredov predpisala za upodobitev, s katero so zvezani cerkveni odpustki. Predpis pravi glede srca samega, da naj ima rano, naj bo obdano od venca žarkov ali plamenov, naj bo vodoravno opasano s trnovo krono, v plamenih nad njim pa naj se prikazuje križ. Dalje je določila ista kongregacija, da upodobitev samega srca, brez podobe Odrešenikove, ni dovoljeno staviti na oltarje; pač pa lahko služijo take upodobitve zasebni pobožnosti ali za okras oltarnih prtov, antependijev, taber-nakeljskih vratc in pod. Kot cerkvena podoba pa mora biti srce v ozki zvezi s podobo Odrešenikovo tako, da se javlja na nji kot glavni predmet. Srce se lahko nahaja pred obleko na prsih tako, kakor je zgoraj opisano; odlok iz 1. 1891. pa izrecno odklanja srce v levi roki, kakor ga je upodobil Batoni. Pri kiparskih upodobitvah naj se srce ne izrazi samo s slikarijo, ampak naj bo reliefno. Ti strogi predpisi umetniškemu izoblikovanju ideje sicer niso koristili, dosegli pa so to prednost, da se je umetniška domišljija, ki se je dotlej posebno v poljudni umetnosti, predvsem v nabožnih podobicah in ilustracijah izživljala v menjavanju simboličnih kombinacij, osredotočila na dolo- Podoba presv. Sren Jezusovega v ljubljanski stolnici iz okr. 1900. čeno obliko. Kakor je zgodovina umetnosti te ikonografske vrste doslej pokazala, se je poglobitev tikala predvsem čustvene vsebine ali vizionarne izrazitosti prizora, ako je šlo za intimni pobožnosti namenjene upodobitve; če pa je šlo za monumentalno, v zvezi z arhitekturnim okoljem učinkujočo upodobitev, so iskali naslona na izrazito monumentalne ikonografske formule cerkveno umetnostne tradicije, kakor je n. pr. sedeči Kralj slave ali stoječi Odrešenik; te so v najnovejšem času preoblikovali predvsem v duhu sodobnega pojmovanja Kristusa Kralja. Tako je v polkupoli apside cerkve na Montmartru v Parizu upodobljen monumentalen stoječ Kristus s srcem predpisane oblike pred prsmi, ki razprostira svoje z ranami opremljene roke široko v objem vernemu svetu. Tudi slovenska umetnost šteje kar nepregledno vrsto upodobitev srca Jezusovega prav od časa svete Marjete Alacoque do naših dni. Od kod pa se je vse netila nabožna domišljija naših ljudi pri te vrste predstavah, nam kažejo najraznovrstnejše upodobitve zamisli o Srcu Jezusovem, ki so še do nedavna kot podobice krasile molitvene knjižice naših očetov, mater in pramater, svetnih vernikov, duhovnikov, redovnikov g HASt TVOJE KRaUESTVO Pa Stane Kregar: Srce Jezusovo. in redovnic. Tu najdemo pogosto predpisom ustrezno upodobitev doprsnega Jezusa, ki kaže rane na rokah, pred prsmi pa ima plameneče srce. Našli pa bomo tudi majhnega Jezusa s kelihom, križem in trnovo krono z žarečim srcem pred prsmi. Drugod zopet je upodobljen stolu joči Kristus Kralj s srcem pred prsmi; ali stoječi Odrešenik pa celo Dobri pastir s srcem pred prsmi. Mnogo pa je tudi simboličnih upodobitev, ki prikazujejo Jezusovo Srce na križu, obdano od mučilnih predmetov. Po kmetskih hišah so bile razširjene tudi slike na steklo s podobo Srca Jezusovega. Naša likovna umetnost pozna nalogo upodabljanja srca Jezusovega že približno 250 let. Najstarejša taka slika se nam je ohranila pri uršulinkah v Ljubljani; naslikal jo je 1. 1702. za cerkev samostana klaris, ki so bile posebno vnete za novo češčenje, Franc Karel Remb. Predstavlja nam od oblakov in častečih angelov obdan oltarček s podobo žarečega Srca Jezusovega, naslikanega v smislu Marjetine prikazni; nad oltarčkom je monogram Jezusovega imena. V taki obliki so pri nas upodabljali srce Jezusovo v 18. stol., kakor o tem pričajo podobice in slike iz nabožnih knjig. Tako ga prikazuje tudi druga v uršulinskem samostanu v Ljubljani ohranjena slika iz zač. 18. stol., ki predstavlja na oltarčku v sredi Srce Jezusovo, nad njim monogram in še više kronanje Marije po sveti Trojici; na obeh straneh pa so v več vrstah svetniki in svetnice, ki kleče časte božje Srce. V 19. stol. pa se je tudi pri nas splošno uveljavila nova oblika, ki upodablja srce v zvezi s podobo 'Odrešenikov©. Tako ga upodablja tudi prva slovenska knjiga o češčenju srca Jezusovega Zlate bukvice od Srca Jezusovega, ki jih je 1842 v Gradcu izdal poznejši župnik pri Sv. Petru pri Mariboru Marko Glaser. V tej novi obliki so ga slikali Janez Potočnik, Matevž Langus, m. Jožefa Štrus OSU, Henrika Langus, Miha Stroj, Pavel Kuni, Fr. Kurz Goldenstein, Fr. Pustavrh, Šubici, M. Koželj, L. Grilc, Jos. Plank, A. Jebačin, S. Ogrin in nešteti drugi slovenski slikarji. Zraven pa se tu in tam še vedno uveljavlja tudi držanje srca v levici v duhu Batonijevem. Na navodilu za posvečevanje k Jezusovemu najsvetejšemu Srcu, izdanem v Ljubljani 1. 1875., pa je upodobljeno plameneče samo v duhu Marjetinega izročila, v obliki, kakor jo je dve leti nato predpisala kongregacija obredov. Tudi sodobni slovenski umetniki so pogosto upodabljali srce Jezusovo za privatno pobožnost, nabožno ilustracijo in za javno češčen je. Tako ga je Maksim Sedej upodobil do pasu pred pokrajinskim ozadjem; Stane Kregar dopasno pa tudi v celi podobi; France Kralj pa ga je skušal poglobiti na ekspresionistični način v kipu za pok. župnika Sadarja. Kiparsko sta ga poleg drugih upodobila posebno Božo Pengov in Boris Kalin. Izmed slovenskih reprezentativnih upodobitev se odlikuje zlasti Srce Jezusovo, ki ga je naslikal Ivan Grohar in se nahaja v škofijskem dvorcu v Ljubljani. Upodobljena je prikazen Srca Jezusovega v družbi Matere božje in sv. Marjete Alacoque zastopnikom slovenskega naroda. Okrog 1. 1900. je nastala slika poklonitve dveh skupin vernikov z Ljubljano v ozadju presv. Srcu Jezusovemu, ki je dolgo visela vsak prvi petek in prvo nedeljo v mesecu v velikem oltarju ljubljanske stolnice. češčen je in upodabljanje Marijinega srca je nastalo iz istih pogojev kakor češčenje srca Odrešenikovega in se je razvijalo v ozki odvisnosti od tega, tako da je po svoji zgodovini in po svoji umetnostno ikonografski obliki predvsem grce Jezusovo na linvo. njegov odsev. Fodobno cesce- dilu za posvečenje iz nju srca Jezusovega se je tudi leta 1875. Franc Karl Remb, Srce Jezusovo 1. 1702. naslikano za cerkev samostana klaris v Ljubljani. France Kralj: Srce Jezusovo. Janez Grohar: Posvetitev Srcu Jezusovemu. (Slika v škofiji.) češčenje Marijinega srca v sodobnem smislu razvilo v baročni dobi od srede 17. stol. dalje. Takrat so začeli ustanavljati bratovščine srca Jezusovega in Marijinega in je že 1.1669. bila predložena papežu Klementu IX. prošnja za proglasitev praznika Marijinega srca s posebno mašo. In kakor so na čast Jezusovemu srcu začeli postavljati oltarje, so to delali tudi na čast Marijinemu srcu. L. 1805. je papež Pij VII. dovolil p. Salv. Bongiju, generalu kongregacije Matere božje, praznovanje tega praznika; papež Pij IX. pa je končno proglasil praznik Marijinega srca kot festum duplex. Posebno oporo je dobilo to češčenje z 1.1838. v Parizu ustanovljeno nad-bratovščino svetega in brezmadežnega srca Marijinega za spreobrnjenje grešnikov. Nove pobude pa je dala temu češčenju najbližja sodobnost, ko je posvetitvi vsega človeštva Srcu Jezusovemu sledila posvetitev škofij, dežel in narodov Marijinemu Srcu s končnim ciljem, da se nazadnje tudi njemu posveti ves človeški rod. Upodabljanje Marijinega srca kot resničnega predmeta se je razvilo šele v 19. stol. v najožji odvisnosti od vodilnega in pozneje obveznega načina upodabljanja Jezusovega srca. Kakor za to obstajata tudi za Marijino srce dve obliki, podoba srca samega in podoba Marije z njenim srcem. Starejša doba pa je poznala samo srce v zvezi z raznimi samostojno veljavnimi Marijinimi upodobitvami kot simbol njene goreče ljubezni do svojih častilcev, pa tudi častilcev do nje, izražen s tem, da si vzajemno nudijo srca, katera drže v rokah. Primer tega pojmovanja imamo v podobici bratovščine Marijinega srca iz Mekinj iz srede 18. stol. Nad sliko samostana s cerkvijo je upodobljen baročni baldahin, pod katerim stoji v razkošni obleki Marija z Detetom v naročju, na levi in desni pred njo pa sveti Jožef in sv. Klara, ki kažeta nanjo. Vsaka izmed oseb ima plameneče srce v rokah, prav tako angela nad Marijo; s plamenečim srcem okrašen je tudi vrh baldahina. V baročni dobi so priljubljene Marijine podobe pogosto krasili s kovinskimi srci. S kovinskim srcem na prsih okrašena je baročna Marija Kraljica miru pri uršulinkah v Ljubljani; s takimi srci okrašene so bile razne božjepotne Marijine podobe, n. pr. Marija pomagaj na Prtovču, Marija na Šmarni gori in na otoku na Bledu ali razne podobe loretske Matere božje. V 19. stol. je končno prevladala upodobitev Marijinega srca kot pendant, dvojnik podobe Jezusovega srca, največkrat v doprsni obliki. Tako jo poznamo iz nabožnih knjig, s podobic, s slik na steklu, s slik na oltarjih itd. Kakor za Jezusovo srce samo, tako se je tudi za upodabljanje Marijinega srca uveljavil enoten način. Upodabljajo ga z žarečim srcem s plamenom na vrhu, ovitega z vencem cvetlic, namesto križa nad Jezusovim srcem je na vrhu lilija, ki poudarja njeno brezmadežnost; srce je prebodeno z mečem, ki označuje njeno materinsko bolečino. Kombinacije z znanimi marijanskimi ikonografskimi tipi so zelo različne. Najdemo jo označeno s srcem na prsih v prizoru podeljevanja škapulirja, pa tudi v prizoru s plaščem Marijinega varstva; njeno srce je s sedmerimi meči prebodeno, če gre za Marijo sedmih žalosti; združujejo srce tudi s podobo Marije z Detetom v naročju, tako da kažeta vsak svoje srce; predvsem pa je upodobitev srca združena največkrat z doprsno ali celo, stoječo podobo Marijino. V simboličnih podobah upodabljajo Marijino srce pogosto pod Jezusovim ali poleg njega v skupnem vencu na križu. V splošnem velja, da srce prosto plava pred prsmi, uveljavlja se pa tudi pod vplivom Batonijevega Srca Jezusovega način, ko Marija z levico drži svoje srce. V okviru takih kombinacij je tudi slovenska umetnost reševala nalogo upodabljanja Marijinega srca. Večina zgoraj omenjenih in še mnogo drugih, posebno poljudnih slikarjev je upodabljalo Marijino srce največkrat kot dvojnik k doprsni podobi Srca Jezusovega. Izmed sodobnih slikarjev opozarjamo posebno na dela slikarjev Sta- Fr.Smerdu: Spominska plaketa na posvetitev Srcu Marijinemu v letu 1943. neta Kregarja, Mare Kraljeve in Bare Remčeve ter kiparjev Fr. Smerduja in M. Kogovška. Bara Remčeva ga je upodobila v različnih tehnikah; na svojstven, ikonografsko na motiviko nabožnih podobic naslonjen način, tudi kot podobo doprsne bizantinske Hodigitrije (stoječe Marije z Jezusom v naročju), kjer oba vernikom kažeta svoji plamteči srci. Izmed večjih kompozicij je vzbudila posebno pozornost za glavni oltar župne cerkve v Cerknici leta 1943. izvršena slika Al. Perka. Slika prikazuje Marijo s srcem na prsih sredi slovenske vasi, ko tolaži pomoči proseče ljudi in jim ponuja rožni venec. Tako je ta slika nekak sodobni odmev Groharjevega Srca Jezusovega. Ko pregledujemo upodobitve Jezusovega in Marijinega srca v zgodovini nabožne umetnosti, nas preseneti najprej, da med slikarji in kiparji, ki so ju upodabljali, ni velikih imen umetnostne zgodovine ter da se večina teh upodobitev razvija bolj v znakovito pomenskem, literarno zgovornem in čustveno ganljivem smislu poljudno umetnostne tvorbe, kakor v likovno umetnostno kreativnih, izrazna sredstva umetnostnih strok osvajajočih zagonih umetnostnega ustvarjanja. Ako se umetnik loti te naloge, se je namreč največkrat ne loti iz lastne, umetniške pobude, ampak zaradi naročila, po pobudi od zunaj. Pri reševanju naloge je dalje vezan po posebnem namenu svojega dela in po uveljavljeni, za odpustke celo predpisani ikonografski obliki zasnutka. V vsakem primeru, naj gre za zasebno nabožni, krasilni ali monumentalni, spomeniško učinkujoči namen, je namen naloge nabožna, razmišljevalno vzpodbudna, čustveno ganljiva ali molilna uresničitev umetniške zamisli, ki je v zgodovini umetnosti dosegla doslej najvišji izraz v bizantinski ikoni. Posebna oblika ikone, versko ali bolje povedano molilno vzpodbudne upodobitve Jezusa, Marije in svetnikov pa se razvija izven naravno posnemajoče in čutno vabljive zakonitosti, po lastni zakonitosti od resničnosti abstrahiranih podob; take podobe ne smejo buditi našega zanimanja kot s čutno resničnostjo tekmujoče prikazni, ampak naj bude samo duhovno zanimanje zaradi idej, katere nazorno izražajo. Stara resnica je tudi, da nabožna umetnost ne stremi po naravno podobnostni oresničitvi, ampak samo po sugestivnem, učinkovitem izrazu, ki ga je zmožna tudi najpreprostejša umetnost, če je iskrena. Slika na steklu in nabožna podobica, ki imata tako velik delež v ikonografiji obeh najsvetejših src, sta idealno torišče te vrste umetnosti. Ne smemo pa iz tega zaključiti, da bi bila diletantska umetnost najprimernejša za reševanje takih nalog. Diletantska, zaradi zabave vršena umetnost se po svojih zmožnostih in uspehih razlikuje od primitivne umetnosti slik na steklu, pravoslavnih ikon in nabožnih podobic. Ne pozna namreč tistega strogega reda, ki označuje pravo umetnost na vsaki stopnji njenega razvoja, dočirn primitivna ima ta red in je deležna pravega in polnovrednega življenja likovne umetnosti. Ob nalogah nabožne, posebno pa molilne umetnosti pogosto spodleti M. Kogovšek: Družinska spominska plaketa na posvetitev Srcu Jezusovemu 1943. Lojze Perko: Posvetitev Marijinemu Srcu. (Oltarna slika v Cerknici.) tako visokokakovostnemu umetniku kakor diletantu, ne more pa spodleteti tistemu, ki se iskreno loti svoje naloge. Zato uspeh nabožne umetnine ni odvisen od tehnične popolnosti izdelka, pač pa od iskrenosti doživljaja in sugestivne učinkovitosti izraza dane umetnine. Svoja tehnična in formalna sredstva obvladujoča, umetniško iskrena umetna obrt v takih primerih pogosto bolj ustreže namenu kakor z naj višjo umetniško težnjo vršena visoka umetnost. Ker gre pri upodabljanju najsvetejših src za upodabljanje resničnih src Jezusa in Marije, je prav pri tej umetnostni nalogi spodrsek v banalno, versko vzpodbudno nekoristno resničnost tako lahko mogoč. Strogo otipljivi stvarnosti pokoreči se realist ne bo našel pravega razmerja do tega motiva, pač pa bosta z njim lahko dosegla najizrazitejše slikarske uspehe versko mistično razpoloženi ekspresionist in vizionarno nadarjeni impresionist. Špekulativno razpoloženi idealist pa bo imel hvaležno polje v oblikovanju simboličnih kombinacij, porajajočih se v pobožnem razmišljanju. Kulturno slovstveni jubileji v letu 1944 Tine Debeljak V tradicijo koledarjev spadajo že od nekdaj tudi važni jubileji, ponajveč obletnice rojstva in smrti za slovenski narod pomembnih mož, pa tudi obletnice raznih dogodkov. Za letošnjo priliko hočem poiskati v slovenski slovstveni kulturi nekaj jubilejev, ki se mi zde pomembni in vredni spomina v letu, v kar terega stopamo, in to zia razdobje pet sto let. 500 letnica Stiškega rokopisa Česa? Važnega spomenika naše predreformacijske katoliške kulture, dokumenta uporabe slovenskega jezika v cerkveni rabi ter sodelovanja Čehov pri redkih ohranjenih zapisih slovenskih tekstov pred Trubarjem. Mislim na oni del tako imenovanega Stiškega rokopisa, ki ga postavlja najboljši poznavalec predreformacijske kulture med nami prof. dr. Ivan Grafenauer v čas »okoli leta 1440«, poljski paleograf dr. Korze-nowski pa v »sredo 15. stol. ali kaj malega prej«. Ker par let sem ali tja ne igra pri razdobju pol tisočletja nobene, vloge, lahko govorimo o petstoletnici tega zapisa, ki ga je napisal v stiškem samostanu, tem kulturnem središču ne samo Dolenjske, temveč velikega slovenskega teritorija, češki menili, bežeč pred husiti iz svoje severne, domovine v slovenski sorodni samostan, kjer si je zabeležil z nekaterimi znaki češkega jezika nekaj javnih molitev, ki jih je tisti čas nujno moral znati, če je hotel uspešno pastirovati med Slovenci. In tako je zapisal s to pisavo v obledeli zvezek, ki se sedaj hrani v ljubljanski vseučiliški knjižnici, med drugim tudi obrazec glavne spovedne molitve ter začetek slovenske velikonočne pesmi, ki se je tedaj in še pozneje pela v naših cerkvali. Takole je tedaj molil kesanje slovenski človek (v sedanjem črkopisu): Ja se odpovem hudiču inu nega dejlam inu vsi nega ho-farti inu se izpovem inu dlžan dam našimi gospodi itd. Ja se dlžan dam, kir sam to prelomil, kar sem oblubil, kadar fam karlt priell kyr lam fe od buga obarnyll yn\v od nega zapuvidi, kir sem Boga zatajil z mejmi hudejmi dejli inu sem se volnu udal ti oblasti tiga hudiča... itd. Ja se dlžan dam, kir sim grešil uso to grdobo, ki se more flovik ogrditi inu omrziti pruti Bogu inu nega Svetikom, s to sem je čestu inu gostu moje telu inu mojo ubogo dušo ogrdil itd. Prepis rokopisa črko za črko: Ya ze ad pouem chudiczu ynu nega deylani ynu vly nega liofarti ynu ze yzpouem ynu dalfan dam naffymi gofpodi etc. Ya ze da lian dam kyr fam to prelomil kar fam oblubil kadar fam karlt priell kyr fam od buga obarnyll ynw od nega zapuwidy kyr Tam boga zatayll Smeyini chudeymi deyli ynw fam ze vol inv wdall ty oblafti tyga chudicza. Ya se dalfan dam kyr Iym greyffill wzo to gardobo kyr se more tflovvik ogardity ynu omarzitv pruty wogu ynvo nega Svetikom Sto fam ye rzefthu ynvo goftu moye tellu ynvo moyo wuogo dulcho ogardyll etc. Tako je molil slovenski človek javno kesanje za duhovnikom, ki mu ga je bral z lece v cerkvi ter se obtoževal vseh grehov, tudi da je kriv (dolžan dam), da ni svetil »svete nedelje, svete sobotne večere in svete dni, kakor bi moral, svete kvatre in druge postne dni ni pokore delal, da ni dajal dolžne pokorščine očetu in materi, gospoščini in fajmoštru, duhovnemu očetu in pridigarju, kakor bi po pravdi dolžan bil, da ni dajal desetine in premalo pazil pri pridigah itd.« ter prosil spovednika za odvezo od teh in takih grehov. Ko beremo to spoved sedaj, občutimo jasno, kako smo po molitvi zvezani prav s početki našega pokristjanjenja pred več ko tisoč leti. In še to: prav kot da je ta molitev za danes, ko vsa domovina prinaša molitev za spravo in žaljenje, ki ga naša domovina v toliki meri s svojim novim poganstvom prizadeva božjemu Odrešeniku, vsem svetnikom in svetnicam božjim, ki naj tudi nam — po besedah stiškega zapisnika — »račijo prositi našega Gospoda, da mi on rači dati odpustek vsili mojih grehov in me rači naprej pred grehi varovati in mi rači po tem životu večni leben dati«. In po tej javni spovedni molitvi za Članek je sestavljen predvsem iz gradiva, ki pa nudi Slovenski biogr. leksikon, ter po najnovejših monografijah (Grafenauer, Bupelj itd.). veliko noč pred 500 leti, je tisti duhovnik zapisal tudi staro zmagoslavno velikonočno pesem: »Naš gospud je od sinrti vstal od nega britke martrc nam je se veseliti on nam hoče k trošti biti — kyrie elejson!« V tedanji pisavi: 'lit' tepst 'p Iz Stiškega rokopisa: pesem Jezus je od smrti vstal... (DS 1916.) »Nat gofpud ye od Iinerti fhval od nega brittke martre nam ye le ve leliti ona.ni chocztsche trofti biti kyrie eleison.« Ta pesem se je pela po cerkvah, kakor poroča Trubar, od velike noči do binkošti in še za Slomškovega časa je bila živa v cerkveni uporabi. Tako se ob tej petstoletnici spominjamo tiste predreformacijske katoliške cerkvene kulture, ki je že pred zapisi frisin-ških spomenikov (okrog 1.1000) od Karla Velikega dalje (814) uporabljala za svoje dušno opravilo slovenščino v cerkvi, in pridigi, čeprav ni ohranjeno v današnji čas mnogo pisanih, nič pa tiskanih dokazov. Toda ta krščanska kultura živi v vsej naši duhovni tradiciji. 400 letnica Leta 1544.? Ni se rodil ne umrl tedaj nobeden pomembnejši literarni delavec slovenski, toda pomembno je to leto zato, ker se je tedaj izvršila sprememba na škofijskem sedežu v Ljubljani: umrl je škof Frančišek baron Kacijanar pl. Kacenštajnski, ki je vladal ljubljansko škofijo od 1.1437. dalje in se. je dal na smrtni postelji (umrl 31. marca) obhajati pod vplivom protestantizma pod obema podobama; s tem, da je imenoval dva protestanta za izvršitelja svoje oporoke, je jasno pokazal svoje nagibanje k novi luteranski veri. (Bil je brat znanega vojskovodje Ivana Kacijanarja, ki ga je v bitki v Kostajnici ob Um 1.1539. umoril Nikolaj Zrinjski.) Tudi prednik škofa Kacijanarja, škof Ravber, je kazal baje simpatije do novih reform. Za vladanja teh dveh škofov se je začelo v Ljubljani protestantsko gibanje, ki ga je netil še vpliv tržaškega škofa Bonoma, vzgojitelja Primoža. Trubarja. Tudi Bonomo se je na smrtni postelji (1547) dal obhajati pod obema podobama v smislu protestantskih zahtev. Naravnost v protestantizem pa je prestopil koprski škof Vergerij. Pravi zarodek slovenskega racionalističnega pojmovanja verskih resnic in reformnega gibanja v Cerkvi, ki je pozneje pripeljalo do preloma s Cerkvijo, pa pomeni ok. 1.1535. prihod Trubarjev iz Trsta v Ljubljano za stolnega pridigarja k sv. Miklavžu. Ker je kazal najočitnejši odpor proti zidanju cerkve na Sv. Gori pri Gorici (1539), ga je deželni glavar pregnal ter je bežal v Trst, od koder je 1. 1542. prišel v Ljubljano za stolnega kanonika in začel zbirati okoli sebe ljubljansko protestantsko družino. V njej so bili še kanonika Mertlic in Wiener ter več laikov. Smatrali so se^ še za člane Cerkve, dasi so — kot našteva lit. zgodovina — že trdili, da sv. maša nima nobene cene niiti za žive niti za mrtve; da si z dobrimi deli ne preskrbiš nobenih zaslug; da je božja služba, v kolikor se ne da izpričati iz evangelija, malikovanje; da Mariji ne gre nobeno češčenje, da naj molimo k Bogu in ne k svetnikom; da procesije nimajo pomena; da so vigilije za mrtve nepotrebne; da pri spovedi ni treba navajati imenoma grehov; da so romanja praznoverja; da je že preveč cerkvi ter da je treba deliti sv. obhajilo pod obema podobama. Tak je bil duh te družine, ki se je v teh letih zbirala v Ljubljani in si pridobivala privržencev med laiki in duhovniki; nje duhovni predstavnik je postajal kanonik Trubar, ki je že tu v Ljubljani mislil, »s kakimi puštobi to našo besedo bi mogli prou, po tej ortografiji štaltnu inu zastopnu pisati«. V času tega začetnega gibanja, ki sta ga trpela škofa Ravber kakor Kacijanar (ta ga je naravnost podpiral), je bil 1. 1544. imenovan za četrtega ljubljanskega škofa slovenski kra-ški sin Urban Tkalec, ki si je po tedanji humanistični šegi po-latinil ime v Textor. Ta škof je bil zopet odločen katoličan. Bil je najprej dvorni kaplan na Dunaju, od 1.1541. pa spovednik kralja Ferdinanda, najodločnejšega zaščitnika katoličanov v Avstriji. Spremljal ga je vsepovsod: v Prago, Bratislavo, v vojni tabor pri Wittembergu itd. Kot škof je še vedno bival na Dunaju, le ob važnejših škofijskih opravkih je prišel v Ljubljano, da je birmoval in posvečeval. Dopisoval si je s sv. Ignacijem Lojolom ter si je zelo prizadeval, da bi zajezil protestantski val tako v Avstriji kakor tudi v Ljubljani. Svetoval je cesarju, da je poklical jezuite na Dunaj 1. 1551., tedaj ko je izšla že prva slovenska protestantska knjiga. Tudi v Prago jih je vabil. Zelo si je prizadeval, da bi se ustanovilo na Dunaju centralno duhovsko semenišče. Na cesarskem dvoru je občeval prijateljsko s sv. Petrom Kanizijem, apostolom protireformacije. Postal je dunajski dvorni pridigar. L. 1557. se je odpovedal ljubljanski škofiji ter je 1. 1558. umrl v Donauworthu, ko je spremljal cesarja, vračajočega se z državnega zbora v Frankfurtu. Pokopan je na Gornjem gradu. Ljubljanski protestanti so se kljub jasni orientaciji v smislu Lutra še vedno obnašali tako, kot da gre za obnovo in reformo v okviru Cerkve: še vedno so maševali. Škof Tekstor je kazal mnogo volje, da zavre protestantizem v Ljubljani, v čemer mu je pomagal kanonik Nikolaj Škofič, in to tem bolj, čim bolj je Tridentinski cerkveni zbor v 1.1545. poudarjal razlike med Cerkvijo in novim reformnim učenjem. Serija protilutrovskih patentov deželnega kneza je rastla in katoliški cesar je v 1.1847. zmagal nad protestantskimi šmalkaldci. Tedaj je tudi Tekstor posegel v ljubljanski kor: zaprl je kanonika Wienerja inMertlica, ki je v ječi umrl, Trubar pa se je nekaj časa skrival po Kranjskem, potem pa pobegnil 1.1548. v Nemčijo, od koder je ziačel pošiljati prve slovenske knjige 1.1551. Tako je Tekstor postali prvi obnovitelj katolištva, storil prvo odločno gesto, da reši narod razkola, ko je bil še čas; Trubar pa je postal vodja verske revolucije, pa tudi ustanovitelj slovenske književnosti. Vse to pa je bilo v vzročni zvezi z imenovanjem najzvestejšega svetovalca cesarja Ferdinanda in odločnega katoličana Tkalca-Tekstorja za ljubljanskega škofa v 1.1544. Torej vsekakor pomembna štiristoletnica. 360 letnica Dalmatinove Biblije V zvezi s protestantizmom lahko omenimo, da bo v 1.1944. minulo tudi 360 let, odkar sta izšli najvažnejši knjigi slovenskih protestantov, namreč Dalmatinov celotni prevod Biblije, »tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta«, ter Bohoričeva prva slovnica slovenskega jezika Arcticae horulae (Zimske urice), ki sta izšli obe 1.1584. v Wittembergu pri tiskarnarju Kraftu v založbi knjigarnarja Seelfischa. To sta temeljni deli slovenske protestantske književnosti, ki sta po svoji tradiciji živeli še dolgo v katoliški čas. Veličastna Dalmatinova Biblija je tedaj pomenila tisto knjigo, ki naj bi pri Slovencih imela tak pomen, kakor ga ima za Nemce Lutrov prevod sv. pisma, temveč je tudi hotela utrditi in ugotoviti pravilno slovensko pisanje, ki je bilo tedaj še zelo neenotno in majavo. Zato se je pred prevajanjem sestala posebna komisija slovenskih slovničarjev in protest, predikantov, književnikov v Ljubljani (1581), ki je utrdila pravila. Med njimi je imel glavno besedo rektor protestantskih šol Adam Bohorič, ki se je nato lotil pisanja slovenske slovnice ter jo dovršil prav tako v 1.1584. Dalmatinova biblija nosi posvetilo, datirano 1. jan. 1584 v Wittembergu ter je posvečena- »blagorodnim, plemenitim, hrabrim, poštenim, razboritim, častitim in modrim gospodom, grofom, baronom, vitezom, plemičem, meščanom in vsem vernim kristjanom, ki prebivajo v kneževinah Štajerski, Koroški in Kranjski z vključenimi gospostvi Slovenske marke, Metlike; Istre in Krasa«. Ta uvod, ki je pisan v nemščini, je izrazito luteranski, apologija reformacije. Citiramo ga po prevodu profesorja dr. Rupla. Zanimiv pa je odstavek, kjer govori o »milosti, ki jo je naklonil Gospod Slovencem«, da so dobili knjige v svojem jeziku, kajti »tudi slovenski jezik, ki je običajen v teh '1 s s. LVKESHA C+X EV ANGELI S K. VSI S. LAiKesna sapuiar L CAP1TVL. iOTEHMAL KADAR se i£ N V H W 1< <:• n. . ------- ..... -------S '< « rr, « * JK? »..■» ■ «a fst&o #«*hW ’*sva**■*><• ju« «»> Saj m > kje v&sll«! g? t:A # ; Nisij«* & '/■&**«■ ix>4f,hizsss£t : & Sv&fc jarci C a* ■ ■ *•«£* - Stran iz Dalmatinove Biblije (1584). (Iz knjige: Rupel, Prot. pisci.) deželah, se niti ni pisal niti spravljal na papir, a to ne morda pred sto in več, ampak še pred kakimi tridesetimi leti. Mnogi ljudje so tudi menili, da se ta jezik zaradi svoje posebne v drugih jezikih težke izgovarjave nekaterih besed ne bi dal prav spraviti v pero in tiskati z latinskimi črkami, še manj pa, da bi sc v njem mogla prevesti vsa biblija. I11 to je tembolj obža lovati, ker ni slovanski jezik skrit v kakem kotu, ampak je danes v razmahu po mogočnih in mnogih kraljevinah, čeprav razdeljen v nekaj dialektov; kajti danes govore slovanski jezik ne samo tisti, ki prebivajo na vsem Kranjskem, Spodnještajerskem, Koroškem in sosednjih deželah, kakor na Hrvaškem, v Dalmaciji in Slovenski marki, na Krasu, v Metliki in v Istri, ampak tudi Čehi, Poljaki, Rusi, Ukrajinci, Bošnjaki, Vlahi in skoraj večji del ljudstev, ki jih je naš dedni sovražnik Turek šiloma odtrgal od krščanstva, tako da je celo na turškem dvoru poleg drugih jezikov, ki so v Turčiji na splošno in tudi v pisarnah v rabi, slovanski jezik med glavnimi. In vsa našteta slovanska ljudstva morejo naše narečje, če 'se prav govori, izgovarja in piše, čisto dobro in mnogo laže dojeti in razumeli kakor mi njihovo zaradi njihove težke in svojevrstne izgovarjave in pravopisa; tako uči skušnja.« To je pisal leta 1584. 8. januarja je bil ves obračun za tisk Biblije končan, potem pa so jo iz Nemčije spravljali v Avstrijo v — sodih, kajti prepovedano je bilo prepeljavati protestantske knjige v katoliško Avstrijo. Od več strani so tako knjige prišle v Ljubljano, kjer so jih razpečavali deželni stanovi, glavno ravnatelj protestantskih šol Adam Bohorič, ki je imel veliko besede pri Dalmatinovem pravopisu in besedi. Tako je leta 1584. izšlo najvažnejše delo slovenske protestantske književnosti v krasni opremi in tisku v Nemčiji, delo, ki je imelo še dolgo dobo velik vpliv na vse slovenske prevode svetega pisma, tudi katoliške. Bohoričevih Zimskih uric. Prav tega leta je izšla tudi druga zanimiva in važna knjiga slovenskih protestantov, namreč slovnica slovenskega jezika pod naslovom Bohoričeve Arcticae horulae (Wittemberg, 1584). To se pravi po slovensko: Zimske urice... Je to prva slovenska slovnica, kot slovnica sicer šibko delo, toa.jti vse preveč je naslonjena na latinski jezikovni mehanizem, toda važna zaradi tega, ker je z njo slovenski jezik dobil poskus prve ureditve. Zanimiva pa je tedanja slovenska zavest. Ta se kaže predvsem v latinskem uvodu, ki ga je v slovenščino lepo prevet prof. Sovre in nosi naslov: »Svetlih štajerskih, koroških in kranjskih veljakov sinovom, vsej plemeniti viteškega stanu mladini kratek predgovor.« Tu najprej govori, kako je znanje jezikov splošno koristno in potrebno, nato pa preide na slovenski jezik, da pojasni povod in namen knjižice. Ker je uvod zelo dolg, po-natiskujemo samo glavne odstavke, ki nam lepo označujejo tedanje poznanje slovanskega sveta kakor si ga je Bohorič pridobil v Nemčiji, ter tudi netočnosti tako v etnografskem pojmovanju kakor etimologiji. »Ker nekateri o slovenskem jeziku nespoštljivo sodijo,« bo on zato povedal nekaj več o Slovanih. Takole pravi: Stran iz Bohoričeve slovnice (1. 1584.) »Zimske urice...«: abecede (glagolska, cirilska, latinska...) (Iz knjige: Rupel: Prot. pisci.) »Pod imenom Slovanov jaz ne zaobdržujem nemara kakega v zakotnem kraju skritega, v določnih in to le ozkih mejah zaprtega ljudstva, pod tem imenom razumem in zaobsegam marveč vse pokrajino in ljudi, kateri koli ali slovenski govore ali se jim očitno vidi, da jih veže zbog pretežno ujemajočega se besedišča bodisi nekako svaštvo bodi krvno sorodstvo s slovanskim jezikom. Vsi pa, ki so dosihmal pisali zgodovino in preiskovali v njej izvor in običaje ljudstev, vsi soglašajo v tem, da so Hcneti, Veneti ali Vencdi, Vindi, Vandali in Slovani isto ljudstvo ter enega in istega izvora. Zakaj če prideneš temu ljudstvu katero koli naštetih imen, našel boš, da isto pomeni. Vsi ti pridevki jim namreč pripadajo po seliščih, ki so jih po-gostoma in velikokrat premenili, samo zadnji pridevek Slovanov je dobilo to ljudstvo po zaslugi za slavna dela. Kajti slava pomeni našim ljudem isto, kar glorija, in od tega se Slovani imenujejo tako rekoč hvalni, častni in slavni. Saj pač prvotnega pomena kaki besedi ne utegne nikjer nihče pravilneje razložiti nego iz lastnega jezika katerega naroda... Jasno je torej, da so prejeli Slovani ime po slavnih delili. A to ime pri našem ljudstvu ni bilo puhlo. Kajti občna zgodovina vseli časov izpričuje, da je bil ta narod slaven po svojih vojaških vrlinah in mnogim drugim ljudstvom strah in trepet. Celo oče zgovornosti, Cicero, tega na nekom mestu ne prikriva, ko pravi: ,Dalmati so zmeraj sloveli za bojevito.1 Saj naroda z enakim jezikom ne ločim od našega.« Nato govori o starosti Slovanov, ki je »silno stana«. Ze v boju za Trojo so prišli Heneti na pomoč svojim grškim sosedom, «S oE OKtaoGRA- "A ftlvie sie in Krain, in dem oest. Littorale, in der Grafschaft Gorz, 200 let po protestantski Bibliji katoliško Japljevo Sveto Pismo 1.1784. (Naslovna stran.) SVETU PISMU NO VIGA TESTAMENTA. Id eft: BIBLIA S A C R A NOVI TESTAMENTI Adprobatione if Confen/u. CELSISSIMI ET REVERENDISSIMI DOMINI DOMINI CAROLI S. RI. PRINCIP. AC EPISCOPI LABACENSI5 E COMITIBUS AB HERBERSTEIN &C. IN Slavo-Carniolicum idioma translatum PER GEORGIUM JAPEL, Carniolutn Lithopolitanum Fundationis CurataeSchil-iingianse ad S. Petr. in Suburbio Direftor. Celfiflim. ac Revercnd.Principis Episcopi Labacenlis Confillorialcm. BLASIUM KUM£RDEY, Carniol. Veldcnfem Csef. Pveg. Direftorem SchoUe Normalis per Ducat. Carn. ejusdemque Confiliarium. P A R S PRIM A. IABACI, ’ Typis Joan. Frid. Eger. 1784. in Steyermark und Kiirnten gesprochen wird, oder vielmehr gesprochen \verden solite, dann wie sie von den Kroaten, Dal-matiern, Slavoniern, Biihmcn, Polen und Russen leicht ver-standen vverden kann. Še zanimivejši pa je rokopisna apologija slovenščine, ki jo je napisal za grofa Franca Jožefa Wurmbranda, deželnega glat-varja Kranjske in Koroške, dne 12. decembra 1799: Be-antwortung der Frage: \Velclie aus den verschiedenen slavi-schen Sprachen man der Jugend zur leichtcrn Verstiindniss der Russischen, Polnischen, Bohinischen, Dalmatinischen, Kroati-schen, Krainerischen und iibrigen slavischen Mundartcn bey-bringen solle?« Odgovor: za ta namen je najbolj primerna »kranjščina«. Ona je — poročam po Biografskem leksikonu — namreč pravi primarni (Hauptsprache, Muttersprache) zaradi 1. svoje starosti; 2. ker se v njej imena stvari najlepše prilegajo naravi teh stvari; 3. ker je enakomerna, kakor najstarejši jeziki sveta, n. pr. grščina, hebrejščina; 4. ker je slikovita in kaže pravi pomen bolj v podobi, ne pa v dobesednem smislu; 5. zaradi neke posebne preprostosti v vseh delih govora. Zato se naj splošno uvede praksa, ki vettja že od nekdaj v tržaškem in kranjskem plemstvu, da se naj otroci že v nežni mladosti od slovenskih služkinj naiučijo njih jezika in postanejo tako dvojezični. Vladarji pa naj ustvarijo učeno družbo po zgledu Della Crusca, ki bi naj 1. dognala vsem Slovanom umljive skupne besede; 2. izdala univerzalen slovanski besednjak; 3. splošno analitično slovnico slovanskih jezikov; 4. priredila za vse Slovane uporaben, enoten črkopis; 5. izdala diferencialne slovnice slovanskih jezikov, pisane za Slovane. Nato obširno dokazuje, kakšno korist bodo imeli ljudje, ki se bodo na podlagi slovenščine posluževali teh sredstev, na raznih poljih: v znanosti, trgovini im- politiki. Zgodovinski dokaz za to niso samo razni Kranjci po tujih deželah (imenuje Voglarja, Lamberge, Erberge itd.), ampak tudi on sam, čigar pridigo so poljski in slovaški huzarji 1797 v Naklem z umevanjem poslušiatli. To so zanimivi predlogi preporoditeljskega entuziasta, ki postavlja slovenščino za osnovo vsem ostalim slovanskim jezikom, skoraj da za neke vrste skupni medsebojni občevalni jezik Slovanov. Da pa so učeni ljudje v Ljubljani spoštovali delo Jurija Japlja, je dokaz to, da je bil elan obnovljene Akademije Opero-zorov, ki jo je kot njen tajnik 1.1781. obnovil v Ljubljani. Bil je elan tudi goriške akademije Arkadov ter ja za peterburški slovar (1790) pošiljal slovenske besede. Bil je tudi dober župnik na Ježici, kjer se je trudil za povečanje cerkve, postavil novo župnišče in se mnogo ukvarjal s sadjarstvom. Bil je velik delavec prosvetljene dobe, nadahnjene z libe^ railnim janzenizmom in jožef inizmom: duhom, ki je zajel skoraj dva rodova duhovnikov ljubljanske škofije. Kako globoko se je zakoreninil janzenizem, je dokaz to, kako je ta rod preganjal n. pr. Barago, ki se je navzel na Dunaju zopet romantičnega čustvenega cerkvenega duha in se trudil v Šmartnem pri Kranju z uvajanjem pogostejšega sv. obhajila ter opravljanjem takih pobožnosti, kakor so sv. rožni venec, sv. križev pot in procesije. To pa je bil že zopet nov duh XIX. stol., stoletja romantike. 100 letnice a) STOLETNICI DVEH SMRTI. 1. Jernej Kopitar. Leta 1814. sta med Slovenci umrla dva navdušena pristaša nemške romantike in Ilerderja. še posebej: Jernej Kopitar in Urban Jarnik. Jernej Kopitar je poleg očeta slavistike Čeha Dobrovskega gotovo največji slavist v prvi polovici XIX. stol., naravnost ustanovitelj dunajske slavistike. Izšel je iz tistega kroga, v katerem se je gibal tudi Japelj, namreč iz družine največjega slovenskega preporoditeljskega mecena v Ljubljani, italijansko-slovenskega barona Zoisa, ki si ga je že zgodaj izbral za svojega tajnika in 'varuha mineraloških zbirk. Z njim se je seznanil, ker je poučeval otroke njegove sestre- in zanje tudi priredil Kotzebujevo igrico »Tinček, Petelinček«, ki pa se ni ohranila. Ko je potem poučeval konteso Belegarde v slovenščini, je prišel na misel, spisati slovensko slovnico, in to v neikaki tekmi z Vodnikom. Se preden jo je končal, je odšel na Dunaj, kamor g>at je poslal Zois na pravniške študije. Že kot Zoisov famulus je bral Herderja in se naivdušil za slovenistiko in slavistiko, kakor jo je tedaj gojil Dobrovsky, urednik »Slavina«. S priporočilom Zoisovim pa je na Dunaju takoj stopil v stike z vplivnimi slovanskimi učenjaki ter postaj s svojo originalno, v več jezikih pisano Korespondenco naravnost živa zvezal z vsemi tedanjimi slavisti ter kmalu njihovo središče. Dopisoval si je z Goethejem, s Petrovičem Njegušem, Schleglom in Grimmom ter vsemi slovanskimi učenjaki. Vsem je dajal nešteto pobud za jezikovna in kulturna prizadevanja med svojimi narodi. To svojo plodno iniciativnost in zvezo je lahko vzdrževal in izpolnjeval, ko je dobil mesto uradnika dvorne knjižnice na Dunaiju, kjer je ostal do smrti ter postal zadnje leto celo njen prvi kustos in vladni svetnik. Medtem je odšel samo na kratka potovanja; reševal je v Parizu knjige, ki so jih Napoleonovi vojaki oropali iz Dunajske knjižnice; dve leti pa je preživel v Rimu, kamor je šel v Vatikan organizirat starocerkvenoslovansko stolico pri Ukrajinskem zavodu v okvirju Propagande ter je tedaj tam pripravljal za prevzem te stolice našega misijonarja Knobleharja. Medtem pa je izpisoval stare slovanske rokopisne spomenike iz vatikanske knjižnice. Toda iz Rima se je vrnil že bolan ter je umrl 1.1844. na Dunaju, ko je še prej bil okraden po vdovi rojaka advokata Jenka za 20.000 srebrnih goldinarjev. Pokopali so ga na Marksovem pokopališču, mu postavili spomenik, za katerega je še sam sestavil latinski napis, potem pa) so prenesli njegove zemske ostanke 1.1897. v domovino s spomenikom vred. Zdaj počiva na Navju med nesmrtniki slovenske kulturne tvornosti in slovenskega imena. * Za ta spomin stoleitnice smrti naj samo v nekaj potezah podamo njegovo delo in njegov duhovni profil. Njegovo prvo in za slovenski preporod najvažnejše delo je v nemščini pisiama slovenska slovnica iz 1.1819., ki je prva slovenska znanstvena slovnica na evropski višini. Njej je dodal tudi pregled slovenskih knjig ter se zavzema za) enotno abecedo vseh Slovanov. Slovnica je imela velik pomen za Slovence ter ziai čistost jezika. S svojo slovnico je podrl vse jezikovne provimcializme ter uveljavil enotno ime za Slovence in slovensko (namesto vvindisch) tudi v znanstvo. Še večji pomen za slovenski preporod je imel Kopitar s svojim pojmovanjem naijstarejše slovanske zgodovine ter staro-cerkvenoslove3a gre 13 hlsva na pano, ina 3aprati sv®ji IC031'jarp, vrat ne odpršta, dokler j® na3aj ne bo. K6m® odide, ac® tar-ka volk na vrata, po ko3je meketa, in ko3ijaqo klitje odpret. Ala ko3rqaqa se spomna maternega povela, poluka sko3a ba-3an, in 3agleda volka. Teba ne bom odpirala ne, mu reje: desaravno ko3ji glas posnema«, te vandar po tv®ji podoba Primer mctelčice: Odlomek iz Metelkove slovnice, Lebrgebiinde. Primer bohoričice (glej na strani 76—77). ž) STOLETNICI DVEH ROJSTEV. L. 1844. je rojstno leto dveh velikih slovenskih književnikov: prvega velikega slovenskega«- pripovednika, sina naše' Dolenjske, Josipa Jurčiča ter največjega pesnika slovenske Goriške, »goriškega slavčka« Simona Gregorčiča, 1. Josip Jurčič. Na Muljavi pri Stični se je 4. marca rodil očetu, bivšemu kočijažu stiškega samostana in tedaj priženjenemu na četrt kmetije k Zavojščeku, Josip Jurčič, nesmrtni oblikovalec takih Slovenski pripovednik Josip Jurčič dolenjskih kmečkih originalov, kakor sta »Deseti brat« ali še izrazitejši Krjavelj, ali kamniški rokovnjač Blaž Mozol. Pisatelj najpriljubljenejših slovenskih povesti »Jurij Kozjak« ali »Sosedov sin« ter roman kakor »Deseti brat«, »Rokovnjači« itd. Jurčič, ki je Levstikov načrt o slovenskem pripovedništvu dopolnil in izdelal, kakor niti Levstik sam ni pričakoval od enega samega pisatelja, je postal naš pripovedni klasik in je še danes bran in z užitkom cenjen naš najpopularnejši pisatelj prejšnjega stoletja, vreden, da bi bil še danes v marsičem učitelj našim mladim pripovednikom. V čem? V karakteristiki vaških značajev, naravnega podajanja njihovega govora, polnega« klenih kmečkih prispodob in pregovorov ter domačih besed, pa tudi v opazovanju samem, v opisovanju kraja — na primer Devina ob Jadranskem morju v povesti Lepa Vida — pa tudi v sožitju kmetstva in meščanstva polpreteklega življenja, kar vpliva danes na nas kot lepa idila, ki smo jo že skoraj pozabili. Jurčič je bil redek pisateljski talent, ki se je že zelo zgodaj uveljavil, saj je že kot četrtošolec v tedianjem celovškem Janežičevem Slovenskem glasniku (1861) priobčil pripovedko o jari kači, kakor si jo je bil zapomnil po svojem nekaj let prej umrlem dedu po materini strani. Ta deid, ki mu je dal snovi za lepo vrsto narodopisnega blaga (Iz spominov na deda), je bil njegov prvi učitelj v pripovedovanju; drugi je bil Levstik, ki mu je nakazal pot s svojim spisom o napakah slovenskega pisanja, predvsem pa z literarnim načrtom v Potovanju iz Litije do Čateža, v katerem svetuje obdelati motive domačih vojaških ubežnikov, desetih bratov, uhajačev, turških napadov itd., z Martinom Krpanom, prvo slovensko umetno novelo, klasično po obdelavi kakor jeziku, pa mu je pokazal pot, po kateri naj-hodi, da doseže začrtani ideal. Tretji pa je bil angleški pisatelj Wal-ter Scott, pisatelj takih zgodovinskih romantičnih romanov, kakor je n. pr. »Ivanhoec, edini Scottov roman, ki je šele v zadnjem desetletju doživel slovenski prevod (Levstik) in še ilustrirano izdajo (»Slovenec«), In prav Scott ga je navdušil in inspiriral za njegove romantične zgodovinske povesti iz domače preteklosti, kakor je bila prva povest iz Stične XV. stol. »Jurij Kozjak, slovenski janičar«, ki je izšla 1. 1864. — torej pred 80 leti! — in je žela do tedaj največji uspeh v slovenskem knjigotrštvu: Mohorjeva družba, ki je imela tedaj 2173 udov, jo je izdala v 2500 izvodih, pa takoj nato je vso naklado še enkrat ponatisnila! Pa saj ni čuda, saj so župniki s prižnic govorili o tej romantični zgodbi greha in kazni, krivde in povračila ter poplačane zvestobe. Tedaj Jurčič še ni bil niti v osmi šoli in tudi še ni končal gimnazije, ko je pisal »Domena«, povest o vojaškem uhajaču, eno svojih najboljših povesti. Tedaj je pisal tudi »Tihotapca« ter danes še posebej zanimive vojaške spomine s pohoda na Moskvo, kakor mu jih je pravil Napoleonov vojak Pajk in jih jo Jurčič pripravil za« tisk pod naslovom »Spomini starega Slovenca«. Koliko takih opisov bodo brali zanamci o naših časih, če bodo dobili vsaj svoje Jurčiče! Ker je bil že v gimnaziji »narejen literat«, bi ne bilo lepo, če bi se ne poslovil od šolskih klopi z almanahom, ki ga je izdal s sošolcem Marnom in Celestinom: »Slovenska Vila«, ki je bil prvi tak dijaški almanah, predhodnik še mnogih drugih (Na razstanku..Majolčica itd.). Po takem delu je napravil maituro 1. 1865. in šel na Dunaj, da se posveti filozofiji, slavistiki pri Miklošiču in klasični filologiji. Na Dunaju, kjer je bil v zvezi s Stritarjem, je izvršil svoja najboljša dela. To so slovenske povesti »Grad Rojinje, Kloštrski žokiir, Hči mestnega! sodnika, predvsem pa prvi slovenski roman »Deseti brat«, ki je kljub napakam, kakor mu jih je navedel Levstik, dosegel priznanje najpopularnejše Jurčičeve knjige, k čemer je pripomogla še Mohorjeva družba, ko ga je* poslala v lepi Vavpetičevi opremi med najširše plasti; Govekar, Delaik, Golja in drugi so ga spravili na deske naših odrov, od koder še vedno vstopajo med občinstva novi Krjavlji, Kvasi, strici Dolfi, Marjance itd. Nato se je lotil romana »Cvet in sad«, ki ga je pa dovršil šele devet let poznejei, pač pa vmes napisal klasično dolenjsko »Kozlovsko sodbo v Višnji goric, ki je na primer navdihnila — po spominu — našegai kmečkega risarja v taborišču na Rabu, da jo je po svoje narisal za naš Koledar, kjer jo prinašamo v spomin na Jurčičevo stoletnico in še na naš čas. S Stritarjem sta začela izdajati svoj lastni almanah, h kateremu sta pritegnila še Levstika, »Mladiko« 1868, v katerem je izdal svojo najboljšo kmečko povest »Sosedov sin«, še danes ponatiskovano kot živo knjigo, saj je n. pr. izšla kot prva knjiga po zloinu bivše Jugoslavije pri Akademski založbi s slikami Fr. Kralja. Ker je tega leta prenehalo tudi slovensko literarno središče v Celovcu, kjer Janežič ni mogel več izdajati ne Glasnika ne Cvetja, je Jurčič šel z Dunaja in stopil v službo kot eden prvih slovenskih poklicnih časnikarjev k novoustanovljenemu listu »Slovenski Narod« v Mariboru leta 1868. Rešilo ga je to bede, toda njegovo pisateljsko delo je bilo ovirano, kajti ni se mu mogel več posvečati z vsem svojim naporom in voljo. Kmalu pa je pustil ,Narod* in ko je Stritar začel leta 1870. izdajati svoj Dunajski Zvon, ki je prevzel slovstveno vodstvo po celovškem Glasniku, se je preselil na Dunaj, da bi dogotovil študije in pomagal Stritarju. Napisal je nekaj povesti, toda kmalu zopet šel v časnikarstvo, sedaj v Sisek kot sourednik nemškega lista »Sudslawische Zeitung«, ki je pisal za interese južnih Slovanov v Avstriji ter je bil plod I. shoda južnoslovanskih časnikarjev v Ljubljani leta 1871. Prihodnje leto pa je že prišel na mesto glavnega urednika Slov. Naroda v Maribor ter se leta 1872. preselil z njim vred v Ljubljano. Tu je napisal romane »Cvet in sad«, »Med dvema stoloma«, »Lepa Vida«, »Veronika Dese-niška« in tragedijo v verzih »Tugomer« (z Levstikom). Začel je trilogijo o sv. Metodu »Slovenski svetec in učitelj« ter zadnjo povest »Rokovnjači«, katere je dovršil le 11. poglavij, ko je umrl za sušico 3. majiai 1881. leta. Pokopan je v pisateljski grobnici na Navju. Tu je samo v kratkem našteto delo pisatelja Jurčiča, ne pa njegovo izdajanje raznih knjižic (Slovenska knjižica) in listov (Glasnik v Mariboru), še manj pa njegovo časnikarsko delo, ki še čaka obdelave. Ali ga ne bi za stoletnico obdelal kakšen poklicni časnikar? Tako je umrl 37 letni pisatelj na višku svojega dela, ko smo Slovenci pričakovali od njega; največjih, široko zasnovanih in zrelih romanov in povesti. 2. Simon Gregorčič. Za vso Goriško, obnovljeno in slovensko, bo to leto pomenilo velik praznik, kajti gotovo bo hotela proslaviti stoletnico rojstva svojega »slavčka«, svojega največjega in izrazito domoljubnega pesnika »planinskega raja«, Simona. Gregorčiča, rojenega 15. oktobra 1844 v Vršnem v Libušnem pod Krnom. Tisti Krn, ki se je nad njegovim grobom pred petindvajsetimi leti tresel od bolečine — kajti dvignila se je pod njim narasla Soča in preplavila bregove, utopila naš čolnič in zamorila slavčkovo petje po deželi — tisti Krn bo sedaj v jasno dvignil glavo in prisluhnil zopetni oživitvi zamorjene pesmi svojega ljubljenca, ki počiva pod njegovim varstvom. In pesnik saim dviga že sedaj roke iz grobar pri »svetem Lovrenci, na ražnji ognjenim mučenci«, govoreč: Le vstani, borni narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je vstajenja dan! Lepa stoletnica na zemlji, o kateri se je pesnik bal, da bodo »naši — oh — samo grobovi!« Zdaj vstaja dežela iz groba, da proslavi jubilej trenutka, ko se je rodil njen preroški pesnik boli in žalosti, pa tudi tolažbe in utehe fin lepših dni, ki se bude na obzorju. Vsa dežela je prepojena z njegovo srčno krvjo. Prav Gregorčičeva domoljubna pesem, njegova srčna kri, je grela marsikakšno goriško srcei, da je ostalo plamteče za rod in dom tudi v času, ko je trpelo »na ražnji ognjenim kot mučenec« in gledalo z Gregorčičem za zvezdo, ki je nekoč milo migljala, pa je — ah — za goro vtonila in se skrila za temni gaj. In zdaij se vrača na obzorje in spremlja jo Gregorčičeva zvezda — stoletnica. Simon Gregorčič! Kaj bi ponavljali njegov življenjepis, ko ga pa vsi poznamo in je življenjepis preprostega:, nežnega, čustvenega in niaj srcu trpečega duhovnika? Pastirčka iz jasnih višin, ki ga je pot peljala v nižino v šole, postal tam duhovnik, ko je sicer mislil iti na. univerzo; šel za kaplana v Kobarid, kjer je doživel svoj najlepši čas, potem pa v Rihenberg v Vipavo, kjer pa ga je že začela napadati srčna hiba, da je mislil na študij na Dunaju; tedaj je odklonil mesto dvornega kaplana pri knezu Windischgratzu v Planini in mesto tajnika Slovenske matice v Ljubljani, šel pa v začasni pokoj, da je medtem izdal svojo »zlato knjigo« Poezij I. zv. 1. 1882., ki je bila razprodana (1800 izvodov) v nekaj mesecih, kar je uspeh, podoben ali še večji, kakor Jurčičevega Kozjaka; v poeziji pa edinstven! Honorar je dial očetu, da je rešil dom. Nastopil je zopet službo vikarja v Gradišču pri Prvačini, kjer si je kupil zemljišče in pozneje postavil hišico na Hrib, kar mu je bilo samo v gospodarsko nepriliko. Ker je zapustil službo prej, kot mu je bila rešena prošnja za pokoj, ni dobil penzije, zato je živel v svoji hišici, urejal pesniški del »Slovana« in šel na pot v Črno goro in Dalmacijo. Pozneje je spet nastopil službo v Gradišču, da si pridobi penzijo, ki so mu jo po dolgih prošnjah priznali 1.1899. Odslej je bil »kmet-poet« na svojem posestvu do 1. 1901., ko se mu je bolezen poslabšala. Tedaj je prodal hišo in se preselil v Gorico, kjer ga je med sveto mašo zadel mrtvoud in je osem Gregorčičev nagrobni spomenik pri Sv. Lovrencu v Libušnjem nad Sočo. dni nato umrl 24. nov. 1906 v Gorici. Narod ga je pospremil v veličastnem sprevodu »nazaj v planinski naje k Sv. Lovrencu, kjer se mu na nagrobnem spomeniku utaplja »naš čolnič«, ko on kliče iz groba: Brodarjem pomoči nesimo, naš čolnič pogube otmimo! In to rešilno delo je opravljala vsa njegova pesem, njegova budnica in srčno dobra, ia žalostna osebna izpoved in odpoved. Kakor Jurčič je tudi on svoje najboljše stvari spesnil še v gimnaziji — v sedmi šoli —, poslal pa jih šele po maturi 1.1864. v Celovec kot ciklus »Iskre domorodne«, ki so bile takoj priobčene (Mojo srčno kri škropite, Dneva nam pripelji žar, Eno dovo le bom ljubil, Z vencem tem ovenčam glavo, Ti osrečiti jo hoti itd. itd. To so kot Jenkove Obujanke in so si takoj osvojile občinstvo. Potem je bil glavni pesnik Stritarjevega Dunajskega Zvona, pozneje pa Slovana in Ljubljanskega Zvona. Njegova pesem ni bila več samo domoljubna vzpodbujanka, temveč je dobila tudi otožno osebno pobarvano melanholično noto, nežno čustveno odpoved, rahlo sramežljivo erotiko (Nje^a dni, Rože je na vrtu plela, Planinska roža itd.), pa tudi ©pično ibliko iz svobodoljubnih bojev, legend (Rabeljsko jezero) in filozofskih pesmi (Človeka nikar!). Tako je zorel svoji zbirki, ki je postala resnično »zlata knjiga« in je v letu 1882. zajela narod in ga — razdelila v dva tabora, katerih eden je pesnika napadel z nezasluženo grajo, drugi pa s pretirano hvalo, ki naj prinesš tudi politični dobiček. Pesnik je tedaj bil na višku svoje moči in slave, ko je katoliška kritika (Kržič, zlasti Mahnič) napadla njegov pesimizem, ki da ni katoliškega izvora, temveč stritar-janskega, to pa da je izraz schoppenhauerskega protikrščanskega svetožalja. Toda miselna dedukcija takega logika kot Mahnič je bila močnejša kot boječnost rahločutnega pesnika, ki mu je bilo že itak ranjeno srce: odslej ni več mogel izraziti svojih čustev tako neposredno, kakor v prvih pesmih. Njegov pesniški niavdih in svežina občutenja sta se izgubljala v didaktičnem altruizmu in domoljubnem pesništvu, kar je našlo izraza v drugem zvezku in slabšem tretjem, četrtega pa je po smrti izdal njegov prijatelj Meško; in v tem je zopet zapelo srce v predsmrtnih občutkih in v netiskanih mladostnih osebnih pesmih. Tako so njegovi zvezki Poeziij poleg pesniškega prevoda Jobove knjige in 118. psalma vse, kar je napisal, drobiž iz njegove ostaline pa so pozneje priobčevali njegovi prijatelji večinoma po goriških revijah (Mladika, Koledarji itd.). Tako je Gregorčič ostal po večini pesnik prvega zvezka Poezij, ki mu je čas odvzel tudi obtožbo nekrščanskega filozofskega pesimizma, priznavajoč njegovo otožnost kot melanholijo srca, izvirajočo iz krščanske žalosti nad propadanjem vzorov in čednosti. Te vidi Gregorčič samo- še v preprostem planinskem svetu svoje čiste mladosti. Ta svet je optimističen, izvablja Gregorčiču najlepše verze in »srčna čutila«. In njegova domoljubna pesem? Čeprav je včasih več ali manj retoričnega značaja, je vendar storila ogromno narodno delo: navduševala je našo čitalniško dobo in še dandanes vžiga pogum in nas navda.ja z ognjem, ko beremo: Naš sveti dom bil strt jo v prah, vsi kamni razmetani; oh, raslo trnje, rasel mah po groblji je teptani... Zdaj solze v stran! Orodje v dlan! Dom znova vstati mora, oj dom krasan, tako prostran, da bo za vse prostora! Stoletnica Gregorčičevega rojstva je praznik obnove njegove lepe zemlje, dežele ob Soči, kjer je njegovo srce jokalo, hrepenelo in tožilo, pa tudi molilo za rod in dom. Kjer je gostolel kot slavček v melodioznih verzih, ki so mu lili iz ranjenega srca. Vsa ta leta molka pa njegovo srce ni molčalo: v spevu dekleta v zaprti kamrici je hrepenelo in v pesmih fantov gorelo in iz knjige domoljubov deklamiralo! Zdaj stopa iz groba, da blagoslovi svoje ljudstvo in ga povede nazaj v čas nedolžnega očesa, v prvotnost nazaj, nazaj v raj! 90 letnica »Vaje« iz leta 1834. Spomniti se moramo nia, vsak način devetdesetletnice ljubljanskih osmošolskih »Vaj«, ki so jih pisali znani sošolci, poznejši pisatelji, znanstveniki in politiki Vaclav Bril, Franc Erjavec, Valentin Mandelc, Valentin Zarnik, Simon Jenko in Ivan Tušek. Manjkala pa sta v tej družbi sošolca Josip Stritar in Kermavner, ki ju — ne vemo zakaj — niso pritegnili. Učitelj slovenščine tem mladim fantom je bil Metelko in vsi so se zanimali tedaj za pisateljevanje, zlasti še, ko je prejšnje leto prišel mednje z novomeške gimnazije največji pesnik med njimi Simon Jenko. Ko so bili v osmi šoli — 1854 — so dijaki ob priliki cesarjevega godu 4. oktobra priredili javen koncert, katehet Globočnik pa jim je prepovedal peti kaj slovenskega. Zato so se ti narodno zavedni osmošolci šli potožit tedanjemu slovenskemu narodnjaku in pisatelju Dragotinu Dežmanu. Obljubil je, da bo sam ustanovil slovenski list, pri katerem bodo lahko javno delovali. Ker pa se ni ničesar lotil in se tudi premislil, so dijaki sami vzeli stvar v roke in si ustanovili na roko pisan časopis — podobnega, kakor so imeli že nekaj let prej Alojzniki »Daničico« — z naslovom »Vaje«, v katere so vpisavali leposlovne stvari, ki so jih prej prerešetavali ob nedeljah na stanovanju Kranjčana Valentina Mandelca na sedanjem Jurčičevem trgu št. 2. Tako je izšlo kakih šest precej obsežnih zvezkov, ki pa niso vsi ohranjeni. Pisal jih je vsak nekaj pol, razen nastarejšega sočlena Martina Pol še ta, ki so ga prevzeli od zunaj ti mladi v svojo družbo. Omenjena šestorica je tu priobčila svoje pesmi in prozo. Najznamenitejše so bile gotovo Jenkove pesmi, njegov ciklus »Solze Slovencove«, poznejše Obujanke v Glasniku, ki so danes že skoraj vse ponarodele. In predvsem devetdesetletnice teh pesmi se spominjamo tu, kajti kdo ne pozna mogočne: »Buči, buči, morje Adrijansko!«... Ali mogočne himne, svečane tovariške prisege: »Naj čuje zemlja in nebo, — kaj dans pobratimi pojo, — naj se od ust do ust razlega, kar tu med nami vsak prisega: da srce zvesto kakor zdaj, ostalo bode vekomaj!« Dve pesmi pa ponatiskujemo, ker sta značilni za tisti čas pred devetdesetimi leti: Solze Slovencove IV. Ti ravnina, polje laško, Le odpri mi grobe svoje, ti si pilo krv junaško, daj nazaj mi brate moje, si pokrilo trupel broj, i ki tvojo prst gnoji, ki posekal jih je boj. daj nazaj jim srčno kri. Itd. Angelj tužnih. Ko obide strah duha, trava hitro se suši, angelj pride spod nebd, zemlja pusta ne rodi. pride v hali žalostni, V desni angelj pa ima, v hali tamno višnjevi. plošo gladko zgol’ zlata V levi čeren vrč ima, pred oči mu jo derži, ki napolnjen je solza; kaže v nji pretekle dni zliva jih na pota vse, mu v svitlosti jasni spet po katerih človek gre. kaže čas prihodnih let; Koder solze padajo, upu srce se odpre rožVam glave sahnejo, duh otožni zjasni se. Naslovna stran dijaških »Vaj«. (Iz knjige: Glonar: Zbr. spisi S. Jenka..) 80 letnica P. Bohinjec — A. Hribar. Tu bi se morali spominjati že lani jubileja najstarejšega beneškoslovenskega pisatelja J. Trinka-Zamejskega, pa mu na drugem mestu posvečamo poseben članek. Zabeležen pa naj bo jubilej njegovih dveh kranjskih vrstnikov: Petra Bohinjca in Antona Hribarja. Peter Bohinjec (1864—1919), ki je umrl kot župnik v Dupljah na Gorenjskem, je bil pisatelj kmečkih in zgodovinskih ljudskih povesti ter soustvarjalec prve dominsvetove pisateljske tradicije, kakor so jo z njim predstavljali Jaklič, Trošt, Debevec in drugi. Udejstvovat pa se je tudi kot zgodovinar, zadrugar, pol. delavec, mladinski pisatelj, življenjepise«, govornik in podlistkar, prevajalec in pesnik v najrazličnejših katoliških listih. Njegove znane povesti so: Jarem pregrehe, Volja in nevolja, Zadnji gospod Ramenski, Za staro pravdo, Sveto-bor, Kako je Svedre zadrugo snoval itd., poleg opisov Vele-sovega ali zgodovine faire Škocijan pri Dobrovah. Začel je izdajati 1. 1913. izbrane spise (Sredozimci), a je* pri drugem snopiču prenehal. Njegov vrstnik je Anton Hribar, rojen v Malem Korinju nad Krko, zadnji čas župnik v Zalem logu nad Škofjo Loko, sedaj zlatomašnik doma v Korinju, v vasi, od katere si je vzel ime Korinjski. Še v bogoslovju je bil mnogo obetajoč pesnik. Pravijo, da je v glavnem, zanašajoč se nanj, ustanovil Lampe Dom in svet. In res je njegova prva epična pesem najboljše, kar je spesnil; predvsem krajše balade in romance. Že svoj čas sem izrazil mnenje (v eseju ob štiridesetletnici Doma in sveta), da bi nekaj tega blaga kazalo rešiti tudi za današnji čas, kajti tedanji čas je bil v načelu nasproten epiki ter je zato naletelo njegovo aškerčevsko epigonstvo na odpor. Zdaj, ko se individualizem vsebolj obletava, bi kakšno njegovo pripovedno pesem utegnili še z užitkom brati, nikakor pa ne celotnih Popevčic milemu narodu, še manj pa Županovo Micko ali drugih epič-nih pesnitev (Knez Ljudevit). Ali bi mu ne blagovolila kakšna založba zia osemdesetletnico pokloniti majhnega šopka njegovega najboljšega v novi knjižici, da se osveži njegovo ime, ki je svoj čas spadalo med ustvarjalce in nosilce prve dominsvetove družine. Naj bo č. g. zlatomašniku na tem mestu zaznamovana njegova osemdesetletnica s čestitkami k zdravju in miru v življenjskem večeru! 70 letnica Franc Ksaver Meško. 28. oktobra 1874 se je rodil v Ključarovcih pri Sv. Tomažu nad Ormožem kmetski sin Franc Ksaver Meško, poznejši slovenski pisatelj in duhovnik. Kot Štajerec je hodil v šolo v Ptuj in v Celje, odločil se za bogoslovje v Mariboru, kjer je bil tri leta. Tedaj je premišljeval, ali bi šel k minoritom v Ptuj ali benediktincem v Št. Pavel; odločil pa se je zia bogoslovje v Celovec, kjer se je čutil kot pisatelj svobodnejšega. Novo mašo je pel 1.1898. ter nastopil službo kaplana v Škocijanu ob Klo-pinskem jezeru. Tako se je začela njegova dušnopastirska služba na Koroškem, ki ga je vodila od postaje do postaje: v Žabnico, kjer je oskrboval tudi Sv. Višarje, v Knežo, v Grebinj-ski klošter nad Velikovcem, v Št. Danijel nad Prevaljami do Marije na Zilji pri Beljaku, kjer je bil župnik od 1.1906., vso prvo svetovno vojno, do 1919. leta. Tedaj je bil nekaj časa na Brezjah, potem kaplan v Dravogradu, od 1921 pa župnik na Selah pri Slovenjem gradcu, kjer je bil odlikovan z naslovom monsignor. Z novo svetovno vojno je odšel na Hrvatsko, kjer je bil med drugim tudi na Palah pri Sarajevu, v Beogradu in Zagrebu. Sedaj pa je v Stični na Dolenjskem z drugimi štajerskimi gospodi v cistercijanskem samostanu. To je življenjska pot Fr. Ks. Meška, duhovnika krške in lavantinske škofije ter gosta ljubljanske. Pisateljska pot njegova pa je prav tako zanimiva, dasi nima tako dramatičnih zapletov in razpletov, kakor mu jih je obilo nudilo življenje, o katerem je mislil, da ga bo v miru preživljal med svojimi farani, razdajajoč vso ljubezen njim in domovini. Že zelo zgodaj je začutil v sebi pisateljski talent, saj je pisal že v tretjem gimnazijskem razredu — kakor opisuje natančno pokojni prof. Oven v monografiji o njem in tudi Koblar v Biografskem leksikonu — od koder povzemam podatke — kot celjski dijak je pisal v Hribarjevo Domovino listke pod raznimi psevdonimi, med njimi je abiturientska refleksija Ljubezen do domovine, kjer jo izrazil svojo osnovno pesniško inspi- Msgr. F. Ks. Meško ob 70 letnici. racijo, življenjski motto svojega dela: »V dnevih nesreče in bede, v dnevih, ko mi tare dušo obup, si mi edina podpora, edina tolažba ti, ljubezen svete naše domovine!« Istočasno je začel tudi s pesmimi v Ljubljanskem Zvonu, s črticami pa šele potem, ko mu je urednik Doma in sveta dr. Lampe odklonil 1. 1896. črtico »Moj prijatelj«. Tako se je že kot mariborski bogoslo-pisatelj (psevdonim Dolenec, Carmen, Erik, Orel, Nigrin itd.), kjer je vzbudil zanimanje zlasti s svojim prvim romanom »Kam ploveino?« (1897), ki je pred nekaj leti doživel ponatis v Tiskovni zadrugi. Je to v bistvu naturalistični roman, ki pa ima idealistično miselno kritiko samo neskladno poveznjeno na dogodke, razvijajoče se po naturalistični etiki. Potem pa je pisal razne psihološko meditativne črtice v Ljubljanski Zvon, še bolj pa cele cikle v Knezovo knjižnico Slovenske Matice, ki jo je tudi urejal. »Slike in povesti« lali »Iz mojega dnevnika« so črtice, ki pomenijo prehod iz realizma v simbolno meditacijo, ki pa je že pravi značaj poznejših črtic, napisanih po letu 1900. pod vplivom Grivčeve študije v Katoliškem obzorniku, ki je pohvalil Meškovo psihologiziranje po načinu ruskih psiholoških realistov ter simbolizma. S temi črticami je vstopil v Dom in svet ter dozorel do dveh knjig, ki pomenita najboljši plod njegove mladosti, »Ob tihih večerih« (1904) in »Mir božji« (1906), knjigi, ki sta izšli 1.1941. kot prvi zvezek Izbranih spisov Fr. Ks. Meška v založbi »Pastir«, ki jo je izdajal pokojni pesnik Ivan Čampa. V teh črticah je svoj slog približal modernemu slogu, predvsem Cankarjevi slikoviti simboliki, toda najbolj se je zatekal v lirično meditacijo, ki je postala iz realistične osnove, cepljene na sentiment. Meško je tedaj plačeval obulus moderni struji v Domu in svetu, kakor ga je poskušal po njegovi maniri tudi Finžgar: le da se je Finžgar otresel prej liričnosti in čustvovanja, kakor pa Meško, ki se je vedno bolj odeval z njim. Ti zbirki sta bili mnogo prevajani v druge jezike, predvsem v češčino, vendar ni danes vse preneslo nadiha mode secesije. Kmalu nato je pri Matici izdal svoj največji roman v dveh delih »Na Poljani«, kjer je vas Poljano postavil za simbol slovenske domovine ter borbo za Trato alegorijo za propadajočo slovensko posest, ki jo more rešiti samo ljubezen. Ta povest je svoj čas na katoliški strani vzbujala veliko priznanje, predvsem pesniška generacija, ki je pozneje nastopila 1. 1914. v Domu in svetu, jo je v Zori študirala in srkala iz nje idealizma in pozitivnega dela za narod ter pozitivnega modernizma. (Lovrenčič, Velikonja). Tik pred svetovno vojno je ponovil njen simbol v drami »Mati« (1914), kjer je domovina dobila obličje matere, h kateri se zatekajo zablodeli in od tujine ranjeni otr6ci. V tem času je napisal tudi nekaj zgodovinskih podob (Črna smrt, Kobilice...), v katerih, se mi zdi, je srečneje združil zgodovino in realizem, kakor pa sodobno snov s sveč eniško meditacijo. Toda kjer je bila meditacija zamišljena kot resnična meditacija, tam je uspela; kjer pa je nastala ob tragičnem dogodku, ki naj bti našel realistično oblikovanje, pa je gostobesedna liričnost razbila estetski učinek. Tista leta pred vojno je pri Mohorjevi družbi izdal tudi dva zvezka svojih mladinskih spisov »Mladim srcem«, s katerima je postal eden naših najboljših mladinskih pisateljev. Posebno prva zvezka Mladim srcem sta v Šantlovi ilustraciji žela veliko priznanja ter predstavljata gotovo eno najlepših slovenskih mladinskih knjig po vsebini in obliki. Po svetovni vojni je Meško še mnogo napisal, tudi najboljše svoje stvari, in to tam, kjer je iz lirizma in mehkobnega čustvovanja prešel nazaj v realistične zgodbe. Tu mislim predvsem na »Dve sliki«, ki ju je izdala Leonova družba, pa na »Sliko«, ki so izšle pri Slovenski Matici; ali pa tam, kjer je svojemu stiliziranemu slogu našel tudi primemo vsebino, to je — v legendah (Legende sv. Frančiška). Predvsem pa je bil ploden Meško na področju mladinske književnosti, saj je izdal celo vrsto mladinskih knjig. Še dva zvezka Mladim srcem, ki pa sta slabša od prvih dveh, Našim malim, mladini, zlasti Volk spokornik, ki je preveden v češčino, pa se je prevajal tudi v lužiško srbščino ter je izhajal v zadnjih številkah, preden je časopis prenehal (Lužiškosrbske novini!). Važna tvorba je tudi Meškova dramatika: tako »Na smrt obsojeni«, ki je svojevrstna obsodba narodnostnih razmer. Nato pa »Hrast«, ki je ena naših najbolj naturalističnih dram in je bila igrana svoj čas tudi v ljubljanskem gledališču za šestdesetletni jubilej. Ena zadnjih pa misterij »Gobavi vitez«, ki pa je padel zopet naziaj v čustveni lirizem, ki ni dramatski, le sentiment vzbujajoč. Meško je napisal tudi več avtobiografskih zbirk (Mladost, Listki, Naše življenje), še več pa jih ima v rokopisu, kar bo nekoč še zelo zanimivo kulturno zgodovinsko branje. Vse to in še več je napisal Fr. Ks. Meško pod geslom: »Ljubezen oživlja, ljubezen zmaguje«. Najlepše svoje besede pa je dobil, kadar opisuje domovino, njeno bolečino, zapuščenost in obnovo. Kaj to, če smo na smrt obsojeni, če propada Trata, če se trga družina — Domovina ima še vedno srce, da sprejme svoje izgubljene otroke in da se pomladi ob njih. Kako lepo pridiga župnik v Na Poljani, kako toplo govori v igri Mati! Kako strašno se nam vtisne tale misel župnika Na Poljani, ko gleda slovensko mladino, ki trati svoje zaklade za nekoristno, v svojo škodo: »...to je najžalostnejše v našein narodnem gospodarstvu, da se izgubi toliko talentov v vagabundstvu. In še proslavlja in s sijajem mučeništva se ozarja ta propalost duš in teles. In najdejo se ljudje, iz najboljšega razumništva, ki odpirajo pri tem zavzeti oči in vpijejo z navdušenjem: »Nedosežno!« In velika tolpa brezmiselnih duš kriči za njimi: »Čudovito!« Namesto da bi se dvignil ves narod proti brezvestnemu zastrupljevanju naših duš, naše mladine! — Sicer ni več rešitve za naš narod, ki pljuskajo ob njega valovi sovražnih sil od vseli strani.« Ali ni to kakor obsodba našega časa? In to Domovino, zapuščeno in potrebno ljubezni, ljubi Meško z besedo in dejanjem, vedno najde zanjo lepe in vzvišene besede, vedno seže v srce, ko govori o njej. Kako sugestivno je opisano trpljenje onih, ki blodijo daleč od domovine, ki so šli iz nje za kruhom ali so bili izgnani, in koprne po njej kakor Cankar po Lepi Vidi. 0 vseh teh, ki so umrli v tujini, govori župnik v Na Poljani: Umrli so v tujini, samotni, zapuščeni in pozabljeni... A tik pred smrtjo jih je poklicala domovina še enkrat. Od daleč so zaslišali v tihi noči, ob žalostnem, samotnem dnevu njen klic, ljubezni in usmiljenja poln. Hrepenenje se je zbudilo v srcu isto uro, veliko in močno, da jim je širilo srce in ga napolnilo do vrha. Ah, vstali bi, to uro, sredi neprijazne noči, in bi šli, v temi in burji, peš v domačo vas, peš vso dolgo pot in bi se ne ogledali nazaj vso pot, vso pot bi se ne ozrli ne na levo ne na desno... Domov... v domovino... Vsaj enkrat bi videli še rodno vas, domačo cerkev, križ na zvoniku, lesketajoč se v večernem soncu kakor milosti polno oko božje! Vsaj enkrat bi slišal še domačega zvona pesem, in najsi le od daleč, dol kam daleč v dolino, oglcdajoč si jo na desno, na levo, z božajočim, hvaležnim pogledom, radostno in zvedavo, kakor se ozira otrok po cerkvi. Šli bi po znani poti proti cerkvi in bi zavili na pokopališče in bi legli mirno in vdano — saj so videli domovino, slišali so domačega zvona blagoslovljeni glas, videli so blesteti v soincu zlati križ, ogledali so si vas, gozde na hribih, potok ob selu, mlin ob potoku — domovino so videli... Enkrat še! A v resnici ne bo nikoli več...« In župnik v povesti vidi — »meglo vsepovsodi — kod? Nikjer kažipota, prijaznega vodnika nikjer — kam? Ljubeče duše nikjer... nikjer sočutnega srca... Nikjer moči, darujoče in žrtvujoče se, bodreče... Megla... mrak...« In kaj naj želimo Mešku za sedemdesetletnico? Da se dvigne ta megla, da se razdeli mrak, da se pokaže zvonik cerkvice njegove fare, da zablesti zlati križ na njej in da stopi on pred svoje farane in jim, roke šireč v objem, zakliče v pozdrav to, kiar je ustvarjal vse svoje življenje z vsem svojim literarnim delom: »Ljubezen oživlja, ljubezen zmaguje!« 60 letnica Dr. Ivan Pregelj. Tolminski rojak dr. Ivan Pregelj je praznoval svojo šestdesetletnico v letu 1943., 27. oktobra, in bi se ga potemtakem moral Koledar spominjati že lansko leto, kakor se je spominjal n. pr. petindvajsetletnice Cankarjeve smrti, ki bo 11. dec. 1.1. Toda: razmere so bile take, da smo Pregljevo ime v tem času dveh leit le redko kdaj zapisali, kvečjemu v revijah, v dnevnem časopisju pa ga je cenzura črtala iz enostavnega razloga, ker je nekaj njegovih knjig (Otroci sonca, Božji mejniki, Umreti nočejo) prišlo na politični indeks. In še več takih imen. Zato tudi niso mogli dalje izhajati Izbrani spisi, kakor bi jih založba tudi rada izdajala., Šele Slovenčevi knjižnici je uspelo, da je dobila dovoljenje za nov natis njegove prve široke povesti »Mlada Breda«, za katero je prosila, ker ni v njej goriških krajevnih besed, ki bi se sicer v ponatisu morale spremeniti v — italijanske. In Pregljevo tolminstvo z italijanskimi krajevnimi imeni: kdo bi ga spoznal in priznal! Med tiskanjem te jubilejne knjige pa je prišlo do izdajstva badoglievih čet in prišel je čas, ko sem lahko napisal tudi v zadnjem hipu nekaj besed za uvod v šestdesetletnico. In potem je sledilo priznanje v imenu naroda, ki mu ga je izrekel deželni upravnik general Rupnik z izročitvijo priznavalnine za njegove zasluge za slovenstvo. Tako je Pregelj, ki ga pred tem dnevom nismo smeli imenovati, postal zaslužen za domovino. Tolminu in tolminstvu je vrnjen slovenski bard in odlikovan, kot se vsaj malo spodobi največjemu sodobnemu pisatelju, predstavniku prvih dveh desetletij po prvi svetovni vojski med letom 1914—1933. V ta čas pade namreč razmah njegovega pisateljskega talenta, ki se je razvijal vse bolj v globino kakor v širino. Po začetnih njegovih knjigah, kakor so bile »Spominčice na maj 1905«, Romantika, prevodi iz Gregorčiča »Adria-klange«, trije snopiči Gorenjske knjižnice v Kranju, je napisal 1912. v Idriji prvo veliko povest »Mlado Bredo«, ki bi zaslužila vse večjo pozornost v našem pripovedništvu, kakor jo je. Široka epika začetnih poglavij jo označuje za pravo epično delo slovenskega grunta', toda v drugi polovici se prelomi ter se problem namesto v nakazni širini, razvije v notranjost, v duhovni globini greha in kazni ter vdanosti božjemu očesu. In tu dalje je potem šla njegova pot v religiozno problematiko, v duhovno trenje Boga in Satana v duši človekovi, v tragično bogoiskia-teljsko duhovno dramo, pa srečno bogonajditeljsko idilo, ne pa yeč v epično pripovedno širino in opisovanje. Zato so njegovi poznejši romani, kakor »Tolminci«, »Zadnji upornik«, »Pleba-nus Joannes« in drugi naravnost napete, a v mozaik prizorov razdrobljene drame, so sama baladna pesem, ne epika. Te tri, ki sem jih ta hip navedel, so njegova velika tolminska trilogija, ki jo je pisal v letih 1916—1920 in ki v nekem pomenu pomeni višek njegovega pisanja. Tolminci — mozaična^ baročno osvetljena epopeja tolminskega punta. Zadnji upornik Štefan Golja — je prvi upornik proti cerkvenemu nasilju za duhovno podobo v sebi, Plebanus Joannes Potrebuješ pa duhovnik, ki prebori v sebi Satanove skušnjave, da se utrdi v Bogu, ki ga do dna doživi. Posebno to zadnje delo spada med največja njegova in najbolj skladna, čeprav je svoj čas marsikoga pohujševala zaradi svojega velikega individualizma. In potem je pisal svoje kratke novele in novelete, ki spadajo med njegove najbolj posrečene stvari, predvsem Tolminske novele (Gospodia Mafije zadnji gost, Matkove Tine prečudežno romanje, Run je, Regina Marija, roža ajdovska itd.). Sem spadajo njegovi originalno tolminsko prikazani liki tolminskih župnikov Tomaža Skočirja un drugih, kakor »treh žerjavov na Krasu« itd. Največ goriškega sonca pa je zajel v sočnih zgodbah zdravnika Muznika. Sam Pregelj pravi, da so mu »pele tri dežele« in misli pri tem na Istro, kjer je začel svojo profesorsko službo; potem Goriško, ki ga je rodila pri Sv. Luciji in šolala v Gorici, kjer je tudi profesoroval nekaj let; potem pa Kranjska, kjer je> služil v Idriji (Otroci soncia!), potem pa v Kranju in zadnjih dvajset let v Ljubljani. Istra, Tolminsko. Gorenjska: to je njegov svet. Istro je opeval v Božjih mejnikih, drugega vedno in povsod, v veselju spomina na mladost in žalosti za izgubljeno deželo, ki so jo ločile neprestopne meje do njega. Tolminsko v vseh svojih delih, razen tistih, za katera je prejel navdih iz Gorenjske. In tu je predvsem zanimivo in zapleteno življenje komendskega župnika Petna Pavla Glavarja, globoko protestantsko sovraštvo bogovca Jerneja Kanflja, potem pa pesem o slovenski pesmi, kakor jo je pel Šmonca Jenko. Še bi lahko navajali njegove balade v prozi, njegove ljudske povesti, kakor Slovenske legende I. in II. del ter Božje poti s Staničem. Na vsak način pa njegove drame: ljubljansko Salve, virgo Catherina ali Ljubljanski študentje, ki je dala snov tudi za Petra Markoviča, ter Azazel, svetopisemsko dramo o Judežu Iškarijotu in Mariji Magdaleni. In še in še je njegovih literarnih problemov, ki jih je reševal v svojih črticah, nešteto lic je upodobil, ki pa nosijo vsi njegovo podobo in njegov duhovni nemir, ki ga. je izražal vedno v novi obliki in novem slogu. Neizmerno je študiral zia svoje delo, ki ga je jemal izredno resno in odgovornosti polno: zato pa je tudi formalno dograjeno in z muko porojeno. Pregelj je v nekem pogledu naš Flaubert, tako s preudarkom je obli- Sede (od leve): Jiisatelj Janez Ja-en, prof. Franefe Vodnik,univ. prof, dr. France Stele, pokr.svetnik Narte Velikonja, gospa dr. Pregljeva, jubilant dr. Ivan Pregelj, profesor dr. Joža Lovrenčič, prof. Fr. Jesenovec. 01) peči in na zapečku (od desne): glavni ravnatelj Jože Košiček, doktor Stane Mikuž, dr. Jože Krivec, pesnik Severin Šali, prof. V. Be-ličič, cand. phil. Emilijan Cevc, glavni urednik Sl. doma - Obiska, Mirko Javornik, stud. med. Stane Bračko, pisatelj St. Kociper, prof. Janko Moder, profesor J'iže Dular in dr. Tine Debeljak, urednik Doma in sveta. Pregelj ob 60 letnici v koval in postavljal besedo za besedo, da človek čuti ves duhovni napor pri njegovem ustvarjanju. Za.to je včasih večji formalist kakor umetnik življenja. Vedno pa je umetnik besede. Naj za njegovo šestdesetletnico ponatisnemo samo njegov slavospev tolminski besedi, kakor jo je napisal v drugem delu Muznika! »Ecce, glej! Ko sem to pot zinil v besedi, ki jo imam po materi in zemlji, kako se mi ogreva srce, kako polje stara kri, kako mi gredo uvele ustnicc na smeli in kako prečudno se mi odpira v pameti! Saj kar ne morem, da bi že povedal in po vrsti naštel, kaj sem čudnega doživel na svetu, preden ne rečem besede o tej besedi in tolminski viži, kako mi je ljuba in draga, kako mi kakor cvetno polje stoji pred očmi, živi kakor srenja znanih mi lic, prijateljskih src golči in preglaša vsako drugo ljubezen mojega življenja in kakor velike besede — verba niiri-iica — pred mojo dušo svetove davno usehlih časov ustvarja, da mi je v spominih hoditi tako živo, kakor da se je včeraj zgodilo in nikoli minilo ni! Beseda materina! 0, kolika blago-dat človeku od Boga! Slika lica materinega, glej, kadar je v grobu, ugasnila ti je. Toplota, lepota in dobrota materine besede šumi do groba v ušesu in se ne razgubi. Zato, ker je tudi sveto materino obličje le od mesa in mora preiti in ker je le beseda nesmrtna, od duše, ki umrla ne bo. 0 moj Bog! Kako naj se ne prečudim, da so vendar mojega rodu ljudje, učeni, pošteni, dobri in pametni, pa materino govorico pozabiti morejo, se jo sramovati hočejo, pa se s teni svetega spomina rodne matere kakor apostol Peter Učenika svojega zatajiti ne boje... Bogu hvala in čast! Mene ta in taka slabost vse žive dni ni nikoli obšla. Noben ptič, ne slavec ne kos ne sinica ne čuk svoje viže trdovratneje niso znali, kakor pa sem jaz svoj domači jezik vzljubil, častil, imel in uinel in ga le predolgo in premnogo po svetu tako težko kakor domačega testa kruh pogrešal in stradal.« In tako je Pregelj ponosen, dia je >berač in Tolminec ostal«, kakor je zapel v svoji Tolminski rapsodiji. Največji Tolminec, ki ni nikdar pozabil, da je Mostar in se je vedno in povsod spovračal v svoj kraj, ki ga je proslavil kot nihče pred njim. In — ali ne bi kazalo, da se tudi Tolminci spomnijo jubileja svojega barda?! Ali bi ne bila to največja nagrada za pesnika, če bi mogel zopet iti tja čez, med svoje, kamor je koprnela vsa ta leta njegova duša in njegova pesem? Tedaj in sedaj, ko hodi — kakor pišo — »vsak dan na šišenski hrib. Od tam se mi odpira razgled na kraje, ki sem jih obiskal nekdaj. Od tam potujem v družbi dominsvetovcev. mislih tja gori na Tosec in Grmado in kar je čez. Čez pa je moja Gorica in Idrija, čez so moji ljubljeni tolminski hribi, čez so moje vasi, čez so moje poti. Tam so tudi moji spomini.«; »Kakor ptič iščem in ne vidim, kje je ostalo gnezdo. Toda ljubezen bo našla pot, ljubezen bo pokazala pot nazaj v gnezdo ptiču zaletelemu, bolnemu v jeseni in srečnemu v sanjah o deželi — otrok sonca.« 50 letnica V 1. 1944. nimamo nobenega izrazitejšega petdesetletnika, kakor so bili zadnja leta najizrazitejši predstavniki Doma in sveta in Ljubljanskega Zvona, iz rodu, ki je nastopil tik pred vojno 1. 1914. Zabeležiti pa moramo dva pomembna dogodka: F. S. Finžgar, ki je nastopil že 1. 1891., je 1. 1894. postal miašnik ter bo v 1. 1944. praznoval zlatomašniški jubilej. Oton Župančič pa je 1. 1894. vstopil v javnost v Angelčku, Vrtcu in Domu in svetu ter slavi torej — petdesetletnico svojega pesniškega dela. Petdesetletnici, h kateri slavljencema samo čestitamo. * Tako sem skušal s temi glavnimi jubileji, ki padejo v leto 1944. — razen zadnjega jubileja, ki bi ga morali imenovati že lani — podati v prerezu tudi duha slovenskega naroda v pet sto letih in glavne premene duhovnih sprememb. Pogledali smo v katoliško dobo pred reformacijo; bili smo pri prvi protestantski revoluciji in prvem katoliškem odporu; zrli višek protestantske književnosti, pa zopet višek protireformacijskega ljudskega pridigarstva, ko se je že dotikalo s prosvetljenstvom Herbersteinove dobe; ta je z janzenizmom dala katoliški prevod sv. pisma v času, ko je drugod že vstajata katoliška romantika, katero je pri nas predstavljal Kopitar, središčna oseba dunajske slavistike, ki je vzbudila tudi Korošca Jarnika, Slomškovega prijatelja. Srečanje Prešerna in Koseskega pomeni višek slovenske romantike ter prehod v prazen patos naslednje dobe, ki pa je v Jurčiču dala največjega pisatelja dolenjskih originalov, v Gregorčiču pa goriškega slavčka. Z Meškom smo proslavili štajersko-koroškega pisatelja, s Pregljem pa največjega sodobnega goriškega »pevca tolminstva«. S Finžgarjem in Župančičem pa pokazali na dva živa vrha sodobnega pripovedništva in pesništva, ki ju predstavljata — v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Tako smo pogledali z jubileji v vse dobe in v vse dežele in spremljali rast slovenske zavesti, ki nas je v tem poltisočletju zvarila v trdno zaveden narod, ki' veruje v svojo bodočnost. SLOVENČEVA KNJIŽNICA Visoka kulturna stopnja in veliko kulturno poslanstvo našega naroda je bilo v naši zgodovini že velikokrat izkazano, najbolj pač v zadnjih desetletjih, ko smo se dvignili do svoje akademije znanosti in umetnosti, do narodne galerije, do svojega vseučilišča in do velikega števila knjižnih zbirk. Prav te zbirke so nam v zadnjih letih dale vrsto znanstvenih in leposlovnih knjig, toda zaradi našega majhnega števila so bile knjige zmerom zelo drage. Vodstvo našega največjega katoliškega dnevnika >Slovenca« se je zatorej lotilo najtežjega vprašanja, vprašanja cenene knjige med Slovenci. Pobuda »Slovenčevega« vodstva je tembolj težavna, a tudi hvale vredna, ker se je je lotilo založništvo v težkih vojnih razmerah. Dobili smo novo knjižnico — »Slovenčevo knjižnico« — ki hoče za najmanjši mogoči denar nuditi lepo knjigo najširšim slojem našega naroda. »Slovenčeva knjižnica« se je ustanovila s prvim oktobrom 1941 in sklenila prvo leto izdati vsakih štirinajst dni po eno knjigo, v drugem letu pa že vsakih deset dni. Tako imamo po dveh letih plodonosnega dela pred sabo že tri in šestdeset knjig, vsekakor bilanca, kakršne še ni dosegla no-bema knjižna zbirka pred njo! Seveda se ob takšni zbirki pojavi pred nami mnogo vprašanj vprav zaradi izredne nizke cene posamezne knjige — po pet do osem lir —! Marsikdo bi po pravici zmajal z glavo ob taki nizki ceni in ob tako pogostem izhajanju knjig, češ kaj bo pa s kvaliteto teh knjig, ali bodo na dostojni višini, ali bo mogoče izbirati najboljše tako med izvirnimi kakor med prevodi? Po dveh letnikih »Slovenčeve knjižnice« lahko s ponosom odgovorimo na take ugovore, da je bil naš strah odveč, kajti v resnici je uredniški zbor »Slovenčeve knjižnice« storil vso svojo dolžnost in vsa pereča vprašanja cenene knjige rešil v splošno zadovoljstvo. Kajti vrednost knjig ni prav nič padla, oprema, obseg in jezikovna plat — vse je prav na dostojni višini. Knjižnica se je izkazala kot izrazita ljudska knjižnica, pa kljub temu je tudi naš izobraženec dobil v nji vsega, kar je od nje pričakoval. Glede snovnega izbora knjig iz obeh letnikov je treba priznati, da se je uredništvu bolje posrečil, kakor bi marsikdo pričakoval. V strahu smo namreč bili, da bomo dobili prazne in plehke detektivske povesti ali celo ničvreden šund. Pa nič takega ni bilo: oba letnika skupaj namreč vsebujeta dve tretjini čisto leposlovnih del, deset izvirnih in ena in trideset prevodov odlične kakovosti, ljudskih povesti je sedem, mladinskih knjig šest, potopisi trije, detektivskih povesti pa samo pet! Res je, da ponatisi in prevodi prevladujejo in da izvirnih del še pogrešamo ter si jih želimo še več, toda obenem se zavedamo, da se ta naša zahteva pri tako ceneni knjigi skorajda ne more rešiti drugače, kakor se je rešila. Čeprav je dve tretjini prevodov, vendarle moramo tudi pri tem priznati, da je uredništvo »Slovenčeve knjižnice« gledalo na čim večjo pestrost, saj je med enaintridesetimi prevodi zastopanih nič manj kakor sedemnajst narodnosti. Dobili smo prav vidne in odlične kvalitetne knjige tehle književnosti: nemške, italijanske, hrvaške, bolgarske, češke, slovaške, poljske, ruske, francoske, angleške, finsko-estonske, švedske, švicarske, španske, norveške in flamske. Pri vseh tujih, deloma celo pri domačih pisateljih, najdemo v knjižnici na uvodnem mestu slike in karakteristiko znamenitih pisateljev, kar je za ljudsko knjižnico nujno potrebno. Med domačimi pisatelji smo dobili dela Janeza Jalna, Jože Likoviča, Matije Malešiča, Jože Lovrenčiča, Jožeta Tomažiča, Jožeta Krivca, Jožeta Vovka, Jožeta Dularja, Franceta Levstika in slovenske narodne pripovedne pesmi v priredbi urednika Severina Šalija. Vodilno mesto med njimi gotovo zavzema morda sedaj najvidnejši naš pisatelj Janez Jalen bodisi s svojimi ponatisi, bodisi z novimi izvirnimi deli. Prav po »Slovenčevi knjižnici« so se med ljudstvo razširila dela Janeza Jalna: najboljša lovska povest Trop brez zvoncev, najboljša pastirsko planšarska povest Ovčar Marko in velika tri- logija z Barja iz dobe mostiščarjev Bobri. Kvaliteta povesti in novel drugih domačih pisateljev sicer ni bila zmerom na popolni umetniški višini, pieteta in še drugi oziri so včasih vidnejši od estetske vrednote posamezne knjige, vendar pa je naše ljudstvo dobilo v roke knjigo, ki jo je zmerom z užitkom prebralo, še posebno zato, ker je bilo delo domače! Svetinje nad barjem, Dom med goricami in Ljudje ob Krki so tri odlične predstavnice posameznih predelov slovenske zemlje, vse napisane s toplim domačinskim pridihom slovenske vasi na Barju, na Dolenjskem in v Slovenskih goricah! S temi deli smo dobili nove izvirne popise slovenske vasi in našega človeka po imenovanih krajih. Prav v tem je njihova največja vrednost in tudi opravičenost! V skladu s svojim namenom, dati ljudstvu v roke dobro knjigo, »Slovenčeva knjižnica« v tujih slovstvih ne sega sicer po najvišjih vrhovih, vendar pa smo v obeh letnikih doslej dobili dela izrazito visoke umetniške kvalitete. Med temi hočemo posebno poudariti te-le: Kremžarjev prevod norveškega pisatelja Bjornstjcrnca Bjiirnsona Deklice s Prisoj, klasične povesti z evropskega severa, Zlato večnega Juda, delo najboljšega pisatelja latinsko ameriške književnosti Wasta, v odličnem prevodu Mirka Javornika; velik in znamenit zgodovinski roman italijanskega pisatelja-romantika Tommasa Grossia Marco Visconti pod slovenskim naslovom Knez Marko, kakor ga je prevedel pesnik Joža Lovrenčič; iz švedske književnosti delo svetovno znane pisateljice Selme Lagerlof Dekle z močevja v prevodu Janeza Skržolca; ljubko, a odlično delce J. Š. Baara, češkega pisatelja, Golobček, ki prikazuje življenje in delo vaškega župnika, prevedel Alojzij Nemec; iz ruske književnosti smo dobili v Terseglavovem prevodu N. V. Gogolja, velikega predhodnika ruskih realistov, delo Ukrajinske povesti, osem črtic velikega pisatelja Mrtvih duš in Revizorja; odlično meščansko povest iz slovaške književnosti: Demokrati, ki jih je napisal Janko Jesenski in prevedel Viktor Smolej; globoko pesniško in romantično delo Antonia Fogazzara Pesnikova skrivnost v prevodu Janeza Dolana, originalno delo švicarskega pisatelja Henrika Federerja Pilatus, ki ga je prevedel Pavel Robič, tesno s poljsko Litvo zvezano delo Marie Rodziewicz6vne Hrast — Devajtis v prevodu Domna in Tineta Debeljaka ter končno izvirno francosko delo pisatelja Jeana Giona Žetev, ki jo je prevedel zopet Janez Skržolec. Za založbo, kakor je »Slovenčeva knjižnica«, ki je predvsem namenjena preprostemu ljudstvu, so izrednega pomena tako imenovane ljudske povesti. Te sicer še zdaleč ne dosegajo zgoraj navedenih po umetniški vrednosti, so pa vendarle kaj primerno čtivo za ljudstvo. Pri teh delih ima ljudska založba tudi še to hvaležno nalogo, da ponatiskuje zelo bfana dela, ki so na knjižnem trgu že pošla. Tako smo v prvih dveh letnikih »Slovenčeve knjižnice« dobili med izvirnimi slovenskimi deli Malcšičevo povest V zelenem polju roža, Rudanove Argonavte, družinsko zabavno čtivo Veselja dom v treh knjigah in v priredbi Miklavža Kureta ter Tomažičeve Pohorske pravljice. Med prevodi te vrste naj omenimo zabavno berivo bolgarskega pisatelja Aleksa Konstantinova Baj Ganjo v prevodu Zuna Živana, Dolores Vieserjeve koroško povest Pod-krnoški gospod, ki ga je prevedel Janez Pucelj, Francesca Perrija Neznani učenec v Lovrenčičevem prevodu, Jana Haya Pota in zapreke, ki jih je prevedel Grišai Koritnik, Henrya Bordeauxa delo Srce in kri v Anžičevem prevodu, Blackmo-reovo Loma Doone v Koritnikovem prevodu, Niccodemijevo Postružko, ki jo je prevedel Mijo Goričar, Šenoino Zlatarjevo zlato v Glavanovem prevodu, Salvaneschijevo Sonce v senci, končno še Kellerjevo delo Moj jaz na oddihu v prevodu Antona Duhovnika in tudi Haggardove povesti Dekle z biseri, Roža sveta. Ljudskim povestim so glede na zanimanje bralcev zelo blizu različni opisi, potopisi in podobno. Tudi teh »Slovenčeva knjižnica« ni zanemarjala, saj nam je izdala: Haggardovo Družino v ledeni dobi, Ossendovskega delo Ljudje, živali in bogovi, Frederica Rouquettea knjigo Veliki beli molk, Perci-vala C. Wrena delo Trije bratje, ki nam popisuje življenje v tujski legiji v Severni Afriki, in tudi Rudanove Argonavte bi lahko šteli semkaj. Ker mora. vsaka ljudska knjižnica skrbeti za pouk in razvedrilo vseh družinskih članov, mora poskrbeti tudi za našo mladino. Tako tudi »Slovenčeva knjižnica« ni pozabila naših najmlajših in jim je v izvirnikih kakor v prevodih dala lepe in zanimive mladinske knjige: že iz Vrtca znano Lovrenčičevo povest Tonca iz lonca, Vovkovega Bučka, Levstikovega. Martina Krpana, Pravljice Božene Nemcove v dveh knjigah in v prevodu Tineta Debeljaka, Tomažičeve Pohorske pravljice in tudi Kuretov Veselja dom ima posebne oddelke prav za mladinske igre in končno še Curvvoodov Blisk, življenje in doživljaji psa-volka na severu. V ljudski knjižnici bi nazadnje kar težko pogrešali detektivskih povesti, ki so sicer kvalitetno manj vredne, vendar zaradi svoje naipete. in privlačne vsebine zelo priljubljeno čtivo med preprostim ljudstvom, ki se do višjih estetskih vrednot in teže dojemljivih vprašanj v knjigah ne more tako kmalu dvigniti. Prav pa je, da je število takih manj vrednih knjig v zbirki čim manjše! »Slovenčeva knjižnica«, ki je pravilno razumela svoje visoko poslanstvo, dati ljudem v roke dobrih knjig, se je pri izbiri detektivskih del omejila in v obeh letnikih izdala samo kakih pet, šest detektivskih povesti. Te bi bile: Elvestadov Mož, ki je oropal mesto v prevodu rajnkega Blaža Pozniča, Biggersove Žametne copate, ki jih je prevedel Jože Kesler, Rohmerjevo Skrivnost dr. Fu Mančuja v prevodu Avgusta Petrišiča, Fergusonovega Slepca je prevedel Griša Koritnik, delno sodi semkaj tudi Greyjeva povest Jezdeci škrlatne kadulje v Koritnikovem prevodu in Jacka Londona delo Pustolovka. Pripomnili pa bi, da tudi te detektivske povesti nikakor niso pisane za hlastanje, marveč so vse na dostojni višini in pisane z veliko ambicijo, tako da nikakor ne delajo sramote naši knjižni zbirki. Tudi zunanje opreme knjig ni »Slovenčeva knjižnita« zanemarila, saj so nekatere kar razkošno opremljene na zunaj in lepo ilustrirane na znotraj. Gotovo je, da pri tolikšnem številu — po tri na mesec — niso vse knjige glede zunanje oblike posrečene niti vse na pravi umetniški višini. Prav tako je glede zaznamovanja na hrbtni strani spočetka uredništvo še oklevalo sem in tja in smo tako prav za prav šele v drugem letniku prišli do enotnejše opreme pri zaporednem štetju. Zunanje opreme so napravili največkrat: Jože Beranek, Jela Vilfanova in I. Romih. Notranje ilustracije so pa mnogo boljše in više umetniško stoječe. Naslikali so jih med drugimi zlasti: Bara Remčeva, France Gorše, J. Trpin, Lojze Perko, E. Sajovic, Jože Šenk, V. Kremžar in Iv. Romih. Nekajkrat so v prevodih povzete ilustracije kar po izvirnikih. Na splošno bi mogli reči, da je v drugem letniku vse bolj na višku kot v prvem, bodisi izbira del, bodisi oprema knjig, tudi za nagrado smo dobili v prvem letniku samo eno knjigo, v drugem pa dve, in to lepo delo: Perkovo ilustracijo Levstikovega Martina Krpana. Knjižnica je tako dokazala popolno opravičenost, saj število naročnikov gre v lepe tisoče, kar je pri izrazito znanstvenih in umetniških zbirkah bilo med Slovenci nekaj nemogočega. Zato smo vodstvu »Slovenca« in urednikom »Slovenčeve knjižnice« še posebno lahko hvaležni, da so prišli na posrečeno misel, izdajati knjige za kar najnižjo ceno in tako slovensko knjigo čim najbolj razširiti med naše preprosto ljudstvo in njegove sloje, ki so tako željni duhovne hrane, pa si je za drag denar ne morejo omisliti. Vemo sicer, da pri tolikšnem številu knjig — vsakih deset dni po ena! — ne more biti vse na višku, vendar pa želimo, da bi zbirka ohranila svojo dosedanjo pot: da bi izdajala kar največ izvirnih slovenskih del, najboljše povesti in romanc iz svetovne književnosti, dobre ljudske knjige, kujige za mladino, praznih detektivk in živce dražečih napetih zgodb pa čim manj! 2e v prvih dveh letnikih je zbirka dokazala, kako je bila med Slovenci potrebna tudi taka knjižnica, ki skrbi za ceneno knjigo. Lepo je doslej dosegala svoj namen, zato naj ostane med nami in krog svojih bralcev še bolj razširi, kakor se ji je to že spočetka posrečilo! Velja naj geslo: vsak naročnik »Slovenčevega koledarja« bo tudi naročnik »Slovenčeve knjižnice« in ie drugi bo pridobil. Francž Jesenovec. Knjige Slovenčeve knjižnice: Prvi letnik v sredi, na leve drugi letnik, na desni Krpan in poljudno znanstvena zbirka „Svet“ Ob 8O letnici msgr. Ivana Trinka -Zamejskega Pevec pozabljene dežele Tam za gorami je pravljična dežela, so nam pravili stara mati, ko smo samosrajčniki čemeli okoli veselo plapolajočega ognja na ognjišču, na katerem se je v kotlu kuhala polenta, — in smo ji verjeli. Verjeli, da je ta obljubljena dežela tam za Kolovratom, tam za Matajurjem, tam nekje daleč za tolminskimi gorami. Pa smo dorastli in pozabili na pravljično deželo, in še smo doraščali, pa je tudi Tolminska postala samo še pravljična dežela naših sanj. Kako tudi ne, pravljicam verjamejo samo otroci! Tako smo popolnoma pozabili na beneške Slovence in njih prelepo deželico onkraj tolminskih gora. In pozabljamo nanjo že osemdeset let, od svoje pubertetne dobe naprej. Križ je, da smo jo izgubili, ko smo sami šele začeli doraščati v duhovno spoznanje samorodne biti. V toliko je maš greh manjši, vendar nas to ne odvezuje odgovornosti zdaj, v letih zrelosti. Samo ob jubilejih se je še spomnimo. In še teh je bore malo, samo dva, ki se ponavljata vsako desetletje dvakrat, žalostni in veseli, obletnica plebiscita leta 1866. in jubilej največjega sinu te dežele msgr. Ivana Trinka. Prav je in lepo, da se spominjamo važnih obletnic, toda to ni dovolj. Potegniti je treba konsekvence in začrtati program, ki nam mora zmerom lebdeti pred očmi in na katerem moramo graditi naprej svojo narodno stavbo. Bog ni hotel, da bi nam popolnoma odmrla ta sončna deželica. Dopustil je njen žalostni del, pa ji obenem podaril veselega, da bo nekoč poveličana. V istem desetletju, ko je neuko ljudstvo napačno glasovalo in si s tem naprtilo samo žalost in tugo, mu je poslal preroka lepših in veselejših dni, ki je neuko ljudstvo učil in mu kazal pot iz teme v nove zarje, msgr. Trinka, čigar osemdesetletnico smo letos praznovali. Msgr. Ivan Trinko, s pesniškim vzdevkom Zamejski, je bil rojen 25. januarja 1863 v Trčmunu pod beneškim pobočjem Matajurja. Ko je bil tri leta star, so se morali njegovi rojaki, beneški Slovenci, s plebiscitom, določenim v krminskem miru (27. julija 1866), odločiti, kam hočejo, pod Italijo ali pod Avstrijo. Vsi so se izrekli za tedanjo svobodoljubno Italijo proti absolutistični Avstriji, samo eden je bil proti (po novejših raziskava-njih dr. Puntarja jih je bilo proti vsaj 300). Tako je 22. oktober 1866 odločil za dolga desetletja usodo beneških Slovencev. To odločitev beneških Slovencev je treba razumeti iz nujnosti tedanjega časa in njih zgodovine. Stoletja dolgo od svoje naselitve sem so bili pod nadoblastjo ali v soseščini Longo-bardov, s katerimi so bili hude boje za svojo posest, Frankov, oglejskih patriarhov, čedadskega kapitlja in beneške republike in brez vsakih pravih zvez z ostalimi Slovenci. Vendar so v teh stoletjih imeli stike vsaj s sosednimi Tolminci, ki so se zaradi svojih zemljepisnih pogojev tudi bolj nagibali nia zahod, dokler niso prišli pod goriške grofe. Beneškim Slovencem pa pod temi oblastniki prav za prav ni bilo hudega, ker so jim v svojo lastno korist (zlasti beneška' republika) pustili vse njihove svoboščine, tako da so imeli svojo lastno upravo (njih soseske in dvanajstije so tvorile prvi parlament v Evropi!), lastno sodstvo, finance in celo vojsko (80 mož na vzhodni meji, torej so bili za beneško republiko nekaka vojaška krajina). To samoupravo so uničili leta 1805. Francozi, pri čemer je ostalo tudi pod Avstrijo, ko je po letu 1815. zasedla to deželo. Sicer so res potem petdeset let živeli beneški Slovenci skupaj z drugimi pod Avstrijo, toda kaj, ko je prav tedaj v Avstriji tlačil vsako svobodno besedo Metternichov in Bachov absolutizem. Nič čudnega ni torej, če so se odločili ob plebiscitu raje za tedanjo svobodoljubno Italijo To bi kvečjemu govorilo za njihovo zavednost, ko smo Slovenci takrat šele zoreli v politično in narodno samozavest. Toliko v pojasnilo in razumevanje, kako je bil tak plebiscit sploh mogoč! Msgr. Trinko je torej rastel iz svojih otroških let v velikem času, usodepolnem in odločilnem za njegov narod. Že zgodaj ga je hrepenenje zvabilo v svet, saj se Nadižka dolina pod njegovo vasjo odpira v neznane dalje furlanske nižine. Ljudsko šolo je dokončal v Čedadu, nakar je vstopil v nadškofijsko gimnazijo v Vidmu, ki jo je. skončal obenem z licejem leta 1882. Posvetil se je bogoslovnim študijam, da bi ostal med svojim ljudstvom, in bil 19. junija 1886 posvečen v mašnika. Naslednji dan je že pel novo mašo v svojem domačem kraju, kjer »so ga na njegovih ,ojcetih‘ počastili s slovenskimi pesmimi, izmed katerih je bilo troje v Vidmu tiskanih«. Zaradi njegovih sposobnosti so ga koj poklicali za prefekta v bogoslovno semenišče v Vidmu, kjer je postal 1889 profesor latinščine in italijanščine, 1.1894. pa profesor modroslovja na liceju. Za slovenščino se je začel zanimati šele v četrti gimnaziji. Slovensko knjigo je spoznal že prej, toda ni se brigal zanjo, ker ni znal slovensko bnati. Doma so namreč hranili stare knjige iz 18. stoletja, pa tudi na knjige Mohorjeve družbe so bili naročeni. V četrti gimnaziji se je lotil branja Mohorjeve povesti »Mati dobrega sveta«, ki jo je prebral šestkrat, dokler je ni razumel. Potem so sledile seveda druge, pri čemer mu je zlasti pomagala, njegova miati, preprosta, toda razumna žena. V šesti šoli se je začel načrtno učiti slovenščine, seveda brez slovarjev in drugih pripomočkov. S težavo si je počasi sestavil svoj slovarček. Vztrajnost je zmagala in kmalu je slovenščino tako obvladoval, diai je začel v njej celo pesniti. Knjige mu je: posojal tudi ronški kaplan Peter Podreka (1822—1889), ki je sam pesnil v slovenščini in pošiljal svoje prispevke Zgodnji Danici, Zori in Soči ter hranil Prešernove Poezije v prvi izdaji kot največji zaklad. Podreka je tudi druge, semeniščnike in dijake navdu ševal za slovenščino in Trinko sam pravi, dia. je največ pobude našel pri Podreki, pa tudi pri drugih gospodih po beneških župniščih. V prvem letniku bogoslovja se je prvič oglasil v ljubljanskem »Ljudskem glasu« z opisom svojih rojakov (1883). L. 1884. je poslal »Ljubljanskemu Zvonu« benečanski pripovedki »Vedo-mec« in »Divje žene ali krivopete« (»Narodno blago iz Beneške y:,; Furlanka, Furlan in Slovenije«), Ker je tako, kakor sam pravi, prestal prvo preizkušnjo v slovenščini, je naslednjega leta 1885. že poslal prvi dve pesmici »Ljubljanskemu Zvonu« pod naslovom »Pesmi beneškega Slovenca«. V sledečih si letih so objavili »Ljubljanski Zvon«, »Slovan« in »Dom in svet« njegove pesmi pod šiframa »I. T.« ali »D. I. T.«, a največ pod psevdonimom »Zamejski«. Niai pobudo Simona Gregorčiča je izdal leta 1897. v Ga-brščkovi »Slovanski knjižnici« v Gorici svoje »Poezije«. Tedanja slovenska kritika je njegove pesniške prvence kaj nemilostno sprejela, s čemer je storila pesniku veliko krivico. Pri »Domu in svetu« so prišle v nemilost, ker je bil pesnik sotrudnik »Ljubljanskega Zvona« (kritik A. Medved), pri »Ljubljanskem Zvonu« pa so prav tedaj mladi metali v ropotarnico Stritarja z njegovim »svetoboljem« vred (kritik T. Doksov-Jesenko). Urednik »Doma in sveta« dr. Lampe se mu je pozneje pismeno opravičil, da je kritika brez njegove vednosti prišla v list. Kritika je prezrla v njem bogonadarjenega pesnika, ki se mu duša vije in trepeta v pesmih ko prenapeta struna, boreč se za svojo svobodo v okovih duha, kakor tudi ni pomislila, da svojemu ljudstvu šele ledino orje nia duhovnem polju. Pomislila tudi ni, da preživlja slovensko beneško ljudstvo šele dobo preporoda v svojem Trinku, ki je bila pri nas že zdavnaj za nami. Zal je potem tudi pri tem ostalo, kajti msgr. Trinko še ni našel svojega naslednika, kar je zaradi razmer popolnoma razumljivo. In še eno: če slovenska literarna zgodovina prizna Stritarju in Gregorčiču mesto v umetnostni nujnosti njune dobe, bo morala priznati tako mesto tudi Trinku, ki v svojem okolju ni slabši od njiju. Kajpak sa Trinkovim poezijam pozna vpliv Stritarjev (»svetobolje«), Jenkov, Gregorčičev in Prešernov, vendar so kljub vsemu le njegove, iz bolestnega krika trpečega sroa porojene. Pozna se jim tudi vpliv italijanske lirike, zlasti Leo-pardija, ki je bil njegov ljubljenec. Sam pravi, da niso njegove pesmi niti dobre slovenske niti dobre italijanske, ker je bil pod vplivom obeh literatur. Zaradi italijanskega vpliva dolgo časa ni mogel razumeti duha slovenske poezije, ki je klena ko gruda kraških tal, medtem ko je italijanska elegantna in subtilna. Kritika mu je zagrenila nadaljnje pesniško delo, dasi je pozneje napisal še več prigodnic, ki jih je posvečal ob novih mašah svojim bivšim učencem in ki so izšle v posebnih knjižicah (Videnje, Ob novi maši itd.). Iz bolečine svojega ljudstva je zapel prenekatero pesem, ki jih označuje posebno preroško videnje. Marsikaj je že ob koncu prejšnjega stoletja zapel, kar se šele dandanes izpolnjuje. — Šele leta 1929. se je spet oglasil v leposlovju, ko je v Goriški Mohorjevi družbi izdal »Naše paglavce«, devet folklornih črtic iz njegovih mladih dni in »slik iz beneško-slovenskega pogorja«, kjer so najzanimivejši stari slovenski benečanski izrazi, ki jih je ohranil pozabljenju. Goriška »Družina« je istega leta priobčila še nekaj podobnih črtic. Med svojim pesniškim oddihom v letih 1897. do 1929. nas je seznanjal v lepih opisih s svojo ožjo domovino. Svojemu duhovnemu mentorju Podreki se je ob njegovi smrti (1889) oddolžil s toplim člankom v »Ljubljanskem Zvonu« leta 1890. in ob stoletnici njegovega rojstva leta 1922. v goriški »Mladiki«. Svojega rojaka Jakoba Štelina je opisal v »Domu in svetu« leta 1941. Zgodovino svoje ožje domovine, njene krajevne lepote in barvitost njenega narodopisnega bogastva je opisoval v »Domu in svetu« leta 1898. (»Beneška Slovenija«, prvi obširnejši spis o njegovi domovini), Koledarju Mohorjeve družbe za leto 1905., v potopisu »Hajdimo v Rezijo!« (Dom in svet 1907), v »Jadranskem almanahu« za leto 1923. in še marsikje drugod. Ni mogoče reči, da bi šele njegovi spisi vzpodbudili našega zgodovinarja Simona Rutarja za njegovo temeljito in doslej osamljeno monografijo »Beneška Slovenija«, saj jo je izdal že leta 1899. — že dolgo prej pa leta 1883. spis o »Slovenskih naselbinah po Furlanskem«, ko so se Trinkovi spisi šele začeli pojavljati po naših revijah — vendar najbrž ne bo mogoče odrekati Trinku, da je navdahnil Rutarja z mislijo o monografiji. In s tem smo se spet dotaknili žalostnega poglavja naše ljube slovenske nemarnosti! Nešteto učenjakov in znanstvenikov je že od tistih dob zapustilo akademska tla in se zarilo v študij raznih najbolj abstraktnih problemov, najbolj bolečega in zares aktualnega pa nihče. Na prste ene roke lahko prešteješ one, ki so se vsaj mimogrede zanimali za zadnje odtenke slovenskega naroda na Benečanskem: msgr. Trinko, ki je domačin, zgodovinar Simon Rutar, ki je iz svoje trpke, uporne. Tolminske našel pot v molčečo, svetu odmaknjeno, tiho trpečo Benečijo, Josip Puntar, ki se je v arhive zaril in skušal doumeti tistega edinega, ki je ob plebiscitu proti glasoval, dr. Henrik Tuma, ki je v lepotah gona kakor njegov tovariš Kugy odkril tudi lepote Benečije, Baudouin de Courtenay, ki je poljski jezikoslovec bil, dasi po rodu Francoz, pa se je vendar bolj brigal za beneške Slovence kakor vsi slovenski učenjaki skupaj, saj jim je jezik prerešetal in še celo katekizem v njihovem jeziku napisal, pa še sebi naslednika našel v prof. Ramovšu, ki je sorodnost dognal med koroškim in rezijanskim narečjem, in — nič, ob koncu smo. Še prstov ene roke skoraj ni bilo treba! Kaj sem rekel, mar nismo zares pozabili te uboge pravljične dežele tam za gorami. Naštel sem jih, ki- so se zanjo zanimali, pa še med temi samo tri Slovence, in še ti so večinoma pisali v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Zgodovinarji jo odpravijo v dveh besedah, v stranskem stavku, ko govore o letu 1866., veliko pa imajo seveda iz tistega časa povedati o bojih in nasprotstvih med Avstrijo in Italijo... Mnogi pa je še teh dveh besed ne smatrajo vredno. In vendar so jih še leta 1910. Italijani sami našteli 52.003! Simon Rutar ve povedati, da jih je bilo še leta 1895. v popolnoma slovenskih občinah 31.778, koliko v mešanih, pa je že tedaj bilo težko ugotoviti, ker italijanska statistika ni upoštevala narodnosti. Italijanska uradna statistika iz leta 1921. navaja, da je nia ozemlju Beneške Slovenije, ki je štela 9147 družin Ter, središče terskih Slovencev, ki se na žalost najhitreje odtujujejo, ker so preveč izpostavljeni tujim vplivom. s 47.433 prebivalci, govorilo slovensko narečje 6515 družin s 33.932 prebivalci. Po statistiki geografa Canestrellija iz leta 1914. jih je bilo v videmski pokrajini na ozemlju 412 km2 36.178, in sicer v gorati Reziji pod Špikom nad Policami (Montažem) in Kaninom 4671, v južneje ležečem, tudi visokogorskem okraju Tarčent 12.986 terskih Slovencev, v vinorodnem okraju Št. Peter Slovenov ob Nadiži 17.291 šempetrskih ali nadiških Slovencev, ob bivši mejni rečici Idriji pa 1230 idrijskih ali starogorskih Slovencev. Zal odmirajo leto za letom. Najbolj prodira mednje kompaktni furlanski živelj v terskem okraju, kjer so Slovenci raztreseni po gorskih dolinah. Še niajtrdneje se držijo v šempetr-skem okraju, kjer so strnjeno naseljeni. Današnja jezikovna meja se začenja — če jo od juga proti severu potegnemo — južno od Ibane, vodi skoraj naravnost proti gori Subit in do Nadiže pri Čedadu. Od nadiškega mostu se vleče po nasprotnem robu čez Volovjak na Medla Sjena proti Sv. Lovrencu do vasi Porčinj. Od Porčinja drži meja proti Čarneji v dolino k rečici Karnahti in čez hribovje do rečice Ter. Tu se obrne proti vasi Podbrdo, dalje na Lanež čez Muščevo sedlo do Kanin©, od tu na Lavro in v dolino Rezije. Naprej je meja reka Bela. Priznati jim je treba, beneškim Slovencem, da se dobro držijo, čeprav so sami sebi prepuščeni in se nihče zanje ne briga, kajti v teku stoletij se je njih jezikovna meja le malenkostno premaknila na vzhod. Zasluga je samo njihova in prav nič naša, ki smo nanje popolnoma pozabili. Le kako smo mogli! Le kako so mogli na te lepe kraje pozabiti celo naši hribolazci, ko drugače ni kamna ne skale v Kamniških in Julijskih Alpah, kamor ne bi stopila njih noga! Že o Sloveniji pravijo, da je Bog, ko je svet ustvarjal, obnjo otrl vse odtenke barv, kar mu jih je še na paleti ostalo, in slovenska Benečija je — miniatura Slovenije. Od najvišjih julijskih gora, ki se lahko merijo s Triglavom, pa do nizkih hribčkov z vinogradi in idiličnih dolin — vse najdeš, kar ti srce poželi. In še nekaj ji je Bog podaril navrh: pogled v prostrane furlanske nižine pod južnim nebom. Tu živi naš slovenski rod v lepi bratski soseščini s furlanskim narodom, ki dandanes šteje še kakega pol milijona duš in sega do reke Livenze. Že stoletja delita enako usodo, usodo mejnih drobcev večjih narodov. Saj je že pred sedemdesetimi leti filolog Ascoli v Gorici ugotovil, da so Furlani z Retoromani in Ladini samosvoj narod, ki nima z italijanskim niti dve sto besed skupnih. Vendar so še na slabšem od naših Benečanov, kajti njih narodna zavest še ni prišla do izraza, kljub temu, da se preprosti Furlan rad ponaša s svojim imenom, jezikom, pesmijo in oblačilom. Edino opat Pirona je pozneje poskušal s časopisi in knjigami v furlanščini dvigniti narodno zavest, toda poskus ni uspel. Pač pa se na znanstvenem polju Furlani in beneški Slovenci večkrat dotikajo in spopolnjujejo med seboj, zlasti na etnografskem področju. Tako je msgr. Trinko tudi o Furlanih napisal marsikaj zanimivega. Pisal je znanstvene razprave v italijanskem in latinskem jeziku za akademijo v Vidmu, katere član je bil in ki je izdajala njegova dela. Poglabljal se je v filozofske, teološke, zgodovinske, jezikoslovne, in narodopisne probleme. Občinska knjižnica v Vidmu ima v svojem seznamu zapisanih kakih dvajset Trinkovih znanstvenih razprav: o izvoru Slovencev na Furlanskem, o rezijanščini, o narodnih pripovedkah, o furlanskem modroslovcu De Giorgiju, o naravi teles, o »Največjem problemu sodobnega modroslovjia«:, ki jo je bral leta 1926. na akademiji v Vidmu, in še mnogo drugih. Njegova zasluga je tudi, da so se na italijanskih vseučiliščih ustanovile slavistične stolice. Glasba ga je zmerom privlačevala. Izkazal se je kot spreten glasbenik, saj se po Furlaniji poje mnogo njegovih maš. V našem »Cerkvenem glasbeniku £ je priobčil motet »O sacrum convivium«, v zbirki »Slava presveti Evharistiji« pa mešani zbor »Molim Te ponižno«. Mnogo njegovih skladb je še neobjavljenih. Napisal je tudi več razprav z glasbenega področja, kakor o starih cerkvenih napevih med Slovenci v Italiji, o J. Tomadiniju in cerkveni glasbi itd. Msgr. Trinko je tudi upoštevanja vreden risar. Svoje risbe je včasih razstavljal na umetniških razstavah v Vidmu. Precejšna zbirka perorisb se mu je izgubila med avstroogrsko okupacijo v prejšnji vojni. Italijane je spoznaval tudi s slovensko in slovansko literaturo. Ob Prešernovi stoletnici je prevedel nekaj njegovih pesmi, še prej pa je seznanil italijansko javnost s Stritarjevim »Gospodom Mirodolskimc (II Signor di Valpacifica). Prevajal je tudi Gregorčiča in Tavčarja. Iz slovanske literature je prvi prevedel nekaj povesti Tolstega, prevel je tudi Gogoljevega »Tarasa Buljbo«, nekaj črtic Turgenjeva, priredil izbor iz Puškina in Nekrasova, iz poljščine pa je prevedel Sienkie\vicza in Chlu-meckega. Vzdrževal je stike s slovenskimi pisatelji in še hrani pisma Gregorčiča, Funtka, Aškerca, Levca, zgodovinarjev Rutarja in Grudna, dr. Evg. in dr. Fr. Lampeta, dr. Oblaka, prof. Jagiča in jezikoslovca Baudouina de Courtena.va. Osebno in pismeno je mnogo občeval tudi z odličnimi možmi drugih slovanskih narodov, razen Bolgarov. Tudi še dandanes vzdržuje stike s slovenskimi kulturnimi delavci. Mnogo za splošnost zanimivih pisem se mu je porazgubilo med avstrijsko okupacijo, ko je bil v Padovi kot begunec. Avstrijske oblasti so ga namreč smatrale za avstrijskega ubežnika, ker so našle pri njem mnogo slovenskih knjig in pisem. V presledku med obema vojnama je razen že omenjenih »Naših paglavcev« spisal skupaj z dr. Musonijem informativen in strogo objektiven spis o bivši Jugoslaviji in leta 1930. iz potreb svoje šolske prakse — poučeval je namreč bogoslovce pa tudi gimnazijce v slovenščini — slovensko slovnico za Italijane (Grainmatica della lingua Slovena ad uso delle scuole), ki je izšla v založbi goriške Katoliške tiskarne. Akademija v Vidmu je leta 1940. izdala tudi obširno knjigo »Storia politica, lette-nama ed artistica della Jugoslavia«. S tem pa še ni izčrpana vsa njegova pisateljska delavnost. Obširen pregled njegovih del je izdal dr. Res v članku »K Trinkovi bibliografiji« v »Času« leta 1925./26. in Slavko Slavec v Koledarju Goriške Matice za leto 1933. po podatkih Fr. Fatorella »Storia della letteratura italiana e della coltura nel Friulk, ki je izšla leta 1929. v Vidmu. Msgr. Trinko se je zmerom živahno zanimal za slovensko kulturno življenje. Pred prejšnjo svetovno vojno je bil večkrat v Ljubljani. Udeleževal se je katoliških shodov pa- tudi velikih zborovanj Slovenske dijaške zveze. Svojemu ljudstvu je bil vzgojitelj, vzornik in vodnik. Zato se je tudi politično udejstvoval in s tem mnogo koristil svoji ožji domovini. Njegovi rojaki so ga večkrat in ponovno volili v pokrajinski zbor v Vidmu. Še leta 1923. je bil izvoljen v izvršni odbor ljudske stranke (partito popolare). Politično se je dosledno udejstvoval kot zvest državljan, kajti le tako je lahko skrbel za dobrobit svojih rojakov. Tako smo se v nekaj vrstah skušali oddolžiti življenjskemu delu velikega sina Beneške Slovenije, ki je hkrati tudi starosta slovenskih književnikov, in obenem vsaj na kratko orisati njegovo rodno deželico, pozabljeno ubogo pastorko, ki naj bi ji ta članek, kakor je skromen, pridobil vsaj malce uvaževanja pri dobromislečih ljudeh. S tem bi bilo naše delo obilno poplačano. Bog daj! JADRANSKO PRIMORJE Zemljevid na strani 132. Sredi meseca septembra je bila osnovana operacijska cona »Adriatisches Kiistenland« (Jadransko Primorje). To ozemlje tvorijo naslednje pokrajine: Ljubljana, Gorica, Furlanija, Istra in Kvarner, vključno s pripojenimi področji Sušaka, Bakra, Čabra, Kastva in Krka. Na tem ozemlju je Gauleiter dr. Rainer prevzel celotno civilno in javno oblast kot Oberster Komissar na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje«. Vsa oblast in javni uradi tega področja so podrejeni vrhovnemu komisarju. Te pokrajine so razen Furlanije do leta 1918 tvorile del avstro-ogrske monarhije. Pokrajine: Trst, Gorica, Pulj (Istra) in Reka (Kvarner) so pripadle Italiji leta 1918., oziroma leta 1924. po rapallski mirovni pogodbi, dočim je bila pokrajina Ljubljana anektirana z dekretom-zakonom dne 3. maju 1941, ostala ozemlja poleg Dalmacije pa z dekretom-zakonom dne 18. maja 1941 in so tako do septembra 1943 tvorila del italijanskega državnega ozemlja, pri čemer je bil položaj Ljubljanske pokrajine urejen drugače kot položaj ostalih krajev, ki so bili priključeni z dekretom dne 18. maja 1941, saj je bilo Ljubljanski pokrajini priznano, da ima strnjeno slovensko prebivalstvo in da bo zaradi tega imela avtonomen ustroj. Tako tvori operacijsko ozemlje dejansko tri vrste krajev: prvi so že od leta 1866. pripadali Italiji, drugi leta 1918., nazadnje pa so bile priključene leta 1941. Ljubljanska pokrajina, Sušak itd., med katerimi zavzema ljubljanska pokrajina zaradi že navedenih razlogov poseben položaj. Tudi v nekdanji avstro-ogrski monarhiji so ta ozemlja pripadala različnim upravnim enotam. Trst je tvoril samostojno mesto, Istra je bila mejna grofija, Goriška in Gradiščanska pa sta tvorili pokneženo grofijo. Reka je pripadala Madžarski, poleg tega je Julijski Benečiji, kakor so Italijani imenovuli svoje štiri nove pokrajine, pripadel tudi del bivše vojvodine Kranjske (okraj Postojna v celoti in večji del okrajnega glavarstva Logatec). Z letom 1941. pa je prišel z Ljubljansko pokrajino v Italijo tudi velik del bivše avstrijske vojvodine Kranjske, nato pa še ozemlja, ki so do leta 1918. pripadala državnopravno kraljevini Hrvatski in Slavoniji. Glavna označba vseh krajev v tej operacijski coni je vsekakor ta, da so to primorski kraji, ki obsegajo obulo od Bakra do Tilmenta, obenem z zaledjem, poleg tega pa tudi spredaj ležeče otoke. So to porečja rek, ki se izlivajo v Jadransko morje, razen Ljubljanske pokrajine, ki spada v porečje reke Save, ki se izliva v Donavo in potem v Črno morje. Pokrajina je deloma nizka ob morju, delno pa kraški vrhovi ne pripuščajo nobenega postopnega dviga višine in se strmo dvigajo ob morju (v Istri, na otokih in ob Kvarnerskem zalivu, tako da je sestop k morju in prodor od morja v notranjost zelo otežkočen). Ni pa to ozemlje izključno kraško ozemlje, temveč sega visoko gori v Alpe, saj se na njegovi meji nahaja najvišji vrh Julijskih Alp 2863 metrov visoki Triglav. Podati statistično sliko tega ozemlja je zelo težavno, ker predstavlja za to glavno oviro sedanja in prejšnja administrativna razdelitev ozemlja. Načini ugotovitve statističnih podatkov so bili različni, nadalje so se ugotovitve vršile v raznih letih, tako da primerjava ni mogoča in končno smo za marsikatera področja navezani na različne stare statistike, ki datirajo deset in več let nazaj, tako da se je njihova porabila vrednost zelo zmanjšala. Ovira je nadalje tudi v tem, da se v vojnih časih ne objavljajo več številni statistični podatki iz umljivih razlogov; v kolikor pa so na razpolago, ne gredo v podrobnosti, iz katerih bi bila razvidna jasna slika na posameznih področjih in v posameznih večjih predelih ali pa vsaj slika posameznih pokrajin. Zato je treba naslednje podatke, ki smo jih zbrali po ruznih virih, predvsem, po podatkih Osrednjega statističnega zavoda v Rimu, vzeti samo kot cenitve. Za število prebivalstva in površino so nam za prejšnja italijanska področja na razpolago podatki ljudskih štetij iz let 1936. in 1931. (ljudsko štetje v Italiji leta 1941. se zaradi vojnih razmer ni vršilo), dočim so nam za Ljubljansko pokrajino in nekdanja jugoslovanska ozemlja na razpolago podatki ljudskega štetja leta 1931. Nadalje je treba upoštevati še dejstvo, da se je ljudsko štetje v Italiji vršilo v obeh navedenih letih dne 21. aprila, dočim se je v bivši Jugoslaviji vršilo dne 31. marca 1931. Zaradi lažjega pregleda smo številke večkrat zaokrožili v tisoče. Površina in prebivalstvo. Po razpoložljivih podatkih je bila površina in prebivalstvo teh ozemelj naslednje: Videm 7.163 5.840 171 Gorica 2.725 2.472 42 Trst 1.379 1.134 30 Istra 3.718 3.549 41 Kvarner (Reka) 1.121 1.079 13 Ljubljana 4.545 ? 95 Sušak itd. 1.382 ? ? Največjo površino zavzema pokrajina Videm, katere površina je skoraj tako velika kot površina vse Julijske Benečije (ta je znašala 8.843 km2, ker smo izločili Zader). Število občin pa je razmeroma največje v Ljubljanski pokrajini, kjer prevladujejo male občine; ta pokrajina je tudi manj gosto naseljena kot pokrajine v Julijski Benečiji. Prebivalstvo (v tisočih) prisotno stanujoče stanujoče Pokrajine: 1936 1936 1931 Videm 713 722 722 Gorica 208 200 210 Trst 357 351 350 Istra 296 294 303 Kvarner 115 109 108 Ljubljana 304 Sušak itd. . 79 Pripomba. Ljudsko štetje v bivši Jugoslaviji je navajalo samo podatke o prisotnem prebivalstvu, ne tudi o tam stanujočem. Razen v pokrajini Videm je povsod v bivših italijanskih pokrajinah število prisotnega prebivalstva višje kot število stanujočega prebivalstva v pokrajinah. Za povprečje vse Italije pa ta ugotovitev na velja, ker je število prisotnega prebivalstva na dan ljudskega štetja letu 1936. zaostajalo za številom v Italiji stanujočega prebivalstva za nad pol milijona ljudi. Da dobimo še boljši pregled o prebivalstvu teh pokrajin, naj navedemo še podatke o gostoti prebivalstva, t. j. koliko prebivalcev pride na km2. Ta račun se ugotavlja na osnovi števila v pokrajinah stunujočega prebivalstva (ne prisotnega), razen za ozemlja z bivšega jugoslovanskega področja. Gostota (na km2 preb.) Pokrajine: 1936 1931 Videin 101 110 Gorica 73 77 Trst 275 274 Istra 79 81 Kvarner 97 96 Ljubljana 67 Sušak itd. . 57 Ta pregled nam kaže dve važni dejstvi, da je bilo prebivalstvo nekaterih pokrajin dejansko v nazadovanju v razdobju od 1931 na 1936. Če primerjamo te številke s podatki za vso Italijo, tedaj vidimo, da v vsedržavnem obsegu ni bilo nazadovanja, pač pa sta izkazovala nazadovanje od 1931 na 1936 le Pijemont in Julijska Benečija, pa zopet ne vse pokrajine v teh področjih. Nadalje nam kažejo te številke, da je bila najmanjša gostota prebivalstva v krajih, ki so pripadli leta 1941. pokrajini Reka, katere na kratko imenujemo Sušak itd. Zelo nizka je gostota prebivalstva v Ljubljanski pokrajini. Nadalje je le malo višja gostota v pokrajini Gorica, dočim je višja gostota prebivalstva v Istri. Znatna je gostota prebivalstva v reški pokrajini, kjer je odločilnega pomena mesto Reka z okolico, še bolj visoka pa je gostota prebivalstva v tržaški pokrajini, kjer se pozna vpliv Trsta kot velikega mesta z nad četrt milijona prebivalcev. Če pa pogledamo še druge številke iz Italije, pa tudi v tržaški pokrajini nimamo najvišjih relativnih številk za prebivalstvo, kar je razumljivo, saj je imela Italija veliko število velemest. Večja mesta. Po številkah štetja leta 1936. so bila največja mesta v Julijski Benečiji: Trst približno 248.000 prebivalcev, Reka 54.000, Gorica 47.000 in Pulj 46.000 prebivalcev (vse to so glavna mesta pokrajin), nadalje Tržič s skoraj 20.000 prebivalci, Poreč v Istri z 12.000 in Koper s skoraj 12.000 prebivalci. Mesto Videm kot središče istoimenske pokrajine, je imelo tedaj 63.000 prebivalcev. Ljubljana je imela v mejah in po štetju leta 1931. skoraj 60.000 prebivalcev, kasneje pa se je leta 1935. in 1941. njen obseg povečal, tako da je imela s koncem leta 1942. nad 98.000 prebivalcev. Površina naj večjega mesta v področju, katerega opisujemo, t. j. Trsta, je znašala 96 km2, Ljubljane pa 77.8 km2, tako da je gostota prebivalstva v Trstu znašala 2.723, po številu prebivalstva dne 1. januarja 1942, ki je znašalo 261.387, dočim je bila nekoliko manjša konec leta 1942., ko je znašalo število prebivalstva še 260.478 (gre za prisotno prebivalstvo). Gostota prebivalstva v Ljubljani pa je znašala s koncem leta 1942. samo 1.263, in sicer pri 98.259 prisotnega prebivalstva. O poklicni razdelitvi prebivalstva v italijanskih pokrajinah imamo na razpolago naslednje številke (iz leta 1936.): Aktivno prisotno prebivalstvo Pok ra jine: Akt. prebivalstvo v % vsega prebivalstva kmetijstvo industrija promet trgovina Videm 47.2 54.2 30.7 6.3 Kvarner 48.1 33.4 35.7 12.8 Gorica 47.3 52.3 28.5 7.0 Istra 43.0 60.1 24.2 5.9 Trst 46.5 14.9 51.5 15.0 Za Ljubljansko pokrajino imamo na razpolago samo nekaj cenitev poklicne strukture prebivalstva, in sicer na osnovi podatkov iz leta 1931., torej tedanjega jugoslovanskega ljudskega štetja. Po enem viru je znašalo kmetijsko prebivalstvo v Ljubljanski pokrajini 51 %, število prebivalstva, zaposlenega v industriji in obrti, 22%, v trgovini in denarstvu 16%, 7% pripada uradništvu, 4% pa svobodnim poklicem (Mohorič), po drugem viru pa je znašal odstotek kmetijskega prebivalstva 54%, prebivalstva, zaposlenega v industriji in obrti, pa 18% (Potočnik). Za kraje, ki so bili priključeni iz banovine Hrvatske leta 1941., nimamo podatkov, bo pa struktura podobna oni reške (kvarnerske) pokrajine. Iz teh podatkov izhaja, da izkazuje najbolj kmetijsko strukturo Istra, kateri sledita videmska in goriška pokrajina, podobno je sestavljena tudi struktura prebivalstva po poklicih prebivalstva v Ljubljanski pokrajini. Izrazito industrijska je tržaška pokrajina, v kateri je tudi izredno velik odstotek trgovine, zlasti pa pomorskega prometa. Tudi v reški pokrajini je promet zaradi reškega pristanišča izredne važnosti, kar velja tudi za Sušak. Če vzamemo podatke v celoti, vidimo, da je vse področje še pretežno kmetijsko, vendar nekaj velikih industrijskih in obmorskih mest to sliko bistveno izpreminja, tako da so tudi industrija, zlasti pa trgovina in promet zelo močno zastopane. Kmetijstvo. O kmetijstvu v teh pokrajinah imamo na razpolago samo delne podatke, ker je italijanska statistika objavljala podatke po skupinah pokrajin, ne pa po pokrajinah. Le za proizvodnjo pšenice je objavljala podatke po pokrajinah, in sicer za površino in pridelek. Po zadnjih objavljenih podatkih je znašala površina, posejana s pšenico leta 1940., v pokrajinah Videm 25.800 ha, Kvarner 400 ha, Gorica 4400 ha, Istra 18.200 ha in Trst 2.600 ha. V Ljubljanski pokrajini je bilo posejano s pšenico istega leta 14.225 ha. Pridelek je znašal v tisočih met. stotov: Videm 202, Kvarner 3, Gorica 43, Istra 211, Trst 28 in Ljubljana 114. Zelo različen pa je bil tudi pridelek na hektar, ki je znašal leta 1940. (v oklepajih podatki za triletje 1937-1939) v pokrajinah: Videm 7.8 (18.8), Kvarner 8.3 (14.8), Gorica 9.7 (16.1), Istra 11.6 (12.8), Trst 11.0 (20.7) in Ljubljana 8.2 stota na hektar. K tem številkam je pripomniti, da je bila letina pšenice na splošno leta 1940. slaba, dočim je bila prejšnja leta veliko boljša. Iz statistike je razvidno, da je bil povprečno najboljši pridelek pšenice v pokrajinah Trst in Videm, pa tudi Gorica, dočim je bil povprečni pridelek v Istri, posebno pa v Ljubljanski pokrajini, zelo slab. Tako nam ta statistika tudi kaže, v katerih pokrajinah je bilo kmetijstvo bolj razvito. O pridelku v Julijski Benečiji, ki pa obsega tudi Zader, katerega površina je zelo majhna, imamo še na razpolago naslednje podatke, katere izpopolnjujemo s podatki za Ljubljansko pokrajino (vse v tisočih met. stotov): pšenica 287 v Jul. Benečiji in 114 v Ljubljanski pokrajini, rž 25 in 25, ječmen 45 in 46, oves 28 in 47, koruza 529 in 153, krompir 1735 in 998, v Ljubljanski pokrajini je omeniti še znatnejši pridelek zelja (73.000 stotov), korenja, detelje, lucerne, pese in repe, ajde ter vmesnih sadežev. V Julijski Benečiji pa je znatnejši pridelek skoraj istih sadežev kot v Ljubljanski pokrajini. Pridelek vina je znašal v Julijski Benečiji leta 1940. in 1939. približno pol milijona met. stotov, dočim je znašal v Ljubljanski pokrajini pridelek vina 1942 111.000 lil, leta 1941. pa okoli 60.000 lil. Stanje živine je bilo leta 1940. v Julijski Benečiji naslednje (obenem navajamo tudi stanje živinoreje v Ljubljanski pokrajini) v tisočih glav: konji 8 in 19, osli 14 in 0, goveda 138 in 86, ovce 147 in 4, koze 23 in 2, prašiči 69 in 49 tisoč. glav. Živinoreja v Ljubljanski pokrajini je bila torej na splošno, če izvzamemo drobnico, bolj razvita. Rudarstvo. Rudarstvo je imelo v Julijski krajini več važnih središč, od katerih sta gotovo najpomembnejši Karpan in Idrija. Pregled po pokrajinah nam daje naslednjo sliko: Goriška pokrajina: znameniti idrijski rudnik živega srebra, ki datira že iz preloma srednjega in novega veka in ki je dajal približno 70% vse italijanske proizvodnje živega srebra. Istra: črni premog v Karpanu, ki ga je svoječasno izkoriščala Trboveljska premogokopna družba. Premogovniki so bili modernizirani in v središču rudarstva je nastalo novo mesto Arsa iz nekdanje vasice. Letna proizvodnja premoga znašu okoli en milijon ton. Nadalje ima Istra ležišča boksita na štirih važnejših krajih, kutere izkoriščajo tri rudarske družbe. Silicij za steklarsko industrijo tudi izkoriščajo nadaljnje tri tvrdke. Končno ima Istra tudi mnogo kamenja za stavbe. Tržaška pokrajina ima v Nabrežini marmor, granit in drugo stavbno kamenje v velikih množinah ter v odlični kakovosti. Najrevnejša pa je na rudah pokrajina Reka. V pokrajini Videm so rudniki svinca in cinka v Rablju, nadalje pa tudi majhna ležišča premoga, železne rude in marmorja. Industrija. Najbolj industrijski sta pokrajini Trst in Reku, kjer je osredotočeno večje število industrijskih podjetij. Vsekakor najvažnejša industrijsku panoga Julijske Benečije je ladjedelstvo, ki je osredotočeno v Trstu in zlasti v Tržiču. Ladjedelstvo je na izredno visoki stopnji in je bilo v teli ladjedelnicah izpuščenih v morje izredno veliko število tudi največjih in najmodernejših ladij. Med ostalimi industrijskimi panogami navajamo še naslednje: rafinerije nafte v Trstu in na Reki za rafiniranje uvožene nafte, od česar je treba še posebej poudariti, da ima Reka(tudi specialne naprave (cracking), ki omogočajo rafinerijo ne samo bencina, temveč tudi pridobivanje drugih proizvodov iz nafte. Železarne so v Skednju pri Trstu (svoječasno last Kranjske industrijske družbe, prvi plavž je zagorel leta 1897.), nadalje se nahajajo v Trstu in Vidmu večje jeklarne. Letalska industrija ima središče v Tržiču (izdelovanje motorjev). Med drugimi panogami industrije omenjamo kemično industrijo ter oljarne, zlasti pa industrijo ribjih, sadnih ter rastlinskih konzerv. V pokrajini Videm so tudi naprave za proizvodnjo celuloze. Nadalje so zastopane v teh pokrajinah tudi tekstilna in usnjarska industrija, industrija tobaka, vžigalic, kemična industrija, industrija cementa, lesa, furnirja itd. Prekomorska trgovina in promet. Trst je bil že v nekdanji Avstriji cvetoča trgovinska luka res mednarodnega pomena, tudi Reka je igrala veliko vlogo v trgovini ne samo na Jadranskem morju, temveč tudi s prekomorskimi državami. Po vojni je zaradi priključitve Italiji Trst le počasi obnavljal svojo trgovino, v še manjši meri pa Reka, ker ji je nastal nov tekmec v naglo se razvijajočem Sušaku. Poleg Genove, Napolija in Benetk je bil Trst največja italijanska luka, ki ni posredovala samo prometa za svoje najbližje zaledje, temveč tudi za sosednje in srednjeevropske države. Naravno je zaradi vojnih dogodkov prekomorska trgovina sedaj v veliki meri zastala, obnovila pa se bo kaj hitro po končani vojni. Trst je imel tudi svoje veliko domače ladjevje, saj je bil tržaški, nekdanji avstrijski Lloyd ustanovljen že leta 1836. in je spadal med velike paroplovne družbe na svetu. Narodnostna slika. O narodnostni strukturi Jadranskega primorja nimamo niti točnih novih niti starejših številk. Italijanska ljudska štetja so zadnjikrat ugotavljala te podatke leta 1921. pri tedanjem ljudskem štetju. Za ljubljansko pokrajino nam niso na razpolago celotni podatki ljudskega štetja iz leta 1941. Tako pridemo do dejstva, da je za presojo narodnostnih razmer še najbolj merodajna avstrijska statistika. Kljub temu, da je od tedaj preteklo že nad trideset let, saj je bilo v Avstriji zadnje ljudsko štetje dne 31. decembra 1910, se vendar lahko v veliki meri poslužujemo teh podatkov, saj je znano, s kakšno točnostjo je delala avstrijska statistična služba. Dočim je bivša jugoslovanska statistika imela za kriterij štetja materinski jezik, je avstrijska statistika imela za izhodišče občevalni jezik, tako da se n. pr. podatkov med obema statistikama ne da primerjati zaradi različnosti kriterijev. Seveda je treba v zvezi s tem omeniti, da je avstrijski način ugotavljanja narodnostne pripadnosti naleteval vedno na ostro kritiko, o kateri nam poročajo tudi avstrijski statistični viri. Kar tiče narodnostnih podatkov za Jadransko primorje, je treba omeniti, da kljub vsemu ti podatki, čeprav so iz leta 1910., lahko služijo za podlago objektivne ocene narodnostnega stanja na tem ozemlju. Avstrijska statistika iz leta 1910. izkazuje, da je bilo na tedanjem avstrijskem Primorju, ki je obsegal Goriško, Trst in Istro (upoštevani so samo avstrijski državljani), 827.269 prebivalcev, od tega jih je bilo s slovenskim občevalnim jezikom 266.614, s hrvatskim 170.773, z italijanskim 356.495 in nemškim 29.077. V odstotkih je torej bilo: Nemcev 1910 3.51 (1900 2.73), Slovencev 32.23 (29.90), Hrvatov 20.64 (20.16), Italijanov pa 43.09 (46-91) odstotka. V tem desetletju je Italijanom uspelo odstotno vzdržati svoje posestno stanje na Goriškem, kjer se narodnostna meja skozi desetletja ni dosti spremenila, dočim so številčno nazadovali v Trstu in v Istri (omeniti pa moramo, da so bile za Slovence razmere neugodnejše v desetletju 1890—1900). Zanimiva je narod- nostna primerjava mest Gorice in Trsta v zadnjih tridesetih letih pred prvo svetovno vojno. Slovencev je bilo v odstotkih prisotnega prebivalstva (samo avstrijskih državljanov): 1890 1900 1910 Trst 20.47 16.34 29.81 Gorica 17.82 20.01 36.84 Absolutno število Slovencev se je v Trstu od 1900 do 1910 več kot podvojilo, saj je naraslo od 24.679 na 56.916, torej za 130.63 %, dočim je znašal v istem razdobju ves prirastek Trsta samo 26.42 %. V naslednjem navajamo po sodnih in političnih okrajih relativne številke o slovenskem prebivalstvu na Primorskem za leti 1900. in 1910.: 1900 1910 1900 1910 Trst 16.34 29.81 Gorica -mesto 20.01 36.84 Kanal 99.84 99.44 Gorica (brez mesta) 93.27 93.00 Ajdovščina 99.60 99.71 Skupno pol. okraj Gorica (brez mesta) 95.86 95.58 Komen 98.85 97.48 Sežana 99.11 98.61 Skupno pol. okraj Sežana 98.99 98.07 Bovec 98.67 99.19 Kobarid 99.84 99.91 Cerklje 100.00 100.00 Tolmin 99.74 99.17 Skupno pol. okraj Tolmin 99.66 99.52 Kormin 23.52 23.89 Gradiška 3.51 2.31 Skupno pol. okr. Gradiška 15.34 14.86 Červinjan 0.24 0.39 Tržič 10.15 8.34 Skupno pol. okraj Tržič 4.13 3.54 Skupno Goriško-Gradiščansko 62.37 61.85 Koper 60.88 57.07 Bužet 16.77 10.57 Piran 12.23 18.30 Skupno pol. okraj Koper 37.67 36.14 Podgrad 82.05 81.62 Voloska 2.16 10.86 Skupno pol. okr. Voloska 30.73 33.75 Istra 14.20 14.27 Primorsko 29.90 32.23 V Istri nismo našteli okrajev, kjer so bili po avstrijski statistiki v večini Hrvatje, nadalje tudi nismo našteli okrajev, kjer je bilo manjše odstotno število Slovencev, kot n. pr. Pulj, Motovun itd. Če še upoštevamo okraj Postojna, ki je prešel leta 1918. pod Italijo, in dele okrajev Logatec in Lož, ki so delili isto usodo, potem nam je ugotoviti, da so bili ti okraji skoraj stooodstotno slovenski (sodni okraj Postojna 99.30, Ilirska Bistrica 99.78, Senožeče 99.32, Vipava 99.81 in Idrija 99.37%). Znatno je bilo tudi število Slovencev na Reki, nadalje pa moramo prištevati še znatno število Slovencev v pokrajini Videm (tako imenovani beneški Slovenci). V vseh pokrajinah, ki so se po propadu Avstro-Ogrske dodelile Italiji, ter v Slovenski Benečiji je bilo po štetju leta 1910. skupno 366.000 Slovencev in približno 200.000 Hrvatov. V desetletju 1910—1921 je število prebivalstva na splošnem naraslo samo v Trstu in okolici, dočim je v Istri, na Goriškem in na Krasu število prebivalstva padlo, delno zaradi izseljevanja v prekmorske dežele, delno zaradi odtoka v mesta. Tudi v naslednjem desetletju se položaj ni dosti spremenil, kar dokazujejo podatki, ki smo jih objavili že prej v tej razpravici. Kljub raznim dejstvom, ki so zmanjševalno delovala na število Slovencev, lahko štejemo, da je na ozemlju Jadranskega primorja, če še prištejemo ljubljansko pokrajino, okoli 750.000 do 800.000 Slovencev. D. P. : ' Z;::: ^ Razgled s starodavnega goriškega gradu čez Gorico in okolico. France PO SONČNI PRIMORSKI DEŽELI Od krajev večnega snega do gorkih in sončnih morskih bregov Redko kje na svetu boš na tako malem kosu zemlje našel toliko različnosti v podnebju, zemlji in ljudskem gospodarstvu, kakor jih najdeš, če s skrajnega severa Goriške dežele potuješ proti jugu, da v razdalji komaj dobrih 130 km stopiš na sončna tla od Jadranskega morja obrobljene slovenske obale tam kje pri Devinu, Štivanu ali v Barkovljali. Ni je mičnejše dežele na svetu kakor je naša Goriška, za nas druge Slovence na severu pa je vse Primorje kakor veliko okno v širni svet, skozi katero more k nam prihajati gospodarska pobuda, To veliko okno je hkrati izhod naših pridelkov in izdelkov v druge kraje. Ta izhod nam je skozi četrt stoletja bil zaprt. Zdaj se spet odpira, zaradi česar ne bomo zamudili prilike, da čimprej pohitimo tja doli. V vsej naši slovenski zgodovini nam Primorska z Goriško vred nikoli ni bila tako zaprta, kakor nam je bila zadnjih pet in dvajset let. Vsa prejšnja stoletja je med slovenskimi deželami na severu in jugu plato bujno življenje. Nekaj zgodovine. V naši skupni zgodovini se je ne le enkrat dogajalo, da smo bili kdaj tudi politično-upravno združeni. Že pred več ko tisoč leti je veliki nemški cesar Karel Veliki (leta 811.) oglejski škofiji, ki je tiste čase in še dolgo potem imela tudi politično oblast, določil njene meje tja gori do Drave. Cesar Oton I. pa je Goriško, Istro, Kranjsko, Koroško in Štajersko združil v eno vojvodino, ki jo je imenoval »Koroška Vojvodina«. Ko je bil ustanovljen slavni oglejski patriarhat, ki je v vsem srednjem veku in še čez bil hkrati državna tvorba, je ta oglejska država obsegala vso Goriško, Istro, Kranjsko in tudi nekaj Štajerske. Meje oglejskega patriarhata so se kajpada spreminjale kakor se je pač spreminjala njegova moč in veljava. Ko so Celjski grofje bili na. višku svoje moči, je njihova oblast segala od Padove do Hrvaške ter je bila poleg Kranjske njim podložna tudi Koroška in Štajerska. Tudi kasneje, ko je Avstrija svojo upravo decentralizirala, je ustanovila Notranjo Avstrijo s sedežem v Gradcu, je. pod oblast nadvojvode, kateri je stoloval v Gradcu, spadala vsa Primorska s Kranjsko, Koroško in Štajersko. Tudi Napoleonova »Ilirija« je obsegala Goriško, Istro, Kranjsko in del Koroške z glavnim mestom Ljubljano. V vsej zgodovini vidimo tedaj, da nikoli niso prenehala stremljenja, da bi se iz tega ozemlja ustvarila nekaka skupna državna celota, ker te dežele resnično skupaj spadajo. Zato po vsej pravici pravi goriški rojak in ugledni zgodovinar profesor Simon Rutar v svojem predgovoru h knjigi »Trst in Istra« takole: »Da sta Kranjska in Primorska že od prirode zveziani, potrjuje nam najbolj zgodovina.. Že cesar Avgust je bil pridružil Kranjsko do Trojan Veneciji in Istri in v srednjem veku je spadalo Notranjsko z Ložem vred pod patriarhat oglejski. Zlasti trgovinske koristi so vezale Kranjsko z Istro in nasprotno, tako da so notranje dežele dobivale od morske strani sol, olje, vino, lepe lončene posode, steklene nakrasnine itd. Ta trgovinska zveza je bila posebno živahna v prvi polovici srednjega veka, a prenehala seveda ne bode nikoli.« Tudi upravno je na. primer srednja in vzhodna Istra spadala h Kranjski od leta 1374. naprej, Trst pa od leta 1382. do francoske okupacije. Tudi Goriška je bila večkrat združena s Kranjsko, nekateri njeni deli pa so bili celo zelo dolgo kranjski. Tako nta. primer ves Kras do Devina in Štivana, v novejšem času do svetovne vojske pa vsa zgornja Vipava in Idrija. Kranjska in Goriška sta na primer leta 1809. imeli skupno črno vojsko. Že za časa Marije Terezije je višje goriško sodišče bilo v Ljubljani. Ko je z Napoleonovim porazom propadla tudi Ilirija, je Avstrija do leta 1848. obdržala Ilirsko kraljestvo kakor ga je bil ustanovil Napoleon. Kri ni voda. Te bežne zgodovinske črtice nam jasno kažejo, kako smo od nekdaj od najstarejših časov bili drug nta. drugega navezani, ne glede na to, da se je tukaj in tam govoril isti jezik, da so tukaj in tam prebivali ljudje iste krvi in istega rodu. Zato nam je naše zanimanje za. Goriško in Primorsko dvakrat dolžnost, kakor je dolžnost slovenskih Goričanov in Primorcev, da se zanimajo za nas Kranjce in druge Slovence sploh. Slovenska Goriška je pred svetovno vojsko bila najbolj zavedna slovenska dežela. Narodnostna meja na Goriškem se skozi stoletja skoraj nikamor ni premaknila. V laglje razumevanje naj vzamemo za podlago upravno razdelitev Goriške, kakršna je biki pred svetovno vojsko. Prav tako smo glede narodnosti navezani zgolj na številke ljudskega štetja iz leta 1910. Gorica sama je leta 1910. imela 30.995 prebivalcev, med njimi 10.790 Slovencev in 14.812 Italijanov. To številčno razmerje pa nikakor ni točno, ker je štetje vodil goriški mestni magistrat, ki je bil v rokah italijanskih judovsko-liberalnih strankarjev. Vsekakor je število Slovencev v Gorici že leta 1910. bilo večje, število Italijanov pa manjše, kakor nam ga kaže uradna številka. — Glede šol v Gorici je treba omeniti, da. je bila že mnogo let pred prvo svetovno vojno občinska slovenska ljudska šola Pod Turnom. Šolsko društvo pa je v glavnem po zaslugi in delu dr. Antona Gregorčiča vzdrževalo tri otroške vrtce, tri šest- oziroma petrazredne dekliške in deške ljudske šole, enorazredno pripravnico za srednje šole, dvoraz-redno dekliško pripravnico, trirazredno deško in trirazredno dekliško obrtno šolo. L. 1910. je bila že odprta tudi slovenska državna gimnazija. Goriška dežela je bila razdeljena v 5 okrajnih glavarstev, izmed katerih so bila 3 slovenska, 2 pa italijanski. Slovenska glavarstva so bila Gorica-okolica, Tolmin in Sežana. Glavarstvi italijanskega, ali bolje furlanskega dela dežele sta bili Gradiška in Tržič (Monfalcone). Okrajno glavarstvo Gorica-okolica je štelo 73.861 prebivalcev. V vsem glavarstvu je bila samo občina Ločnik na desnem bregu Soče pod Brdi, ki je imela italijansko, prav za prav furlansko večino. Pa še tukaj je bila podobčina Gradišče v veliki večini slovenska, v Ločniku samem pa znatna slovenska manjšina. Občina Ločnik je štela 2760 prebivalcev. Okrajno glavarstvo Tolmin je štelo 38.239 prebivalcev. To je bilo čisto slovensko glavarstvo brez vsakršne italijanske manjšine. Glavarstvo Sežana je štelo 30.461 prebivalcev, tudi samih Slovencev. Glavarstvo Gradiška je štelo 34.155 prebivalcev, med njimi čisto slovenske občine Biljana, Medana, Kožbana in Dolenje, ki so skupaj štele 5081 duš. Glavarstvo Tržič je štelo 53.038 ljudi, med njimi slovenski občini Devin in Doberdob, ki sta skupaj šteli 1708 duš. K tej razdelitvi omenimo, da je Goriška dežela že od nekdaj bila razdeljena na dvia dela: na goriški, ki je bil zmerom slovenski, in gradiščanski, ki je veljal za furlanskega. Po tem štetju, če bi se bile slovenske občine iz ziahodnih Brd priključile h Gorici, kar so stalno zahtevali, in če bi se kraške obrobne občine Devin in Doberdob priključile kraškemu glavarstvu v Sežani, bi statistika takole govorila: Goriški del bi štel, če bi se občina Ločnik priključila Gradiški, 177.585 prebivalcev, gra-diški del pa 83.164. S tem bi bila tudi potrjena narodna meja, katera že dolga stoletja teče med Slovenci in Furlani, kateri so oboji ves ta čas složno in družno živeli, nekako takole: od izliva reke Timave v morje tostran Tržiča gre meja v ravni črti na sever do nekdanje južne železnice ter nato ob železnici, ki teče ob vznožju Krasa, ki ostaja na desni, proti Gorici, kjer nekako pri železniškem mostu prestopi Sočo ter spet ob železnici teče na vznožju Brd do Kormina, vendar tako, da železnica in vse postaje ostajajo na furlanskih tleh. Nato gre meja mimo Bračana ob reki Idriji — Judriji, katero nato prestopi ter gre dalje v Benečijo, kjer zavzame tudi 40.000 do 50.000 beneških Slovencev, ki so leta 1866. prišli pod Italijo. Ti se dele v tri dele: šem-petrske z glavnim krajem Šempeter Slovenov pri Čedadu, tar-čentske Slovence in Rezijane v kotu Bovškega in Koroškega. Trst, ki stoji na slovenskih tleh, ki je imel v notranjem mestu sicer italijansko večino, medtem ko je okolica' vsekdar bila zavedno slovenska. Po ljudskem štetju iz leta 1890. je štel Trst z okolico 100.000 Italijanov in 30.000 Slovencev — avstrijskih državljanov. Drugih Italijanov je bilo tudi mnogo priseljenih, ti pa so bili italijanski državljani. Istra je istega leta štela 320.000 prebivalcev, med njimi 142.000 Hrvatov, 118.000 Italijanov in 45.000 Slovencev. Po novi upravni razdelitvi, ki jo je izvedla po letu 1918. Italija, pa je stvar ta.ka: K tem primorskim krajem in deželam so prišli tudi notranjski deli Kranjske, to se pravi ves okraj Postojna, ki je bil čisto slovenski, od okraja Logatec pa sodni okraj Idrija, ki je bila tudi čisto slovenska. Nova upravna razdelitev Julijske krajine, kakor se imenujejo ti deli, ki so bili leta 1919. priključeni Italiji, je taka, in sicer po italijanskem ljudskem štetju iz leta 1921.: Goriška pokrajina šteje 159.000 Slovencev ter 21.000 Italijanov. Čisto slovenskega ozemlja je 2369.69 km2, mešanega pa le 102.03 km2, in sicer kolikor ga spada v mesto Gorico. Tržaška pokrajina s Trstom vred je štela 120.000 Slovencev na ozemlju, ki meri 875.41 km2. Italijanov pa je štela 173.000 na ozemlju, ki je merilo le 128.23 km2. Glede Reške pokrajine ne moremo zdaj postreči z natančnimi podatki glede Slovencev, ker se številke nanašajo tudi na Hrvate, ki tukaj prebivajo. Slovencev in Hrvatov v tej pokrajini je bilo leta 1921. po italijanskem štetju 67.000 na ozemlju 991.46km2, Italijanov pa 30.000 na. ozemlju 19.57 km2. Puljska pokrajina (večina nekdanje Istre) je štela po tem štetju 166.000 Slovencev in Hrvatov na ozemlju 3127.62 km2 ter 134.000 Italijanov na ozemlju 575 km2. Slovenci in Hrvati tedaj prebivajo v teh pokrajinah na ozemlju 7384.18 km2, Italijani pa na ozemlju 824.83 km2. Ker Hrvati prihajajo v poštev zgolj v Istri, se lahko reče, da prebiva v teh deželah najmanj 400.000 Slovencev in da je ogromna večina dežele od Slovencev naseljena, ne glede na tistih 40.000 ali 50.000 Slovencev, ki prebivajo še v Videmski pokrajini (Udine). Te številke pa so — to moramo naglasiti — uradne številke italijanskega ljudskega štetja iz leta 1921.! Ni gradu, ki bi stal severneje na slikovitih obalnih pečinah ob modrem Jadranu kakor Devinski grad. (Po risbi iz leta 1888.) Pojdimo na Goriško! Srce vleče človeka med ljudi, s katerimi je prebil najlepša mlada leta, v kraje, ki ga tako spominjajo na lepe vzore in napore mladeniških let. Naj mi bralec ne zameri, če ga povabim s seboj na Goriško po poti, katero sem pred tridesetimi leti tolikokratov prepotoval. Najbolj domača se mi je vsekdar zdela pot po bohinjski železnici, ki je slekla ravno leto poprej, ko sem prvikrat obiskal to ljubo in sončno deželo. Po Tolminskem. Skozi 6399 metrov dolgi bohinjski predor naju pod goro Kolba vlak z gorenjske strani prenese na goriško stran lepe Črne prsti. Znajdeva se na postaji Podbrdo, ki je sicer čedna, vendar cel kilometer dolga vas. Od tukaj boš, prijatelj, kadar te bo mikalo, naredil prav lep izlet na Črno prst, ki je od goniške strani mnogo bolj pestra in zlasti za naravoslovca mikavna kakor pa od bohinjske. Vlak drdra naprej proti Hudi južni v ozki in dolgočasni dolini, ki je prav za prav le grapa, po kateri teče Bača, polna dobrih postrvi, če jih medtem savojski vojščaki niso že vseh z bombami uničili, kakor so delali pri nas na Kranjskem. Baška dolina ima na' obeh straneh visoke in strme bregove, koder tolminski kmetič sicer pridno obdeluje svojo zemljo, vendar z velikim trudom. Hiše se ti zde od daleč kakor bi jih bil kdo tja nalepil. Kosci, ki kose po teh strminah, si morajo na čevlje navezati posebne krampeže, da ne zdrknejo po strmini navzdol. Huda južna je na desni strani železniškega tira, nad njo pa hribi in med njimi grape, koder je še polno selišč, v katerih so se nekdaj naselili tirolski priseljenci. Ti imajo še zdaj čudno izgovarjavo. Od drugih Tolmincev so prevzeli tolminsko govorico ter izgovarjajo črko »b« za >v«, »o« za »a«. Kadar bi pa možak iz Hude južne moral po kranjsko zakleti in zahudičiti, tega ne bo storil. Pa ne mislite, da so tako pobožni, marveč zato ne, ker črke č sploh ne izgovarjajo, ampak pravijo le c namesto č. Tolminci sploh imajo svoj način izgovarjave, ki se mi je zdel prav blagoglasen in lepo pojoč, pa ne tako kakor pri naših Ribničanih, tudi ne tako kakor pri Idrijčanih, dasi so Idrijčani nekdanje dni tudi bili Tolminci. Ko sem dobil v roke prve dopise tolminskih fantov za naš list, sem začuden bral in bral: »Ko je vuku padiral, ga je ana veja aplazila pa glabi, da je le čudna, da mu je ni razvila.« Nazadnje, ko sem vprašal pismouke, so mi povedali, da je fant bukev podiral, pa' ga je veja po glavi' oplazila, da je le čudno, da mu ni glave razbila. To je tolminska izgovarjava, vendar pa, kakor sem dejal, lepo melodična in prijazna. Še lepše mi je ta izgovarjava donela gori pod Krnom v Drežnici. Medtem je najin vlak mimo Grahovega že pridrvel v Podmelec, skozi katerega je nekdaj tekla iz Tolmina edina cesta v Baško dolino proti Podbrdu in od to čez Petrovo brdo na Kranjsko. Ti kraji so domovina Pregljevih junakov. Kakršni so bili ti, so njihovi potomci še dandanašnji, saj Pregelj svoje Tolmince tako pozna in jih rad ima. Medtem pa morava izstopiti, ker sva že pri Sveti Luciji, ki je glavna postaja bohinjske železnice v Soški dolini. Vlak naj brez naju drdra naprej skozi Avče, Kanal v Gorico, midva ostaneva tukaj, da si od blizu ogledava Pregljev rodni kraj. Čez visoki most jo mahneva na. ono stran Idrijce. Malo pred Sveto Lucijo sta se namreč na koncu Idrijske doline združili Bača in Idrijca, ki se tukaj pod Sveto Lucijo spet združita s Sočo. Niže doli so V lepi ravnini leži že iz prve vojne znani Kobarid. Nedaleč od stftčja Bače in Idrije se blešči med zelenimi gorami Sv. Lucija. Podbrdo ima v ozadju cel venec najlepših gora. zdaj po svetovni vojski napravili velik jez ter obe reki zajezili, da so dobili vodno moč za elektriko. Tako je v globoki idrijski strugi nastalo pravo umetno jezero, ki ga kajpada včasih ni bilo. Prav tako je na oni strani, kjer teče Soča, nastalo še večje jezero, ki sega daleč gori do tolminskega polja. Sveta Lucija ob Soči se dandanes uradno slovensko ta kraj imenuje. Včasih pa so mu rekali »Na Mostuc, zaradi visokega mostu, ki je bil zgrajen čez globoko Sočino strugo. Kraj se imenuje Sveta Lucija šele od tedaj, ko so leta 1857. tukaj ustanovili faro. Ko bi bil živ še rajni tako dobri gospod župnik Fabijan, duhovni oče našega Ivana Preglja, bi ga bilo treba obiskati. Tu so zgodovinska tla, kar nam pričajo izkopanine na gričku Sv. Mavra, in na levem bregu Idrijce, kjer se steka v Sočo. Tukaj so se v 15. stoletju prikazali »skakačic, ki so tedanji gosposki delali velike preglavice. Bila. je nekaka kriva in blodna vera blodnih ljudi, ki so skakali, se valjali, si trgali obleke s teles ter kričali, zraven pa govorili, da to delajo po božjem navdihnjenju. S prigovarjanjem in pregovarjanjem teh ljudi ni bilo mogoče ozdraviti, zato je gosposka s silo posegla vmes, nakar je bila ta ločina zatrta. Ali ni zanimivo, kako včasih sicer pametni ljudje ponore, da so kakor bi bili obsedeni od samega zlodja, zraven pa govore, da je ta njihova vera najbolj prava. Take verske in nravne zablode v srednjem veku niso bile nič nenavadnega. Že v ziačetku 13. stoletja so na primer na Francoskem nastopali tako imenovani »albigenzi«, imenovani po mestu Albi, kjer se je to gibanje začelo. Ti so učili, da ni treba ne Cerkve, ne zakramentov, ne lastnine, ne zakona in zakonske zveze, marveč lahko vsak in vsaka živita kar tako, kakor se jima zljubi. Govorili so tudi, da je prisega odveč, da po smrti ni več vstajenja, da ni pekla itd. Bila je to ne le verska, marveč tudi socialna zabloda, ki je postala silno neviarna. Zato so že takrat začeli te pristaše preganjati. Nastale so hude in strašno krvave vojske, ki so trajale dvajset let. Te vojske so na južnem Francoskem iztrebile ponekod cele vasi. Podobne zablode so se prej ali slej pokazale tudi po drugih krajih in deželah. Cerkev jih je pobijala, država pa je s silo zoper nje nastopala. — Kakor vidimo, je v zgodovini bilo že mnogo podobnosti s sedanjim komunizmom, ki je tudi taka duhovna in socialna bolezen. Svetoluoijski skakači so bili le toliko bolj nedolžni kakor so današnji komunisti, ker so pač plesali in skakali ter se penili sami sebe pretepajoč, komunisti pa plešejo po truplih svojih nedolžnih rojakov ter v potokih prelivajo kri svojih bratov. Druga razlika pa je v tem, dia so skakači kakor poprej »albigenzi« vendarle verovali v Boga, medtem ko komunizem v Boga sploh ne veruje in ga sovraži. Sovraštvo do Boga je pri njih prava obsedenost. Svetogorska bazilika v skrivnostni mesečini. Znana Marijina božja pot — Mengore. Tako značilna cerkev sv. Ivana v Bovcu. Drežnica pod Krnom. Trg Kanal ob Soči. Z; 'vy:v' Velikanska kostnica žrtev prve svetovne vojne na Oslavlju. mmm Črniče v Vipavski dolini. Pogled na najlepši goriški trg — Travnik. Mudi se nama. Zato pojdeva po krajši poti skozi Modreje, kjer je v časih Pregljevih junakov bil sedež tega okraja. Ko bi hotela naokoli skozi Volče, bi lahko obiskala še Marijino božjo pot Mengore, ki ni daleč od Mosta. Tolmin, ki je sedež vsega tolminskega glavarstva, je že od nekdanjih časov upravno in cerkveno središče tolminskih Gora. Nad Tolminom se dviga kopasti grič »Kozlov rob«, na katerem je nekdaj stal prvotni tolminski grad. Tukaj so skoraj pred tisoč leti prebivali prvotni tolminski gospodje, ki so nekateri tolminske kmete tako strašno drli, da o njih še dandanes govore, kakšni so bili in kako je enega izmed njih zaradi hudobije zadela kazen božja, da so ga živega uši snedle. Sreča je bila za Tolmince, da so pred kakimi 850 leti oglejski patriarhi postali tolminski gospodje. Pod Tolminsko je takrat spadala tudi Drenkija na beneški strani, prav tako kraja Doblar in Lom, ki sta zdaj v kanalskem glavarstvu. Pod Tolmin je spadalo vse porečje Idrijce globoko na Kranjskem, Nova in Stara Oslica, Leskovca., Davča itd. V imenu oglejskega patriarha pa je deželico upravljal kapitelj v Čedadu, ki je v Tolminu imel svojega zastopnika. Tako je bila dolga stoletja svetna in cerkvena, oblast združena v eni roki. Pozneje je cesarski Dunaj imel tukaj svojega grofa, a cerkveno je Tolmin ostal pod Čedadom, dokler ni bila ustanovljena goriška škofija, kar se je zgodilo leta 1751. Zdaj je Tolmin tudi sedež dekanata in drugih uradov. Beneški Slovenci so včasih Tolmincem rekli, da so Kranjci; tudi sami so se nekdaj Kranjce imenovali. Pripovedujejo, da je v Tolminu leta 1319. nekaj časa na počitnicah prebival tudi slavni italijanski pesnik Dante, ki je menda, tukaj zložil del svoje »Božanske komedije«, in sicer tisti del o peklu. Pripovedka pripoveduje, da je Dante noči preživljal na tolminskem gradu, kjer so bile veselice vitezov in njihovih gospa, podnevi pa je ždel v »Zalaški jami«, ki ji zdaj pravijo Dantejeva jama, ter pisal. Pripovedujejo, da so ga ljudje večkrat videli, kako je v rdeči obleki sedel pred jamo. Zdi pa se — vsaj tako naglaša goriški zgodovinar Simon Rutar — da je v tisti jami bržkone prebival kak puščavnik, pa so to ljudje vzdeli Danteju. Simon Rutar na podlagi italijanskega: pisca. Bianchia dokazuje, da je Dantejevo bivanje v Tolminu pomotno prišlo v zgodovino. No, naj bo kakor hoče, dejstvo je, da ima Dante zdaj svoj spomenik v Tolminu in da se Zalaška jama po njem imenuje. Če hočeš v to jamo, moraš kake tri četrt ure daleč pod hribe, kjer prideš nad Hudičev most čez Tolminsko — pa si v Dantejevi jami. Človek bi rad obiskal kraje in ljudi v Polu-binju, Zatolminu, da hi jo po cesti mahnil tja nazaj čez hribe v M e 1 c e, kjer je nekdanje čase povsod cvela katoliška izobraževalna organizacija. Prav tako bi človek rad pogledal, kaj delajo zdaj nekdanji prosvetarji tam v Volarjih na Kamnem. Morebiti bo pa le še kateri izmed nekdanjih fantov in dekličev živ, da bi se obnovilo nekdanje znanje in organizacijska vez. Pa zunaj že brni avto, da naju po cesti, ki po desnem Sočinem bregu drži v Kobarid, popelje v glavno mesto Kobariške dežele in Kobariškega: kota. Avto drči po cesti, midva pa se mirno voziva v senci širokega Kolovrata in veličastnega Matajurja. Tod na levi v hribu je leta 1917. tedanji nadporočnik nemške armade kot poveljnik čete sedanji feldinaršal Rommel nekako od Mengorskega grička s svojo četo ob kobariški ofenzivi prečkal te višine ter je prišel mimo Livka pod Matajurjem na ono stran skoraj brez izgub. To vse je mojstrsko popisal v svojih spominih, ki so sicer bolj vojaška učna knjiga, ki pa se bere kakor napet roman. Skozi prijazno Idrsko avto kar zdrči, da človek niti po-prašati ne more, kako se tamkaj imajo. Ze sva v Kobaridu. Svojih 14 kilometrov sva hitro minila, da zdaj lahko v naglici pogledava po Kobaridu, kjer je nekdaj kaplanova! Simon Gregorčič. Ogledujeva si, kje je zdaj spomenik slovenskega pesnika Pagliarucija. Nad Kobaridom stoji na prijaznem griču cerkvica sv. Antona, kjer je bila- nekdaj stara rimska trdnjava, v trgu samem pa postaja. Zgodovino ima tudi ta trg povezano s Čedadom in Tolminom. Čez novi most, ki je bil zgrajen po vojni, jo brž mahneva še na Drežnico pogledat, ali tamkaj še živi dobri gospod Kalin, ki je. Drežničanom toliko let bil dobrotni duhovni oče, ki je zgradil tako lepo cerkev presv. Srca Jezusovega. Včasih so Drežničani bili krasni ljudje, nič slabši pa niso bili njihova sosedje Libušenjci, katere je duhovno vodil tiste čase g. Ivan Leben, ki je zdaj že davno med rajnimi. Tam spodaj je cerkvica sv. Lovrenca, kjer počiva Simon Gregorčič, gori proti Krnu pa je vas Vrsno, kjer se je ta slovenski pesnik rodil. Nad vso to divno planinsko okolico pa kraljuje sivi Krn. Tako lep je ta planinski svet, dia si ga človek ne more nagledati. In dobri ljudje so tukaj, saj so včasih temu delu'dežele rekli »Sveta dežela«, pač zato, ker so ljudje tukaj bili tako dobri in plemeniti. Tukaj je nekdaj bila še domovina starih stricev in starih tet, ki so ostali doma samski ter na rodni zemlji delali in se žrtvovali, medtem ko je gospodar bil drugi brat ali pa že njegov sin. In so pravili, da so taki strici in tete živeli zgledno krščansko življenje ter umirali v znamenju krstne nedolžnosti. Ljubi Bog sam ve, kako je dandanes. Ali mladega rodu ni premotil sovražni svet? Včasih sta bila zvestoba do vere in ljubezen do doma in rodu trdno povezama, kakor nam pričajo podkrnski strici in tete. Kadar bo minila zvestoba do vere, bo izginila tudi druga — in potem pride — konec! Brž morava nazaj, da si še malce ogledava Kobariški kot, zlasti prijazni Kred, kjer je pojoč pogledal v svet naš Trentarski študent dr. Joža Lovrenčič. Lepo je bilo tisto življenje, ko je mladi dečko prihajal iz Gorice domov na počitnice. Pri taki priliki sem ga obiskal, ko smo imeli v Kredu neko predavanje. Krejci so to že davno pozabili, jaz pa Kreda nisem in ne Kobariškega kota, ne Starega sela, ne Bor jan e, ne Breginja, ne Robidišča. To je bil za mladega kranjskega Slovenca nov svet, poln čudovitih nagibov, zgodovina je šepetala svojo povest iz vsakega kamna, saj je nekdaj ta del naše slovenske zemlje bil edina vez med Italijo in hribovsko Slovenijo na Tolminskem in Gorenjskem. Tod skozi dolino bistre Nadiže je držala, kakor še dandanes drži, lepa cesta proti Čedadu, ki je vezala tolminske Slovence z nadiškimi. Tja čez Kot pa je držala druga cesta proti Tarčentu, kjer prebiva druga slovenska veja v Benečiji — tarčentski Slovenci. Više gori proti severu, da meje že na Bovško, onstran velikih gora pa prebivajo Rezijani. Ko sem se pred mnogimi leti mudil v Kredu, sem je mahnil tja po cesti proti Italiji. Takrat še niso bili moderni potni listi za prestop državne meje. Ko sem prišel že globoko doli proti Briščam, sem na samotni cesti srečal 12 letnega fantiča in ga ogovoril. Govoril je tako lepo slovenski, da sem se čudil. Fant je — bilo je okoli poldneva — nesel očetu kosilo v gozd. Pa sva malce pokramljala. Povedal mi je, da hodi v šolo, kjer se uči italijanščine, doma pa da molijo slovenski. Vprašal sem ga, ali je Italijan, pa. mi je rekel, da je Italijan. Jaz ga začuden vprašam: »Če si Italijan, zakaj pa potem slovenski govoriš?« On pa mi odgovori: >Kako bom laški govoril, ko pa nisem Lah! Pri nas vsi po naše govorimo, le z Lahi govorimo po njihovo.« Kljub temu, da mali možek niti njegovi očetje nikoli niso hodili v slovenske šole, so vendarle ohranili zavest, da pripadajo k »našim« ter govore zato »po naše«. Dovolj je spominov. V Kobaridu so že nestrpni in čakajo. Avto potegne proti Bovški deželici, ki je prav na, koncu Goriške dežele med najvišjimi hribi. Mimo Trnovega, ki se je nekdanje dni z Drežničani vojskovalo zaradi paše, hitimo proti Serpenici. Globoko spodaj šumi v tesno strugo uklenjena Soča, ti pa gledaš in se sprašuješ, kako neki more ljudstvo tod živeti. Malo bolje je, ko se ti odpre bovška kotlina, ki ima vsiaj nekaj polja. Bovčani so se včasih mogli le tako preživljati, Izvir sinje Soče 900 m nad morjem. da so krošnjarili po svetu. Drugi Tolminci pa so se pečali zlasti z živinorejo, lesom itd. Marsikdo pa je moral v svet v šume in ceste delat. Na. desni strani pustimo Čezsočo ter hitimo naprej po Soški dolini. Pri Klužah se dolina razcepi — ena drži naprej v Trento, druga pa po dolini Koritnice proti Logu pod Mangartom. Onstran Loga se začne dvigati Predel, znamenita soteska, ki je nekdaj bila sloveča trdnjava. Tudi v Klužah je bila stara utrdba, ki pa bi danes ne delala nobeni vojski kakih preglavic. Midva hitiva proti Trenti, kjer je nekdanje čase pasel svoje ovce in koštrune rajni Joža Abram — Trentar, znani naš planinski pisatelj ter prevajalec ukrajinskih pesmi. Trenta je hudo revna dolina, ki se je preživljala včasih od planinskih vodnikov, ko so bili tukaj še dobri časi. Ljudje na revni zemlji pridelujejo zgolj »čompe«, kakor pravijo krompirju, in ajdo. Govedi tukaj ni, pač pa same koze. Brž stopiva, da prideva do izvira Soče, ki izvira pod Šnito nad 900 metrov visoko pod vrhom Mojstrovke. Soča tukaj kar v lepem slapu pridrvi na dan ter pade v trentarsko grapo, kjer se združi s Trento. V Spodnji Trenti sprejme vase še Zadnjico, ki priteče izpod Triglava, nakar šele dobi ime Soča. Pri Žagi pod Bovcem pridere v Sočo Bela iz Rezije. Soča je nekdaj tekla mimo Kobarida v Nadiško dolino, tako da sta. obe ti dve reki bili ena. Zdaj se Nadiža izliva v Ter ter šele po Teru prehaja daleč doli v Furlaniji spet v Sočo. Ko sva se vrnila k Sveti Luciji, morava še v Idrijsko dolino, da vsaj vidiva znamenito Cerkno, ki mm je dalo nadškofa Sedeja in slavnega matematika Močnika. Tam čez je Rihemberk leži kakor na preprogi iz polj in njiv. Miren pri Gorici, pred vojno važno gospodarsko in kulturno središče. Tudi ras Lozica je pod očakom Nanosom — pravi vrh kaže X. dosti zvez s Škofjo Loko, s katero so nekdaj bili sila živahni stiki. Ko bi hotela še naprej, bi prišla mimo Otaleža v Spodnjo Idrijo in v slavno Idrijo, od tod pa skozi Godovič v Logatec. Midva pa hočeva po Goriškem ter jo od Sv. Lucije spet z vlakom mahneva proti Gorici. Soča se pod železnico čudovito stiska med ozke bregove, vsa modra je. Ni čuda, da jo je Simon Gregorčič primerjal lepemu dekletu. Na planoti vrh hribov, pod katerimi drči vlak, se razteza Banjška planota, ki delno še spada k Tolminskemu, delno pa ne več. Trdo življenje imajo Banjškarji, pa rešila jih bo le njihova pridnost in odpornost. Tukaj so Avče, ki njihova cerkvica, dasi je bila sredi fronte, ni bila razdejana, pač pa je bil hudo razdejan ponosni in nekdaj bogati trg Kanal. Kanal je zdaj docela drugačen, kakor je bil nekdaj. Mimo Deskel in Plavi zdrčimo po ozki soteski pod Sveto goro in Svetim Valentinom pa znameniti Solkanski most — pa smo v Gorici, najlepšem mestu slovenske zemlje. Iz Gorice v Brda! Gorica je kakor nevesta med našimi mesti. Vajena ne prehude burje, se navadno vedno smehlja v prijaznem soncu in pestrem cvetju. Njen zrak je opojen kakor vonj resed in rožmarina. Veliko je trpela med svetovno vojsko, pa se še vedno smehlja in te vabi. Njeno slovensko ime doni v zgodovini že leta 949. kot vas, ki so jo bili tukaj naseljeni Slovenci postavili ob griču na levem bregu Soče. Tistikrat je bil Solkan imenitnejši od nje, saj je bil tudi starejši, ker so ga zgradili rimski legionarji. Zdaj pa je Gorica sprejela Solkan vase kot svoje predmestje. Okoli leta 1000. je bil sezidan goriški grad, nakar je vasica Gorica pod gradom dobila leta 1210. tržne pravice. Leta 1307. pa je bila povzdignjena v mesto. Kaj kmalu so Goričani začeli misliti na svojo faro. Leta 1298. je v Gorici stala majhna kapelica, leta 1400. pa so že zgradili farno cerkev sv. Hilarija, ki je zdaj nadškofijska stolnica. Mesto, ki so vanj hoditi prebivat čez zimo najvišji plemenitaši, je bilo zelo trgovsko mesto, saj je stalo na tako srečnem kraju, da je od vseh strani bilo odprto trgovini. Glavni goriški trg je Travnik, kakor ga ljudstvo še dandanes imenuje. Nekdaj je bil res travnik, kjer pa so plemiči že v 16. stoletju začeli graditi svoje palače, tako da je iz tega travnika postal najlepši trg. Na Travniku so bile važne sodne obravnave in tudi smrtne kazni so tukaj izvrševali. Tukaj so padle glave tolminskih puntarjev. Kaže, da. so Slovenci zgradili Gorico na zahodnem in južnem obronku goriškega hriba. Takoj nad Travnikom so se dvigale njihove hiše in koče, na kar bi kazalo ime »Kočevje«, ki je za ta del mesta nad Travnikom še ohranjeno ter so ga Italijani prekrstili v »Cocevia«. Na trgu svetega Antona, kjer so včasih bili sejmi, je zelo stara kapelica sv. Antona. Da so Goričani sv. Antona močno častili, dokazuje .tudi dejstvo,, da je pod Kostanjevico še ena cerkev v čast sv. Antonu. Skozi mesto teče potok Korenj, po katerem se imenuje tudi bližnji trg. Više gori proti Solkanu je trg Gorišček, kjer j© pred svojo smrtjo živel Simon Gregorčič. Hiša, kjer je umrl, je že podrta., stoji pa tam spominsko drevo. Nad mestom kraljuje na prelepem griču Kostanjevica s frančiškanskim samostanom. Od tod je lep pogled na vse strani. Tam doli se dvigajo iz vipavskih tal gmote kraške zemlje kakor nekak neprehoden zid, proti vzhodu valove griči, polni sadja in vinske trte, proti severu se dviga Sveta gora z novo zgrajeno cerkvijo, ker je stara v vojski bila razdejana. Sveta gora je novo ime. Nekdaj so temu hribu rekli Skalnica. Na Skalnici se je Marija prikazala mali pastirici Urški Ferligojevi ter je od tedaj te naše kraje prevzela v svoje varstvo. Ali smo ji bili za to varstvo hvaležni? Ali smo ji bili zvesti — svoji Varuhinji? Ali mar današnje gorje ni posledica naše nezvestobe Njej, ki je od nekdaj bila naša edina Kraljica in Mati? Na levi strani Skalnice se dvigia mogočni Sv. Valentin-Sabotin, ki je gledal vso grozoto svetovne vojske. Tja proti zahodu se dviga prijazno gričevje, vse posuto s cerkvicami. To so naša Brda, biser slovenske zemlje. Ko na Kranjskem še tulijo suščevi viharji, Brda že cveto v vseh barvah, kar si jih je izmislila božja Lepota. Le kar čez Sočo stopiva, pa sva v Pevmi, od koder jo lahko po dolini Grojne pod slavno Kalvarijo pri Podgori zavijeva gori v Št. Ferjan. Ali pa stopiva skozi Pevmo mimo velikega vojaškega pokopališča, kjer počiva toliko naših kranjskih Janezov, ki so padli bodisi na Osi a vi ju ali na Kalvariji. Koliko naših prijateljev in fantov našega bližnjega rodu krije ta zemlja! Tudi midva imava tukaj svoje drage, kajne prijatelj? Pa stran Žale misli, zakaj zdaj sva v deželi sladkega »brica« in žlahtne briške »rebule«. Kamor koli se ozreš, povsod vinograd, vinska trta, vmes pa češnje, breskve, mandlji in drugo žlahtno sadje. To je glavni vir briškega gospodarstva, zakaj zemlja nerada rodi kaj drugega. Kak sirk ali koruzo boš že še videl, drugega pa nič. Le trta in sadje. Bric je podjeten človek. Pred svetovno vojsko si Brica našel kjer koli si hotel — ali na Dunaju, ali v cesarskem Ischlu, kjer je prodajal sadje in grozdje kar na debelo. Marsikdo je ob tem obogatel. Bric je ali kmet ali posestnik, včasih pa oboje. Posestnik je tisti, ki bi ga pri nas na Kranjskem kmeta imenovali, kmet pa je kolon ali nekak najemnik zemlje. Bric prav za prav ne pravi »kmet«, marveč to besedo izgovarja nekako tako, da se sliši kakor »komet«. Med kmetom in posestnikom je nekako najemniško razmerje. Kmet ali kolon, ki ima tudi kaj svoje zemlje, ima tudi svojo živino. Posestnik mu da v obdelavo del svojega posestva, od katerega potem mora. kmet posestniku oddati dogovorjeni del pridelka. Če pa kmet nima nič svojega, mu posestnik da tudi hišo in vse gospodarsko orodje, poslopja in živino. Zato pa mu mora poleg dogovorjenega deleža, v pridelku kmet še z živino in človeško delovno močjo pomagati obdelovati njegovo posestvo. Blagi profesor dr. Andrej Pavlica, brat rajnega sociologa dr. Jožefa Pavlice, se je pred svetovno vojno mnogo trudil, da bi kolonom olajšal njihove razmere. Včasih je bilo na Goriškem polno kolonov, zlasti vasi okoli Gorice, Št. Peter, Št. Andrež in druge so bile last grofov Coroninijev. Toda pridni kmetje so garali in varčevali ter so počasi od grofa odkupovali zdaj ta kos, zdaj oni kos zemlje. Zdaj so tam skoraj vsi kmetje svoji posestniki in je kolonov — vsaj do leta 1914. je bilo tako — v teh krajih le še malo. V Brdih pa je ostalo še pri starem, dasi se je tudi tukaj mnogo kolonov osamosvojilo. Največji posestniki so pred vojsko bili razni grofi in baroni, domačih veleposestnikov je bilo bolj malo. Vkljub vsem tem nevšečnostim pa je Bric veselega in šegavega značaja. Tudi narodno so bili vsekdar silno zavedni. Ko se je po Gorikem ustanavljala slovenska orlovska organizacija, je od Št. Ferjana prikorakalo v Gorico nad dve sto uniformiranih fantov, da so Goričami kar zijali. In so navdušeno peli slovenske pesmi skozi Gorico, da je odmevalo daleč okoli. No, svetovna vojska je poleg Št. Ferjana in drugih lepih briških vasi razdejala tudi to lepo organizacijo, ki pa je na njej ostal lep spomin v marsikaterem briškem srcu do danes. Nad Št. Ferjanom se cesta dviga proti Kojskemu, kjer je nekako središče vzhodnih Brd. Nad Kojskim je starodavna cerkvica sv. Križa. Od tod je lep razgled daleč okoli. Druge vasi, ki imajo vsaka svojo faro, so Šmartno, Kozana z lepim gradom, Vrhovlje, Gradno, Vedrijan, Dolenje in Gorenje Cerovo, Podsabotin. V zahodnih Brdih je lepa Biljana, ki ima prekrasno vas Dobrovo z lepim gradom grofa Baguerja. Soseda ji je Medana in druga soseda Fojana. Medanci in Fojanci so se s pomočjo zadruge odkupili od grofovskega kolonata in so zdaj posestniki. Dalje proti zahodu je še Šlovrenc, Neblo, Hruševje, Kožbana, Mernik in Dolenje. Ta vas je že ob nekdaj mejni reki Idriji. Onstran Prevaljskega močvirja skozi ozko in nizko sedlo prideva v nekdanjo mejno postajo Kor m in, ki je že po večini furlanski. Po Vipavski dolini. Vipavska dolina sega od Gorice do Razdrtega na Kranjskem. To je celih 40 kilometrov po dolgem. Začne se pri Gorici, tako da Kromberk lahko ob tej priliki obiščeva. Tukaj pase svoje ovce ljubeznivi g. Vinko Vodopivec, sloveči slovenski skladatelj, ki je zložil tudi znano »Orlovsko himno« po dr. Lam-petovem besedilu. Zato pa so tudi njegovi fantje bili zavedni Orli. V Kromberku je znamenit Coroninijev grad, ki je v glavnem še ostal. Tudi Coroniniji so ostali ter se odlikujejo po tem, da se imajo, dasi druge krvi in jezika, za poklicane v sreči in nesreči držati z ljudstvom, med katerim so že njihovi slavni predniki živeli in za deželo delali. Eden izmed Coroninijev je bil tudi slovenski državni poslanec. V Krombergu je pred svetovno vojsko rastel čudovit črn »burgundec«, ki se ga je moralo razveseliti vsako Sirce. Svetovna vojska je to trto tukaj uničila. Nad Kromberkom se začenjajo hribi: Najprej je Sveti Gabrijel, ki je gledal, kako so umirali tisoči naših mož in fantov ter so v njegovi zemlji pokopana njihova trupla. Više gori je Ravnica, onstran v Grgarski dolini pod Sveto goro je Grgar, višje je Čepovan, gori v hribih pa Lokovec, kjer je nekdaj cvetela domača železarska obrt kakor v Kropi. Iz Vipavske doline vidiš Trnovski gozd, ki se potem razteza daleč tja skozi Hrušico skoraj do Logatca. Z višin te gledajo vrhovi vipavskih gora, sivi Čaven, Angelskai gora, nazadnje pa očak Nanos. Na desni strani Vipavske doline se dviga visoki kraški svet. Med to dvojno gorsko pregrado pa se razteza. Vipavska dolina, po kateri se vije zelena Vipava, ki izvira prav v vipavskem trgu. Kmalu sprejemlje vase potok Hubelj, ki je do leta 1918. ločil kranjsko in goriško Vipavo. V goriški Vipavi je polno lepih in velikih vasi, ki pa bomo le nekatere obiskali. Ajševica je bila prav za prav del gori-škega mesta, ki je tukaj moralo nekdaj vzdrževati slovensko šolo. Od tod ni daleč do Ozeljana, ki tiči pod hribi. Na polju med Ozeljanom in Šempasom je bil tisti sloveči narodni tabor, kjer so goriški Slovenci prvikrat pred kakimi 70 leti povedali svoje zahteve. V Šempasu je dolga leta pasel duše rajni biseromašnik Blazij Grča, po rodu Gorenjec, ki pa se je ves pogoričanil in bi bil prav gotovo umrl med svojimi Vipavci, ko bi ga ne bila iz Šempasa pregnala svetovna vihra. V sosednjem Oseku je tudi fara, kjer pastiruje g. Franc Franke ter sl«'bi tudi za Marijino božjo pot na Vitovljah, katere gledajo s svoje skale daleč po Vipavski dolini. Dekanija je v Črničah, kjer skrbi za svoje župljane blagi g. dekan Al. Novak. Blizu tam so Batuje, kjer je nekdaj pastiroval blagi in plemeniti g. Nace Leban, ki je ves gorel za čast božjo in za blagor slovenskega naroda. Njegovi Orli so bili vedno vzorni fantje. Prav tako so sloveli dornberški fantje, ki niso bili daleč od batujskih. Malo niže proti Gorici nazaj je Vogrsko, ki se glede dobrega vina kosa z Dornbergom. Blizu Dornberga je Prvačina, malo vstran pa prijazno Gradišče, kjer je dolgo časa prebival Simon Gregorčič, preden se je preselil v Gorico. V Renčah pod Fajtim hribom, ki je znan iz svetovne vojske, pa so doma znameniti zidarji, ki so tudi Ljubljani dali mnogo dobrih zidarskih mojstrov in stavbenikov. Pod Krasom naj omenimo še Rihemberk, kjer sta se rodila brata dr. Jože in dr. Andrej Pavlica, katera sta že izza Mahničevih časov vneto in z globokim umom posegala v miselni razvoj vsega slovenskega naroda. Na prijaznem gričevju pred Ajdovščino stoji kakor velik grad najmanjše, pa najbolj častitljivo slovensko mesto: Sveti Križ. Tukaj je znamenit kapucinski samostan, kjer je živel in deloval sloveči pridigar Janez Sveto-kriški, ki spada med naše slavne može. Na Ustje ne pojdeva, ker so pogorele, prav tako nama ne kaže, da bi hodila tja čez v hribovske vasi kranjske Vipave, ker je to od rok, čeprav so Manče rodna vas našega dr. Marka Natlačena, G oče pa rodna vas skladatelja Ferjančiča. Ostanimo na glavni cesti ter skozi Ajdovščino prestopiva Hubelj, da prideva v Š turi je, ki so bile že na Kranjskem. Ni več daleč, pa sva v Logu, kjer je sloveča Marijina božja pot. Od tukaj pogledava tja gori v gore, ki se za njihovimi robovi skriva Otlica z Dolom, kjer je trgal svoje prve hlače naš Narte Velikonja. V strmo kraško pobočje so pozidane Barkovlje pri Trstu. Mogočna je že reka Pivka, ko drvi skozi Postojnsko jamo. jjtjjim Ni lepšega pogleda na Trst kakor z obkrožajočih ga pobočij. Tukaj na tem polju se je bila odločilna zgodovinska bitka med zadnjim mogočnim rimskim cesarjem Teodozijem in njegovim sovražnikom Evgenijem, ki je hotel spet uvesti poganstvo. Bilo je jeseni leta 394. Tri dni je trajal boj. Tretji dan je začela pihati burja Teodozijevim vojakom v hrbet, nasprotnim pa v obraz, nakar je bil Evgenij premagan in ubit. Zdaj smo tako rekoč v Vipavi, ki je srce kranjskega dela Vipave. Lep in prijazen trg, ki ima za ves okraj med drugim to zaslugo, da so modri možje ustanovili tukaj Vinarsko vipavsko zadrugo, ki je z umnim kletarstvom pripomogla, da je vipavsko vino v svetu zaslovelo. Tudi kulturno je Vipava vedno prednjačila drugim trgom. Vipava ima slavno zgodovino in je rodila velike može. Tod blizu gre cesta na Col in od tod naprej skozi Hrušico na Logatec in Ljubljano. Druga, glavna pa drži naprej skozi Št. Vid, čez Reber-nice na. Razdrto in Postojno. Po Krasu do morja! V Gorici s spet vkrcava na avtomobil ter zdrkneva z njim po mirenski cesti mimo Roj, kjer je zdaj veliko vojaško letališče, proti Mirnu, nato pa mimo Sovodenj nad Rubijami proti zarezi v Krasu, ki se 'imenuje Dol. Pred svetovno vojsko je Miren bil središče vse kulturne in gospodarske organizacije na, Goriškem. Tukaj so že pred petdesetimi leti bile prve katoliške slovenske organizacije, tukaj sem je rajni dr. Krek najrajši hodil predavat, tukaj so bila celo navdušena protialkoholna zborovanja. Po zgledu kropa,rske zadruge so mirenski čevljarji ob sodelovanju in pomoči rajnega župnika Rojca ustanovili svojo čevljarsko zadrugo, ki je iz nje kmalu zrastla velika tovarna — last samih delavcev. Vojne in povojne razmere so to prekrasno socialno in gospodarsko delo uničile. Ostal pa je dokaz, kakor je dokaz k roparska zadruga, da zadružništvo, kjer je' v dobrih rokah, more temeljito spremeniti socialno obličje kakega kraja. Mnogo lepih spominov veže človeka na ta lepi kraj. Pa ni časa niti, da bi stopila na Mirenski grad priporočit se Materi Mariji. Mirenski grad je namreč Marijina božja pot, ki so jo pred vojsko vodili slovenski lazaristi iz Ljubljane. Med vojsko je mnogo trpela, potem so jo lazaristi obnovili. Midva pa nadaljujeva pot skozi Dol ter pustiva ob strani cesto, ki drži od tod na Opatje s e Id in dalje na komenski Kras. Tam so Vojščica, Temnica, Kostanjevica, Komen, Sveto, Gorjansko itd., še dalje Veliki dol, Štanjel, ki je že na oni strani skoraj nad Rihemberkom. Blizu Štanjela je Kobljaglava - Kobdilj, domovina treh škofov dr.‘Mahniča, Glušiča in Tkalčiča. Bolj nazaj je Avber, Dutovlje, Tomaj — sami kraji, ki jih lahko imenujemo domovino kraškega terana. Pa danes ni časa, da bi človek obujal skomine po tem najplemenitejšem slovenskem vinu, tudi ne bo mogoče obiskati čudovitih kraških jam, ker naju vabi in kliče — morje. Ob strani pustiva Vrh sv. Mihaela, kjer je včasih tako cvetelo društveno življenje, hitiva naprej proti Doberdobu. Mimo samih bojišč in slovenskih grobišč: Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob! Nad 30.000 mož počiva tukaj — v bratski slogi spe smrtno spanje Slovenci, Italijani, Nemci, Madžari in vsi drugi narodi stare monarhije. Že se nama sveti nasproti Doberdobsko jezero in niže spodaj še dve jezerci. Blizu J a m e 1 j je bil ranjen nekdanji italijanski korporal Benito Mussolini. Skoraj sva v Devinu. Tukaj je slovensko morje! Devin ima slavno zgodovino. Tukaj ali pa vsaj v sosednjem Sesljanu so že Rimljani imeli svojo naselbino, ki je slovela po imenitnem črnem vinu — bržkone so stan Kimci že poznali teran. Rimska cesarica Julija Avgusta je trdila, da ie samo po tem vinu dosegla visoko starost 82 let. V obzidju devinskega gradu se še pozna rimski stolp. V 10. 6toletju je Devin postal središče posebne grofije in devinski grofje so postali slavni. Imeli so svoja posestva tudi na Kranjskem, na primer Prem na Pivki, dalje Kastav, Reko, Moščenice m Ve-prinac v Istri. Bili so sicer vazali gonških grofov, s katerimi pa so prijateljsko živeli. Devinski grofje pa so se nekaj casa pečali tudi s cestnim roparstvom, kakor je takrat delalo mnogo plemičev, ki so na cestah prežali in plenili popotne trgovce, in sicer tem rajši, če so ti bili podložniki kakega sovražnega grofa. Tako se je na primer tržaškim trgovcem na cestah mimo Devina vedno slabo godilo. Vendar je predzadnji devinski grof Hugon leta 1382. postal prvi cesarski glavar v Trstu, leta ldSb. pa celo glavar dežele Kranjske in Slovenske Krajine. Leta 1587. so devinski grofje izumrli, nakar so njihovo posest podedovali grofje Turni, ki so se poslej imenovali Torre-Hofer-Valsassina. Ko je leta 1849. umrl zadnji moški potomec te rodovine, je Devinščina prešla v last hčere Terezije, ki je bila omozena kneginja Hohenlohc-Ottingen. Ta rodovina je potem ostala lastnica Devina. Od leta 1528. do leta 1814. je Devin spadal h Kranjski deželi. Ob tem času so z njim vred spadale h Kranjski vse tiste vasi, ki so kasneje spadale pod devinsko dekanijo. Leta 1598. je bil v Devinu ustanovljen samostan servitskega reda, ki mu je pripadal tudi slavni Gregor Alasia da Sommaripa, kateri je leta 1607. v Vidmu izdal italijansko-slovenski slovar. Pozneje so do leta 1782. v tem samostanu bili karmeličani, kije kasneje v njihovem samostanu bilo nastanjeno tudi župnišče. Devin je bil važna luka, ki je na gradu imela svojo vremensko opazovalnico in signalne naprave, s katerimi so brž ko so začutili, da se bliža huda ura, klicali z morja v luko ribice, s pase pa pastirje. Do leta 1850. je tukaj bila tudi sodnija, ki pa je potem bila prestavljena v Tržič, nakar je Devin izgubil svojo nekdanjo veljavo. Ljudje tod težko žive, ker je zemlja trda in skopa. Vendar jih preživlja ribištvo, bližnji kamnolomi v Sesljanu ter nekaj tržaško mesto, največ pa ladjedelnice v Tržiču. Slovenska obala pa se začenja prav za prav pri Štivanu, tam, kjer se čudovita reka Timava izteka v morje. Štivan je imel najstarejšo cerkev na Slovenskem ter je tukaj sveti evangelij učil baje sam sveti Marko. Še v prvih krščanskih časih je tukaj bila zgrajena cerkev v čast sv. Ivanu. Kasneje so tukaj zgradili samostan ter je tukaj postala sloveča božja pot. Samostan je bil od Obrov sicer razdejan, pa kmalu nato še lepši sezidan. Devinski grofje pa so bili nekaki varuhi samostana in cerkve v Štivanu. Štivan je dobil od cesarske gosposke mnogo predpravic, tako n/a primer pravico tridnevnega sejma ob žeg-nanju. Štivan je bila tudi dobra luka, od koder so blago prevažali v Italijo in nazaj. Slovenski romarji so se najrajši iz Štivana vozili v italijanski Jakin-Ancono na božjo pot. To pa ni bilo všeč Tržačanom, ki so zaradi tega Štivan večkrat z oboroženo silo napadali in prihajali tudi sejme motit. Ko pa je Marija Terezija Trst razglasila za svobodno luko, je Štivan propadel. Duhovščina se je zdaj preselila v Devin, za njo pa še drugi prebivalci, nakar je Štivan postal navadna majhna vasica, kareje še zdaj. Od Štivana pa se začenja slovenska morska obala, ki mimo Devina, Sesljana, Grljana, Barkovelj, Trsta teče naprej mimo Kopra do izliva reke Dragonje pod Piranom — vsega skupaj kakih 150 kilometrov. Na robu planote stoji še sloveči Prosek, ki rodi imenitno vino, Sv. Križ, Nabrežina, Kontovelj, Opčine, Bazovica, Skedenj. Vse to so slovenski kraji, ki dianes kakor nekaka predmestja oklepajo mesto Trst. V Nabrežini, ki je važno železniško križišče nekdanje južne železnice, lomijo marmor. Tukaj so lomili ta dragi kamen že Rimljani. Blizu Barkovelj stoji znameniti Maksimilijanov grad Mi ram ar, nad katerim teče železnica, ki pa zasanjanega gradu nič ne moti. Kaj naj zdaj rečemo k Trstu? Prebivalcev šteje kakih 250.000 ter je v zadnjih 25 letih kaj malo napredoval, ker mu je pač manjkalo naravnega zaledja in so mu vso trgovino prevzemale druge italijanske luke. Kakšna bo njegova usoda za naprej? Pogled v slovensko Istro. Ni mogoče, da bi se po železnici vozila proti Sežani in Divači, ker morava na kratko stopiti v slovenski del Istre. Ko sem se pred svetovno vojsko z avtom vozil iz Trsta skozi slovenski del Istre, smo marsikje videli, kako je na eni strani glavne ceste n/a kakem poslopju bilo napisano: »Ljudska šola«, na drugi strani ceste pa je na drugem hribčku stala hiša z napisom »Pučka škola«. Tako pomešani so ponekod živeli Slovenci in Hrvati med seboj. Glavni slovenski kraj v tem delu Istre je bil trg Podgrad. Blizu Podgrada, je Hrušica, kjer je bilo nekdaj središče gospodarske organizacije v tem delu slovenske Istre. Slovenski živelj živi nekako do Buzeta, vendar narodna meja med Slovenci in Hrvati ni natanko določena. Vsekakor je. veliki hrvatski buditelj rajni dr. Laginja s slovenskimi buditelji delal ramo ob rami ter se udeležil vseh slovenskih katoliških shodov pred vojsko, na njih govoril in jim tudi predsedoval. Slovenski duhovniki pa so v hrvatskem delu Istre orali kulturno in gospodarsko ledino. Naj bi ta vzajemnost ostala! Na koncu na Pivko. Vsa Pivka je do leta 1919. spadala h Kranjski. Pivka v širšem pomenu se začne, če gremo tja od postojnske strani, že pri Senožečah, dasi to ni prava Pivka. Senožeče so velik in lep trg na Notranjskem, ki je imel celo svojo slovečo pivovarno. Tukaj je bilo veliko tržišče in važna postaja, ko so vozniki vozili po cesti proti Trstu. Tukaj se namreč začenja glasoviti klanec Gaberk, kjer je bila potrebna močna pri-prega. Gosposki v Senožeče so Pivčani nekdaj nosili davke. — Od Razdrtega proti Ubeljskemu je več predzgodovinskih selišč. Grad pri Šmihelu je bila baje v rimskih časih trdnjava starih Japidov, ki so se tuloaj do zadnjega moža branili pred Rimci. Severno od Hrenovic se voda Jamšica ali Lokva izgublja v 123 metrov globoko žrelo, ki so zraven njegove stene štiri jame. V teh jamah je stal glasoviti Predjamski grad, v katerem se je branil zadnji njegov lastnik Erazem Predjamski — Erazem Lueger, ki je bil v tem gradu ubit. Kobenclji so grad na novo pozidali. Nekateri štejejo k Pivki tudi Postojno. Štejmo jo še mi, da lahko omenimo svetovno slovečo Postojnsko jamo, ki ima kapnike take, kakršnih je malo na vsem svetu. — Velik kraj je Slavina, kjer je fara. Baje je v tej cerkvi shranjen oltar porušene cerkvice Sv. Trojice pri Trnju. Z Vrha pri tej cerkvici je bil baje doma Martin Krpan. — Drug velik kraj je Št. Peter na Krasu, ki je važno železniško križišče. Tukaj se od južne železnice odcepi proga proti Reki. — Najbližja zveza med Ljubljano in Reko je skozi Št. Peter. Od Št. Petra do Zagorja na Krasu je svet močvirnat, ker je tukaj nekdaj bilo jezero. Od Zagorja greš proti Knežaku, kjer se kmalu začno veliki in temni gozdovi. Znani krtaji so Šembije in Prem z gradom. Glavna kraja pa sta Trnovo in Ilirska Bistrica. Zdaj sta oba kraja združena v eno občino, ki šteje kakih 1400 duš. V Trnovem je bila dekanija in uradi, v Bistrici pa Prva Kranjska Tovarna Testenin — Pekatete. Drugi kraji so Ki lov če, ki je železniška postaja proti Reki, Košana, Vreme pod Barko, katera stoji ra.vno na nekdanji kranjsko-istrsko-goriški tromeji ter je spadala pod Goriško. Omeniti moramo še Jelšane, ki so med zadnjimi železniškimi postajami pred Reko. Pivka je polna naravnih krasot, ima polno podzemeljskih jam. Od Krasa jo pa razlikuje gozd, lepo polje in še zadosti vode. Ljudje so pridni in delavni, da malo takih. Vsaj včasih so se Pivčani odlikovali po svoji veri in narodni zavesti. Bog daj, dia bi bilo še vedno tako! * Naj bi tale sprehod v srcih bralcev obudil zanimanje za te lepe kraje slovenske zemlje, da bi vsi Slovenci z enako ljubeznijo mislili na Goriško, Kras, Trst, Istro in Pivko, kakor mislimo na druge kraje svoje slovenske domovine! OBRAZI Z JADRANSKEGA Kmetica Iz koperske okolice z značilno ko-iaro, pločevinasto posodo in mero za mleko (Po risbi Pavla Ivanovitsa) Slovenka Iz Istre (Po risbi Huga Charlemonta) Konec prejšnjega stoletja je izšlo na Dunaju obsežno delo »Av s t r o - o g r s k a monarhija v besedi in sliki«, ki je posamezne zvezke posvetilo deželam dvojne monarhije. 372 strani je imel zvezek, ki je leta 1891. izšel pod naslovom: »Das Kustenland« in je obravnaval Goriško, Gradiško, Trst in Istro, torej najvažnejše dele današnjega »Jadranskega Primorja«. Najmanj nad pol stoletja so stari podatki, zbrani v tem delu, ki dežele lepo prikazuje v zemljepisnem, gospodarskem, kulturnem in narodnostnem pregledu. Iz tega dela posnemamo tudi priobčene obraze in slike, od katerih sta zlasti dve že narodopisna zanimivost. Poglejmo, kako jo razlaga Tržačan — Italijan, ki piše na strani 191 in naslednjih v nemščini (v sestavku navaja v narekovaju mnogo slovenskih izrazov, ki jih naš prevod označuje z »če smemo verjeti našemu prvemu zgodovinarju fratru Ireneju de Cruce, potem je bilo poseljeno tržaško ozemlje postopoma od 12. stoletja naprej. Najprej so prišli romunski begunci, ki jih zgodovinar imenuje rumieri, nato pa Vendi ali Slovenci. Ti vsi so bili pastirji, zato tudi ime Mandriere, s čemer označujemo kmeta v naši (tržaški) okolici. Ime pa je nastalo iz mandra čreda.« Knjiga pravi dalje: »če so torej prebivalci našega mestnega območja sedaj tudi Slovenci in se poslužujejo slovenskega jezika, tedaj so vendarle zaradi vsakodnevnega občevanja z italijanskimi prebivalci mesta v celoti po šegah in navadah bolj podobni Italijanom kakor pa Slovanom. Tu in tam se sicer razlikujejo od njih. Ker pa groze izumreti njihove stare navade hkrati z njihovo nošo že v današnjih časih, se res izplača, da jih na kratko popišemo.« »Oglejmo si našega kmetovalca, ali kakor mu navadno pravimo — Mandriere — od bliže. Predvsem je v dno duše globoko veren in pobožen. Če v njegovi fari zazvoni Avemarija ali zaklenka navček, prekine pogovor; vsakdo se odkrije in moli. Mandriere se prekriža, ko zapusti zjutraj hišo; če se bliska, če grmi. Prekriža kruh, preden ga nareže; usta, kadar zazdeha, in zemljo, preden zasadi vanjo plug. Navadni pozdrav domačinom je — ,hvalen bodi Jezus Kristus'. Gospode in tujce pozdravljajo z vljudnimi besedami — ,Dober dan, dober večer, lahko noč', in vedno dodajo še željo — ,Bog daj'.« Knjiga obravnava dalje navade kmetov iz tržaške okolice v cerkvenem letu, šege ob posebnih slovesnostih, porokah, smrti itd. Dalje pravi knjiga, da okoličan rad roma na Sveto goro pri Gorici. »Dobro pozna tudi predpisane praznike, zlasti — ,sveto rešnje telo' in »veliko gospo' (Marijino vnebovzetje). Pri tem mu pomagata — ,mala pratika', kmečki koledar in sedaj še mnogo bolj — ,koledar družbe svetega Mohora'.« Knjiga ve tudi povedati tole: »Naš Mandriere je sicer skromen človek. Ne pritožuje se, četudi je njegova postelja navadna slamnjača — pernic ne pozna. Tudi pri jedeh ni izbirčen. Mandriere (L Passlnl) Mandriera (L. Passlnl) Slovenec iz triaike okolice (Po risbi H. Charlemonta) Med tednom se zadovolji z ,joto', nekakšno fižolovo juho s kislim zeljem, z malo krompirja ali polente. Njegov koledar mu namreč kaže, ob katerih dnevih si lahko privošči kaj boljšega: ob krstu, ob poroki, za božič, veliko noč, sv. Rešnje Telo, za cerkveno žegnanje in za sv. Martina.« — »Zabav pozna pravi Mandriere prav malo.« Omeniti bi bilo kresni ogenj, »čez katerega navadno tudi skače. V predmestnih četrtih Rena Nuova in Pegolotta mu je ta zabava seveda policijsko prepovedana, prav tako kakor tudi spuščanje balončkov.« (Op. uredništva: balončkov z vročim zrakom.) — »Ob koncu naj še pripomnimo, da Mandriere prav tako, kakor mnogi tržaški mladeniči in mladenke, prihaja ob nedeljah in praznikih na tako imenovani ,liston'. To pomeni, da prihaja od 12. opoldne do 2. popoldne na korzo, kjer se sprehaja gori in doli tako, da lahko vsi občudujejo obleko. Mladi Mandriere prihaja ob nedeljah in praznikih po maši s svojo ,Juze' in ,Juzke' na korzo. Nekoč je bila noša Mandrierov res lepa in slikovita. Na dolgem telovniku so jim bingljali veliki srebrni gumbi. Hlače so bile črne in so segale do kolen ter bile spodaj odprte. Suknjič je bil tudi črn in se je tesno prilegal. Poleti so imeli za pokrivalo širokokrajne klobuke. Pozimi pa so se pokrivali z dragoceno, naslonjaču podobno čepico iz bobrovine, ki je bila imenovana z zaničljivko: caregon (naslonjač). Te kučme so se podedovale od roda do roda. Ženske, ki so jih klicali ,3uze, Juzke', so nosile široka krila s pisanim robom in kratek, težak jopič iz sukna. Glavo so si pokrivale z belo ruto, ki je visela globoko čez hrbet in bila okrašena z dragocenimi čipkami. Mandrieri so bili varčen, sposoben, pobožen, pošten in delaven kmečki rod.« Nato knjiga nadaljuje: »Toda — tempora mutantur!1 Na žalost spada vse to, kar je bilo povedanega o prebivalcih tržaške okolice, v splošnem že v zgodovino. Mladi Mandrieri in Juzke se oblačijo dandanes že kot meščani. Zlasti dejstvo, da snubi Mandriere dekleta navadno na tujem in ne v domači vasi, je mnogo pripomoglo, da so bile spodkopane stare šege in navade kmečkega prebivalstva.« »Posestev in zemlje ne obdelujejo preveč dobro, zato ne rodi tega, kar bi pričakovali. Ne vise več z ljubeznijo na svoji domovini, sicer ne bi prav v današnjih dneh z neodpustljivo lahkomiselnostjo in tako otroško nepremišljenostjo prodajali svojo skromno imovino za to, da bi lahko v neznani Braziliji kot naseljenci šli iskat srečo, prav za prav le — nesrečo. Med ostalimi mladimi Mandrieri, morda je izvzeta le vas Skedenj, so le še malokateri kmetovalci. Večina jih dela v Trstu kot zidarji, kamnoseki, tlakovalci, da, celo kot fakini. Vdajajo se tudi pijači in igri, medtem pa Juze in Juzke prodajajo po našem mestu cvetlice, služijo kot perice ali nas oskrbujejo z mlekom in zelenjavo.« 1 Časi se spreminjajo. Razgled po zemeljski obli Razdelitev najvažnejših dobrin sveta Orjaška je sedanja svetovna vojna in se bije v Evropi in na ogromni azijski celini. V veliki meri pa je borba za dobrine in surovine. Tako se borijo Nemčija, Italija in Japonska zato, da bi dobile pravičen delež ob delitvi naravnih bogastev, ki jih na zemeljski obli lahko pridelamo in izdelamo, dalje zato, da bi dobile tudi kolonije in del svetovnih trgov. Nič ni čudnega, če so se glavne sopodpisnice trojnega pakta prav zato neštetokrat same označile kot države nemaničev v borbi s svetovnim bogataštvom. Vse do 19. stoletja nam priča zgodovina, da so se narodi največkrat vojskovali med seboj zaradi obmejnih in dednih prepirov med posameznimi knezi in vladarji. Odkritje novega sveta je oblastiželjnost in lakomnost za-padnega človeka le še povečalo. Države in narodi, ki so bili ob odkritju Amerike najmočnejši in najpodjetnejši, so si nagrabili ogromna bogastva prek morja in jih prepeljali v Evropo. Zlato, dragulji, biseri, kava in drugo dragoceno blago so omogočili, da so doživele Portugalska, Španija, Nizozemska in Velika Britanija dobo bogastva in razkošja. S časom pa se je način izkoriščanja prekomorskih dežela spremenil. Z razvojem industrije, z izpopolnitvijo in olajšavami mednarodnega prometa in Zlato V nasprotju z drugimi surovinami in dobrinami zlato kot kovina ni posebno praktično in porabno, pač pa služi že od nekdaj kot stanovitna mera vrednosti v plačilnem prometu, torej pri zamenjavi dobrin. Odkar so državne banke začele izdajati papirnate bankovce mesto zlatnikov, so Imele zlato le za kritje, odnosno jamstvo, češ da so pripravljene zamenjati papirnati bankovec za zlato. Stara, tako imeno- sploh z vsem, kar lahko označimo kot naš stvarni napredek, so se spremenile potrebe ljudi in njihovih državnih in družabnih skupnosti. Prekomorske dežele so kmalu postale dobaviteljice surovin za evropske industrije. Tako so na primer zalagale Evropo z vsemi surovinami, potrebnimi za oblačila vseh vrst, ne samo evropskega, ampak tudi premožnejšega prebivalstva na vseh drugih celinah. Dalje so prekomorske dežele imele znaten in pomemben delež pri prehrani Evrope in pri preskrbi številnih drugih industrijskih surovin, kakor rud, nafte, kavčuka itd. Prekomorske dežele so morale biti na uslugo najstarejši celini zato, ker so nekatere evropske države imele oblast nad prekomorskimi deželami. Največkrat je bila to politična in vojaška nadoblast, ki je ustvarila tako imenovane kolonije. Kjer pa so ostale v prekomorskih deželah še neodvisne države, so nad njimi skušale bogatejše in močnejše države dobiti vpliv s tem, da so si zagotovile denarno nadzorstvo nad njihovim gospodarstvom. Tako vidimo, da so se konec 19. stoletja že nehale vojske, ki bi nastajale le zaradi dednih prepirov ali verskih sporov. Vojske ob koncu 19. stoletja so imele za ozadje zahteve po nadoblasti nad surovinami in najvažnejšimi svetovnimi prometnimi zveza- vana zlata podlaga! Že v prvi svetovni vojni so nekatere evropske države skoraj do dna izčrpale svoje zlate zaloge, največ pa si jih je nakopičila Amerika. Večina vsega zlata na svetu je danes v Združenih državah Severne Amerike, kjer ga imajo spravljenega v podzemeljski trdnjavi, tako imenovani zlati trdnjavi Fort Knox. Tudi še danes nakopljejo Afrika, Severna Amerika in Sovjetska Unija večino zlata na svetu. Podpisnice trojnega pakta pridobe na leto vsega skupaj komaj 23.000 kg mi. Vprašanje dostopa do najrazličnejših surovin je postalo marsikdaj glavni razlog za velike vojaške nastope. Pri teh posegih po dobrinah vsega sveta in pri razdeljevanju vplivnih območij na vseh celinah v prejšnjih stoletjih niso bile upoštevane Nemčija, Italija in Daponska. Ko so vse te tri sile postavile svoje zahteve po pravični razdelitvi surovin in trgov, sta imeli dve državi že v glavnem med seboj razdeljene najvažnejše dobrine in surovine. Bili sta to Velika Britanija in Združene države Severne Amerike. Drugim državam, kakor Portugalski, Nizozemski, Belgiji, je ostala kvečjemu okrnjena zgodovinska čezmorska posest, ki jo je bilo treba marsikdaj varovati s prevejanimi političnimi in gospodarskimi ukrepi. Za koliko so bile pri enakomerni razdelitvi dobrin vsega sveta prikrajšane zlasti velike države brez kolonij, nam najlepše lahko pokažejo preglednice, ki kažejo razdelitev najvažnejših surovin pred začetkom sedanje vojne. Statistični podatki se opirajo na pridelek v letu 1937 za vse surovine. Preglejmo pridelke zlata, bakra, aluminija, premoga, jekla, petroleja, kavčuka, bombaža, volne, pšenice na vsem svetu in videli bomo, kakšna je razdelitev teh dobrin med državami, ki se bore na eni, in državami, ki se bijejo 'IIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHIIIIimillilllllllllllMIIHIIIIIIIItU ZLATA to na vsem svetu I. 1937 nakopali 1,075.1 <2 kg f Afrika...................... 433.900 kg I | od tega: 3už. afr. Unija 364.986 kg 1 Duž. Rodezija 25.014 kg 1 | Severna Amerika 256.162 kg f = od tega: USA ............... 128.056 kg 1 Kanada.... 127.407 kg} I Srednja Amerika 31.000 kg | I od tega: Mehika .... 26.326 kg I I Juina Amerika............... 42.000 kg | | od tega: Kolumbija . . 13.755 kg | i Azija........................ 78.000 kg \ | od tega: 3aponska . . 22.500 kg \ Filipini .... 20.753 kg | Indija 10.287 kg j | Sovjetska Rusija........... 160.000 kg f | Evropa ..................... 17.000 kg \ f od tega: Švedska . . . 6.010 kg § Romunija . . 5.465 kg f Nemčija ... 250 kg f Italija 240 kg § j Oceanija.................... 56.400 kg j | od tega: Avstralija . . 42.958 kg | TlIlllllllltlimiHIIIIIIIIIUIIUIItlllllllliaillllllllllllHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIHII na drugi strani (Nemčija 250 kg, Italija 240 kg, Daponska 22.500 kg). Prav zaradi tega je razumljivo, da se niti Nemčija niti Italija ne zavzemata za tako imenovano zlato podlago. = enako 50.000 tonam pridobljenega bakra s> Baker Uporaba bakra je v zadnjih desetletjih znatno narasla zlasti zaradi velikega razvoja elektrotehnike. V minulih letih so marsikje zamenjali baker z aluminijem in prav sedanja vojna je nadaljevala v marsičem započete misli, s katerimi je vzbudil izredno pozornost že za časa prve svetovne vojne sedanji predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Milan Vidmar. Prvi je tedaj podrobno obdelal možnosti gospodarske graditve električnih transformatorjev, v katerih so bile v glavnem zamenjane bakrene žice z aluminijastimi. Razen evropske je vsa druga svetovna produkcija v glavnem v rokah angleško-ameriškega gospodarskega kroga. Ker je baker izredno važna kovina pri izdelovanju najrazličnejših zlitin, je samo po sebi razum- BAKRA so na vsem svetu I. 1937 pridobili 2,348.300 ton Afrika ...................... 424.000 od tega: Sev. Rodezija 249.800 Belg. Kongo i Severna Amerika............ I od tega: USA............... '1 Kanada . . . I Centralna Amerika . . . . | od tega: Mehika . . . . | lužna Amerika.............. I od tega: Čile.............. Peru ........... [ Azija........................ f od tega: laponska . . I Ciper.......... | Sovjetska Rusija............. | Evropa..................... f od tega: lugoslavija . Nemčija . . . Španija . . . . Norveška . . Italija....... i Oceanija 150.600 1,012.700 763.800 240.400 58.600 46.100 452.600 413.200 35.700 140.000 87.600 27.000 93.000 148.000 39.500 30.400 28.000 20.700 600 19.400 t | t i 11 t i t l t I t { t 1 11 11 t { t { t | 11 t j t f t i 11 t j t 1 t j 11 iiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiMimiiitmiiiiiiiiiiMiiiiiiiii 11111 ■ 11111111 ■ ■ 111 ■ i ■ 111111 Ijivo, da velja danes za eno izmed najpomembnejših vojnih surovin. Evropska proizvodnja je danes v glavnem vsa na razpolago veliki nemški državi. ..................................................HM ALUMINIJA so izdelali na svetu I. 1937 vsega skupaj 493.100 ton f Severna Amerika..................... 174.500 1 I j od tega: USA........................ 132.800 tj Kanada 41.700 t | | Azija (laponska) ........................ 14.0001 | 1 Sovjetska Rusija................. 45.0001 | 1 Evropa................................ 259.0001 I 1 od tega: Nemčija .... 127.5001 | Francija .... 34.5001 | Švica.............. 25.000 t | Norveška . . . 23.0001 | Italija................. 22.900 t | Vel. Britanija . 19.300 t 1 TiiiiHimimiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiriiiiitiiiiiuiiMiHiHiHHiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiii- Aluminij Ni je važne surovine, ki bi v kratkih letih tako neverjetno narasla v izdelovanju kakor prav aluminij. Poglejmo za primer le Nemčijo, ki je I. 1937 izdelala 127.500 ton aluminija. Štiri leta prej, torej I. 1933, ga je izdelala le 18.900 ton. Leta 1941 pa ga je po približnih cenitvah pridobila že 450.000! Nič manj veličasten razvoj je doživelo izdelovanje aluminija v Združenih državah Sev. Amerike. Tam so ga I. 1934 izdelali 33.600 ton, v pomladanskih mesecih leta 1942 pa so ga vsak mesec izdelali že 35.000 ton. Ob istem času je laponska vsak mesec izdelala 2500 ton, Italija pa 5000 ton na mesec. Ta razvoj kaže, kako važna vojna surovina je postal aluminij. Saj bi brez njega vojne industrije ne mogle izdelovati cele vrste orožij in orodij. H S k lAlElE enako 10.000 tonam izdelanega aluminija Letala sedanje kakovosti sploh ne bi bilo mogoče graditi, če ne bi imeli aluminija. Dalje bi bili motorji tankov, oklepnih voz, tovornih avtomobilov in ladij znatno težji, kakor so sicer, in zaradi tega tudi boij nerodni. Pri vsem tem pa ni še upošteto najvažnejše, da namreč manjša teža motorjev, zgrajenih z aluminijem in njegovimi zlitinami, omogoča znatne prihranke na gorivu v vsem prometu. Upoštevati moramo še manjšo obrabo in izrabo strojnih naprav prav zaradi manjše teže motorjev. Kako ogromne količine aluminija gredo samo za potrebe letalske industrije, dokazuje primera, da porabijo v Ameriki za srednje težki bombnik, ki popolnoma izdelan tehta 8000 kg neto, kar 10.500 kg surovega aluminija. To je torej precej več, kot tehta vse letalo, ki je v celoti iz aluminija. Aluminij izdelujejo iz očiščenega boksita, nekakšne gline, v električnih pečeh. Prvotna surovina za aluminij je torej boksit, ki pa zahteva istočasno velike elektrarne in iz njih poceni električni tok. Pri sedanjih modernih postopkih potrebujemo približno 4000 kg boksita in 20.000 kilovatnih ur električne energije, če hočemo izdelati eno tono Surovega aluminija. Najboljša ležišča boksita so v Evropi: v Franciji, Madžarski, bivši lu-goslaviji in Italiji. Ogromne množine električne energije, ki so bile potrebne za kar pravljični porast produkcije aluminija v Evropi, pa so bile sproščene največ na ta način, da so bili izve- deni smotrni varčevalni ukrepi pri porabi električnega toka povsod, zlasti pa v hišnih gospodinjstvih in malih 'gospodarstvih kakor tudi v mali obrti in industriji. Vzporedno s temi znatnimi prihranki električne energije pa so bile zgrajene tudi velike, nove električne centrale. : - ■' .11—■ ■V -'V,'« 1L I J IIIK & = enako 20,000.000 tonam nakopanega premoga Premog Severna Amerika in Evropa skupaj nakopljeta nekako štiri petine vsega črnega premoga na svetu. V premogo-kopni industriji je zlasti položaj Nemčije izredno ugoden, saj je Nemčija že leta 1937 nakopala 184 milijonov ton črnega premoga. Pač pa je zato japonska produkcija bolj majhna, saj je do- segla le 46 milijonov ton, medtem ko je položaj Italije pri samopreskrbi s premogom res neugoden, saj ni nakopala tedaj niti enega milijona ton. V Aziji je v zadnjem času postalo posebno važno območje Kuznecka v Srednji Sibiriji, kjer so odkrili velikanske zaloge črnega premoga, ki jih cenijo okroglo na 400 milijard ton, torej nekako 300 krat toliko, kakor so I. 1937 im iii iiiiiiii im iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii mn muiiumiimmiiimiiiimu ČRNEGA PREMOGA so nakopali I. 1937 na vsem svetu i 1.307,445.000 ton f Afrika................................... 17,065.000 tf od tega: 3. afr. Unija 3. Rodezija Severna Amerika .... od tega: USA . . . . Kanada . . Srednja Amerika . . . . Južna Amerika............ od tega: Čile . . . . Azija ................... od tega: Japonska Brit. Indija Sovjetska Evropa 15.491.000 t š 1.029.000 t 1 459.446.000 t f 448.432.000 t 1 11.014.000 t f 912.000 t f 3.189.000 t [ 1.988.000 t [ 111.000.000 t i 46.000.000 t ! 25.438.000 t l Rusija 122,579.000 t [ .................. 580,000.000 t | od tega: V. Britanija Nemčija Francija . . Poljska . . Belgija . . Italija . . . 244.267.000 t I 184.513.000 t 1 44.319.000 t 1 36.218.000 t I 29.859.000 t | 964.000 t I I Oceanija............................... 15,254.000 t | TiiiiuuiiihhuiiiihiiiuiuiiiuiiuhiihiuiihiiuiiiiiihiiiiuiihiihiuiuiuiiuuihiiuiT nakopali premoga na vsem svetu. Sovjetska Zveza je začela izkoriščati ta ležišča premoga v zvezi z rudniki železne rude na Uralu in je ustvarila čisto novo industrijsko središče, tako-imenovani Ural-Kuzneck-kombinat (UKK), ki je pomemben zlasti zaradi tega, ker je v sedanji vojni ostal izven dosega letalskih bombardiranj. IHIMHIIIUlUHUlimilllllllUIIHIIIIUUtllllUIHIIIIIIIHIIUUlUIIIIIIIIUtUlUIIUIIIIIUI^ JEKLA i so izdelali 1. 1937 na vsem svetu 134,494.000 ton l i Afrika 284.000 t [ š Severna Amerika 52,805.000 t I i od tega: USA 51,380.000 t I 1 Kanada . . . . 1,425.000 t f 1 Central. Amerika (1936) . 136.000 t f i lužna Amerika 76.000 t j 1 Azija (1936) 6,580.000 t ! | od tega: Japonska . . 5,223.000 t I i Sovjetska Rusija 17,825.000 t j = Evropa 55,691.000 t 1 1 od tega: Nemčija . . . 20,013.000 t I Vel. Britanija . 13,192.000 t I Francija . . . 7,902.000 t I Belgija . . . . 3,863.000 t [ Luxemburg 2,510.000 t i Čehoslov. . . 2,315.000 t I Italija 2,099.000 t I Poljska . . . . 1,467.000 t I Švedska . . . 1,106.000 t i 1 Oceanija 1,097.0001 I Tihi mn iii ih m um n m m iiiiiiii ii m iii mu iii umil i imunimi milnim iiiiiiii iiuiT Jeklo 8 9 E 51 = enako 2,000.000 tonam izdelanega jekla Tudi pri tej osnovni surovini je kakor pri premogu evropski izdelek na prvem mestu. Z izjemo Anglije in Švedske je v zadnjih letih izključno v nemških rokah. Vse tri sopodpisnice troj- nega pakta izdelajo po stari statistiki 27,335.000 ton. Vojna je seveda v veliki meri zahtevala vse večjih množin jekla in so bile zaradi tega vse jeklarne znatno povečane. Prav tako je bilo zgrajenih mnogo novih. Za izdelovanje jekla je pa potrebna dobro železna ruda; prav zato je prvi predpogoj za uspešno izdelovanje jekla posest primernih rudnikov ali pa vsaj reden dovoz železne rude iz drugih dežel. Pri izdelovanju jekla potrebujemo tudi znatne količine starega železa. Za izdelovanje posebnih vrst jekel nam služijo dodatki nekaterih redkih kovin, kakor vanadija (pridobivajo ga iz Tomaževe žlindre), kroma (glavni dobavitelj Južna Afrika, Sovjetska Unija in Turčija, deloma tudi bivša Jugoslavija), molibdena (največ iz Združenih držav Sev. Amerike), mangana (iz Rusije, Indije, Zlate obale, Južne Afrike, Brazilije, Egipta) in zlasti niklja (do 95% iz Kanade). miiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiM KAVČUKA 1 so I. 1937 pridelali na vsem svetu I 1,158.000 ton {Afrika.......................................... 11.000 t 1 I Centralna Amerika 5.000 t j 1 lužna Amerika......................... 17.0001 | [Azija.................................. 1,125.0001 | | od tega: Brit. Malaja . 477.0001 I Niz. Indija . . 439.000 t I Ceylon .... 72.000 t 1 Fr. Indokina . 44.000 t 1 Sev. Borneo in Saravvak . . 40.000 t [ Tajska .... 36.000 t | Indija .... 10.0001 } { Oceanija.............................. 2.0001 1 Ti iiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii um 11111111111111 itiiiiiiiiiiiiiimiiiii mm iiitiiiiiiiiii? Kavčuk Zanimivo pri izdelovanju kavčuka je pač to, da je edini pridelovalec na debelo postala Azija. Vse druge celine na svetu so I. 1937 pridelale komaj 35. del vsega pridelka. Še bolj zanimivo pa je, da ves azijski pridelek kavčuka v ogromni večini odpade na ozek pas. Od 1,120.000 ton, ki jih pridelajo v Aziji, odpade na Britansko Malajo 477.000 ton, na Nizozemsko Indijo pa 439.000 ton. Še v jeseni I. 1941 nobena od teh glavnih dežel ni bila pod nadzorstvom podpisnic trojnega pakta. Ko so pa pozimi 1941/42 Japonci zasedli Filipine, Britansko Malajo in Ni- N w m mm mm mmm mmm mmmmm ^mmmm mmmmMšjšmmmm > enako 20.000 tonam pridelanega kavčuka zozemsko Indijo, so hkrati tudi postali gospodarji nad vsem svetovnim pridelkom kavčuka. Nemčija, ki je bila že pred svetovno vojno navezana le na uvoz kavčuka iz tujih držav, je zgodaj začela izdelovati sintetični kavčuk, tako imenovani buna-kavčuk. Združene države Severne Amerike, ki so doslej vedno porabile največ kavčuka, imajo sedaj hude skrbi, kako se rešiti neprijetne zagate, ki jim grozi zaradi pomanjkanja kavčuka. Deloma skušajo povečati pridelek v Južni Ameriki, od koder je bil kavčukovec v prejšnjem stoletju tudi prepeljan v Ma- lajo. Težko je seveda preceniti sedanjo proizvodnjo sintetičnega kavčuka. Za leto 1936 ve statistika povedati, da so ga v Sovjetski Rusiji izdelali okroglo 40.000 ton, v Nemčiji pa 20 do 25.000 ton. Prav gotovo pa je med vsemi vojnimi dogodki v vsem poteku dolge vojne najvažnejši gospodarski dogodek to, da je angloameriška stran, ki je imela ob začetku vojne pridelek vsega kavčuka v rokah, to najvažnejšo surovino docela izgubila, lahko bi rekli, čez noč in jo, hočeš nočeš, morala prepustiti neokrnjeno v roke nasprotni stranki. miiiii iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiimmiiiiiMMiiiimiiiiiiH m NAFTE I so I. 1937 na vsem svetu načrpali I 279,«<3.000 ton f Afrika.................................. 173.000 tj 1 Severna Amerika 173,233.0001 I | od tega: USA 172,866.000 t I 1 Centralna Amerika .... 9,0«8.000t [ i od tega: Mehika . . . 6,888.000 t | Trinidad . . . 2,180.000 tf | lužna Amerika......... 35,545.000 t I j od tega: Venezuela . 27,734.0001 | Kolumbija 2,830.000 t I Peru............... 2,346.000 t j Argentina 2,330.000 t I j Alija ........................ 25,472.0001 j I od tega: Iran. 10,331.0001 i Nizoz. Indija 7,262.000 t j Irak ................. 4,255.000 ti Burma .... 1,103.000 t | Barent. otoki 1,065.000 tf Japonska . . 355.000 t 1 | Sovjetska Rusija 27,821.000 tj I Evropa ................................ 8,351.0001 | [ od tega: Romunija . . 7,153.000 t | Poljska . . . 501.000 t § Nemčija . . . 451.000 t = Italija .... 14.000 tl TiiiiiiimmimmmmiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmmmmmmmim nafte so namreč v doslej znanih ležiščih v primeri z vsakoletno porabo bencina, petroleja in nafte postale že neznatne. Če v najbližji prihodnjosti ne bodo odkrili novih, mogočnih in bogatih petrolejskih polj, potem lahko ^ = enako 5,000.000 tonam načrpane nafte Nafta V svetovnem pridobivanju nafte odnosno petroleja in bencina so se od leta 1937 zgodile znatne spremembe. L. 1937 so vse tri podpisnice trojnega pakta premogle komaj 20.000 ton domače proizvodnje petroleja. V sedanji vojni pa služijo Nemčiji vsi romunski vrelci, ki so dali I. 1937 nadvse upoštevanja vredno količino 7,153.000 ton. Japonska pa si je pridobila nadzorstvo in oblast nad Nizozemsko Indijo, kjer so načrpali v mirnih časih 7,262.000 ton. Daleč pred vsemi državami na svetu je seveda Severna Amerika. Tudi tukaj igra kakor pri jeklu poleg naravnih ležišč enako važno vprašanje ugodnega prevoza (posebni cevovodil). Ker se je z razvojem motorizacije prometa (velikansko število avtomobilov), preureditve ladijskih motorjev in tovarniških naprav na pogon z nafto kakor tudi kurjav z nafto povečala poraba tekočih pogonskih sredstev v četrt stoletja kar za petkratno količino, so vse velike države zadnja desetletja bile v največjih skrbeh, da jim ne bi prehitro začelo primanjkovati »tekočega zlata««. Svetovne zaloge računamo, da bo po 20 letih nafte in bencina zmanjkalo! Kaj to pomeni, si lahko mislimo. Nafta je bila in je še najhujša skrb svetovnih politikov, zakaj niti trgovske ladje niti oklepne divizije, ne tovorni avtomobili ne letala se ne bi mogla ganiti, če bi zmanjkalo tekočih pogonskih sredstev. Ni čuda, če je že v mirnih časih divjal kar najbolj brezobziren boj za posest petrolejskih polj. V ta boj so posegale razne petrolejske družbe, ki so bile na zunaj le predstavnice izrazito trgovskih strem- ljenj, na skrivaj pa so te veledružbe zastopale tudi svoje vlade in države. Te so bile namreč marsikdaj soudeležene pri teh družbah tako z denarjem kakor tudi z odločujočimi glasovi. Sedanja svetovna vojna je silno povečala porabo tekočih pogonskih sredstev, zato je prav njihova zadostna proizvodnja postala težišče vseh strateških vprašanj, saj bi končno od tega lahko bila odvisna zmaga ali poraz. Nemčija je bila svojčas prav pri tekočih pogonskih sredstvih na najslabšem, saj je imela neznatna ležišča petroleja, ki niso bila niti primerna za izkoriščanje. Zato so prav v Nemčiji najprej načeli vprašanje umetnega izdelovanja bencina: izdelovanja sintetičnega bencina s pomočjo tako imenovanega hidriranja premoga. Ta mlada industrija se je v zadnjih letih silno razvila. Zadnja leta so po približnih cenitvah v Nemčiji že vsako leto izdelali okrog 3,000.000 ton sintetičnega bencina, torej najmanj toliko, kakor ga je potrebovala vsa Nemčija pred to vojno in približno toliko, kakor polovica mirovne romunske proizvodnje. Bombaž Številke kažejo, da je Severna Amerika na prvem, Azija na drugem, Rusija na tretjem in Afrika na četrtem mestu. Pridelek Srednje Amerike, Evrope in Oceanije je razmeroma majhen. Le še Južna Amerika pride v po- HIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIimiHlimilllllllllllllllllllllH VOLNE I so nastrigli leta 1937 na vsem svetu 1 1,772.500 ton j Afrika 158.3001 \ | od tega: 3. afr. Unija . . 111.600 t i [ Severna Amerika................. 214.9001 | f od tega: USA ............... 206.3001 j | Centralna Amerika................................ 4.700 t | I lužna Amerika.................................. 272.900 t i [ od tega: Argentina . . . 172.4001 f ! Alija.......................................... 139.000 tl = od tega: Kina.......... 55.0001 | Indija............ 45.0001 f j Sovjetska Rusija................ 117.5001 i | Evropa.................... 272.5001 I | od tega: Vel. Britanija . 48.5001 | Turčija ............... 29.3001 f Španija 27.200 t | Francija .... 25.0001 j Nemčija .... 19.600 t f Jugoslavija . . 14.900 t f Italija................ 13.600 t i | Oceanija ................... 592.7001 I f od tega: Avstralija . . . 458.1001 f N. Zelandija . . 134.600 t I 7llllllllUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIItlllllllllllltllllilllllllllllllllllllllllll|ll Piava Pitar®-«^ ~*»Kope Izola Maslro O Bunotk Delnice^ ©Ravna gora OMrkopalJ Urna i Padova Ogulln O Pelin Poreč Jodransho Primor je O Rovinj Meja območja Jadranskega Primorja Vodi'! Mejo med posameznimi pokrajinami------ Vrhovi gora Caipii Q Jadransko Primorje Površina Pokrajina Povkr*Ta Videm .... 7.163 Gorica .... 2.725 Trst ...............1.379 Istra...............3.718 Reka................1.121 Ljubljana . . . 4.545 Sušak itd. . . . 1.382 Vsa površina . . 22.033 Prebivalstvo Pokrajina Videm . Gorica . Prebivalstvo leta 1931 722.000 . 210.000 Trst.................. 350.000 Istra .... 303.000 Reka .... 108.000 Ljubljana . . . 304.000 Sušak itd. . . 79.000 Vse prebiv. 2,076.000 Velika mesta Prebivalcev leta 1936 . . . 248.000 . . . 63.000 Trst . . . . Videm . . . Reka . . . Gorica . . . Pulj . . . . Ljubljana 1942 54.000 47.000 46.000 98.000 Svet v četrtem letu voine vihre Dr. I. P. V lanskem »Slovenčevem koledarju« smo zaključili zunanjepolitični in vojaški pregled z novembrom 1942. Ako se ozremo na nadaljnji razvoj dogodkov — in to najprej na diplomatsko področje — potem vidimo, da se je diplomatski svetovni položaj že konec decembra 1942 zelo razčistil. Z majhnimi izjemami so se vse države na svetu opredelile za ta. ali oni tabor ali vsaj zavzele jasno stališče do posameznih vojskujočih se držav. Lep pregled tegai položaja je objavil znani nemški »Archiv der Gegenwart« z dne 13. aprila 1943. Ker je ta pregled najbolj točen, ga bomo povzeli tudi mi. Pripomniti je, da nastopajo v pregledu nekatere države dvakrat, ker imajo begunske vlade, kar zavezniški tabor navidezno povečuje. I. Osne države: A. Države trojne zveze: pogodba trojne zveze, sklenjena v Berlinu 27. septembra 1940. Č. Prijateljske države, ki se priznavajo k »Novi Evropi«: 1. Danska (pristopila k pogodbi proti kominterni 25. novembra 1941). 2. Španija (Izjava generala Franca 18. julija 1941; vladna izjava z dne 21. septembra 1942, ki pravi, da Španija ni nevtralna, marveč »nevojskujoča se« država). II. Zavezniki: A. Združeni narodi, ki so pristopili k atlantski karti, objavljeni 14. avgusta 1941 v Londonu in Washingtonu: 1. Nemčija, 2. Italija, 3. Japonska, 4. Madžarska, pristopila k trojni zvezi 20. novembra 1940. 5. Romunija, pristopila, k trojni zvezi 23. novembra 1940. 6. Slovaška, pristopila k trojni zvezi 24. novembra 1940. 7. Bolgarija, pristopila k trojni zvezi 1. marca 1941. 8. Hrvatska, pristopila k trojni zvezi 15. junija 1941. B. Zavezniške države, ki niso pristopile k trojni zvezi, pa so v vojni na strani držav trojne zveze: 1. Kitajska (Nanking), napovedala vojno Združenim državam in Angliji 9. januarja 1943. 2. Mandžukuo, v vojnem stanju z Združenimi državami in in Anglijo od 8. decembra 1941. 3. Tajska, napovedala vojno Združenim državam in Angliji januarja 1942. 4. Finska, v vojni s Sovjetsko zvezo od 25. junija 1941. 5. Burma, postala samostojna in stopila v vojno z USA in Anglijo 1. avgusta 1943. 6. Filipini, postali samostojni začetek novembra 1943. 7. Indija (Chandra Bose) napovedala vojno USA in Angliji začetek novembra 1943. C. V območje trojne zveze spadajoče države, oziroma nekdanje države, ki se priznavajo k novi Evropi, katerih emigrantske vlade pa še nastopajo kot »Združeni narodi«: 1. Belgija. 2. Nizozemska. 3. Francija. 4. Grčija. 5. Norveška. G. Poljska (deloma neposredno, deloma pa posredno kot Generalna gubernija, vključena v veliki nemški rajh). 7. Češkoslovaška (deloma neposredno, deloma posredno kot Češkomoravski protektorat, včlenjen v Veliko Nemčijo, deloma pa kot neodvisna država Slovaška). 8. Luxemburg. 9. Srbija. 10. Črna gora. 11. Albanija (ki je po Badoglievi kapitulaciji postala samostojna). 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. } atlantska karta, ki sta jo sprejela Roosevelt in Churchill 14. avg. 1941. Anglija, Združene držav Sovjetska zveza, Kitajska (Čungking), Avstralija, Belgija (begunska vlada), Kanada, Kostarika, Kuba, San Domingo, Češkoslovaška (begunska vlada), Salvador, Grčija (begunska vlada), Guatemala, Haiti, Honduras, Indija (Britanska), Luxemburg (begunska vlada), Nizozemska (begunska vlada), Nova Zelandija, Nicaragua, Norveška (begunska vlada), Panama, Poljska (begunska vlada), Južnoafriška zveza, Jugoslavija (begunska vlada), pristopile z \vashingtonsko izjavo dne 3. januarja 1942. Mehika, 1 Filipini, j pristopili 14. junija 1942. Abesinija (pristopila 10. oktobra 1942). Irak (pristopil 24. januarja 1943). Brazilija (pristopila 8. februarja 1943). B. Države, ki niso pristopile k atlantski karti, pa so prelomile diplomatske stike z osnimi državami, oziroma jim napovedale vojno: 1. Bolivija (napovedala vojno trojni zvezi 7. aprila 1943). 2. Kolumbija (napovedala vojno Japonski 10. decembra 1941, prekinila, diplomatske zveze z Nemčijo in Italijo 20. dec. 1941). Napovedala vojno Nemčiji 29. nov. 1943. 3. Venezuela (prekinila diplomatske stike z državami trojne zveze 3. decembra 1941). 4. Ekvador, 5. Paragvaj, prekinile diplomatske stike z državami 6. Peru, trojne zveze 27. januarja 1942. 7. Urugvaj, 8. Čile (prekinile diplomatske zveze s trojno zvezo 20. januarja 1943). C. V območje zaveznikov spadajoče države: 1. Egipet (prekinil diplomatske zveze z Nemčijo 4. septembra 1939, z Italijo 12. junija 1940, napovedal vojno Japonski 10. decembra 1941). 2. Iran (iransko-sovjetsko-angleška pogodba 27. januarja 1942, prelom diplomatskih stikov z Japonsko 14, aprila 1942, vojna napoved osnim državam poleti 1943). 3. Liberija (sodeluje z Združenimi državami od 4. decembra 1942). 4. Saudova Arabija (prekinila diplomatske odnošaje z Italijo 23. februarja 1943). 5. Islandija (zasedena po ameriški vojski od julija 1942). 6. Francoski »narodni odbor«, priznan od Anglije, Združenih držav in Sovjetske zveze poleti 1943). III. Nevtralne države: 1. Afganistan. 2. Argentina. 3. Irska. 4. Liechtenstein. 5. Mongolska republika. 6. Portugalska. 7. Švedska. 8. Švica. 9. Turčija. 10. Vatikanska država. Na ameriški celini v zadnjem letu ni prišlo do pomembnih diplomatskih sprememb. Vendar pa* tudi tam ni šlo vse gladko, kar nam dokazuje primer Argentine, ki je navzlic najhujšemu pritisku ostala nevtralna in je ohranila diplomatske odnošaje z državami trojne zveze. Pri puču, ki ga je 4. junija 1943 izvedel general Ramitez, je ostala argentinska zunanja politika nespremenjena. Do večjih sprememb in do polnega raizčiščenja je prišlo na evropski celini. Kakor je znano, je uživala poražena Francija med vsemi evropskimi premaganimi državami veliko naklonjenost Nemčije in držav trojne zveze. Nemške čete so nadzirale tri petine njenega ozemlja v skladu z določili o premirju, nezasedena Francija pa je ohranila svojo vlado in svojega državnega poglavarja. Pri tej vladi so bili akreditirani celo diplomatski zastopniki obeh vojskujočih se taborov in tudi države zmagovalke so občevale z njo po posebnih zastopnikih, seveda v skladu z določili o premirju. Francija je imela še vedno lastno armado, skoraj neokrnjeno mornarico in velike kolonije, tako da je ohranila značaj velesile. To pa se je moralo nujno spremeniti po 7. novembru 1942, ko so se s sodelovanjem nekaterih Vichyju nezvestih generalov in admiralov (Darlan!) izkrcali Angloamerikanci v Francoski Severni Afriki. S tem je Francija Siama prelomila določila o premirju in 11. novembra lanskega leta so zato osne čete vkorakale v nezasedeno Francijo. Vendar pa je Francija tudi po tem dogodku ohranila svojega državnega poglavarja ter svojo vlado, razpuščena pa je morala biti njena dotedanja armada. Dne 27. novembra so nekateri izdajalski Francozi potopili velik del francoske vojne mornarice v Toulonu in vsi ti dogodki so seveda izbrisali Francijo iz seznama evropskih velesil. Na koncu moramo omeniti še veliko izdajstvo, ki sta ga zagrešila do Nemčije in drugih dotedanjih italijanskih zaveznikov kralj Viktor Emanuel in maršal Badoglio, ki sta dala 25. junija zvijačno zapreti Duceja, prevzela sama vso oblast in iskala takoj stikov z dotedanjimi anglosaškimi sovražniki, s katerimi sta končno 3. septembra 1943 podpisala sramotno kapitulacijo ter s tem na najsramotnejši način izdala Nemčijo in ostale zaveznike. Kapitulacija je bila objavljena 8. septembra in s tem dnem se je položaj temeljito spremenil tako v Italiji kakor na Balkanu in v tistem delu Francije, kjer so bile italijanske okupacijske čete. Vse te kraje je bliskovito zasedla nemška vojska, ki je tudi vzdržala dotedanjo fronto v južni Italiji. V tistem trenutku, ko sta hotela Viktor Emanuel in Badoglio izročiti Duceja Angloamerikancem, ga je Fiihrer rešil. Viktor Emanuel in Badoglio sta pahnila Italijo v nesrečo, ker se je njen položaj zelo poslabšal, Duce pa je ustanovil fašistično republikansko stranko in postal poglavar Italije, ki se nadalje bori ob strani Nemčije, da bi tako oprala svojo čast. Na Balkanu in v Franciji se položaj ni spremenil, ker so nemške čete povsod bliskovito nastopile in prevzele oblast. Tudi na vzhodnoazijskem prostoru se je v preteklem letu diplomatski položaj zelo razčistil. Japonska oborožena sila je zasedi® vse tiste prostore, ki so ji bili potrebni za nadaljevanje vojne in jih nato tudi politično uredila. Prvega novembra 1942 je bilo v Tokiu ustanovljeno novo ministrstvo za vzhodno Azijo, ki naj bi urejevalo razmere v novozasedenih pokrajinah. Japonska je po načelu Azija Azijcem upoštevala pravice malih narodov in priznala samostojnost Francoski Indokini, Narodni Kitajski pod Vančigvvejem, kateri je vrnila tudi vse tuje koncesije v Šanghaju ter po drugih kitajskih mestih, nato pa so dobile samostojnost še Tajska, Burma in Filipini. Na ta način Japonska polagoma uvaja novi red blagostanja v veliki Vzhodni Aziji, v katerega so včlenjene vse vzhodne azijske države razen čung-kinške Kitajske ter Mongolije, ki je nevtralna. Vojaški pregled preteklega leta nam nudi zelo pestro sliko. Če se ustavimo najprej pri splošnem pregledu vojaškega položaja, vidimo, da sta za konec leta 1942. in začetek leta 1943. značilni naslednji dejstvi: 1. neprestane sovjetske zahteve po drugem bojišču v zahodni Evropi, ki ga še sedaj po enem letu ni in 2. sile trojne zveze so dosegle vse cilje svoje ofenzive tako v Evropi kakor v Aziji in jih celo prekoračile, tako da so se lahko mimo posvetile obrambi tega, kar so zavojevale in kar zai nadaljevanje vojne še potrebujejo. Pod pojmom drugo bojišče razumevajo boljševiki ustanovitev novega bojišča na kakem strateško važnem odseku v zahodni Evropi. Pri propagandnih zahtevah in debatah pa je bilo popolnoma) pozabljeno, da je Nemčija spremenila Evropo v mogočno trdnjavo. Če zahodni zavezniki niti leta 1940., ko so imeli na svoji strani organizirane armade Nizozemske, Belgije in Francije, niso mogli vzdržati mogočnega pritiska nemških armad, kako naj bi to dosegle sedatj, ko varuje Evropo ob Atlantskem morju mogočni obrambni zid? Tega se dobro zavedata London in Washington in zato rajši z besedami kakor z dejanji razbremenjujeta svojegai rdečega zaveznika na vzhodu. Zahodne sile so se rajši omejile na teroristično bombardiranje nemških mest, čeprav je več kot jasno, da zgolj letalska ofenziva proti Nemčiji ne bo in ne more prinesti nikake odločitve, drugo bojišče v obliki letalske ofenzive pa po drugi strani ne zadovoljuje Moskve, kar je razvidno iz tega, da je skozi vse leto venomer ponavljala isto zahtevo: drugo bojišče v zahovdni Evropi. Bombardiranje nemških mest je pač povzročilo precej žrtev med civilnim prebivalstvom in je naredilo mnogo škode v civilnih mestnih četrtih, ni pa občutljivo prizadelo ali celo uničilo nemške vojne industrije. Tudi morala civilnega prebivalstva zairadi terorističnega bombardiranja ni padla, pač pa se je povečal srd in odpor proti nečloveškim zahodnim napadalcem. Pri pregledu vojaških dogodkov zadnjega leta moramo ugotoviti, da je bilo tudi to leto težišče bojev na vzhodnem bojišču, kjer je ves čas z majhnimi presledki divjala orjaška uničevalna bitka. Mussolini je v svojem govoru dne 2. decembra 1942 rekel, da je zanj »sovjetska vojaška moč veliko presenečenje. Že več let sem vedel — je dejal — da je na vzhodu vstala orjaška vojaška moč, ki je imela samo en cilj — z orožjem v roki zanetiti revolucijo po vsem svetu, in zato je prav, da si je os na vzhodu zavarovala hrbet«. O pomenu te orjaške borbe in o silah, ki se bore proti največjemu evropskemu sovražniku — proti boljševizmu, pa je dejal Fiihrer dne 8. novembra 1942: »To ni vojna, ki bi jo vodila Nemčija zase, marveč vojna za Evropo! Samo tako lahko razumemo, da se je našlo toliko prijateljev od severa do juga, ki se borijo deloma v naših vrstah ali pa kot samostojne armade naših zaveznikov, včlenjene v to najstrahotnejšo fronto svetovne zgodovine.« Konec lanskega leta so v doslej največji premikalni vojni v zgodovini prodrle nemško in zavezniške armade d'o Volge in globoko v Kavkaz ter zavzele mnogo več ozemlja, kot ga potrebujejo, saj so bile dva tisoč kilometrov oddaljene od nemških vzhodniih meja. Sovjeti so v tem času zbrali velikanske množice vojaštva, tankov in drugega vojnega gradiva ter vse to brez ozirat na neizmerne izgube neprestano pošiljali v klavnico. Kljub temu se jim ni posrečilo nikjer obkoliti ali celo uničiti večje nemške skupine razen pri Stalingradu, kjer so imele tamkajšnje nemške in zavezniške sile nalogo, do skrajnosti vztrajati in vezati nase čim večje število sovjetskih armad. Pomen Stalingrada nam najlepše označi nemško vojno poročilo z dne 3. februarja 1943, ki pravi med drugim: »Boj za Stalingrad je končan. Zvesta prisegi svoji zastavi do poslednjega diha je 6. armada pod zglednim vodstvom gener.alleldmaršala Pau-lusa podlegla sovražni premoči in neugodnim razmeram. Njeno usodo so delile ena protitankovska divizija nemškega letalstva, dve romunski' diviziji in en hrvatski polk, ki so do skrajnosti izpolnile svojo dolžnost v zvestem bratstvu v orožju s tovariši nemške vojske. Ni še čas za popis poteka, bojev, ki so dovedli do tega razvoja. Eno pa se lahko že danes pove: žrtev 6. armade ni bila zastonj. Kot branik zgodovinskega evropskega poslanstva je v več tednih zlomila naval šestih sovjetskih armad. Popolnoma obkoljena od sovražnika je nadaljnje tedne najtežjega boja priklepala nase v najhujšetn pomanjkanju močne nasprotne sile. S tem je nemškemu vodstvu dala čas in možnost zai ukrepe, od katerih izvedbe je odvisna celotna usoda vzhodnega bojišča.« Pri naslednjih bojih na vzhodu se je nemško vodstvo v tem ogromnem prostoru odločilo za sijajno in uspešno taktiko prožne obrambe in za postopno skrajševanje fronte, pri čemer se je sovjetski vojni stroj stalno izčrpaval. Nemčija je medtem doma in v Evropi začela izvajati totalno mobilizacijo vseh za vojno razpoložljivih sil. Vsi obrati, ki niso za vojno neobhodno potrebni, so bili ustavljeni. O tej totalni mobilizaciji je dejal Ftihrer v svojem govoru dne 21. marca 1943: »Letošnja zima ni spravila nemškega ljudstv.ai v defetizem, marveč k še bolj gigantski mobilizaciji vseh njegovih sil. Mobilizacija se stalno nadaljuje. Izdelava vojnega gradiva neprestano narašča. Na bojišče v milijonih vrejo novi mladi vojaki. Starejši letniki in mladi fantje služijo obrambi v domovini. Stotisoči in stotisoči žena in deklet jih pri tem podpirajo.« Meseca marca so izvedle nemške čete na vzhodu protiofenzivo in so zavzele mesti Bjelgorod in Harkov. Najvažnejši so bili letošnji poletni boji, oziroma velika, poletna sovjetska ofenziva, ki se je pričela 5. julija in ki sredi novembra, ko ta pregled sestavljamo, še traja. Njen namen nam dobro pojasnjuje vojni dopisnik Karel Sedlatzek, ki pravi: »Z ogromno premočjo v orožju in vojaštvu so se bili Sovjeti namenili streti nemško bojno črto tin na bojišču samem odločiti vojno. Odločitve na vzhodu pa ni bilo in niti ni prišlo do odločilne bitke, ki bi bila vsaj na enem odseku vzhodnega bojišča zdrobila nemško bojno črto.« Nato ugotavlja pisec naslednji dejstvi: Nemško vrhovno poveljstvo je proti' velikim trumam sovjetskega vojaštva postavilo obširnost ruskega ozemlja, drugič pa je nemška vojska spričo preobilice orožja in vojaštva, ki so gai bili Sovjeti pri svoji poletni ofenzivi vrgli v boj, prepustila sovražniku ozemlje, ki ga je bila prej osvojila, in ga je na svojem umiku razdejala. Nima prav, kdor trdi, da bi' si Sovjeti to ozemlje zopet nazaj osvojili; osvojila si ga je bila le nemška vojska... Druga zelo važna stvar je čedalje hujši odpor nemških armad, čim bolj se je bojna črta pomaknila proti zahodu.« Pisec na koncu pregleda štirimesečne sovjetske poletne in jesenske ofenzive ugotavlja: »Res je sicer, da so stiske, ki smo jih morali pretrpeti, številne, prav tako pa je tudi res, da bojni duh nemškega borca! z vzhodnega bojišča še ni bil nikoli na tako visoki stopnji in nemški vojak ni bil nikoli tako pripravljen na boj kakor je zdaj. Vedno bolj zna izkoristiti svoje sposobnosti. Zato pa bomo tudi dočakali dan, ko sovražnik ne bo mogel več pošiljati v takšnih trumah svojega vojaštva! v boj in ko bomo mi lahko spet prešli k zmagovitim bojnim nastopom. Glavno je, da vse naše bojne črte tako na raznih bojiščih zunaj kakor tudi doma v zaledju ostanejo trdne.« V ta okvir spada še poglavje o letalski in podmorniški vojni. Kakor smo že uvodoma omenili, teroristični napadi na nemška mesta ne bodo in ne morejo odločiti te vojne, škodujejo pa civilnemu prebivalstvu, kateremu so tudi v prvi vrsti namenjeni. 0 letalski vojni je dejal minister dr. Gobbels v svojem govoru dne 4. junija med drugim tudi naslednje: »Naši sovražniki napadajo civilno prebivalstvo z brutalnim cinizmom, napadajo njegovo imetje in življenje, da bi zlomili njegovo vojno moralo. To tudi odkrito priznavajo. Oni se vojskujejo proti zadržanju našega ljudstva, mrtvijo civilno življenje, starčke, ženske in otroke in se trudijo dati temu sramotnemu letalskemu nasilju še človečansko obleko... Današnji Nemci nismo ljudje, ki bi prosjačili sovražnika, ki nas hoče uničiti. Mi vemo, da obstaja le eno sredstvo proti angloameriškemu bombnemu terorju: protiteror. Celotno nemško ljudstvo je danes navdahnjeno samo z eno mislijo, povrniti enako z enakim. Nočemo se, hvaliti ali groziti. Mi samo registriramo. Vsak angleški glas, ki vidi v bombni vojni proti nemškim ženam, starčkom in otrokom čisto človečansko ali celo krščansko sredstvo za zmago nad nemškim ljudstvom, nam bo nekoč dobrodošla utemeljitev za naš odgovor na te lopovščine.« Tudi podmorniška vojna se je v preteklem letu uspešno nadaljevala. Angleži in Amerikanci so se več let trudili, da bi iznašli uspešno sredstvo proti nevarnim in pogubonosnim nemškim podmornicam, toda vsa ta prizadevanja so rodila, le malenkostne uspehe. Tudi novejša angleška letala za dolge polete, ki krožijo po morjih in prežijo zai podmornicami, jih niso mogla prepoditi iz obširnih voda Atlantskega morja ter drugih morij, kajti za vsako orožje iznajde znanost kmalu uspešno protiorožjei in tako je bilo tudi v tem primeru. Nemške podmornice so prišle za nekaj časa v svoja oporišča, nato pa' so prikrojene novim okoliščinam zopet učinkovito odšle na svoje delo, kjer jim zelo pomagajo tudi letala, kar lahko stalno zasledujemo v nemških vojnih poročilih. Nemška letaLai uničujejo angloameriške vojne in trgovske ladje zlasti v Sredozemlju, v Egejskem morju in tudi v Jadranu. Lepo poročilo o podmorniški vojni je zopet podal minister dr. Gobbels, ki je dne 4. junija med drugim dejal: »V tej vojni je bilo do konca maja leta 1943. potopljenih nad 26 in pol milijonov ton sovražnega ladijskega prostora. Kaj to pomeni, lahko spoznamo, če si predstavimo, da so nemške podmornice v prvi svetovni vojni potopile v letih 1917. in 1918. le 12 milijonov ton. To so priznali seveda šele po končani vojni, dočim so se med vojno bahali o novozgrajenih ladjah prav tako kot sedaj in dvomili o številkah naših potopitev. In kolikor koli že danes sovražnik na novo zgradi, s tem ne more nadomestiti številk naših potopitev.« Pri pregledu vojnih dogodkov v Severni Afriki ter na Siciliji in v južni Italiji moramo najprej ugotoviti, da so ti dogodki v neposredni zvezi s političnimi dogodki med begunskimi Francozi ter med badoglievsko kliko v Italiji. Kakor je znano, so se 8. novembra, lanskega leta Amerikanci in Angleži izkrcali v Francoski Severni Afriki blizu Alžira. Poleg terorističnih bombnih napadov na nemška mesta naj bi bilo to izkrcanje nadomestilo za toliko zahtevano drugo bojišče. Angleži in Amerikanci so se izkrcali ne v Evropi, kjer bi naleteli na strahoten odpor — kar so spoznali pri Dieppu — ampak pri Alžiru, kjer nemška vojska po določilih premirja s Francijo ni imela, svojih vojaških posadk in kjer so jim, kakor se je pozneje izkazalo, pomagali francoski disidentski generali ter admirali, zlasti admiral Darlan, ki je 12. novembra ukazal francoskim četam, naj ustavijo sovražnosti ter je imenoval generala Girauda za vrhovnega poveljnika v Francoski Severni Afriki. Darlan je bil nato imenovan za državnega šefa v teh krajih, a je že 24. novembra 1942 padel kot žrtev atentata. Njegov naslednik je postal Giraud, ki je moral nekaj časa deliti predsedniško mesto z De Gaulleom, dokler ga ni ta 9. novembra 1943 izpodrinil. Osne sile so na angloameriško izkrcanje takoj odgovorile z bliskovito zasedbo Tunisai. Angleži so istočasno nagrmadili v Severni Afriki velike količine vojaštva in vojnega gradiva in začeli z ofenzivo od vzhoda. Najhujše so bile bitke pri El Alameinu in pozneje na mareški črti. Kakor je bilo po Badoglievem izdajstvu objavljeno, so Angleži pri teh bojih prodrli vedno tam, kjer so bili badoglievski oddelki, ki niso hoteli braniti svojih lastnih kolonij, čeprav so imeli dovolj vojaštva in odlično pomoč v armadi maršala Rommela. Tako se je zgodilo, da so Angleži vedno skozi badoglievske luknje prišli nemškim oddelkom za hrbet in jim grozili z obkolitvijo. Posledica tega je bila, da* so bili boji v Tunisu brez krivde nemških oddelkov 13. maja 1943 končani in iz prav istih vzrokov je padla 12. junija odlično utrjema Pantelleria, 13. junija pa še Lampedusa. Nekaj časa nato — 9. julija 1943 — je sledil vdor na Sicilijo, kjer se je dogajalo prav isto., Kjer so bili nemški oddelki (Catania!), osma armada do zadnjega ni mogla nikamor prodreti, drugod pa, kjer so bili Italijani, so Angleži in Amerikanci brez resnega odpora napredovali. To je postalo še bolj očitno po kraljevem in Badoglievem državnem udaru, ko se je badoglievska klika, bi je imela vso oblast v rokah, le še navidezno borila, v resnici pa se je že pogajala z Angleži in Amerikanci o predaji. Dne 17. avgusta so bili tako končani boji tudi na Siciliji, kjer so — kakor pozneje v zasedeni južni Italiji — zavezniki izročili upravno civilno oblast posebni ustanovi, ki so jo imenovali »Amgot« (Zavezniška! vojaška vlada za zasedena ozemlja). Ta vlada je ostala tudi po Badoglievi kapitulaciji, ko se je njegova »vlada« z Viktorjem Emanuelom vred preselila v zasedeno južno Italijo. Na Daljnem vzhodu ima Japonska neposredno ali posredno v svoji oblasti, oziroma v svojem vplivnem območju severno Kitajsko, njene obale, Indokino, Tajsko, Burmo, nekdanjo nizozemsko posest ter del Nove Gvineje. V njeni oblasti je tudi velikanska večina ogromnega tihomorskega otočja. V preteklem letu so izvajali Amerikanci ofenzivo na Aleutih, na Salomonskem otočju in na Novi Gvineji. Pri tem so imeli velike pomorske in letalske izgube. Največje pomorske izgube so imeli v štirih bitkah pri salomonskem otoku Bougainville. Japonske kopenske sile so skoraj ves čas ofenzivne na meji med Burmo in Indijo, zlasti pa v čungkinški Kitajski. Na splošno pa je treba ugotoviti tudi na Daljnem vzhodu, da je Japonska dosegla vsa potrebna področja za svojo obrambo, ki jih sedaj organizira ter izkorišča njihove neizčrpne vire za vojaške potrebe. V orjaški borbi, ki sedaj že peto leto divja po vsem svetu, si stojita nasproti dva tabora: tabor mladih narodov, ki si žele tako v Evropi kot v veliki Vzhodni Aziji svoj življenjski prostor, ki jim po naravi pripada, na drugi strani pa imamo nenaravno zvezo med boljševiškim vzhodom ter bogataškim zahodom. Prvi tabor vodi v Evropi Nemčija, v Aziji pa Japonska. Blok med mladoevropskimi in mladoazijskimi narodi je trden in idejno enoten. V nasprotnem taboru imajo tako Anglija kot Združene države in Sovjetska zveza različne idejne poglede in vsaka se bori za svoje posebne cilje. Dokaz temu so velika trenja, ki smo jih preteklo leto opažali med Angloamerikanci na eni in Sovjeti na drugi strani. Še sedaj nimajo enotnih vojnih ciljev, temveč morajo imeti njihovi voditelji od primera do primera vedno posebne sestanke, pri katerih so bili doslej — razen sestanka v Moskvi — Sovjeti vedno odsotni. Tako sta se morala Churchill in Roosevelt januarja 1943 sestati v Casablanci, maja je bil Churchill v Washingtonu, kjer je ostal dva tedna in avgusta 1943 zopet na šesttedenskih posvetih v Wa-6hingtonu in Quebecu. Vsi ti razgovori niso dovedli do končnih zaključkov, ker so se jih Sovjeti na vso moč izogibali, to pa zato, ker niso hoteli sprejeti nikakih obveznosti do zahodnih zaveznikov in ker bi radi sami uredili svet po svojem boljše-viškem receptu. Končno je v drugi polovici oktobra 1943 le prišlo do že več kot dve leti pričakovanega sestanka treh, vendar se ga niso udeležili Roosevelt, Churchill in Stalin kot vrhovni predstavniki svojih držav, marveč le zunanji ministri omenjenih treh držav. Sklepi, ki so bili sprejeti v Moskvi, niso zadovoljili ne Angloamerikancev, ne Sovjetov. 0 najvažnejših vprašanjih se sploh niso pogovorili, ker niso mogli doseči soglasja. Naš pregled bi bil zelo pomanjkljiv, če bi ne omenil še dveh dejstev, ki sta imeli velik odmev po svetu: odkritja pokolja poljskih častnikov v katinskem gozdu in dozdevnega razpusta komunistične internacionale. Že pred odkritjem 12.000 grobov od GPU pobitih poljskih častnikov je vladala med poljsko begunsko vlado v Londonu in med Sovjetsko vlado precejšna napetost. Tako je begunska poljska vlada že 24. februarja 1943 vložila pri sovjetski vladi protestno noto zaradi sovjetskih zahtev po vzhodni Poljski. Nota je očitala moskovski vladi, da ne spoštuje ozemeljske nedotakljivosti Poljske, marveč dovoljuje na svojem področju stremljenja, ki imajo namen, priključiti vzhodno Poljsko Sovjetski Zvezi. Dva dni nato je objavila poljska begunska londonska vlada posebno izjavo o poljsko-sovjetskih odnošajih in je sklicujoč se na Atlantsko karto glede poljsko-sovjetskih meja zahtevala status quo iz 1. septembra 1939. Sovjetska agencija Tass je nato 2. marca odgovorila, da poljska begunska vlada ne zastopa želja poljskega prebivalstva in da ne priznava pravic Ukrajincev in Belorusov. Dne 13. aprila 1943 pa, je objavil DNB poročilo, da so bili blizu Smolenska v katinskem gozdu pod vodstvom ravnatelja instituta za sodno medicino in kriminalistiko na breslavski univerzi profesorja dr. Buhtza v navzočnosti visokih nemških častnikov in zastopnikov v Berlinu akreditiranih dopisnikov tujih listov odkriti množični grobovi, v katerih so počivali ostanki 10.000 do 12.000 poljskih častnikov, ki jih je leita 1939. pobila sovjetska GPU. Pri odkopavanju grobov je sodeloval tudi nemški Rdeči križ, ki je prosil za sodelovanje tudi Mednarodni Rdeči križ v Švici. V zvezo z Mednarodnim Rdečim križem je stopila tudi poljska begunska vlada v Londonu in ga prosila, naj pomaga ugotoviti, kako so bili pobiti poljski ujeti častniki, obenem pa je 19. aprila sporočila, da se je tudi Poljski Rdeči križ obrnil s podobno prošnjo na Mednarodni Rdeči križ v Ženevi. Sovjeti k temu niso mogli molčati, marveč so rekli, da gre za »nemški zločin«, in 26. aprila 1943 je sovjetski zunanji komisar Molotov sporočil poljskemu poslaniku v Kujbiševu, da je Sovjetska zveza prekinila diplomatske stike z begunsko poljsko vlado v Londonu. S to noto je Sovjetska zveza očividno priznala svojo krivdo. Če bi bili Sovjeti pri tem umoru nedolžni, kakor so zatrjevali, bi jim ne bilo težko to nedolžnost dokazati. Sklicevati bi se bili morali na Mednarodni Rdeči križ, ki naj zadevo natančno preišče. Ker pa so bili krivi, so takšno preiskavo odklanjati, marveč so iz užaljenosti kratko-malo prekinili diplomatske stike z begunskimi Poljaki. Velika sovjetska politična igra je bila komedija z razpustom kominterne. V Moskvi so 22. maja objavili sklep izvršnega odbora komunistične internacionale, ki nosi datum 15. maja in ki pravi, da je vodstvo kominterne samo sprejelo sklep, da se kominterna razpusti. Ta razpust je bil velik komunistični propagandni trik, kar se je naslednje mesece po tem »razpustu« že večkrat očitno pokazalo. Razpust kominterne je zadnji člen v verigi poskusov, prevariti svet o bistvu komunizma. Vsi narodi sveta — tudi angleški in ameriški protikomunistični krogi — so videli v tem sklepu zgolj prevaro, čeprav so uradno t razpust verjeli. Sovjeti so imeli pri tem razpustu namen, omogočiti komunističnim strankam po raznih državah, da so se lahko oblekle v nacionalne obleke in v tej obleki varale ljudske množice. Komunistična internacionala v Moskvi pa ne le da ni prenehala delovati, marveč je svoje delovanje še pospešila, samo da se je zavila v meglo tajnosti. Kdor pozna komunizem, ga tudi ta. zadnja prevara ni premotila, marveč ga je le še potrdila v njegovem odločnem protikomunističnem stališču. “„ž" Noš mišcin P» UtllUlESkO Nageljček, roženkravt in rožmarin so tri stare slovenske rastline, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska hiša. Naši dedje in babice so jih skrbno gojili, njihove stare in uvele roke so jim rahljale prst in jih zalivale, da bi se ohranil svet in svež spomin otrokom. In mi? Ali naj odstranimo te tri slovenske rože z naših oken in ubijemo poezijo in simbol slovenske hiše, ki jim ga dajejo prav te tri rože? Nikakor ne! Nageljček, roženkravt in rožmarin bodo tudi nam svet spomin na naše prednike, ki še v grobu ne bi mogli mirno spati, če bi vedeli, da so otroci nehali gojiti njihove ljubljenke. Nogelitsk Na južnih Filipinskih otokih in na Molukih raste grm z latinskim imenom eugenia caryophyllata. Cvetne popke uporabljamo kot dišavo in jih imenujemo dišeče klinčke ali po domače nageljeve žbice. Od te rastline, ki ni sicer nič v rodu z nageljni, je dobila družina klinčnic svoje znanstveno ime — caryophyllaceae. V družino klinčnic pa ne spadajo samo posamezne zvrsti nageljnov, marveč ji prištevamo še druge cvetice, ki jih v navadnem življenju imenujemo plevel. Med njimi je več zdravilnih rož in industrijskih rastlin. Preden se bomo natančneje pomenili o pravih nageljnih, bo prav, da predstavimo vso družino. Po vlažnih travnikih se v mesecu maju in juniju odpirajo lepo rdeči, zvezdasti cvetovi kukavičje lučice (lychnis flos cuculi), ki so še najbolj podobne nageljnom. Tudi enoletni žitni plevel kokolj (agrostemma githago) s škrlatno lilastimi, na dolgih kosmatih pecljih stoječimi cvetovi in njivna smiljka (cerostium arvense), ki ima polegla jalova in plodna pokončna stebla z belimi cvetovi, sta dve znani zastopnici rodu klinčkov. Pokalice ali lepnice (silene vulgaris), ki jih spoznamo po močno napihnjenih čašah, ki smo jih kot otroci radi stiskali in tako »streljali« na nevidnega sovražnika, so prav tako zastopnice tega rodu. Rastlina z manj poetičnim imenom »kurja črevca« (stella-ria media) z drobnimi, zvezdicam podobnimi cveti, ki je znana kot plevel obdelanega sveta, spada tudi h klinčnicam. Prav tako najdemo tu bele in rdeče lučke ali ponočnjake (melan-drium album in silvestre). Kot industrijsko rastlino poznamo iz rodu klinčnic milnico (saponaria officinalis), ki se uporablja namesto mila; korenina pa je cenjena tudi v zdravilstvu. Prav tako je svetovno znana zdravilna zel kilovec (herniaria glabra), iz katere napravljajo »hernija čaj«. Poleg naštetih rastlin iz družine klinčnic rasto po naših krajih še naslednje: slanozori (heliosperma), črvinke (alsine), požarniki (sagine), peščenice (arenaria) in še nekaj drugih bolj redkih in manj znanih cvetic. Kadar govorimo o klinčnicah, si vsi navadni zemljani predstavljamo le prave klinčke ali nageljne. Med njimi je najbolj znan vrtni nagelj (dianthus caryophyllus). Znanstveno ime »dianthus« pomeni božanski cvet (dios = božanski, an-thos = cvet). Vrtni nagelj smo dobili iz južne Evrope in ga gojimo v mnogih zvrsteh po vrtovih in v lončkih. Iz precej močne, razrasle korenike odžene pritlične črtalaste liste in nekoliko vejnata stebla z nasprotnimi listi. Cvetovi so zvezdasti in imajo peterolistno čašo, deset prašnikov in nadrasel pestič z enopredalasto plodnico. Vrtnarji razlikujejo tri glavne skupine vrtnega klinčka, in sicer: a) navadne vrtne nageljne, b) ponavljače ali remon-tantne nageljne in c) lončne nageljne. Navadni vrtni nageljni so večinoma dve, ali večletni. Sejejo se že zgodaj spomladi, navadno že aprila in začetek maja. Prezimijo na vrtu, prihodnje leto pa zacveto. Sem prištevamo znani dunajski nagelj, ki cvete od srede junija dalje v vseh mogočih barvah. Dunajski nageljni so grmičasti in jih moramo v tretjem letu razdeliti, ker se preveč razrastejo. Visoki so do 35 cm. Granatni klinčki so nekoliko višji (50 cm) in imajo velike in lepe cvetove, ki so posebno primerni za šopke. K ponavljačem ali remontantnim nageljnom prištevamo pri nas najbolj znane in najbolj cenjene »šabo« nageljne ali francoske remontanlke. Svoje ime je dobil ta klinček po svojem vzgojitelju francoskem lekarnarju Chabandu, ki je posrečeno križal znani ljubki marjetni nagelj z drugimi plemenitejšimi remontanti. Združil je v eno rastlino vse dobre lastnosti marjetnega nageljna (hitro, bujno rast in obilno cvetenje) s krasnimi oblikami in bajnimi barvami velikih in polno-cvetočih remontantov. Kasneje se »šabo« nagelj izpopolnjevali in do današnje višine pripravili še drugi vrtnarji. »Šabo« nageljni cveto že v prvem letu. Dobro seme posejemo že konec januarja ali v februarju, če hočemo, da prično bolj zgodaj cveteti. Če je seme dobro, dobimo skoraj 80—90% pitanega cvetja v krasnih, sortiranih barvah. Za vrtninarja je pa najbolje, da kupi v maju krepke sadike od poštenega in vestnega vrtnarja. »Šabo« nageljne lahko posadimo jeseni v lonce, ki jih postavimo med okno. Tako nam cveto prav do božiča. Nekateri, ki nimajo lastnih vrtičkov, pa so ljubitelji lepega cvetja, jih sade v lesene zabojčke za okras oken in balkonov. Med temi klinčki imamo silno veliko sort. Ločijo se predvsem po barvi in velikosti cvetja, po vonju, rasti in po obliki cvetnih listov. Najpopolnejši remontantni nageljni so ameriški ponavljači. Ker rabijo posebno skrbno nego, se v navadnem vrtnarstvu pri nas ne goje. Ameriški remontanti imajo dolge cvetne peclje z velikimi, žlahtnimi in najpopolnejšimi cvetovi. Goje se navadno v loncih, kjer se silijo za zimsko cvetje. Nageljni so, kot smo videli, eno- oziroma dveletni ali vztrajni. Med njimi pa imamo tudi drevesaste nageljne, katerim so stebla že popolnoma olesenela. V južnih krajih z milimi zimami sade te nageljne v špalirje, kot pri nas hruške in drugo sadje. Zrasto do 1 m visoko in cveto v prav različnih dobah. Tudi pri nas goje nekateri v sobah drevesasti nagelj, ki je bil zelo priljubljena rastlina starih gradov. K drevesastim nageljnom se nekoliko približuje tudi naš »gorenje« — viseči ali gorenjski nagelj, ki mu že v nekaj letih oleseni steblo. Gorenjski nagelj, ponos naših vasi, je le posebna zvrst vrtnih klinčkov. Sadi in goji se le v loncih in zabojih. Zelo rad ima čist zrak, jutranje sonce in zavetno lego. Zimo prebije najlepše v sobi ali kleti, kjer ne zmrzuje. Zelo znan in priljubljen je binkoštni nagelj (dianthus plumarius), ki je pri nas v mestu in na deželi zelo razširjen. Sade ga navadno na obronke gredic, pa tudi v skupine. Rast ima nizko, saj je visok le 30 cm. V mesecu maju razvije ogromne cvetove, bele ali rožnate barve, ki prijetno diše. Za zemljo in nego ni izbirčen in se zadovoljuje tudi z rušo. Našo zimo prenese dobro, le v zimah brez snega pokrijemo bin-koštne klinčke s smrečjem. Ako odstranjujemo binkoštnim klinčkom odcvetele cvetove preden se prične razvijati seme, nam polagoma cvete vse leto. Imamo pa tudi že med njimi nekaj ponavljačev, ki v jeseni zopet polno zacveto. Te vrste sadimo tudi v lonce za okras oken in balkonov. Po kmečkih vrtovih vidimo često turške nageljne (dianthus barbatus) s prav pisanim, drobnejšim in enojnim cvetjem, ki pa je združeno v kobule. Turški nagelj ni prav nič izbirčen, za zimo neobčutljiv in uspeva povsod. Zelo lepi so tudi kitajski nageljni ali kineški klinčki (dianthus chinensis), ki so enoletni. Cveti so enojni, krasno barvani in sorazmerno zelo veliki. Navadno ima cvet po več močno nasičenih barv. Tudi oblike cvetov pri različnih sortah so različne. Po naših krajih raste predvsem po planinah zelo veliko ljubkih planinskih klinčkov, ki so vsi vztrajni. Polegla in nizka rast jih varuje pred besnenjem vetrov. Dolge in tanke koreninice, ki so zarite med kamenjem v borno zemljico, so v oporo pred snežnimi plazovi. Poleti, ko se prično odpirati rožnati in rdeči cvetovi planinskih klinčkov, postane pravljica o Zlatorogu resnica. Na najbolj nepristopnih skalah, kjer bi človek ne mogel slutiti nobenega življenja, se kakor pisana nedeljska ruta naših Gorenjk ali kakor umetelno vezena preproga pregrne čez živo skalo blazina cvetočih nageljnov. O, kako lepe so planine takrat! Po suhih nižinskih travnikih pa se odpira v istem času kartav-žair (dianthus Carthusia-norum). S svojimi škrlatno rdečimi cvetovi se hitro dvigia nad travo, ker se boji, da bi ga ne opazilo kmečko dekle, šopek kartavžarja se kaj lepo Razmnoževanje nageljev z grebenicaini. P°da na belem nedeljskem prtu. Klinčke razmnožujemo na dva načina: spolno s semeni in nespolno s potaknjenci, grebenicami ali delitvijo. S semeni razmnožujemo navadni vrtni (kineški klinček, turški nagelj itd.) in marjetni klinček ter »šabo« nageljne. Ostale vztrajne, lončne in žlahtne nageljne pa razmnožujemo vedno le na nespolni način z grebenico ali potaknjenci. Le na ta način lahko dobimo polnovredne rastline, ki ohranijo vse dobre lastnosti, ki jih je imela mati rastlina. V semenu, ki je nastalo po oplodbi, se namreč pokažejo več ali manj slabe lastnosti, ki so jih imeli že predniki očeta in matere. Samo ono seme, ki izvira od čistokrvnih in že ustaljenih lastnosti očeta in matere, je do gotove višine stanovitno. Dostikrat pa je sploh nemogoče ustaliti v semenu lastnosti, ki sta jih imela oče in mati. Še najbolj ustaljene lastnosti imajo »šabo« klinčki, ki večkrat prekoračijo tudi 90% zanesljivosti. Lončne nageljne razmnožujemo pri nas večinoma s potaknjenci, čeprav je priporočljivejše in gotovejše delati gre-benice. A ker se potaknjenci laže dobe, ko pravilno dolgi in lepi poganjki, ki so edino primerni za grebenice, se je ta način bolj razširil. Klinčkovih potaknjencev ne odrežemo od matere rastline, kot delamo navadno pri drugih rastlinah, marveč jih odsuk-njemo iz listnih pazduh tako, da se obdrži na koncu mladike še nekaj kolenčeve lesenine, na kateri se hitreje stvori plast-kalus, iz katere zrasto koreninice. Zaradi olesenelega spodnjega konca obdrži potaknjenec dalj časa svežost in se zato tudi raje prime. Potaknjence posadimo plitko v lonček, napolnjen z mivko, pomešano z zemljo. Da ohranimo stalno vlago, ki je za zakore- ninjenje nujno potrebna, vložimo na dno lončka nekaj barskega mahu, ki ga napojimo z vodo. Lahko pa napravimo še drugače. Vzamemo dva lonca. Prvi naj bo precej velik, drugi pa majhen. Slednjemu začepimo odprtino. V večji lonec na-sujemo toliko prsti, pomešane z mivko, da sta oba lonca, ko postavimo manjši lonec v sredo večjega, enako visoko. V nastali prostor med loncema nasujemo prsti in jo nekoliko potlačimo. Potaknjence posadimo v krogu v zemljo, v notranji prazni lonček pa nalijemo vode. Ker je žgana ilovica propustna za vodo, se zemlja vedno sproti vlaži. Notranji lonček pa mora biti vedno poln vode in dobro zamašen. Jako dobro je, da mlade potaknjence večkrat orosimo z mlačno vodo. Imamo jih vedno v senci, ker pri višji toploti radi gnijejo. Čez 3—4 tedne so potaknjenci zakoreninjeni in jih lahko posamično presadimo. Tudi presajene nageljne imamo še nekaj časa v senci, dokler se popolnoma ne vrastejo v novo zemljo. Ko so že 10—12 cm veliki, jim poščipamo vršičke, da se razkošatijo. Čas za napravljanje potaknjencev je najbolj primeren spomladi. Mnogo rajši se ukoreninijo grebenice. Napravljamo jih lahko vse leto od pomladi do začetka jeseni. Med nageljnovimi mladikami poiščimo poganjk, ki je primerno dolg, lepo razvit in zdrav. Nekje v sredi zarežemo z ostrim nožem od kolenca, ki je bližji materi rastlini, do naslednjega kolenca zarezo tako, da se pri zadnjem kolencu grebenice še drži malo manj kakor za polovico starega stebla. Naklano mladiko pritrdimo z ukrivljenim kaveljčkom v zemljo in še nekoliko zasujemo. Če je lonec z nageljnom premajhen, pristavimo v primerno bližino še drug lonček, v katerega vsadimo grebenico. Ko se grebenica prime, kar spoznamo po rasti, in to je navadno po 4 tednih, odrežemo poganjk popolnoma od matere rastline in ga presadimo v nov lonec. Nekateri, zlasti starejši ljudje, poznajo še tretji način razmnoževanja, ki temelji na »copranju«. V ta namen preko-Ijejo na potaknjencu spodnji del stebla, vtaknejo v zarezo žitno zrno in vse skupaj vsade, v veri, da bodo koreninice kalečega žita oskrbovale potaknjenca in se čudežno zrasle z njim. Da je tako razmnoževanje najmanj sigurno, ve danes že vsakdo. S semenom razmnožujemo navadne vrtne nageljne in tudi nekatere ponavljače. Če sejemo seme zgodaj spomladi (januarja, februarja), cveto nageljni še isto leto. V maju in juniju sejane rastline pa odpro popke naslednje leto. Najboljša lega za nageljne je na vzhodnem zavetnem prostoru, kjer uživajo jutranje sonce, popoldanska vročina pa jim ne more škoditi. Klinček zahteva čist zrak, mnogo svetlobe, zlasti ob času cvetenja, in nekoliko nižjo temperaturo. Ostri vetrovi, megla in vroče sonce mu škodijo. Zemlja naj bo redilna in močna, propustna za vodo in zrak, preležana in rahla. Pripravimo jo iz ilovnate travniške prsti, preperelega govejega gnoja, mivke in iz nekoliko apna. Pozimi hranimo nageljne na hladnem in svetlem prostoru in jih le malo zalivamo. Roženktaut Daleč vstran od glavnih cest, mest in trgov, kjer še najdemo pristne slovenske vasi s prijaznimi kmečkimi hišicami, so okrašena okna z roženkravtom. Včasih pa nismo našli hiše v naših vaseh, da bi ne imela te tako izrazite slovenske rože, ki se je skupno z nageljnom in rožmarinom ohranila tudi v narodni povesti in pesmi. Roženkravt, muškatka, citronka ali žeravec spada v družino krvomočnice — geramiaceae. Sorodniki roženkravta so torej krvomočnice, ki rasto po osojnih peščenih krajih, po njivah in gozdnih parobkih. Tudi čapljevci (erodium) se prištevajo k tej druščini. Posebno znan je veliki čapljevec, ki s semeni »kaže« vreme. Plod je pokovec in se razdeli na pet plodičev, ki imajo dolge vratove in se zvijejo kot pero. Ker se ti vratovi pri menjavanju zračne vlage odvijajo ali zavijajo, služijo kot preprost vlagomer. Ponos družine krvomočnic je rod pelargonij, ki jih pač vsak pozna. Ločimo jih v tri glavne skupine: angleške, ki so nastale iz velikocvetnih pelargonij, navadne perlargonije ali geranije in bršljanke, ki rasto navzdol. V četrto skupino bi Iz skritega žitja narave lahko prišteli našo muškatko ali roženkravt (pelargonium ra-dula). Ime pelargonija se izvaja iz grške besede pelargos = štorklja, zaradi dolgovratnega plodu. Rod pelargonij je doma po večini iz Afrike, od koder so prinesli rastline v Evropo največ zaradi lepih cvetov in za pridobivanje olja, ki se rabi v zdravilstvu in parfumeriji. Tako so v začetku 19. st. pričeli na veliko vzgajati pelargonije v južni Franciji, Španiji in Korziki, iz katerih so pridobivali s pomočjo vodne destilacije dragoceno olje. V zdravilstvu, posebno v ljudskem, je zelo znan divji roženkravt ali smrdljiva krvomočnica (geranium robaticum), ki je zaslovel zaradi zaustavljanja krvavenja vsake vrste. Od tod tudi ime krvomočnica. Sem spada tudi trobelikolistni čapljevec (erodium cientarium), ki je znan enoletni plevel peščenih njiv in je bil že večkrat predmet zdravniških sporov. Sedaj, ko poznamo dobre in slabe lastnosti družine našega roženkravta, si oglejmo še njega. Pozna ga vsakdo ali pa bi ga vsaj moral poznati. Roženkravt je vedno zelena pollesnata rastlina ali grmič z velikimi, malce nakodranimi, močno dla-nasto narezanimi, hrapavimi in temno zelenimi listi, ki močno diše. Cvetovi so svetlo do temno vijoličasti, drobni in neznatni. Goje ga zaradi vedno zelene barve, lepe rasti, prijetnega vonja in kar je za nas najbolj važno, zaradi spomina na naše babice, ki so prav roženkravt imele posebno v čislih. Zakaj je ravno roženkravt prišel do take veljave pri naših prednikih, je težko dognati. Največ je pač k temu pripomogel prijeten vonj, saj so polagale naše stare matere v pisane slovenske skrinje vedno med narodno nošo in perilo liste roženkravta. Kot rožmarin prav tako je tudi roženkravt simbol zvestobe, saj je veljalo pravilo, da tam kjer »se roženkravt na oknu suši, v hišo (družino) nesreča hiti«. Roženkravt so z nageljnom pripenjala slovenska dekleta fantom, ko so šli k vojakom. Prvi jim je govoril o zvestobi, drugi pa o ljubezni deklet, ki so jih zapuščali. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti, da je roženkravt veljal in velja še danes kot dobro zdravilo za srčne bolezni. Roženkravtovo listje, trdi vraža, prežene vse slabosti srca, če ga navežemo zvečer na srčno stran. Gojitev roženkravta je kaj preprosta, ker ni rastlina prav nič izbirčna. Lepo uspeva na oknih obrnjenih na vzhod, ker nima rad prehude vročine. Če ga zalivamo redno in presadimo vsaj vsako drugo leto, nas bo z bujno rastjo kmalu prepričal, da se mu dobro godi. Zemlja naj bo mešanica težke travniške prsti in humozne zemlje, pomešane z mivko. Razmnožujemo ga večinoma s potaknjenci. Za potaknjence vzamemo enoletne poganjke, velike 6—10 cm. Pod zadnjim ko-lencem prerežemo steblo popolnoma gladko, odstranimo najnižji listič in potaknjence vsadimo v zemljo. Čez nekaj tednov se okorenini, nakar ga presadimo v večji lonec. Acžmnuit Rožmarin je zelo stara rastlina in kot taka vredna časti, ki jo ima skoraj pri vseh narodih na stari zemlji. Loret pripoveduje, da je našel Prosper Alpinus, botanik in zdravnik že v 16 stol. vejice rožmarina pri egiptovskih mumijah. Tudi Rimljani so poznali rožmarin, saj so ga vezali v vence. Pri Grkih so rabili rožmarin za krasitev boginje ljubezni. Pri nas Slovencih je v navadi, da se kitijo z njim neveste. Rožmarin (rosmarinus officinalis) je značilna rastlina sredozemskega področja. Najbujneje se razvija rožmarin pri nas v Dalmaciji, na otokih Jadranskega morja, v gornji Italiji in na gričastih predelih Francije. Povsod drugod je rožmarin prinesen in je kasneje podivjal. Kot vedno zelen grm raste do 2 m visoko, z mnogimi zelo razraščenimi in v mladosti skoraj štirioglatimi vejami. Listi so ozki, temno zeleni, spodaj sivkasti, usnjati, mehko dlakavi in na robu zavihani. Cveti so majhni, modrikasto beli in v navideznih vretencih združeni. Listi zelo močno in prijetno diše, a imajo nekoliko trpek okus. Vsebujejo do deset odstotkov eteričnega olja. Ime rožmarin je nastalo po latinskem imenu rosmarinus, ki pa se lahko tolmači na več načinov: Tako nekateri razlagajo besedo rosmarinus z marinus ros, kar bi se po naše reklo morska rosa, ki edina prehranjuje po skalnatih bregovih rastoči rožmarin. A beseda ros pomeni tudi balzam in marinus je lahko slabo prevedena grška beseda myrinos, kar zopet pomeni nekaj kot balzam. Rožmarin spada v zelo veliko družino usnatic. Njegovi sorodniki so vse mrtve koprive, kadulje, žajbelj, majaron, materina dušica, skrečniki, vredniki, sivka, meta itd. Rožmarin je zelo skromna rastlina, vendar ni odporna proti mrazu in ga prezimimo v prostoru, kjer ne zmrzuje. Čez zimo ga zalivamo prav malo, da ne prične gniti. Spomladi presadimo rožmarin v dobro težko zemljo in ga polagoma privadimo na zunanjo toploto. V maju presadimo rastlino na prosto. Rožmarin razmnožujemo s potaknjenci, ki jih odrežemo od že nekoliko olesenelih enoletnih mladic. Vršičkom odrežemo spodnje listke, a pazimo, da ne ranimo očesc. Vsadimo jih 5 cm globoko. Pri rožmarinu imamo dve vrtnarski vrsti, ki ima ena belkasto, druga pa rumeno pisano listje. Kakor roženkravt, tako se je tudi rožmarin pri nas udomačil največ zaradi prijetnega vonja. Menda ni slovenske kmečke hiše brez te rastline, saj se rabi pri treh najvažnejših dogodkih človeškega življenja: rojstvu, poroki in pri smrti. Z njim skažemo prvo čast novorojenemu človeku, ko pokadimo z rožmarinovo vejico sobo porodnice, da se osveži zrak; pri poroki nosi nevesta venček, ženin in svatje pa šopke rožmarina v gumbnici; po smrti pa zopet najdemo rožmarinovo vejico v kropivčku z blagoslovljeno vodo. Tako spremlja rožmarin človekovo življenje od zibeli do groba, govori o ljubezni deklice, zvestobi žene, nazadnje pa mu skaže poslednjo čast, ko rosi blagoslovljeno vodo na njegovo truplo. Rožmarin je zelo stara rastlina, saj so ga poznali že stari Egipčani, ko so polagali njegove vejice mumijam v krste. Zato ni čudno, da se je tudi med našim narodom spletlo okoli rožmarina toliko narodnih pesmi, še več pa vraž (glej Slovenčev koledar 1943 »Zdravilne zeli v starih rožah« str. 150!), ki govore skoraj vedno o ljubezni in smrti. »Dekle, daj mi rož rdečih, dekle, rožmarina daj, da bom sanjal o pomladi, da bo moj mladostni maj...« tako prosi fant v pesmi pod oknom drage deklice, ki mu v pesmi odgovarja: . »nageljcek, fajgelcek, rožmarin, iz tega ti pušeljc nardim.« Ves vesel si pripne šopek za klobuk in zapoje: » ... rožmarin ima svoj duh naj bo zelen al’ pa suh.« Saj mu prav vejica rožmarina neprestano s svojim vonjem pripoveduje o zvestobi ljubljenke, ki nikoli ne mine, prav tako kot rožmarin — ta simbol ljubezni in zvestobe ne izgubi svojega vonja. Kadar pa ostane dekle samo in zapuščeno, spet potoži svojemu zvestemu prijatelju: »Rasti, rasti rožmarin, ti deviški drag spomin ...« Še pogosteje kot v pesmi srečujemo rožmarin v vražah, ki so skoraj vse povezane z ljubeznijo. Če se rožmarin posuši, je to prav slabo znamenje. Slovensko dekle preizkuša ljubezen svojega fanta tako, da vsadi vršiček rožmarina. Če se prime, potem je zvest in se ga velja oprijeti. Nesrečen zakon tudi sklene dekle, če ji kot nevesti pade rožmarinova vejica ali venček na tla. Rožmarin se goji pri nas tudi zaradi zdravilne vrednosti. V znanstveni medicini rabijo rožmarin, oziroma njegovo olje kot aromaticum carminativum in stimulaus, dočim je v ljudski medicini mnogo bolj priljubljen. Zaradi snovi, ki jih vsebuje, žene na vodo in pot, jači želodec, pospešuje rast las, zdravi kronični katar želodca, slab tek, bolezni jeter in ledvic, živčne in srčne bolezni ter vodenico. Listje se mnogo uporablja kot začimba raznih pečenk in kot dišava. Svetovno znana sta rožmarinova kolonjska voda in olje, ki se pridobivata s parno destilacijo mladih listov. Rožmarinovo olje je zelo zdravilno in antiseptično. Zelo znano je tudi rožmarinovo vino, zobni prašek in razna mazila. Izkušnja in znanost o vremenu Vreme je od nekdaj zanimalo našega človeka. Saj je bil največ kmetovalec in bil prav zato navezan na usodo, ki mu jo je podelilo nebo. Naša zemlja je vremensko zelo različna, poleg tega pa zemljepisno na izrazito vremensko prehodnem ozemlju, tako da imamo v splošnem dokaj nestanovitno ali — če hočete — marsikdaj nagajivo vreme. Naš kmet je že od nekdaj z bistrimi očmi opazoval naravo, posebno vestno pa lovil vse vremenske mulie, saj so bile življenjske važnosti zanj. Še danes ima skoraj vsaka vas svojega vremenarja, ki se spozna na to poniglavo vreme tako kot nihče drugi, spozna v resnici in za čuda tako, da se le malokdaj ureže. Na kaj vse pazijo taki že starejši in izkušeni opazovalci! Na vse tiste pojave, ki jih znanstveno vre-menoslovje upošteva, pa morda na še kaj več. Seveda nimajo za ugotavljanje znanstvenih naprav, služijo jim drugi, vse bolj enostavni — domači — pripomočki. Največkrat pa jim kar zadošča, da le prisluhnejo žitju narave in najrazličnejšim dogajanjem v njej, pa že lahko napravijo za svoje razmere in kraje pravilno napoved. Da, naši domači vremenarji se spoznajo na vreme zato, ker se razgledujejo, ker gledajo, prisluškujejo in — če hočete — tudi vohajo. Dolgoletna izkušnja jim potrjuje pravila. Toda to še ni vse. Pravi vremenarji se ne zadovolje le s svojimi izkušnjami, čeprav so jih vestno zbirali dolga desetletja. Oni izkoriščajo tudi izkustva davnih rodov, ki so živeli pred nami. Ta izkustva so se ohranila po ustnem izročilu od rodu do rodu. Vsak nov vremenar je dodal že izkušenim pravilom svoje dopolnitve in popravke in tako je nastala cela raz-sežna snov o vremenskih opazovanjih, ki je še danes deloma ustaljena v številnih vremenskih pregovorih, rekih in verovanju, da ta ali oni svetnik določa zn daljšo ali krajšo dobo vreme. Nihče ni še nikdar načrtno zbiral po vseh krajih v ustnem izročilu ohranjena vremenska določila zato, da bi tako zbral osnovo domačega vremenskega napovedovanja. Bilo bi to tudi silno težko delo, danes pa je itak že zamujeno. Kakor vse drugo narodno blago, tako tudi ta ljudska modrost, izraz izkustev davnih rodov, pada v pozabo. Le ostanki — drobci — žive še med našimi očanci, starimi koreninami, ki izhajajo še brez toplomera, barometra in podobnih učenih novotarij. Odkar je prišlo v naše kraje krščanstvo, je v veljavi enoten koledar. Pratika je že od nekdaj po svetnikih določala okoliščine, ki naj bi ustvarjale vreme. V podrobnem, večstoletnem, da ne rečemo tisočletnem opazovanju je bilo ustaljeno jedro izkustev, ki so se po ustnem izročilu o vremenu in vremenskih razmerah ohranila do danes. Ker niti večina teh izrekov ter modrih in resničnih misli, v kolikor še žive med našim ljudstvom po raznih krajih, ni zapisana in zbrana, zato jih tudi ne moremo znanstveno preizkuševati, če in koliko drže. Morda pa se da znanstveno preizkusiti, če kateri koli določeni datumi res kaj pomenijo za vreme in pod kakšnimi pogoji pomagajo določati vremenske okoliščine? Da, znanstveno se to da preizkusiti in prav ta preizkus je bil z obsežnim znanstvenim delom in ob upoštevanju vremenskih razmer pri nas že storjen, ker je bilo zbrano in ohranjeno potrebno znanstveno gradivo. Devetdeset let se v naših krajih vreme že opazuje. Za vso to dolgo dobo so se za vsak dan sproti zapisovali najvažnejši podatki o vremenu in okoliščinah, ki vplivajo na vreme. Treba je bilo le lotiti se pregleda in primerjave vremenskih zapiskov za vso devetdesetletno dobo in ugotavljati, če imajo posamezni datumi morda res kake redno se ponavljajoče vremenske posebnosti. Izsledki tega znanstvenega dela so ustvarili znanstveno izkustveno osnovo, ki nam bo lahko služila kot merilo pri preizkusu vseh naših vremenskih pregovorov in izrekov. »Slovenec« je že v minulem poletju, ko je bilo kmetovalcu kaj koristno vedeti, kakšno bo vreme naslednji dan, prinašal vremensko napoved, ki jo je zgolj po znanstvenih in zaradi vojnih razmer zelo maloštevilnih podatkih določal strokovnjak. Bralci »Slovenca« so z zanimanjem to vremensko napoved nadzirali in kdor jo je zasledoval dalj časa, ji je z veseljem priznal, da res dobro drži. Celo bolj kakor pa nekdanje napovedi, ki jih je »Slovenec« dobival od priznanih vremenskih opazovalnic, katerim so bila odprta vsa obveščevalna pota vremenske službe. Isti strokovnjak, ki je »Slovencu« poleti postregel z vremenskimi napovedmi, se je lotil primerjave datumov za vso minulo devetdesetletno dobo in tako sestavil znanstveni podnebni koledar. Ta koledar velja le za naše kraje in ugotavlja največ le datume, ki so važni za spremembo vremena. Pove torej v znanstvenem jeziku to, kar nam vedo povedati tudi naši vremenski pregovori in izreki, seveda z razliko, da se opira le na zapiske, ki obsegajo dobo zadnjih devetdesetih let. Pregovori in izreki se sicer opirajo na izkustva dolgih stoletij, vendar s tem večja natančnost še ni zajamčena, saj so se ohranila le po ustnem izročilu in bila dognana večinoma na svojski, da ne rečemo neznanstveni način. Ko imamo tako za Slovenijo prvič sestavljen znanstveni podnebni koledar, se nam ob njem zadnjič nudi najlepša priložnost za dve nad vse pomembni opravili. Vsakdo ali pa vsaj vsak vremenar bi lahko v svojem kraju začel zbirati vse vremenske pregovore, izreke ter vremenske napovedi, ustaljene v domačem ustnem izročilu. Pri starih kmečkih ljudeh je tega blaga gotovo še marsikaj najti in prav sedaj bi bil zadnji čas, da ga otmemo pozabi. Drugi del naloge pa bi bil ta, da bi vsaj nekateri vremenarji skušali zasledovati resnično vreme v letu 1944 in ga primerjali s tem vremenskim kažipotom, ki ga nam nudi podnebni koledar. Pri tem delu bi morali seveda vremenarji v krajih z različnim podnebjem vztrajati več let, nakar bi gotovo našli za posamezne kraje potrebne in veljavne popravke, ki bi temu splošnemu podnebnemu koledarju za tamošnje kraje dali še večjo veljavo. Prepričani smo, da bo »Slovenčev koledar« s podnebnim koledarjem ustregel prav vsem bralcem. Prav tako pa tudi upa, da bodo vsaj nekateri čez leto ali dve sporočili koledarju svoje izkušnje s tem, vsekakor zanimivim znanstvenim poskusom, prodreti v tajnost starodavnega ustnega izročila o določanju vremena. Klimatski (podnebni) koledar za Slovenijo Sestavil dr. Vital Manohin. Uvodne pripombe. Navedeni koledar nima nič skupnega z onimi neznanstvenimi koledarji (n. pr. stoletna pratika itd.), ki vsebujejo vremensko napoved za celo leto. Take napovedi so zaenkrat nemogoče in zato tudi omenjeni koledarji le varajo lahkoverni del občinstva. Objavljeni klimatski koledar obsega seznam in opis značaja onih tako imenovanih vremenotvornih datumov in časovnih razdobij, obsegajočih tudi po več dni, ko se vreme prav pogostokrat menja. Pri tem imajo navedena daljša časovna razdobja to lastnost, da se v njih odloča usoda splošnega vremenskega značaja večje, torej daljše dobe. Na podlagi vremenske spremembe v takem odločilnem razdobju lahko sklepamo na splošni značaj zime, pomladi itd., kar je bistvenega pomena za poljedelstvo in tudi mnoge druge gospodarske panoge. Tudi vremenotvorni datumi znatno soodločajo o splošnem vremenskem značaju daljše dobe, zato nam tudi ti omogočajo precej dobro razpoznavanje v vremenu. Vremenotvorni datumi pa so odvisni od dobe, ki nastopi! Tako n. pr. če se je vreme ustalilo (bodisi deževje, bodisi lepo vreme), potem mnogi od prvih naslednji vremonotvorni datumi kar na lepem odpovejo. Kako to? Torej vremenska sprememba tam izostane. V takem primeru smemo napovedati, da se bo dotično vreme držalo vse skozi vsaj do onega datuma, ki je naveden v koledarju, kot posebno učinkovit vremenotvorni datum, oziroma vremenotvorno razdobje. Naš koledar torej direktno ne napoveduje vremena, ampak igra vlogo nekega svetilnika, oziroma kažipota v temni in zamotani neznatnosti vremenskih dogajanj! Vse kar vsebuje ta koledar, je strogo znanstvenega značaja in se naslanja na proučitev 90 letne opazovalne dobe. Sneg pada najpogosteje 8. in 11. februarja. Značilno je tudi, da suhemu februarju sledi deževen maj ali junij in obratno, deževnemu oziroma padavin bogatemu februarju sledi suh maj ali junij. Marec. Vremenotvorni datumi: 4., 8., 11., 16., 20.,. 24. in zlasti 27. 27. III. mnogokrat prinaša sneg, ki nastopa takrat, kadar je zaznamoval pretekli september približno okoli 27. močno ohladitev z dežjem. Čim večja je bila ohladitev okoli 27. septembra in čim bolj je pri tem deževalo, tem močneje se bo shladilo okoli 27. marca in več snega bo zapadlo! Usoda splošnega vremena marca pa se odloča okoli 4. in okoli 11. marca: ako okoli 4. pritisne mraz s snegom, potem je to jasen znak, da bo marec v splošnem mrzel, vetroven in mnogokrat bo snežilo. Če pa okoli 4. pritisne topel deževni val, potem je to znak, da bo marec deževen in topel. Ako pa je vreme okoli 4. marca brez padavin, potem se odloča značaj meseca marca šele okoli 11.: Kako se spremeni vreme okoli 11. marca, takšen bo v splošnem celotni marec. Marec nam tudi napove splošni značaj avgusta! (Gl. avgust!). April. Vremenotvorni datumi: 1., 4., 8., 11., 15., 21., 24., 28. Sneg najpogosteje pada 4., 8., 19. in 24. Splošni vremenski značaj meseca aprila se določa po značaju zime in meseca marca. Ako je bil januarja hud mraz, ki se je umaknil odjugi proti 10. januarju in če je bilo pri tem meseca marca še toplo vreme, potem bo pritisnil v aprilu hud mrzel val z močnimi vetrovi in nočnim mrazom (event. tudi s snegom), ki se bo držal 3 do 4 tedne. Ako pa je bil pri zgoraj navedenih pogojih (do 10. jan. mraz, a po 10. januarju milo vreme!) Že meseca marca trajen mrzel val, potem že začetkom aprila naglo sledi topel val, ki prinaša pravo pomlad. Ves april je v tem primeru v splošnem pod toplim vplivom! Mrzlemu marcu sledi mrzli april le takrat, ako je celotna zima po 10. januarju bila huda. April nam tudi nekaj pove o značaju prihodnje zime: ako med 3. in 6. aprilom nastopa silen mrzel Seznam in opis vremenotvornih datumov in razdobij Januar. Vremenotvorni datumi (datumi, kadar se vreme pogostokrat menja) so: 5., 7., 9., 12., 16., 19., 23., 26., 30. Januar ima dve vremenotvorni razdobji (to je razdobje, kjer se odloča splošni vremenski značaj daljše dobe). Prvo je med 6. in 10. in drugo med 30. januarjem in 1. februarjem. Ako med 6. in 10. januarjem pritisne mrzli val, ki žene skozi vse dneve omenjenega razdobja temperaturo navzdol, potem je to znak, da bo vsa preostala zima huda. Ako pritisne proti 10. januarju odjuga, potem je huda zima že končana. Če pa je pri tem pred 10. januarjem bila dalj časa trda zima, potem bo marca ali aprila še za več tednov prav mrzlo vreme z nočnim mrazom in močnimi mrzlimi vetrovi podnevi. Ako pa se med 6. in 10. januarjem najprej dviga toplina, a proti 10. pada, potem je to znak spremenljivega značaja zime. Isto velja za primer, kadar v začetku navedenega razdobja pritisne mrzli val, ki proti 10. januarju nekoliko popušča. Upoštevati moramo dalje, da v razdobju med 6. in 10. januarjem prav pogostokrat sneži, in sicer, najpogosteje 7. ali 8. januarja. S tem se odloča splošni značaj padavinskega režima celotne zime, namreč: če zapade le malo snega in poleg tega sledi proti 10. izboljšanje vremena, potem imamo pred seboj suho zimo, to pomeni pretežni del zime bo jasen oziroma brez padavin. Ako pa zapade mnogo snega, ali pa se vrši poslabšanje vremena proti 10. januarju, potem je to znak zime, ki bo bogata na padavinah. Najbolj padavinske zime nastopajo takrat, kadar skozi vse razdobje (začenši s 6. ali 7.) vse do 10. in še čez sneži oziroma dežuje ob povečavanju količine padavin proti 10. januarju, V razdobju med 30. januarjem in 1. februarjem se odloča usoda vremenskega značaja februarja: kako se tukaj zasuka vreme, takšen bo v splošnem februar. Februar. Vremenotvorni datumi so: 4., 8., 11., 16., 20., 24. in 28. Tukaj se menja vreme zelo pogostokrat. Omembe je vredno zlasti razdobje med 11. in 15. februarjem, ko pogosto pritiska prav huda zima z rekordnim mrazom. val, potem bo zima mila, ako pa topel val, potem bo vsaj eden od zimskih mesecev (dec., jan., febr.) mrzel. Huda zima (vsaj en zimski mesec bo mrzel!) sledi, ako med 5. in 6. aprilom pritiska toplo vreme in obratno: sneg ali mraz v času med 3. in 6. aprilom je znak mile zime. Maj. . Vremenotvorni datumi: 3., 7., 11., 15., 20., 22., 26. in 30. Revolucijske spremembe splošnega vremenskega značaja so najbolj pogoste okoli 3. in okoli 11. maja. Tako n. pr. deževnemu in hladnemu aprilu lahko sledi suh in topel maj, in sicer se mora izvršiti sprememba na suho vreme le okoli 3. ali okoli 11. maja. Drugače se določa splošni značaj maja glede na splošni značaj februarja in aprila, namreč: suhemu aprilu in suhemu februarju sledi pretežno deževen maj, deževnemu aprilu in februarju pa sledi suh maj. Ako je bil februar suh, a april deževen, potem je navadno del maja deževen (nekako prva polovica, torej do 11. maja), drugi del pa suh. V primeru mokrega februarja in suhega aprila je maj navadno suh, junij pa zelo deževen. Junij. Vremenotvorni datumi: 3., 6., 7., 10., 14., 18., 22., 26. in 29. Splošni vremenski značaj junija pa se določa takole: ako je februar suh, marca ali aprila pa so močni mrzli navali, maja pa deževno, potem ima junij suho vreme. Če pa februar in pomlad vred z majem suha in brez bistvenih in trajnih mrzlih navalov, potem je junij silno deževen. Tudi pri normalnih razmerah, to pomeni v primeru suhega februarja in spomladi počasi naraščajočega deževja, ki se že maja dobro uveljavi, imamo deževen junij. Suhemu maju sledi suhi junij le takrat, ako je izkazal februar in prva polovica pomladi mnogo padavin. Junij in maj sta važna za napoved splošnega vremena v septembru (gl. september!). Julij. Vremenotvorni datumi: 3., 7., 11., 15. ali 16., 18., 21., 23., 27. in 30. Najbolj zanesljiv je 21. julij, ker so takrat skoraj vsako leto nevihte. Vihar in toča pa grozita večkrat 15. ozir. 16. julija in 30. julija. Splošni značaj julija se določa po juniju in maju: deževnemu maju in deževnemu juniju sledi suhi julij. Pač pa suhemu maju in deževnemu juniju sledi navadno deževni julij. Suhemu maju in suhemu juniju sledi suhi julij. Deževnemu maju in suhemu juniju sledi julij normalnega značaja. Normalni julij tudi nastopa, če sta bila maj in junij normalno deževna. Avgust. Vremenotvorni datumi: 3., 6. ali 7., 10. ali 12., 15., 21., 24., 27. in 30. Toče in viharji groze zlasti 10., odnosno 12. avgusta. Naslednji dan (11., odnosno 13. avgusta) sledi nevihti lepo vreme. Splošni vremenski značaj avgusta je odvisen od splošnega vremenskega značaja julija in tudi marca! Če je bil marec deževen in topel, potem bo avgust deževen. Ako je bil marec suh in mrzel (nočni mraz je zaznamovan skoraj vsak dan, podnevi pa pihajo severni hladni vetrovi), potem bo avgust suh. V ostalih možnih primerih (n. pr. mrzel, a obenem moker marec; ali pa suh, toda topel itd.) pa imamo povprečne in običajne vremenske razmere v avgustu. Glede na julij pa se določa vreme v avgustu takole: ako popušča množina in pogostost padavin od začetka proti koncu julija, potem smemo pričakovati suh avgust, v nasprotnem primeru pa deževen. September. Vremenotvorni datumi: 3. ali 4., 10., 12., 15., 18., 21., 25., 27. ali 28. Mnogokrat začenši z 18. ali 21. traja močno deževje vse skozi do 24., temu pa sledi lepo in toplo vreme z jutranjo meglo od 25. septembra, ki traja vse do začetka oktobra. Ako pa je doba okoli 21. septembra suha, potem nastopa večje deževje okoli 27. septembra. Mnogokrat tukaj (27. septembra) pritisne pravi jesenski hlad, ki prinaša po nizkih hribih sneg, po visokih gorah pa snežne zamete. To razdobje (okoli 27. septembra) je silno važno za napoved vremena okoli 27. marca! (Gl. marec!) Splošni vremenski značaj septembra se ravna v glavnem po maju in juniju: deževni maj z junijem prinašata suh september in obratno. Če je samo maj ali samo junij deževen, potem se ravna september po avgustu (suhemu avgustu sledi suhi september in obratno). Nevarnost povodnji na Ljubljanskem barju in ob rekah je naj- večja med 18. in 27. septembrom. Zlasti 21. in 27. septembra sta za silno deževje najbolj nevarna. Oktober. Vremenotvorni datumi: 3., 6. ali 7., 10., 12., 15., 19., 22., 27., 30. Precejšnja verjetnost za sneg je 22. in 27. oktober. Viharji so pogosti okoli 15. in zlasti okoli 30. oktobra, ko se vreme naenkrat popolnoma drugam zasuka, kot bi pričakovali! Splošni značaj oktobra se v glavnem ravna po maju, juniju in septembru: deževnemu maju in juniju ter suhemu septembru sledi deževen oktober. Suhemu juniju in suhemu ali normalnemu septembru sledi suh oktober. V drugih primerih pa ima oktober običajni značaj, to pomeni, da deževje zelo stopnjuje v primeri s septembrom. November. Vremenotvorni datumi: 1., 4., 7., 11., 13., 16., 19., 22. ali 23., 27. in 29. Borba vremena za usodo splošnega novembrskega vremena se vrši med 3. in 5. novembrom: zmaga južnega vremena pomeni, da bo ves november v splošnem južen in obratno (prav tak sklep velja tudi za padavine). Borba za decembrsko vreme se vrši med 27. novembrom in 2. dec.: kako se zasuka tukaj vreme, takšen bo splošen značaj decembra. December. Vremenotvorni datumi: 1., 3. ali 4., 7., 11., 15., 19., 23., 27. in 30. Jug 1. decembra je znak toplega decembra. Okoli 15. decembra pa pogostokrat (in tudi v primeru milega decembra!) pritiska za več dni ali celo ves teden prav huda zima. Tudi prinaša 27. december pogosto rekordne mrazove. V primeru hudega decembra pogosto mraz zelo narašča okoli 11. decembra. Mnogo snega pogosto pada okoli 15. in med 19. in 23. decembrom. * V normalnem primeru vsak mesec se uveljavi okoli 75°/« naštetih datumov. Ako se uveljavi več od 75°/o, potem je to znak silno nestalnega vremena, če pa manj od 75%>, potem bolj stalnega vremenskega značaja. Stopnja stalnosti oz. nestalnosti pa se določa z ozirom na odstotek vremenotvornih datumov, ki so prinesli spremembo vremena. Preglednico o normalnem vremenu glej desno! M. K.: 1 KRAGULJKA STRAH VSE SOSESKE Astra je bila kraguljka, ki bodo o njej v zimskih večerih še leta in leta govorili po kovačnicah in kmetijah vse dotlej, dokler ne bodo pomrli tisti ljudje, ki so doživljali grozote njene oblasti. Otroci, ki se na klopi pri peči igrajo z lešniki in orehi, vsi plašni prisluškujejo besedam o njenih zločinih, in če nato brž brž stečejo čez dvorišče v »tisti kraj«, pa menijo, da slišijo plahutanje njenih kril, medtem ko je to vendarle samo veter, ki po-šumeva v golih brezah ob skednju. Takrat me je povabil prijatelj Tone k sebi. Čeprav sva bila prijatelja, pa me brez dvoma ni povabil samo zavoljo tega, da bi me bil videl, ampak je imel tudi svoj namen. Od njegove številne perutnine je v poslednjem času zdaj pa zdaj obležala kaka kura ali petelin v kotu v hlevu, in jaz naj bi bil dognal, počemu se to dogaja. Toda vse se je drugače obrnilo. Toneta so trle kmalu vse hujše skrbi. Začele so se s tem, da je Lovrenc, njegov hlapec, dva-, trikrat prišel domov z napol razmesarjenimi kurami, ki jih je bil tu pa tam našel pod samotnimi drevesi na travnikih. Tone je zvečer, ko je vse spalo na gredah, preštel glave »svojih dragih«, in glej, manjkalo jih je kar osemnajst! Zaporedoma so osumili pse, lisico, ježa, dihurja, podlasico in celo vrane, do- kler ni Tone nekega dne planil ven, ker se je zunaj oglašalo neznansko vpitje in kokodakanje. Pa je utegnil le še videti ptico roparico, kako je, s kokošjo v krempljih, nerodno letela proti gozdu. Tone je pograbil pištolo, edino orožje v hiši, in je stekel kar vprek čez travnike za njo. Lej, tam ob grčavem borovem deblu je čepelo nekaj temnega! Tone se je počasi bližal in je ustrelil. Dosegel je vsaj to, da je kragulj izpustil svojo žrtev na tla, in smo imeli za večerjo kurjo obaro. Krog in krog dreves na obronku gozda pa si mogel videti ostanke perja več ko ducat kokoši. Človek bi bil kar tulil od jeze! Odslej je prihajala pošast vsak dan kar na dom na dvorišče. Nič več ji niso zadoščale kokoši na travnikih. Tonetovi petelini so bili na straži, koj so dvignili glavo postrani in začeli svariti, čim se je na nebu komaj pojavila kaka pičica. A tako kragulj ni prihajal. Letel je nizko nad tlemi, le trideset centimetrov visoko, živa duša ga ni mogla opaziti, nato se je dvignil nad streho ali bezgovo grmovje, in ko so se kokoši že razkropile, je pa že zdavnaj odletel s kako žrtvijo. Tone si je kupil lovsko puško. Bil je na preži in jaz sem bil na preži. Toda ura ima tri tisoč šest sto sekund in dan ima spet štirinajst ur. V eni sami sekundi od teh petdeset tisoč se- Pod normalnim vremenom razumemo tako zvano povprečno vreme, ki se izraža z naslednjimi številkami (za dobo 1851—1940). Temperatura. Meseci Jan. Febr. Marec April Maj Junij Julij Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. Povprečna 1 toplina J }■ -2,0 -0,1 4,4 9,4 14,2 17,7 19,7 18,6 14,8 10,2 4,1 -0,3 Povprečna 1 jutranja toplina J [-5,2 — 4,3 0,4 3,9 8,8 11.9 13,7 12,7 10,0 5,7 1.3 -2,4 Povprečna ) popoldanska toplina J [ 0,3 3,5 9,2 13,7 20,0 23,3 Padavine. 25,6 24,7 19,4 13,4 6,9 2,3 Meseci Jan. Febr. Marec April Maj Junij Julij Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. Množina \ v mm / • 79 63 99 113 112 139 126 134 150 169 157 103 Število dni \ s padavinami / Snežnih dni • 10 6 8 4 14 4 14 1 14 15 13 12 11 14 1 15 3 11 5 Opomba: Sneg je bil zabeležen tudi maja, in sicer na 100letno dobo pride nekako ? majskih dni s snegom. Meseci Število dni Meseci Oblačnost Meseci Število dni Število dni z nevihtami. Jan. Febr. Marec April Mu j Junij Julij Avg. Sept. 0,9 0,1 0,3 1,2 3,8 7,5 8,1 6,3 3,3 Povprečna oblačnost: 0 — pomeni popolnoma jasno, 5 — pomeni na pol oblačno. 10 — pomeni popolnoma oblačno, Jan, Febr. Marec April Maj Junij Julij Avg. Sept. 7,6 6,5 6,3 6,3 6,0 5,6 4,8 5,0 6,5 Število dni z meglo (tudi jutranja upošteta). Jan. Febr, Marec April Maj Junij Julij Avg. Sept. 10,1 7,6 5,6 3,1 3,6 5,2 6,2 10,4 13,4 Okt. 1,5 Nov. Dec. 0,7 0,2 Okt. Nov. Dec. 7,1 8,1 8,1 Okt. Nov. Dec. 10,3 9,9 10,2 - * '1 . Na njeno glavo je bila razpisana nagrada dva tisoč lir. Pa jo je znala ta stara kraguljka drago prodati, kakor izvemo iz tega članka. kund, v eni nepredvideni sekundi je ropar spet napadel. Pa zmeraj tako naglo, da je bilo že veliko, če sva utegnila za njim enkrat ali dvakrat ustreliti. Tonetova kurnica se je praznila bolj in bolj. To je opazil že po jajcih, ki jih je vsak dan oddajal. Za zlodja, saj ta žival vendar ni bila noben orel! Človek ne bi verjel, da more stati toliko denarja ptič, ki je dolg pol metra in mu meri razsežnost kril komaj meter! Tone je odšel h gozdarju. Pri njem so tekale kokoši, pa še same bele, kar tako sem in tja po travi krog hiše. Še nikoli mu ni kragulj niti ene odnesel. »Seveda boste rekli, da je kragulj napravil pogodbo z nami gozdarji proti vam, kmetom. Pa ne! Ta ima svoje gnezdo nekje v moji bližini. Te barabe večkrat tako ukrenejo, da ondi, kjer gnezdijo, nič ne lovijo.« Lov za kurjim tatom. Gozdar je imel drugega dela čez glavo. Razvažal je žlindro po gozdnih potih. A vsak dan je prišel kak kmet k njemu, ki je tožil ali pa preklinjal. Nekateri pa so rekli, da ne bodo več prihajali z vprego pomagat, če jim ne spravi kurjega roparja z grbe. Zatorej se je moral — hočeš-no-češ — odpraviti in poiskati gnezdo. In zares je kmalu zaslišal kjav, kjav kragulja, medtem ko mu je drugi odgovarjal gigigig. Gozdar je čim bolj brezbrižno stopal po stezi proti kraju, od koder je slišal pogovor kraguljeve zakonske dvojice. Toda bili sta — ti reč ti, taka! — dve nesramni šoji, ki Takole je hlapec Lovrenc zagledal Astrine otroke v gnezdu. Ali naj bi se človeku zasmilili in naj bi jih pustil, da bi nastalo še več kurjih tatov? sta oponašali klice kraguljev! Seveda, saj je bilo zaman, da bi iskal kragulje! Toda gnezdo se bo pa vendarle dalo najti. Na ducate lišajev, na ducate gostih omel v vejevju ga je opeharilo, a slednjič je le odkril visoko zgoraj na borovcu, na robu zapuščene jase, tik ob deblu temno trdnjavo roparskega viteza. Drugo jutro je gozdar, komaj da se je zdanilo, prežal v grmu tik pod gnezdom in je puško .pripravljeno za strel*, naslonil med dvoje vej. O, saj je dobro vedel, da ne bo niti utegnil dvigniti puške, saj je vedel, da ni karsibodi ustreliti starega kragulja! Zgoraj prodirajo sončni žarki polagoma skozi vejevje na trdnjavo iz dračja. Gnezdo je, bržkone zaradi slepila spričo vran, ki kradejo jajca, pokrito po vrhu s svežimi, zelenimi vejami. Na jajcih sedi kraguljeva samica. Glava se ji je v spanju povesila do roba gnezda, tako da je viden svetlosivi puh med nasršenim perjem na vratu. A ko tam po poti priropota voz, se zbudi in se ozre tjakaj. Nič hudega sluteč žvrgoli ščinkavec tik nje na veji svojo ljubezensko popevko, a ždeča smrt se ne zgane; v gnezdu zdaj niso razpoloženi za boj. Nato pa je nenadoma odletela, tako da je videl gozdar spodaj komaj senco, kako je šinila mimo. Čez deset minut nato švigne samec kakor strelica od spodaj navzgor in prav tako naglo izgine v varni trdnjavi. Gozdar je postal kar trd od jeze. Saj ni zato, ker se kmetje pritožujejo, nikakor ne! Toda on mora na vsak način dobiti ta dva tam zgoraj! Ze zavoljo časti mu je! Dva dneva je na preži in polagoma opazi, da imata ta dva tudi v zraku svoja posebna pota, kakor jih imajo zajci v žitnih njivah. Ondi, med dvema vrhovoma, odletita in letita dalje prav nad jaso. Zdaj ve, kdaj bo ta ali oni ptič nadomestil svojega pajdaša, in zdaj nič več ne cilja v rob gnezda, ampak malo bolj v stran, v »zračno pot«. V soboto pride domov z ustreljenim kraguljem. Manjši je in to je samec. »Zdaj imajo kmetje, kar so želeli! Toda prostovoljno se ne bom nikoli več podal na streljanje kraguljev!« V nedeljo plane Tone pri kosilu od mize, da se šklopotaje razbijeta dva krožnika z juho vred po kammtnih tleh. Vse se je vršilo mnogo hitreje, kot morem to popisati zdajle. Kokoš, ena najstarejših in največjih, prihiti glasno kričeč skozi vežo v sobo. Na njenem hrbtu pa velik, sivorjav ptič, ki skuša divji beg ovirati z razprostrtimi perutnicami. Kremplji ene noge so zasajeni v kokošji hrbet, s kremplji druge se skuša kako obdržati in vleče s seboj po sobi slamo za brisanje čevljev izpred vrat. Glasno lajajoč besni pes za njima. Tone zadega v razburjenju krožnik na kragulja, ta spusti kokoš, se požene proti oknu, šipa se ubije, on pa ven in proč! Stara kokoš pa še zmeraj stoji sredi sobe in na vso moč vpije. Pusti se prijeti, ne da bi zganila z nogo. Še zvečer je bila vsa zmešana. Kamor smo jo postavili, ondi je obtičala. Ivan, ki je bil precej zoologa, nam je predaval o kragulju, z latinskim imenom Astur palumbarius, nakar je hlapec Lovrenc krstil staro kraguljko za »Astro«. In s tem imenom jo je kmalu vsa soseska nazivala. Kaka ži- val, ki živi svoje divje življenje, se mora s svojimi dejanji že jako izkazati spričo drugih živali, preden dobi od ljudi svoje posebno ime. Ta dejanja so zdaj Toneta vsak dan bolj v živo zadevala. Vprav nad njegovo glavo, dva metra proč od njega, mu je Astra kradla golobe s strehe. Prav nič več se ni zmenila, ali je bil kdo od nas zunaj. Lovrenc je dejal, da je to maščevanje zavoljo njenega ustreljenega »moža«, in vsi so to verjeli, čeprav je Ivan upravičeno povedal, da mora zdaj kraguljka zato tako nesramno ropati, ker mora sama skrbeti za svoje otroke. »Teh skrbi jo bom pa že jaz rešil!« je zabrundal Lovrenc. Od nekega delavca pri brzojavu si je izposodil par krampežev, vzel vrečo in gorjačo s seboj in se je odpravil proti kraguljevemu gnezdu. Ali ga divja kraguljka Astra ne bo napadla, mu razcefrala obraz, mu ranila oči? Pa ne! Kričaje je odletela. Lovrenc je ubil tri mladiče, četrtega pa je živega prinesel domov. Imel je svoj načrt, kako bo obvladal staro kraguljko. Ingo, kakor ga je Tone krstil, je bil brez dvoma štirinajst dni star in je bil še ves puhast, a na hrbtu mu je že odraščalo sivo perje. Tone mu je naredil gnezdo in ga je vsak dan krmil. Ingo je bil majhen, požrešen ostudnež, ki se je v prvih dneh kar na hrbet vrgel in se je skušal s kremplji braniti. Nekako čez štiri tedne nato, ko je znal Ingo baš letati, se je nekega dne zateklo pišče v sobo. Preden je pristopi-calo do mize, ga je Ingo že zgrabil in je z že umorjenim plenom sedel na mizi, pa to vse tako naglo, da ni bilo moči niti z očmi slediti. Toda Lovrenčev, prebrisano zasnovani načrt, se ni obnesel. Postavil je bil Inga kot vabo na steber in je krog Takle je bil Ingo, ki je svojo mater Astro šele čez več mesecev zagledal. Kako se je vedel pri ljudeh, komo zvedeli kaj hitro. njega razpel mrežo na poteg. Tone ni vedel, ali bi bil vesel, ko je Lovrenc tako potrpežljivo, z vrvico v roki čepel za skedenjskimi vrati, ali pa naj bi se bil jezil, ker ni šel na njivo na delo. Astra je drug dan tik zraven mreže umorila mladega petelina. Za svojega otroka Inga se še zmenila ni. Z njim tudi ni bilo več varno češenj zobati! Samo z zakritimi rokami si se mu mogel še približati, tako naglo je kavsnil po njih. Če je bil kremplje ene noge zasadil v roko in si se ga hotel z drugo roko oprostiti, je zgrabil to s kremplji druge noge in bil si ves v bolečinah ujet, zakaj ostra bodala so prodirala do kit in kosti. To je bil zares pravi otrok Astre! Še dobro, da ti ni čavsnil po obrazu, pač pa po nogah, kjer ti je zasadil kremplje skozi hlače v meča. Če si prišel v njegovo kamrico z mrtvim piščetom ali zajčkom, nisi utegnil tega plena nikdar zadosti naglo dati Ingu; kot bi trenil, ga je pograbil in zgrabil še za tvojo roko hkrati. Zagonetna pošast. Toda Astra je ostala še nadalje strahotna uganka. Gozdar je pripovedoval, da je ubila in požrla celo po-stolko, ki ji je bila hotela iztrgati plen. Njen plen so razen kokoši in golobov tvorili še zajci, kunci, veverice in dalje škrjančki, srake, kosi, čuki, ščinkavci, žolne, grlice in dalje poljske miši, pa taščice in kobilarji. Če lahko ubije zajca, so dejale kmečke, matere, ali ne more potem napasti tudi naših otrok? Saj tudi niso dosti večji ko zajčki! Drug dan je pa že pritulil petletni fantek, češ da ga je zasledoval velik, črn ptič! Ta pošast nam odnaša živino, dela nam škodo, da bomo obubožali, in zdaj niti naši otroci niso več varni pred njo! Zaskrbljene matere niso svojih malčkov nič več pustile v bližino gozda. Ali si se že kdaj ponoči sam vozil skozi kak samoten gozd? PravKar si še sedel v svetli krčmi, si pripovedoval, popil nekaj Šilcev žganja, in zdaj sedijo drugi še tam in govorijo, ti pa si čisto sam in boš kmalu pri breznu, kjer je bil pred desetimi leti ustreljen debeli vinotržec. In potem se mahoma sključiš, vzameš bič v roke, zakaj konji se plašno odmikajo v stran, proč od visokega drevesa. Tamle se plazi proti tebi nekaj temnega, veka ko otrok, kakor človek, kakor duša mrtvega vi-notržca, in ti brž udariš po konjih in se nič več ne ozreš in slišiš le, kako šumi za teboj in kako plahutajo krila. Ko so potem prišli konji vsi potni na dvorišče kmetije in je moral Lovrenc prej tri Šilca slivovke zvrniti vase, preden je začel govoriti, so ljudje vsaj zvedeli, zakaj ni moči ujeti hudobne Astre: obsedena je bila! Nihče drugi ko sam peklenšček je bil to, ki si je nadel živalsko obliko! Zdaj je bival v stari Astri. Od take peklenske živali Uharica je bila usoda Astre. A kako da jo je sovražila, ko ni še nikoli nobene videla? utegneš pričakovati vse hudo in vso zlobo; saj to ni več kragulj, to je močnejše ko kak orel ali medved ... Kaj je potem zaleglo, če je občina razpisala na glavo Astre nagrado dva tisoč lir! To je bilo nabito na tabli na občinskem uradu. Ko je potem letoviščnik Žugaj prebral razglas o nagradi zastran Astre, si je zažvižgal pesemco: »Kaj nam pa morejo .. .c, kar je zmeraj storil, kadar mu je šinila v glavo kaka brihtna misel o dobri kupčiji. In če hoče človek opravljati dobre kupčije, mora imeti tudi dobre domisleke, ki jih je treba znati pravilno zasukati. Žugaj sicer ni vedel, kakšen je kragulj, in tudi ne, kako ga je treba uloviti. Toda nekoč je bil bral, da je moči vrane, kragulje in različne ptiče privabiti z živo sovo-uharico in jih nato postreliti. Neki čudaški možakar pa je imel pri sebi doma živo uharico. Dali smo mu sto lir, če nam jo posodi, in še pravo puško smo dobili pri njem ... Kjer ne bi nobeno človeško oko odkrilo drugega ko mrčavo obzorje, je zagledala stara Astra tolpo vran in se je previdno približevala. A ko je zagledala na stebru čepeti izrednega, uhatega, puhajočega, s kljunom hlastajočega ptiča, je kar nenadoma izgubila vso previdnost roparskega viteza. Kdo ve, kaj jo je spravilo v takšno divjo besnost? V tisti okolici že desetletja ni bilo nobenih uharic več. Astra ni bila nikoli nobene videla. Ali je morda res vedela, da uharica, pošastna kraljica noči, ubija celo najbolj strahotne krilate viteze svetle luči, da v svoji divjosti celo stare kragulje v črni temi pomori in požre? Toda glej, saj lahko v valilnicah izvališ piščance skozi deset rodov, pa bodo vendar v enajstem rodu svoje lastne otroke z isto materinsko ljubeznijo vabili in jih varovali, kakršne sami niso nikoli doživeli. In kakor ljubezen — tako se pri marsikakih živalih podeduje sovraštvo iz rodu v rod. Ko je Astra zagledala to pošast, ki je odpirala in zapirala oči, je kar koj šinila nanjo. Vrane so sicer delile svojo jezo zdaj na sovo zdaj na kraguljko, a kaj so zalegle spričo teh dveh? Astra je obletavala rjavočrno sovražnico. Ta, ki je bila priklenjena na steber, pa je sukala svojo glavo za njo, dokler ni bil zamišljeni obraz uharice natančno nad njenim hrbtom, da, celo za polovico še dalje nad drugo stranjo njenega trupa. Ko se je hotela Astra vprav spet zagnati nanjo, se je svetlo zabliskalo iz skrivališča, pokritega s travo. Oh, ti drzna Astra, ki si mogla z enim samim pogledom videti čez jezera in hribe in dežele od gore do gore, kako zdaj poskakuješ in se treseš in se brez moči togotiš po travi! In moraš pustiti, da te prime roka, zavarovana z usnjem, in te za perutnice nese ko kako kokoš v vas in te vtakne v žičnato kletko ... In tu ti je zdaj čepela ta stara, okrutna vladarica in je čakala konca-Že več dni so njene kričeče rumene oči strmele skozi vrste ljudi, ki so jo prišli občudovat in zaničevat. Kdor je še pred dnevi trdil, da je ni moči drugače zadeti ko s srebrno kroglo, ta se je zdaj prepričal, da je to razmeroma majhna, navadna roparska ptica. Kdor se ob nedeljah zvečer zaradi nje ni upal iti sam skozi gozd, ta je zdaj pred kletko barantal za njen meh, ki ga je hotel dati nagačiti in ga obesiti v sobo. O, kako je moči sovražiti te ljudi, ki se znajo spričo razjarjenega tigra v živalskem vrtu pogovarjati samo o plašču iz tigrovega krzna! To so prav tisti ljudje, ki bi si utegnili pri postelji umirajočega človeka šepetaje deliti dediščino. Ljudem se je zazdelo, da ždi kra-guljka preveč dolgočasno na svoji gredi; radi bi se bili malo pozabavali z njo. Zato so šli po Inga, njenega otroka. A tadva sta se spogledala iz oči v oči, nato sta nepremično ždela drug napram drugemu. Čez polovico dneva nato so dobili Astro, kako je s polno golšo sedela na Ingovih ostankih. Tudi po svojem padcu je ostala zvesta sama sebi. Ko je Astra drug dan pobegnila skozi razdrto žičnato mrežo, brez dvoma nisem bil sam vesel tega, da ji ni bilo treba nagačeni viseti v toba-kovem dimu v krčmi »Pri zlati zibel-kic. Ali je odletela v kak drug kraj, ali pa jo je nemara, ko je bila že tako utrujena in je težko letala, požrla na novo priseljena uharica, ki je bila takrat ponoči tako prestrašila hlapca? Kdo ve! — Nikoli več je ni nihče videl. Ivan Pregelj: Zdrava, Marija Goriška! Odlomek iz povesti: Božje poti Grem z romarji v goro in molim. Duhovnik božji sem, hvala Bogu, pa se mi hoče zdeti, da je prav moja molitev na tej božji poti najmanj zbrana. To je zato, ker hodim prvikrat in me mika vse, kar vidim: suh brinov grm, kača, ki se je povlekla s poti med kamenje, šum škržatov v nizkem hrast-ju, rdeča barva kamenitih tal, globoka dolina, nad katero smo se vzpeli in vedno širje in vedno svetlejše nebo, ki se odpira nad nami, čim više smo. O Sveta gora! Veliko gora sem že oblezel. Bolj so strme, bolj so kame-nite, pa so prijetne. Tebi pa niso po krivici stari ljudje zdeli, da si Skal-nica. Pusta si kakor Kras. Pa mi v glavo noče, kako je Mati Marija prav tebe izbrala, kako si hotela prav vrh tega najbolj vsakdanjega hriba v moji goriški deželici svojo hišo. Ali si sirot-no pastirico Uršulo Ferligojevo tako ljubila? Ljubila si jo. V Urški pa si ljubila še vse druge nas. Zato, menim, zato si hotela biti prav na Sveti gori, ker je prav od tu kakor iz srede v krogu odprt pogled na vse štiri vetrove našega sveta: na Tolmince, Če-povance in Trnovčane, na Brda in Vrhovlje, na Pevmo, Gorico in Sovod-nje, na Kras do Železnih vrat, do Štjaka in Tabra, na Vipavsko mimo Čavna do Hrušice in še do morja in Benetk ... To le premišljam, molim, golčim za glasom trudnih romaric in mi je dobro in hudo. Smilijo se mi žene. Vse so matere, vse me spominjajo moje lastne, moje rajne. Potem pa zopet vidim svojo nebeško Mater. Tam gori v rebri hodi pred nami, sama. Toliko hudega je na svetu. Strašno težko bisago človeških prošenj je zadela, pa nese svojemu ljubemu Sinu, da bo pogledal, uslišal, če je božja volja, pomagal. O Matil Tudi mojega nekaj je v Tvoji bisagi. Bog ve, če te prav moj del ne teži najbolj!... Hodim z romarji, molim, pa se mi misli trgajo od molitve v stran. Prav tako je, kakor poje pesem; da je šel romar iz Lokovca na božjo pot. Težko je hodil, dolgo je šel, sam Bog mu je stopinje štel. Pa je vstala hudoba, hudoba motljiva in ga plašila: Ne hodi, romar, na goro, na gori se same spake tepo... Kaj tudi meni hudoba noge podstavlja in pazljivo moliti brani? Poberi se vstran, hudoba ti! Meni se k Materi mudi! Ave Mater! Zdrava, mati! Ave Maria Goritiensis! Zdrava, Goriška! V sredi nas sirot si sedla, kakor najubožnejša sirota na najbolj pusti košček našega sveta. Zdrava, nebeška Skromna, zdrava, nebeška Ponižna, zdrava, vekomaj, večni vzor in lik največjega, najvišjega! Poklonili smo se nebeški Materi, molili pred Njenim milim obličjem, peli in slavili. Potem je prišla pomoč. Romarji so pospali, jaz pa sem tedaj vstal in šel pred cerkev. Sijajna noč s tisoč nebeških zvezdic je ležala nad zemljo. Veter je rahlo šumel ob cerkvenih vogalih. Daleč in globoko za Trnovskim gozdom je vzhajal mesec. Strmel sem v tihe samote nebes in zemlje. In zdajci se mi je tudi začelo dremati. Misli so se mi zbledle in sem imel čudno sanjo. Zdelo se mi je, da stojim neskončno visoko prav pod obokom božjega neba. Znad oboka pa se mi je zdelo, da slišim čuden pomenek, in sem bolj uganil, kako je neki in kdo govori. Svetca božja, sveto-gorski Materi za stražo ob stran na-malana, sem menil v sanjah, slišati. Rekel je Janez Krstitelj in prav po domače je povedal: »Samo dobrot Jo prosijo, da bi jo pa ljubili in ji podobni postati hoteli, o tem ne slišim preveč!« Ugovarjal je dobrotni sveti Jožei: »Kaj boš, poznam jo. Tisti, ki jo prosijo in so Njene pomoči potrebni, najbolj so ji pri srcu,« »Kdo more to biti?« je vprašal jadljivo sveti Janez. »Ne razumeš?« se je dobrodušno hahljal sveti Jože. »Saj je vendar Mati! Mati vseh mater! Materi pa je tudi Dobrota ime...« To sem mislil čuti v sanjah, ki se niso pretrgale, le prevrgle. Zdajci se mi je zdelo, da se je nebeški svod odprl. In sem videl vso glorijo visokih nebes. Prečudna pesem je šumela v nebeščanih, po latinsko je pela, pa sem si jo vendar zapomnil do zadnje besede in jo tu po naše povem. Prej pa naj še rečem, da sam skoraj ne ločim, ali je pesem hvalnica nebeške Matere ali le ničemurna hvala naših ubogih zemeljskih mater. Naj bo kakor koli! V sanjah sem slišal, v latinski besedi in iz nebes. Moja beseda je človeška. Eno pa menda le pove, resnico, ki bom vanjo verjel do zadnjega diha. Za Bogom častimo Marijo naj-prvo. Za Marijo pa častim po človeško najprvo mater. Pesem, ki jo je v sanjah po latinsko slišal Balant Stanič, po slovensko zaokrožil, na svitlo dal in svojih ljubih šolarjev peti učil. ♦r - -- -- -- -\ I »Bratje in sestre! Pesem zapojmo slavilno temu, kar večno v tem svetu in času, v tem žitju in občutju živi: pesem najlepšega, pesem najvišjega, pesem nesmrtnega, pesem neskončnega v mrtvi minljivosti tega sveta in teh dni) Pesem slavilno zapojmo najvišjemu dobremu v nasl Pesem prve in zadnje lepote v nas, prve in zadnje svetlosti v nas, pesem vse odrešilne ljubezni, pesem nas vseh in za vse, pesem ene skrivnosti: Matere... Matere naše! Vrela življenj, viri ljubezni čistih plamenov svete Vestalke blagoslovljene, Vestalke, vaše ime! V pušči Hagara sahnoča umira, z mrtvimi prsmi dete doji: blagoslovljeno, Hagara, tvoje ime! Ptica Pelikan je svoje grudi razrila, v hrano mladičem kri prelila: blagoslovljeno, pelikan, tvoje imel Matere... v solzah umivajo, nedolžne mučenice težko krivdo očetov in svojih nesrečnih sinov, krhajo srd, lomijo meč, še sovražnim gomilam ljubeče odvetnice, še tujim ranam v smrtni sragi zadnja sladkost... Bratje in sestre! Pesem zapojmo slavilno, temu, kar večno v tem svetu in času, v tem žitju in občutju živi: pesem najlepšega, pesem najvišjega. Pesem iz sanje in zadnje modrosti naš mož... Matere, matere! Troje oznanja in priča vesoljnost Boga: Luč, Lepota, Ljubav! Luč Njegovo? — Imamo nebo! Lepoto božjo? — Imamo zemljo! Ljubezen nebes? — Mati zrcali jo!... Bratje in sestre! Pesem slavilno zapojmo, pesem najvišjega, pesem najlepšega, pesem iz sanje in zadnje modrosti vseh mož! Pesem, ki sama sebi odpeva, sama sebe razodeva in kakor Bog sam sama sebe slavi: Mati! To sem slišal, jaz skromni učenec ljubljanskega Balanta, jaz Balant Stanič, o materi prepevati sama sveta nebesa, Goriške matere! Na Sveti gori mi je pelo v sanjah. Vaši lepoti, do- broti in ljubezni naj ta pesem živi! Mimo vsega pa: Ave Sancta Mater Maria Goritiensis! Zdrava nebeška Gospa! * Slovenski pisatelji bralcem Janez Jalen: Iskre v temi Milena je objemala z levo roko trdno povezane in pokonci postavljene smuči. Ozrla se je okrog sebe. S postaje so hiteli ljudje. Največ je bilo med njimi mladih deklet, ki so se vračale z dela, od pletilnih strojev po tovarnah. Veselje jim je žarelo z obrazov. Saj jutri so sveti Trije kralji in pojdejo, namesto med volno in stroje, praznično oblečene v cerkev k maši. Smučarja ni bilo nikjer nikogar videti. Izmed množice prijateljev zasnežene zime v gorah sta z Jožam izstopila sama. Mileni je postalo nerodno, podobno kakor v jeseni po maturi, ko je šla z Jožam sama skozi park, se ga držala pod roko in srečala svojega bivšega kateheta. Naglo se je obrnila k Jožu in skoraj zaprosila: »Raje se peljiva naprej in pojdiva na Crni vrh, kamor sva se namenila in kakor sva bila rekla doma.« Joža je prijel Mileno za roko in jo zadržal. Zbal se je, da se dekle ne požene nazaj proti poledenelim stopnicam. Če ji spodrsne, bi jo vlak utegnil potegniti pod kolesje. Naglo je ugotovil: »Ne moreva več. Je že prepozno.« Prav isti hip je stroj zapuhal in potegnil. Izza zaprtih oken smučarskega voza so tovariši in tovarišice pozdravljali z rokami, se jima navihano smejali in jima želeli srečno pot. Podjetno razigran je odzdravljal Joža. Milena je pa nekako prisiljeno dvignila roko in pomahala v slovo. Ovit v gost oblak dima in sopare, je vlak odpeljal navkreber in izginil v predoru. Joža in Milena sta zadela smuči na ramena in odšla s postaje. Bila sta zadnja izmed došlih potnikov. Joža je podvizal, Mileni se pa kar nič ni mudilo. Zaskrbljeno se je ozirala po gorah naokrog. Vrh Triglava so zagrinjali oblaki. Za Babjim zobom v Bohinju je že snežilo. Stol pa je mrko gledal izpod sive kučme. Milena je spet začela pomišljati: »Daleč je na Zelenico. Za dne ne prideva. Kaj, ko bi šla pod Belščico, do kamor drži zvožena pot?« »Bodi no, bodi,« je bil skoraj nejevoljen Joža: »Pod noč vzide polna luna. In midva bova daleč naokrog sama. Ali ni dokaj lepše kakor pa prerivati se med truščem in praznimi pogovori?« »Žeee. Samooo — ?« 1 Obstala sta in si pogledala v oči. Mileno je minila plahost. Jožu se je pa pričelo muditi: »Kar brž si naveživa smuči, da dospeva čimprej v samoto gora.« »No le.« Razvezala sta jermenje in zasadila palice v sneg. Trdo so padle smuči na steptano pot. Sklonila sta se in zategnila stremeni. Kar oba hkrati sta se spet zravnala, podrsala na kratko z vsako smučko zapčred, copotnila še ob tla in se preverila, da čevlji dovolj trdno tiče v jermenju. Odbrzela sta na cesto in prepodila vrano. Lačna je razbrskavala konjske odpadke. Vozila sta vštric in se veselo pomenkovala. Po klancu navzdol je Joža zdrknil naprej. Na zavitem kamnitnem mostu sta postala. Završnica je bobnela pod njima. Voda je vrtela mlinsko kolo in se penila nazaj v globoko strugo. Visoko nad njima so zadoneli ob deske votli koraki. Čuvaj je bil prišel iz predora in je enakomerno stopal prek železniškega mosta. Na greben Peči se je pravkar povzpel lovec s puško prek rame. Milena je kakor sama sebi povedala: »Čudno se pne v tej tesni življenje iz globine v višavo.« Onkraj mosta sta zavila s ceste ob vodi navzgor. Trdo zvožena pot je postala kaj kmalu prestrma. Pred žago sta morala smuči odvezati in iti peš po klancu navzgor. Zgoraj se je odprla pred njima poševno viseča planjava. Kraj poti so vodile smučine prek nje. Joža in Milena sta se jih razveselila. Zadrsala sta v nje, se kaj kmalu ogrela in pozabila na mrzel veter, ki je vlekel s Stola navzdol. Jez, ki ustavlja Završnico Ilustriral J. Beranek, v jezerce, je bil okovan v led. Za krajem zamrznjeno, na sredi pa talno jezerce, se je oziralo proti mračnemu nebu kakor zaskrbljeno veliko oko. Joža in Milena sta dospela z odprtega sveta v odraščajoč gozd. Drevje ni bilo gosto pa tudi visoko ne. Veje smrek so se nizko upogibale. Težil jih je sneg, ki je bil na debelo primrznil na temnozeleno igličevje. V široko razraščeni gabri je počivkavala jata kalinov. Po oprsju živordeči samčki so se kaj dobro ločili od skromneje oblečenih samičk. Drobni ptički so se obešali na konce vejic in luščili z debelimi kljuni seme iz porumenelih gabric. Smučarja sta jih preplašila. Preleteli so se v smrečje onkraj Završnice in pričeli znova stikati za hrano. Ne, ni se še poslavljal dan in gozd se je še bolj razredčil, pa se je vendar hitro temnilo. Pusto sivi oblaki so legali vedno niže na zemljo. Iz njih so priplesale prve redke snežinke. Mileno je spet zaskrbelo: »Nič prida se nama ne obeta.« »Malo snega. Prava reč.« Joža je brezskrbno zamahnil s Palico- 3 ■ .' ■:; :r:s£ 11 / SŽ »Pozna bosta in sneg vama bo zapadel...« Na poti pred njima se je oglasil zvonec. Izza ovinka je pripeljal v jarem navezan zastaven cikast vol na vlačulje naložene hlade. Z zadnjimi konci je les drsal po tleh. »Dober večer!« je pozdravil voznik, močan fant. »Bog daj!« »Sta namenjena na Zelenico, kaj?« »Seveda.« »Pozna bosta in sneg vama bo zapadel. Kar vilo vaju bo.« »Bova že zmogla. Sva vajena.« »Pa srečno pot! Hejs!« Fant je zavihtel bič in pognal vola. »Si slišal, Joža,« je opozorila Milena čez čas, ko voznika, vola in hlodov ni bilo več videti. »Seveda sem. Govoril je, kakor bi hodila peš. Najraje ne zna sam smučati.« »Ali pa. V gorah se gotovo bolj spozna kakor midva. Se mu je kar na obrazu videlo.« Joža ni odgovoril. Samo skomignil je z rameni. Za Žingarsko tesnijo se je začel sneg gosto usipati. Bil je moker in se je prijemal desk. Joža in Milena sta bolj pohitela. Na ovinku pred krniškim mostom sta srečala postarnega drvarja in na pol odraslega fanta. »Kam pa vidva na noč, mlada človeka?« ju je skoraj ukoril resni možak: »Pa inenda nista namenjena v konec Zelenice?« »Sva.« »K listi koči, ki je je bilo prav toliko treba kakor snega o svetem Jakobu? Kaj ljudi je ob nedeljah in praznikih brez maše zavoljo nje. Bodita pametna in obrnita se in pojdita zjutraj k maši, ko so sveti Trije kralji, patroni za modrost. Je bosta še dokaj rabila v življenju. Nadričala se bosta pa lahko do sita čez dan v Rebri.« »Ne kaže se nama vračati. Sedaj je, kar je,« se je nekako zagovarjal Joža. »Kar bo, pa šele bo. Privoščim vama sicer ne. Izuči naj vaju pa le.« Možakar je rjavo pljunil v sneg — žvečil je tobak — se spet težko prestopil in fantu govoril nekaj o ne-vnemarnih starših. Mileno je zapekla vest. Spomnila se je, kako je mami obljubila, da maše ne bo zamudila. Pri Svetem križu bo jutri od snega ogorel župnik, sam poln zdravja kakor pokrajina okrog njega, s pogrgrajočim koroškim naglasom, spet najraje vneto govoril o lepoti božjega stvarstva, nje pa ne bo zraven. Milena je skoraj zaprosila: »Joža! Kaj, ko bi se res vrnila.« »Bodi no otročja. Veš, da ne.« Onkraj mosta sta kaj kmalu morala smuči spet odvezati. Naglo sta hodila navkreber. Priganjala ju je čimdalje bolj gosta tema. Sneg se je oprijemal obleke. Govorila sta kaj malo. Je imel vsak dovolj opravka s svojimi lastnimi mislimi. Milena je opazila, da je tudi Joža pričelo skrbeti. Naravnost po poti navzdol je priskakljalo dvoje srn. Prestrašili sta se, za hip obstali in odskočili v goščo. Noge so postajale čimdalje težje. Milena je udarila s peto ob tla in skušala odbiti sneg raz podplat. Ni se ji posrečilo. Z okovano konico na koncu palice je oprostila čevlje neprijetne teže. Isto je storil Joža. Pa kaj, ko je zaleglo samo za kratek čas. »Pot utruja,« je potožila Milena. »Bova kmalu na Jezercih. V planšarski koči se odpočijeva.« Joža je videl, da se je Milena že hudo upehala. Pod Jezerci je pot postala položna. Spet sta mogla nekaj sto korakov daleč smučati. Na neporaščenem, odprtem svetu je bilo še dokaj svetlo. Pregreta od naporne poti in mokra od usipajočega se snega sta se ustavila. »Kaj, če je koča zaklenjena,« je zaskrbelo Mileno. »Ne bo. Vozniki in drvarji se ustavljajo v njej,« je prav vedel Joža, pritisnil na mrzlo kljuko in odprl duri. Znotraj je bilo temno. »Ne vidim nikamor stopiti. Posveti!« je zaprosila Milena. Joža je otipal v zunanjem žepu nahrbtnika svetilko. Žarnica je komaj zabrlela. Spomnil se je, da je na Jesenicah mislil kupiti novo baterijo, v Žirovnici je pa pozabil. Hkrati se je tudi domislil, da mu je že včeraj pohajal v prižigalniku bencin. Zavedel se je, da utegneta z Mileno zaiti v hude ne-prilike, izdati se pa ni maral. Morebiti bo pa le še šlo. Poiskal je v nahrbtniku kratek konec sveče. Res se mu je posrečilo, da jo je prižgal. Kaj bo pa zanaprej — ? Koča je bila vsa v neredu. Po tleh je bilo stlačenega vse polno z obutvijo nanesenega umazanega snega. Belega je bilo samo toliko, kolikor sta ga Joža in Milena otepla raz svojo obleko. Med zidovjem je bilo vlažno mrzlo. Joža je posvetil naokrog. Na razkopanem ležišču je našel nekaj dračja. Dolgo se je trudil, preden se mu je posrečilo zakuriti v mrzel štedilnik. Vsa koča se je bila napolnila z dimom, pa si ni upal Koča je bila vsa v neredu... odpreti vrat, da bi ne ugasnila sveča. Kdo ve, če bi mogel še enkrat ukresati prižigalnik. Milena je sedela na klopi. Dim jo je dušil in ji z.ailival oči s solzami, pa ni marala nič reči. »Imaš ti kaj vžigalic s sabo?« je kakor mimogrede vprašal Joža. »Ne. Saj veš, da ne kadim. In doslej si take stvari vedno oskrboval ti. Kaj pa je?« »O, nič.« Prav takrat je dimnik potegnil. Jožu je kar odleglo. Odrinil je železne kolobarje, da je plamen za silo svetil tudi po koči, svečo je pa ugasnil. Sedaj šele je odprl vrata, stopil čez prag in prinesel veliko kepo čistega snega, da ga stali in zavre čaj. Pristavil je kopat lonček stlačenega snega, pri-dejal še na ogenj in prisedel k Mileni: »Kaj trepečeš, ptička moja, če sem jaz poleg tebe.« Nagnil se je k njej in jo poljubil na ustnice. Čutil je, da mu je dekle, kar nevesto bi jo že smel imenovati, poljub komaj komaj in le nerada vrnila. »Nič se ne boj! Odpočiješ se in okrepčaš. Potem se zapodiva v sneg in burjo. V dobri uri boš pa spet prave volje v gorki koči na Zelenici. In sama sebe boš vesela, da si zmogla dokajšnje težave.« »Je že res. Samo g6ri še nisva. Da je ta koča le za spoznanje bolj prijazna, in če bi bilo dovolj kuriva, me ne spraviš do jutra od tod.« Joža se je tesneje pritisnil k Mileni: »Bi bilo tudi meni všeč.« , Milena se je pa odmaknila: »Da se ti ljubi misliti na norčije.« Zunaj je završal veter in se zaletel v duri. Joža je prisluhnil. Nič več ni mogel prikriti zaskrbljenosti. Oddrgnil je oprtnik: »Ne smeva več tratiti časa. Jejva sedaj. Caj popijeva kasneje.« »Saj sem pravila.« Milena je prav razumela fantovo skrb. Kar nič več se ji ni ljubilo. Začelo jo je tudi zebsti v noge. Na Joževo prigovarjanje je zaužila nekaj grižljajev prigrizka. Veter se je oglašal čimdalje bolj pogosto in vedno močneje. Ob brleči sveči sta naglo popila čaj, pogasila ogenj in stopila iz na pol ogrete koče v mrzel snežni metež. Koj za kočo je zmanjkalo zvožene poti. Kljub dokajšnji strmini sta morala spet navezati smuči. Samim nogam se je pregloboko vdiralo. Joža je vozil naprej. Gore naokrog, Stol in Begunjščica, Vrtača in Srednji vrh, ki bi jih ob jasnem vremenu čudovito obsevala polna luna, so bile zavite v oblake in zastiral jih je gosto padajoči sneg. Dolino je osvetljevala le medla svetloba. Joža je videl komaj nekaj sežnjev predse. Razločiti pa ni mogel vzpetin in globeli. Zanašati se je mogel samo na smuči, kar je z njima otipal. Previdno se je pomikal naprej in venomer opozarjal Mileno, naj pazi. Kaj, če kam zdrkne in si zvije ali celo zlomi nogo. Za prvo silo bi ji že pomagal, saj bo skoraj dokončal medicino. Samo — kako naj jo sam spravi k ljudem, ki bi ji naprej pomogli. Pa naj je še tako pazil, je večkrat omahnil v sneg in Milena za njim prav tako. »Joža! Kaj, če zaideva?« Mileni je glas zatrepetal. »Ne moreva. Pot drži vedno po dnu doline, obe pobočji sta pa strmi. Z zavezanimi očmi bi našel kočo.« »Ti že. Jaz pa —. Še nazaj bi komaj znala.« »Ne skrbi po nepotrebnem. Saj sem vendar jaz s teboj.« »Dokler si,« je hotela odgovoriti Milena, pa ji je spet spodrsnilo, da je padla v sneg. Vstajala je težko kakor danes še nikoli ne. Misel, kaj bo, če se Jožu kaj pripeti, ji je jemala moč. Sama ga sploh nikamor ne more spraviti. Še ljudi bi ne znala iti klicat. In četudi bi se ji posrečilo, bi Joža medtem zmrznil. Najraje bi pa zmrznila oba. Kar gotovo bi o pravem času ne bilo žive duše mimo, ko je tdko vreme in jutri praznik. Mileni je bilo žal, da nista ostala v zanemarjeni koči na Jezercih. Bi že kako prebila noč. V Bukovi peči je pričelo grmeti, kakor bi se bil razbil močan slap čez visoko skalo. Pod Peričnikom in Savico buči podobno. Joža in Milena sta obstala in prisluhnila. Oba je spreletela groza. Zaprlo jima je besedo. Šele, ko je hrup utihnil, je mogla Milena vprašati: »Kaj je bilo?« Joža ni maral Milene še bolj oplašiti. Previdno se je ognil jasnemu odgovoru: »Znabiti je burja zadivjala prek skalovja.« »Meni se pa zdi, da se plazovi trgajo.« Mileni so se začela tresti kolena. »Četudi bi se, naju ne bodo dosegli.« Joža je sodil kar prav. Trdno pa ni bil preverjen in glas njegov ni bil prepričevalen. »O Bog, kam si naju zapeljal. Saj sem vedela.« Mileni je šlo na jok. »Ne obupuj vendar, ko treba ni. Skoraj bova pri lovskih kočah. Tam se oddahneva.« Joža je bil kar nejevoljen. Čeprav se je strmina dvigala, sta hitela vedno bolj. Sneg se je spremenil v droben pršič. Veter ga je v kolobarjih vrtil, ga otresal raz drevje in ga metal v obraz. Joža si je venomer brisal očala. Pa kaj, ko ni nič izdalo. Upehana in vsa zasnežena sta se ustavila pod napuščem gosposke lovske koče. Milena se ni utegnila oddahniti. Nestrpno je pričela trkati na vrata. Najprej na rahlo, potem pa vedno bolj trdo. Joža od početka ni vedel, kaj dekle hoče. Šele čez nekaj minut se je spreumel: »Kaj misliš, da boš koga priklicala?« »Lahko ga.« »Zastonj upaš.« »Kaj ti veš,« je trmoglavila Milena. »Kvečjemu bi utegnil biti kdo izmed lovcev v njih koči. Pa komaj.« Joža je zadrsal po na pol zapadli gazi proti manjši koči. In je trkal in klical, oglasil se pa nihče ni. Milena je stala v zavetju za vogalom. Tenko je vlekla na ušesa. »Tiho!« je naenkrat opozorila Joža: »Mislim, da nekdo vstaja.« Joža je vedel, da se dekle moti, pa se je naredil, kakor bi tudi on poslušal, kdaj se kdo oglasi. Nič in nič. Nazadnje je tudi Milena uvidela, da zastonj upa. Iz strahu pred nadaljnjo potjo je postala drzna. Nasvetovala je: »Udriva v kočo! Nihče nama ne more zameriti. Kasneje se opravičiva in storjeno škodo poravnava.« »S cepinom bi morebiti uspel. S palicami pa niti poskušati ni vredno. Kvečjemu zlomim .jih lahko in naju spravim še v večjo nepriliko.« Milena ni mogla ugovarjati. Sprevidela je, da ima Joža prav. Nikakor se pa ni mogla sprijazniti z mislijo, da bo treba iti še naprej, še dlje od ljudi. Napore bi že še prenesla. Samo — kaj če se Joža ponesreči. Domislila si je: »Vrniva se nazaj na Jezerca.« Joža bi pristal na dekletovo zahtevo, čeprav bi morala skoraj vso pot nazaj pregaziti. Pa se je bal, da se mu ne bo posrečilo zakuriti ognja. Noč bi morala prečuti v mrazu in temi. Je pa že bolj prav, da gresta naprej, četudi hodita dve, tri ure. Da ni mogoče in ni mogoče vrniti se; je dopovedoval Mileni, ki je venomer svojo tiščala. »Pa ostaniva do svita v tem zasilnem zavetju,« se je uprla nadaljnji poti. Veter se je zaletaval v kočo, pobiral sneg raz streho in ga nasipal v zatišje okrog Joža in Milene. »Morava naprej, duša draga. Še zamesti naju utegne. Ce le ne bo šlo, pa ostaneva v spodnji pastirski koči. Pol ure ni več do nje. Vsaj pred vetrom bova varna.« Pa jo je pregovoril. Pot je bila strma in naporna. Pribijala sta smuči v sneg, stopicala po strani, hodila po gosje in se kaj počasi pomikala vedno više naprej. Na Spodnji ogelnici sta oba hkrati kakor otrdela obstala. Tik nad njima je v Macesnovcu zagrmelo, kakor bi se Begunjščica podirala. Plaz, ki se je bil odtrgal, je puhnil močan val zraka še daleč preko njiju. Otresel je sneg raz vse drevje naokrog in ju zasul v gost oblak snega. Hotela je zaklicati, da nikamor več ne more, ko se je oglasil Joža: »Koča!« »Nič hudega ni,< se je prvi oglasil Joža. Milena dolgo ni odgovorila. Od napora in pravkar pre-stanega strahu se je vsa tresla. S trepetajočim glasom je vprašala: »Kaj je še daleč do tiste tvoje pastirske koče?« »Skoraj bova tam. Kar pohitiva.« Joža se je pognal naprej. V naglici je zavozil na zasnežen rušev grm. Smuči so se mu zamedle v veje. Omahnil je in se ves pogreznil v sneg. »Marija pomagaj!« se je prestrašila Milena. Joža ni odgovoril. Premetaval se je v snegu, se skušal S opreti na palici in vstati. Pa mu ni uspelo. »Si si zlomil nogo?« je boječe vprašala Milena. »Ne. Nič se mi ni zgodilo. Samo smuči moram odvezati, tako nerodno sem zameden.« »Naj ti pomagam?« »Ostani, kjer si,« je brž posvaril fant dekle. V Macesnu je spet zahrumelo. Spodbodlo je Joža, da je bil hitro spet nared. Sedaj ni več prikrival Mileni, da se mudi. Zaklical ji je: »Brž za mano in pazi, da ne padeš!« »Bom.« Zagnala sta se navkreber. Svetlo je bilo komaj toliko, da sta se videla izogibati grmovju in drevju. Z Zelenice navzdol je metlo sneg. Ostro je rezal v obraz. Lica so skelela. Mileni je bilo srce, da je čutila vsak utrip v grlu. Že je hotela zaklicati, da nikamor več ne more, pa se je prav isti hip oglasil Joža: »Koča.« »Hvala Bogu!« Vrata niti zaprta niso bila. Veter jih je premikal sem in tja. Vsakokrat so zacvilile v tečajih. Joža je nekaj zagodrnjal o brezobzirnih smučarjih, ki poznajo samo sami sebe in puste za sabo vse vnemar kakor svinja govno. Milena je bila medtem smuči že odvezala in jih prislonila k steni. Joža se je pa obotavljal. »Kaj razmišljaš?« »V kočo je nanesenega dokaj snega.« »Naj bo. Naprej ne grem za vse na svetu ne,« se je odločno ustavila Milena. V resnici sta Joža veliko bolj skrbela luč in ogenj kakor pa sneg. Sneg bi navsezadnje, četudi z rokami, zmetal čez prag. Sedeti pa vso noč v temi in na mrzlem in še na mokrem povrh. Naka. Sam bi že prebil. Kako bo pa prestajala Milena — ? Joža je zamikalo, da bi pokadil cigareto. Pa si ni upal tvegati. Bo že kasneje kadil, če se mu posreči prižgati svečo. V koči je bilo temno kakor v rogu. Svetilka je umirala. Bolj je otipal kakor pa videl, da zadnja stran ognjišča in nekaj tal za njim ni zasneženih. Mileno je privedel za roko na kopno mesto, in da naj sede, ji je rekel. Sam pa je z nogo razbrskal sneg izpred praga in zaprl vrata. Sedaj —? Vzel je iz žepa konček sveče in jo držal pripravljeno, da jo hitro prižge. Iskre na prižigalniku so ukresale droben plamenček. Joža se je razveselil. Njegovo upanje je bilo pa kaj kratko. Preden je mogel prižgati zmrzel stenj, je plamenček ugasnil. »Na, sedaj pa imava,« je Jožu ušla beseda. »Kaj pa je?« je hotela vedeti Milena. »Nič ni.« In kakor bi hotel zgrda prisiliti prižigalnik, naj se vname, je začel naglo vrteti kolesce. Iskre so sršele v njegovih rokah, stenj pa ni hotel zaplemeneti. Milena je slišala skozi temo, da Joža od nejevolje kar piha: »Ne bodi nepočakan. Segrej prižigalnik, da izhlapi bencin, pa se bo vnel.« »Grejem vraga že od Jezerc naprej, skoraj na srcu, bi rekel, pa noče.« Joža ni mogel več prikrivati jeze. »Kadil bi rad, kajne?« »Ah, kaj kadil. Zavoljo cigaret me ne bo konec.« »Tudi tema naju ne bo snedla. Zakuriti pa tako ne moreva, ko ni drvd.< Milena je govorila mirno. Je bila kar zadovoljna, da je vsaj v varnem zavetju in pod streho. »Kurivo bi že poiskal, če bi gorela svetilka.« »Zakaj si pa oboje pozabil,« je oponesla Milena. »Pozabil, pozabil, kaj sem nalašč,« je zrastel Joža. »Kar oteplje naj se nama. Zakaj pa nisva šla na Črni vrh.« »Prekleto —!« Mileni je bilo koj žal izrečenih besedi. Ni pomislila, da ga utegne še bolj razdražiti. Ne. Takega se doslej še nikoli ni pokazal. Burja, gorenjska. Zavedela se je, da mu ne sme reči prav nobene več navzkriž. In kasneje, če bo kdaj njegova žena — seveda bo, saj se imata rada — bo morala tudi marsikdaj obmolkniti, če bo hotela imeti mir pri hiši. Njegovo ponašanje ji je bilo navsezadnje celo všeč, pa sama ni vedela zakaj. Zaželela si je, da bi bil tik pri njej. Skoraj zaprosila je: »Joža! Smuči in palice postavi v kočo.« »Po čemu? Jih ne bo nihče vzel. Še lisjak v takem vremenu ne pride iz lisičine.« Še vedno se je razburjal. Da ga pomiri, mu je pritrdila: »Imaš prav. Pusti vse skupaj in sem k meni pridi.« Joža je spet pričel kresati iskre, da bi vsaj malo videl. Počasi je pritapal na zadnjo stran ognjišča. Mileni je poskušal posvetiti v obraz: »Te zebe?« »Ne,« je odkimala Milena. »Menda te ni strah?« »Še manj.« »Kaj pa —?« »Nič,« ga je prekinila Milena, ga objela in poljubila. »Lej, kako me ima rada, jaz jo pa spravim v take zadrege,« se je domislil Joža. Pričel se je opravičevati: »Milena! Ne smeš zameriti —« »Ne govoriva več o tem.« Milena se je tesno pritisnila k fantu. Dolgo sta molčala. Zunaj je žvižgal veter in sejal sneg. V Bukovi peči, v Macesnovcu in Vajnešu in v Srednjem vrhu so se trgali plazovi. Burja se je zaletela v streho, da je zaškripalo sleme. Iztrgala je tudi dekle in fanta vsakega iz svojih misli. Kakor bi se bal, da se utegne koča podreti, je Joža spet pričel kresati iskre. »V noge me zebe,« je potožila Milena. »Tudi meni postaja hladno. Požirek žganja naju poživi.« Joža je poiskal v temi stekleničko, ponudil Mileni in pil tudi sam. Potem sta se prijela za roke in začela cepetati z nogami, kakor bi mela proso. Ogrela sta se in oba postala boljše volje. Spet sta sedla na ognjišče. »Čudno. Zavonjalo mi je po kadilu, kakor bi kdo blizu nekje kadil v čast svetim Trem kraljem,« se je oglasila Milena v temo. »Odsev lepih spominov je to,< je skušal razložiti Joža: »Če bi bila pa ti mala deklica, bi ti pa) pojasnil ta pojav z lepo pravljico. Recimo — kako palčki pokade in pokrope na vse tri božiče svoje skrite kočice in za zadnjega zaznamujejo vrata s črkami svetih treh modrih, G + M + B Letnice pa nič ne napišejo, ko se nič ne starajo in nič ne umirajo.« »No, daj, povej, svoji mali deklici,« je zaprosila Milena. »Poskusim.« Joža je obmolknil. Čez čas pa — rožni venec bi medtem lahko zmolila — je pa začel pripovedovati: »Metka in Janček sta bila oba dobrih staršev otroka. Rada sta se imela in vedno sta tičala skupaj. Hudobna nista bila, razposajena pa prav precej. Na sneg sta bila vsa iprtva. Če sta le mogla, sta naskrivaj ušla sankat se. Na delopust k svetim Trem kraljem je Janček Metko speljal na hude klance v gozdu. Deklica se je obotavljala, Janček je pa le silil in silil. Hotel je biti z Metko sam in ni maral, da bi ju kdo opazoval, še manj, da bi ga kdo poslušal, ko ji razloži, kako in kaj. Otroka sta se zaverovala v sankanje. Zajel ju je snežni metež in prehitela noč. Zašla sta. Upehana in preplašena sta pritavala v zavetje starih košatih smrek in našla ob dokajšnji skali nekaj pedi kopnjave. Janček je silil naprej. Metka pa ni nikamor več hotela. Pozno zvečer sta zavohala vonj kadila. Najprej deklica, za njo pa tudi fantek. Janček je pobral svetlikajoč se trhel drver. Posvetil je v lisičini podobno jamo pod skalo, od koder je prihajal vonj kadila. Zagledal je pol pedi visokega možica, ki je pisal na vrata nizke kočice: g + m + b Palček je bil gotovo precej zabit in se v šoli ni mogel naučiti velikih črk. Janček je dregnil Metko in ji molče pokazal, kam naj gleda. Otrokoma je kar sapa zastala. Še dihati si nista upala. V tišini zavetja sta zaslišala tenak pogovor. ,Dobro sem ju speljal. Pred našo kočo čepita in zebe ju,' se je pohvalil palček, ki je prej pisal s kredo na vrata. ,Zakaj si zagrešil tako porednost?' je karajoče vprašal z nizkim glasom drug palček. Gotovo je bil kralj. ,Zaslužila sta. Odkritosrčna nista bila doma.’ ,Žeee —. Pa če zmrzneta,1 je bil hud kralj. ,Naj. Ju nič škoda ni, neubogljivcev,* je privoščil pol-pedicelj. ,Kaj ti veš, tepček. Kakor rojena sta drug za drugega in ko odrasteta, si bosta mož in žena in bosta imela veliko otrok v slavo božjo in v rast svojega rodu. Kar brž mi steci po srne, da bodo grele deklico in dečka, dokler ju ne najdejo.* Pogovor je utihnil, palčki pa so zapeli pesmico. Metka in Janček sta se stisnila drug k drugemu. Še sta videla, kako je stara srna pripeljala svoja na pol odrasla mladiča. Vsi trije so legli poleg njiju. Janček in Metka sta kmalu zaspala. Svitalo se je že, ko sta se otroka zbudila. Po gozdu so se razlegali zategli klici: ,Janček! Metka!' ,Tukaj sva,‘ se je oglasil Janček. Prihitel je oče, pritekli še drugi. Nič nista bila tepena otroka; še ošteli ju niso. Morala sta pa iti oba še za praznik k maši. Kasneje sta Janček in Metka res postala mož in žena. Imela sta deset otrok. Včasih je trda predla za življenje. Pa tistih starih smrek pri palčkovi skali gospodar Janez, nekdanji Janček, ni maral posekati, čeprav so ga vsi opozarjali, da so že davno dorasle. Še sedaj stoje, če se niso podrle same od sebe.« Joža je obmolknil. In veter zunaj je potihnil. Prva je spet spregovorila Milena: >Ali bi ne bilo lepo, če bi bilo tudi najinima prvima otrokoma ime Metka in Janček. V spomin na nocojšnjo noč.« >Tak si prav razumela pravljico?« »Sem.« Spet so se zakresale iskre na prižigalniku. Bledo so osvetlile dvoje mladih obrazov. Milena • je položila Jožu roko na rame: »Ne trudi se po nepotrebnem. Dovolj je, če srca plamene.« Skozi špranje se je pričelo svetlikati. Joža in Milena sta stopila pred kočo. Snežilo ni več. V koncu Zelenice je bilo pa že popolnoma jasno. »Veš kaj, Milena,« se je razvnel Joža: »Ti kar tu počakaj. Jaz pa pojdem v smučarsko kočo po vžigalice.« »Te ne pustim za vse zaklade zemlje ne.« »V pičli uri bom nazaj. Te je mar strah?« Jožu se je smilila dekle, ki je prezebala. »Mar nisem že dovolj trepetala nocoj zate. Oba hkrati pojdeva od tod.« Milena je položila Jožu roko na rame. Jožu se je kar milo storilo. Ni se mogel več zdržati. Objel je svojo bodočo ženo in jo poljubil. »Na katero stran je sedaj bliže. V Tržič ali na Breznico,« je hotela vedeti Milena. »V Tržič bo malo dlje. Pot je pa lepša.« »In ni tako samotna. In v Tržiču so smučark v cerkvi vajeni, na Breznici bi me pa vse zijalo.« Preden se je jasnina pomaknila do Bukove peči, sta Joža in Milena že spet drsela na smučih po Zelenici navzgor. Polna luna je obsevala zasneženo drevje in gore, Begunjščico na desni, Vrtačo, ki na Koroško meji, pa na levi. Milena se ni več bala za Joža, zase pa še manj. Kar vedela je, da se jima ne bo pripetila najmanjša nezgoda. V koči sta se ogrela, okrepčala in odpočila. Zjutraj, ko so drobni ptički prileteli pobirat zrnje v krmilnico pred kočo, sta se Joža in Milena spustila v plaz nad Sveto Ano. Drugim smučarjem se je zdelo, da se jima silno mudi. In se jima tudii je, saj sta hotela dobiti v Tržiču še celo mašo. Prišla sta pravi čas. V cerkvi se sicer nista rinila v ospredje, pa sta le vzbudila nekaj radovednosti. Parani namreč niso bili vajeni, da bi gosposka smučarka v cerkvi ves čas pobožno molila in bi je fant poleg nje prav nič ne motil. jiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiii«iiiiii"iiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiii^ 1 Silvin Sardenko: f Delavčev Betlehem VI drugi jasli stšvlte za vsako leto sproti; jaz hranim žive Jaselce vsak dan v podstrešnem koti. Dva davna trudna potnika od mesta zapuščena: stanujeva v predmestju tam In jaz In moja žena. Novorojenček najin, ah! ubog na bratce gleda; bi zibelko mu zibali, da jo Ima, seveda. Pa kaj bi vam našteval vse! Naj eno rečem k vsemu: Pri nas je vse do slamice prav kakor v Betlehemu. Le enega: Le modrih ni z darovi od nikoder. Da eden vsaj bi k nam prišel, ki bil tako bi moder! Stanko Majcen: To je najbrže moje poslednje pismo. Zdravnik pravi, da je bolje in da se bom spomladi mogla že preseliti na verando. Obljublja mi veliko noč in binkošti in še snidenje z otroki... Razumem ga tako, da je to zbol jšanje pred koncem. Tisto živahnejše vzplapolanje sveče, preden ugasne ... Dobro mi je in prav čudim se, kako lahko mi bo umreti. Lahko? Kakor vsak dan je vstopil Gospod nekako o pol petih, ozrl se na polico, kjer spravljam pošto od otrok, in ko se je preveril, da je še vse, kakor je bilo, in da ne leži nič novega na tem kupu zaprašenih papirjev, je sedel na zofo, prekrižal koleni in iztegnil levo roko po slonilu. Ravno sem ga hotela vprašati, kaj je novega v soseski, ko mi je presekal željo in besedo na jeziku: »Pripravi se.. .< »Moj Gospod in moj Bog, pripravljena sem že vso zimo. Potrkalo je — saj veš, kako potrka pri ženah, ki so stare nad sedemdeset let in bolne za neozdravno boleznijo — saj veš, kako potrka na duri, na čelo, na spomin... In pri meni je potrkalo že okrog Martinovega.* »Pripravi se...« »Gospod moj, prijatelj moj, ali se ti zdi, da še nisem pripravljena dovolj? Prebrala sem svoje življenje, listje svojega življenja, to nično perjičje, kakor natrebimo solato v skledo na zanikrni njivi. Kedaj že sem bila to storila! Prazna je ta žetev, omleden okus jedi, dokler je ne začiniš z vsem, s čimer treba. Življenje mi je bilo neusmiljeno vsakdanje, izmed tisoč življenj eno, kakor ga je živela in ga še živi ta in ona... Računi so tu, dobri Gospod, tam v zvezkih jih imaš, samo odpri: .Majnik. Prejela 996 kr.; plačala obresti od dolga, stanarino, hranarino za dva dijaka v mestu, strežnici... ostane..In če se hočeš potruditi, Gospod, in pregledati, koliko smo od prvega do zadnjega v mesecu zajedli, zapili, pokurili, zaživeli... samo preglej tisto pusto vrsto številk in njih vsoto, kar verjel boš, da je račun točen, še preden si računal za menoj. Taki gospodinjski zvezki so točni do najmanjših malenkosti. Nihče jih ne pregleduje; mož ne utegne, pa tudi noče, ne ljubi se mu in zaupa mi. Otroci bi debelo pogledali, če bi jih povabila, naj mi pregledajo račune. Smejali bi se, in po pravici bi se smejali. Kaj ima mladost opraviti z računi! In vidiš, brez .revizije knjig in skontracije blagajne' so ti naši gospodinjski zvezki — ne le moj, vsi, prav vsi — vzor točnega seštevanja in odštevanja, pred vsem odštevanja. Ne boš našel v njih pomote niti za vinar. In zdaj te vprašam: Komu me gospodinje prav za prav polagamo račune, če se ne zanimajo zanje niti očetje, niti otroci? Ali sebi? Same bi znale gospodinjiti tudi brez teh zvezkov. Tudi ti ne boš pogledal vanje, vem, in če bi jih odprla pred teboj, zaprl bi jih in me pomiril. Ste pač moški vsi enaki.. .< »Pripravi se .. .c Zares, tako je rekel Gospod že v tretje, in kar verjeti nisem mogla, da čaka na odgovor. »Mar sem ti še kaj dolžna, preprosta slovenska mati, Gospod vseh gospodov?« Ponavljam, da ne bo nepotrebnega ugibanja ali krčnega umišljanja: Moj gost sedi na otomani, kakor sem že rekla, prekrižanih kolen, z levo roko iztegnjeno po slonilu in me gleda. Ni mi lahko opisati ta pogled. Znana sva si že dolgo vrsto let, in odkar sem, mati, oropana otrok, obsojena, da sama preživim poslednje dni svojega življenja na krpi zemlje, ki sem na nji spoznala moža in rodila otroke, mi je on edini stalni znanec, do konca zvesti prijatelj in drug v urah, ki so pač tem daljše, čim višja je starost. Ni se zgodilo, da se ne bi bila umela, niti ne da bi bila govorila drug mimo drugega. Če si kedaj naletel na spovednika, ki ti s prvo besedo odpre srce — niti ne potrka nanj, kar odpre ga — tak mož je moj prijatelj na otomani. Vendar mu je roka mila, kretnja blaga, in če bi vprašanje bolelo, raje reče: ,Pa jutri, če te danes boli... Jutri ne bo bolelo.1 In tako sedi, nikomur v napoto, sam sebi ravno še toliko potreben, da se odnese drugam, sebe in svoja vprašanja, kadar mu je dovolj, meni pa v neizmerno uteho... Zdravnik ga gleda nekoliko po strani, ker se mu zdi, da mu je tekmec. Potolažila sem ga in zdaj se več ne vznemirja. Ne moreta biti tekmeca Zdravnik in zdravnik; zdravnik otiplje žilo, obtrka rebra in pogleda v razne posode, potem pa se mu namršči obraz, in kakor se je naučil od svojih učiteljev, pove nekaj ugodnega, nekaj tolažilnega, najde v skupku znakov upanje za zboljšanje kakršno že bodi... Bog ž njim in z vsemi priprošnjiki njegovega stanu! Ko bom mrtva, me ne bo treba več tešiti, tako si misli in potrpi, verni sin Eskulapov ... Gost na otomani pa je drugačen človek. Bolezen ga ne zanima, steklenke in praški na nočni omari so mu v dolgčas, in če bi mu jela čitati recepte, bi nemara še zadremal. Če se pohvalim, da sem dobra, skomizgne z rameni, če potožim, da mi je hudo, se nasmehne vedro, kot češ, kaj veš, čemu ti bolezen, morda se ti kuha v njej druga mladost... Ostro se pošali, kadar obupujem. Nad čim? vpraša in vprašanju sledi dolg pogled. O teh pogledih sem hotela govoriti... Glavo nagne po strani, vejice se mu dvignejo, in kakor da bi zaklical na dno šume, v davno preteklost, v globino let... tako postavi predte spomin življenja, pogled na življenjsko pot od prve zavesti pa vse do tega žalostnega stanja, ko si na posteljo priklenjen, in še se zdi, da te sprašuje: Mar ti je bila pot prekratka, ko je niti pregledati ne moreš sama, brez moje pomoči? Tihi prijatelj po pol ure, po uro molčeči, kaj prav za prav hočeš od mene? Zaukazal si, naj se pripravim; po- magaj torej, da bom res pripravljena za tvojo skrivnostno bodočnost, za skrivnost bodočnosti ob tebi... Prijatelj se nasmehne, in kot bi hotel otresti pepel s cigarete v pepelnik — še nikoli ga nisem videla kaditi — se sproži z otomane proti robu mize, skrije pogled in si da opraviti z resami namiznega prta: »Zena, niso še poravnani vsi tvoji računi; hočem ti dobro in rad bi, da jih poravnaš tu, kjer se računi poravnavajo; tam jih ne boš več mogla.« Pa začnimo, dem, in se še sama vzpnem na postelji, kolikor morem, da bi ga bolje videla in da bi nama tekel razgovor brez sence nesporazuma ali nejasnosti. »Otroke si ljubila bolj, kakor je po božjem načrtu dovoljeno.« »Lastne?« »Da, lastne, saj tujih nisi ljubila bolj, kakor jih ljubi vsak tujec.« »V materinje telo je poleg rodilnih delov vsajena tolika ljubezen do potomcev, da je podobna že ljubosumju; in taka tudi biti mora. Življenje otrok in matere z otroki je borba... ki si jo sam hotel, Gospod, ko si družino ustvaril.« »Ne zamenjuj zaverovanih in zaljubljenih mater s pametnimi ženami. O onih ne govorim, o tebi govorim, ki se nikoli nisi prerekala s pametjo. In vendar si preveč ljubila otroke, oni te niso tako ljubili... Prav zato te niso, ker se jih ti preveč.« »In to mi šteješ v zlo, Gospod? Kaj pa tvoja Mati, kaj pa misliš ti, si li jo ti ljubil bolj, ali je ona tebe bolj ljubila? — Ne pokašljuj, Gospod, odgovori po pravici!« »Ljubila me je, in tudi jaz sem jo ljubil. Toda pred menoj je bila naloga, strahotno težka in odgovorna stvar, in nisem se mogel po nepotrebnem zgubljati v mislih na mater. A kaj je ona imela pred seboj razen mene, razen mojega poslanstva, ki ga je družno z menoj nosila noč in dan, tovorila, vlačila po neznanih potih — in komu v prid? Nasmejanemu človeštvu, ki brez bremena lahkotnega koraka hiti mimo mene, težko obloženega mezga?« »Pa saj je isto tudi z nami, zemskimi materami. Ali je kaj drugače? Naj ti razložim na manjše in najmanjše dele primer prvega, drugega, tretjega sina... tebi, ki ti je vse to znano in si to in tako usodo hotel, da bi je nikoli ne bil?« Gospod je odmahnil z roko, kot češ, res je, kar praviš, nepotrebno je... »Vendar bi ti vest morala očitati, da sta si sinom, prvim, drugim ali tretjim, vseeno, premalo iskala večne sreče, prej sta jo iskala v donosnem poklicu, v .dobri partiji*, v mnogo obetajočih zvezah... Vidiš, in to mi ni po volji.« »Ustvaril si mater, kakor si jo pač ustvaril. Mene nisi vprašal, kakšna naj bo. Imamo jo, tu smo in tvoje smo. Če ti nismo pogodu, sodi nas, obsodi — gospodar si življenja in smrti onstran groba.« »Prehitro se vznemirjaš, saj še nisem rekel zadnje besede. Ali hočeš pred menoj, brez mene stopiti na oni breg?« »Nikar, Gospod, za teboj, s teboj... In če bi mi bilo čakati še pol veka, roditi še sedem sinov in še sedmim sinovom oskrbeti življenje in obstanek in pogoje za borbo. Zakaj, kaj delamo me matere drugega, kakor da pripravljamo borcem areno, v kateri ta pade, drugi zmaga, ta se valja v krvi, oni žanje plosk in slavo...?« »Samo to sem hotel pripomniti tako na splošno, brez kakih posebnih očitkov tebi osebno. Ne želel bi, da me imaš za godrnjača. Jaz — in godrnjač?« »Ne, ne, Gospod, godrnjač nisi bil nikoli. Kar sem jih okusila in užila, širin srca in svobod vesti — vse je bilo od tebe. Možje, naši možje, niso taki. Zase so širokogrudni, nam merijo platno na centimetre ...« »In vendar sem moral to pripomniti, ker bi sicer slepa odšla na oni svet. Matere po navadi slepe hodijo skozi življenje. In treba jim je — čeprav oprezno — odpreti oči vsaj v zadnjem trenutku. Moraš namreč vedeti, da samo z odprtimi očmi moreš na oni breg. Slepe, ti ne bi svetoval, da prebredeš tok...« »Pa ali sem že tako blizu, Gospod?« »čisto blizu. Lesketa se že valovje, ki loči ta breg od onega.« »Samo kje?« »Tu, glej, tu ...« »In zdaj — na tem mestu — zahtevaš od mene, da se odrečem otrok in njih usode, da jih s sebe slečem in odidem naga v tvoje kraljestvo?« »Ne, žena, nisem tako mislil. Preburna si. Ugovarjal sem, čemur je bilo ugovarjati treba. Ze mogoče, da nisi razumela in nikoli razumela ne boš... Zadovoljen sem, če sem v tebi zbudil dvom, strah, pomisleke, da li si ravnala prav. Kaj več komaj morem zahtevati od mater.« »In tako je zdaj vse dobro?« »Dobro ni, toda dobro naj bi bilo, če naj ...« »Kaj, ,če naj*...? Ugibaš, ali naj se me usmiliš do konca ali ne, vsaj tako se zdi...« »Do konca da se te usmilim: kako to misliš, žena?« »Mislim, da sem si zaslužila nebesa, vsaj zadnji kot v nebesih, tam nekje blizu kuhinje ali shrambe...« »Ni kuhinj, ni shramb v svetih dvorih mojega Očeta... pa kaj za to, saj boš videla, kako prebivamo. Gre mi samo za to, da si česa nepotrebnega ne domišljuješ. Matere so brez izjeme domišljave.« »Gospod, če zdajle ne nehaš s tem svojim spraševanjem, pokličem za pričo tvojo sveto Mater!« »Da, tudi jaz sem imel mater...« »Imel si jo, in kakšno mater! Nič odvečna ti ni bila v svoji skrbi za kruh in mleko, obleko in podplate, suho ležišče in neprepusten krov. Nič preveč ni skrbela, da bi ti bilo v mrazu gorko, v vročini hladno in zlasti da bi imel s čim omočiti jezik, kadar je zapihal — tudi tebi — sa-mum življenja iz puščave .. .< »Res je, ves .preveč*, kar ga je bilo, sem sprejel hvaležno, še Bog, da ga je imela kje vzeti.« »In kje je jemala?« »To veš ti bolje od mene... No, pa končajva. Saj si ti želela razgovora in zabave z menoj, ne jaz; prihajam zaradi tebe in tvojih želja. —- Samoto ti preganjam, mra-kove krotim pred smrtjo .. .< »Malo prestrog si... Sam si sin in bi že lahko bil drugačen...« »Oprosti.. .< »... Ali si segel po moji roki, ali želiš česa drugega? S čim naj ti postrežem?« »Samo roko mi daj ...« »Za slovo?« »Ne, za večno življenje...« France Kunstelj: Slike: J. Beranek. Na StopaO Prva hiša je pogorela. So pravili, da je njen lastnik kovač imel s samim hudobcem večkrat opravka, nekajkrat da ga je celo ukanil, ali nazadnje se mu je šla hudoba na ognjišče podelat in ta hip je bila kovačija vsa v ognju, kovača1 pa nikjer več. Pogorišče z zaplato sveta okrog je prevzel neki malinar, Jurman ali kako so mu že rekli, tisti, ki se je priklatil tam z Ogrskega od nekod. Pa ker je mož čez mero moke jemal in kmete pri otrobeh nič kolikrat opeharil, tudi malin ni dolgo ropotal: neke jeseni ga je odnesla povodenj. Jurman je pograbil skrinjico, kjer je skrival svoje krivično prislužene denarce, in izginil iz soseske, nazaj ga ni bilo nikoli več. Vendar je nekaj pustil tisti Jurman za sabo. Ker so se poprej noč in dan razlegale po vasi njegove stope, so ljudje rekali tistemu koncu »Stope« in ime se je držalo tudi ko o stopah ni bilo ne duha ne sluha več. Podrtijo je vzel lectar Gažnik. Pa komaj se je dobro pripravil, da si bajtico za silo pozida, že ga je nanagloma pobrala smrt. Zapustil je sinka edinca — žene nihče ni poznal, če jo je sploh kdaj imel! — nekaj dolga in škatlo lectarije. Sinko — za Zanča so ga klicali — je pospravil tisto pest lectarije, potlej pa hočeš nočeš, čeprav mladec, moral po svetu s trebuhom za kruhom. Najpoprej je služil po gruntih za pastirja in hlapčiča, a pobcu tako delo ni kdo ve kaj dišalo. Ko je v senožeti obračal seno in je sonce ko za stavo žgalo, se mu je stožilo po delavcih, ki so delali v opekarni tam čez vodo. Čez poldne so poležkovali v hladni senci za utami, ko je Zanč v neznosni pripeki komaj dihal, ko je zatulilo, so se dvignili, počasi odšli na delo, na večer je takisto zatulilo, in spet je na mah vse popustilo, delavci so se veselih obrazov usuli iz opekarne, ko se je Zanč še zmeraj sukal okoli sena, ob sobotah so oni stiskali kovance, Zanč nič. Kadar se je gospodar zadrl nadenj: »Lenuh, mrtvilo salamensko, če mi ne boš bolj migal, te bom pri priči zapodil v opekarno blato mečkati!« tedaj je fantu vselej zaigralo v prsih: Hm, da' bi me le! In zanalašč se je obiral, da bi vendarle sprevideli, kako je sit vsega, in da bi ga že lahko spodili v opekarno. Pa tega niso storili. Sam si je moral pomagati. Tako je naslednji teden res pokazal hrbet delu po gruntih in prišel med delavce v opekarno. Malo postrani so ga kajpak sprva gledali, a jih ni imel za kdo ve kaj mar. Komaj je pričakal sobote. To so bili najlepši dnevi. Deval je denar na kupec. Ob letu se je nabrala že čedna vsotica, saj zapravljal Zanč ni, ne popival in kadil kakor drugi, še poštene druščine se je ogibal, da so ga imeli za čudaka vsi od kraja. Ali fant tudi na to ni dosti porajtal. Sčasoma je poplačal dolg, Stope so bile spet njegove, postale so mu prijeten domek. Seveda je imel v butici kopo načrtov, kako si bo ob priliki bajto pozidal, popravil to in ono, postavil še lilevec, kupil kakšno živinče, vsaj kozo, če že kravice ne, da mu bo dajala mleka, kokoške, da mu bodo nesle jajca, nazadnje bi se ogledal še po družici, zakaj čutil je, prebito je Zanč živo čutil, da človeku res ni dobro samemu biti. Štacunarjeva Štefka mu je vselej zaplesala pred očmi, kadar je na to pomislil. Seveda, že iz šole sta se poznala, ona je sedela ravno zraven njega, tako jo je imel rad, ona še bolj njega, kakor se mu je bila nekoč izpovedala, in ko bosta velika, je dejala, se bosta vzela. Nedolžna ljubezen, ali zdaj bo postala resna. Dobro, torej Zanč je zrasel, ona tudi, treba bo reči besedo, kako in kaj — in vse bo šlo, kakor se je bilo že zdavnaj v srcu in glavi spočelo... Ali nesreča nikoli ne praznuje. Kakor da je imela hudoba do ljudi na Stopah še zmeraj svoje pravice — nekega dopoldne je Zanča podsulo, zvrhan vagonček, ki je imel odpeljati iz jame, se je prevagal in zvrnil ravno na Zanča, pa tako nesrečno, da so mislili, da bo po njem. Komaj je še hropel, ko so ga potegnili izpod mastne ilovice. No — pa je le ostal pri življenju; ampak bi bilo bolje, so dejali, da bi se ga Bog usmilil in poklical k sebi, tako se je pa reva martral vse Zavlekel se je k čevljarju Bančarju tam s konca vasi ob potoku... življenje. Ko so ga po nekaj mesecih pripeljali iz bolnišnice, so mu naredili bergle. In te so mu postale odslej zveste opornice za vse žive dni. Telo, čokato, težko, se je obešalo nanje kakor mrtvo, glava mu je bila potlačena globoko med široka ramena, na hrbtu je zrasla grba, ki je tlačila telo k tlom, fant, poprej tako silen, močan, da so pokale kosti, kadar je vzdigoval opeko, je postal slabič, pohabljenec. In kdo bo skrbel zanij, komu naj se revše ponudi v nadlego? In ali res ne bo nikoli več stopil na trdne noge?... Ah, s to grenko mislijo se zlepa ni mogel sprijazniti. Cutarica, tista potovka, ki jo je poznala vsa dolina in ki ni bila nič kaj na dobrem glasu, se ga je usmilila. Prav za prav ne fanta, ampak bajtice, ta ji je padla koj v oči, lepa bajtica, lična za potovko! Sicer si Zanč ni dal dosti opraviti, trikrat na dan mu je skuhala, a velikokrat še tega ne, ko je ni bilo po cele dneve na spregled. Kaj je kazalo Žanču drugega, ženšče je odslovil. In ostal je spet sam. Jel se je zdaj zibati iz bajte, tudi v vas se je privlekel. Včasih je postal na mostu in se razgledoval na vse strani. Kajpada, svet se mu je videl dokaj čuden, od kar ni hodil tod, to je bilo že dolgo. Vse spremenjeno, kamor koli se je ozrl. Še ljudje so se mu zdeli vse drugačni, njihova govorica in obnašanje. Kakor da ga leta in leta ni bilo doma... V druščino tudi zdaj ni zahajal. Pač, k čevljarju Bančarju tam skonca vasi ob potoku se je zavlekel. Sprva poredko, kasneje je pa ondi posedel po cele popoldneve. Ni dosti govoril, Bančar še manj, pa sta se tako najbolj razumela. Včasih sta spregovorila samo o Marinki. To je bila "Ban-čarjeva hčerka, ki je Zanč še nikoli ni videl; ta čas se je zdravila v nekem zavodu za slepce, kakor je pravil Bančar, pa so menda ondi otroka še ob tisti vid pripravili, kolikor ga je še imelo. Kadar je Bančar to povedal, se mu je glas tresel, oči so se mu ovlažile, nič več ni spravil iz sebe, čutiti je bilo, da mu je za dekle hudo bolj ko za vse drugo. Saj je imel še hčere, tri, vse so šle po svetu, tudi sinova Janez in Tomaž, samo Marinka je ostala, na, zdaj so mu pa to naredili. Kdaj si je neki mislil, da bo moral deklo najemati. Ko mu je žena umrla, mu ni bilo hudo. Zdaj pa, ko se je vse tako zasukalo, groza, ti ljubi moj Bog!... Tudi Zanču so se orosile oči, kadar sta o tem govorila. In govorila sta vsako popoldne. Nekoč je pa Zanč kar na lepem obsedel doma. Ljudje so se spogledovali češ, kje je neki danes kruljavi Zanč, ko so vedeli za uro in minuto, kdaj jo je drugekrati mahal skoz vas. Pogledal je tudi Bančar in se čudil. Zanč pa je sedel doma. Kakor da se mu je v duši nekaj utrgalo, vse se mu je spre-vedrilo. Saj je že večkrat o tem sanjal, ali danes je. poskusil svoje sanje uresničiti. Nič, si je dejal in krepko pljunil v roke, primojdunaj da bo šlo! Priskrbel si je potrebno orodje: kladivo, šilo, kopita, vse kakor je videl vsako popoldne pri mojstru Bančarju, in se lotil dela. Po bajti je odmevalo, ko je Zanč razbijal po kopitu, šival, vlekel dreto, mazal, čistil. Zanč je postal čevljar. Najprej je pošil sebi obutalo, potlej se je razvedelo po vasi, da imajo novega čevljarja, in ljudje so začeli njemu nositi. Tak je bil Zanč. A še zmeraj stari samotarec. Žive duše ni bilo zlepa v bajto, kdor je prinesel kaj v delo, se je zmenil kar skoz okno. Sprva mu tudi niso zaupali, zlagoma so se ga privadili. Delal je dobro, računal malo, so dejali, da pol manj ko Bančar, ali bali so se ga kljub temu, posebno mladi svet in ženske. Kajpak, tako je bilo zmeraj: zaznamovanega se boj! Stop so se ogibali ko hudič križa, hudoba se je blizu še zmeraj poredko oglašala, kot so vedeli povedati sosedje, ob spomladanski povodnji da so jo nekateri celo na lastne oči videli, kako se je navedala na slemenu Zančeve bajte. In če se je Zanč s svojimi berglami pokazal na vasi, se mu je otročad s strahom umikala že na daleč. Čudno. Zanču je bilo sprva nerodno, potlej pa hudo. Le zakaj se ga vse tako boji?... Zares, nikogar še ni bilo čez prag. Samo Bančar je ondan vstopil. »Hudirja, lej ga — Zanč?!« se je zadrl nad njim kakor v prikazen. »Od kdaj pa ti meni zaslužek kradeš, a?« »Hm, od kdaj?« je Zanča privzdignilo. Pa ustrašil se ni nič. Saj je vedel, da Bančar ne more biti hud, četudi mu Zanč ni črhnil besedice o tem, kar se je zgodilo zadnje dni v njegovi bajti. Pa bi moral. Ti Zanč čudaški! »Od kdaj?« je zvišal glas in premeril Bančarja od glave do nog, kakor da' ga ni še nikoli videl. »Hihihi!« se je Bančar zasmejal, da se mu je vihal debeli nos. »Hihihi!« se je zasmejal še Zanč. Potlej nista o tem nič več govorila, čeprav sta še dolgo sedela v bajti. Samo o Marinki sta dejala spet besedo. Kakor navadno. Čudaka, prava čudaka. Ko se je v sobo prikradel mrak, je Bančar vstal in šel. Potem je še večkrat prišel k Zanču. Vso zimo je Zanč pridno delal. Vso zimo je mislil na Štefko. To je bila poleg Marinke edina duša, ki so se ob njej ustavljale Zančeve misli. Življenje mu je postajalo lepo kakor sončen zimski dan. Še lepše bo nekoč, ko se bo vrnila iz mesta Marinka. In še lepše, ko bo Zanč ustavil Štefko in jo ogovoril: »Ti, ali se še spomniš, kako sva se rada imela? Zdaj ne smeva tega pozabiti, kajneda, Štefi.. .< 'Na spomlad, ko je bil v trgu glavni semenj, si je Zanč ondi kupil kletko in kanarčka. Da bo malo več življenja v bajti, si je govoril in zadovoljivo pomežiknil v sonce kakor prešeren fantin. Pa se je živalca tesnobne izbe in kletke kar prčcej privadila. Poskušala je cvrčati, kakor jo je Zanč sam učil, nazadnje je že navijala, da je bilo veselje. Bančar mu je zavidal. Kaj bi mu ne. Zunaj je sonce pretrgalo megle, pobralo zadnji sneg, posijalo gorko po vrteh, da je drevje pokazalo popje. Zanč je zažvižgal, tako je znal samo on, rumena kepica v kletki se je tedajci koj zganila, stegnila zvedavo svojo glavico iz perja in zapela in potlej pela, pela neugnano, da je glušilo. Zanču je obstalo kladivo na škrpetu, neznana sila mu je vzela moč, pesem, ki se je drobila iz kletke, ga je vsega prevzemala. Odprl je okno. Zazdelo se mu je, da ga nekaj dviga s stolčka na vegasto mizo, z mize pod strop in še naprej, više in više v svežo nebesno modrino, čokato pohabljeno telo se je levilo, izgubljalo svojo okornost in težo, bergel ni bilo čutiti pod pozduho... Saj je imel ptiče zmeraj rad, že otroku so mu bili sila pri srcu. Kako jih je lovil, nastavljal limanice, ko je pasel po lazih, stikal za gnezdi, poznal vsakega po perju in tudi po glasu, ampak da bi kateri tako ubrano navijal kot tale kanarček, nak, še lišček in čižek se ne moreta z njim kosati. Šele čez dobršen čas se je domislil, da si mora vendar pristaviti za južino, pozno čez poldne je že bilo. Odkrevljal je v kuhinjo, si zakuril in kuhal. Kanarček v sobi pa je še kar naprej neugnano pel. Zanču se je samo smejalo. Počohljal se je po kocinasti bradi. Kajpak, si je zadovoljivo brundal na glas, sam svoj gospodar, to ti je najbolje: nič te ne skrbi, kdaj boš sedel in jedel, komu odrajtal ob mesecu tisto piškavo strežbo, preklemanska Cutarica, ta me je mislila’ opetnajstiti, pa se ji nisem dal, nak, nikoli — no, navsezadnje pa... Glavo je dvignil visoko iznad širokih ramen, iz velikih oči mu je zažarelo, težko neokretno telo se je prešerno zagugalo na dveh berglah. Ha, Zanč je bil veder te dni. Pa še vsak Počohljal se je po kocinasti bradi. dan bolj. žvižgal je, s kanarčkom sta se merila, kdo bo povzel lepši napev. Spomnil se je očeta. Bog mu daj dobro, je mislil. Tudi oče je znal tako lepo žvižgati; ko je na semnjih prodajal lectarijo, ga je vse poznalo, to je tisti Zvižgač, so govorili, ta ti ima najlepša srceta za dekleta, če še ne veste! Zanč je bil ponosen nanj, pa kaj, ko je tako kmalu umrl. Zazrl se je skoz nizko okno. Tedaj mu je težko telo trznilo, žar v očeh se mu je še bolj zaiskril. »Primojdunaj —?« Žvižg se mu je nenadoma utrgal. Tudi kanarček je prejenjal cvrčati. Kakor da je obadva hkrati nekdo preplašil. Zanču je v prsih udarila žila na vso moč. Napel je oči. Saj blizu ni bil privid?... Seveda ne. Tamkaj pod orehom, od mosta sem, je zavila. V živordeči jopici. Čisti zares. Štefka. Štacunarjeva Štefka. Še enkrat se je stegnil v okno in divje izbuljil oči. Pa ta hip se je dekle izgubilo nekje za plotom ob sosedovem vrtu. Po cesti je priropotal prazen voz. Markovčev Tine je počil z bičem, da sta konja poskakovala ko nora. Potlej se je dvignil za vozom oblak prahu. Zanč se je sesedel na stolček. Kri mu je še zmeraj udarjala po žilah, saj jo je slišal. In dozdevalo se mu je še zmeraj, da se okno pozibava sem in tja, da se oreh tam skonca vrta obrača, rdeča jopica se pa pobliskava med plotom... Ko se je zvečer zaril v posteljo, mu je srce v širokih prsih še kar naprej razbijalo ko težko kladivo ob stene. Potegnil je mrtve noge k životu, čisto k prsim, kakor da ga je zeblo. Pa ga ni. Samo tako neznansko lagodje ga je obhajalo, da se je telo samo od sebe krčilo v klobko in se kopalo v mehkobnih občutjih. Štefka je še zmeraj stala pod orehom in njena rdeča jopica se je bleščala v soncu. »Kaj jo je neki privabilo na ta konec?« se je Zanč spraševal. »Hihihi, nemara žvižganje; ti, kanarček moj, ali veš, Štefko sva priklicala, hihihi.« Tako se mu je smejalo v sanjah vso noč. Sredi noči je nenadoma vrgel odejo s sebe in vstal. Nečesa se je> domislil. Njegova bajta je bila tako sirotna. Brez vsega. Tiste bore malo ropotije kot je bilo, v kuhinji nekaj posod po policah, v hiši omara s polomljenim krilom, v njej nekaj cunj, drugega nič. Za samotarja dovolj. To že, ampak če pride semkaj še kdo, dekle, recimo ženska, potlej je videti vse strašansko prazno, te stene, kako so gole, mrtvaške. In kot tamkajle, brez križa, še križa ni v hiši, ta je lepa!... Pa je spet legel. Jutri, koj jutri bo začel z delom, kajpak, vsaj križ v hiši. In res, komaj je dobro zasinilo jutro, je bil Zanč že v drvarnici. Dvoje polenc je poiskal, ju obrezal v palički, potlej pa lepo pribil eno čez drugo v križ. Tako. Križ je posadil v k3t nad mizo. Vsaj za prvo silo, nekaj spomina mora biti, si je govoril. Potem je sklenil roke, jih stisnil na prsi in pomolil. Kakor v počastitev križa, seveda. Tako molijo duhovniki v cerkvi na veliki petek, ko razgrinjajo križ. Začuda sproščeno mu je vrela molitev iz duše. Kanarček v kletki je zacvrčal. Nemara je tudi živalca občutila, kako se je bajta ta hip spremenila, da je postala vse bolj domača. Da, križ v kotu, to je bilo tisto, kar je izpolnilo veliko praznino. Križ... Potem pa še kaj — stene so bile kljub temu še vse gole, prazne. Kakšno podobo bi si umislil, da ne bo tako dolgočasno. Kajpak, stopil bo v trg in kaj kupil, če ne bo predrago, okvir si bo že sam zrezljal, saj Zanč zna vse take reči napraviti. Tako bo bajta res prijazna. Ali bodo zijali, ko bodo prinašali delat, ta in oni se bo stegnil globlje skoz okno, tretji bo že pritisnil na kljuko in stopil noter, ne bodo se Zanča več tako ogibali, nak, nič več. 0, prišla bo blizu tudi ona, tudi Štefka v rdeči jopici, pogledala bo po hiši, vsa zavzeta nad lepoto. 0, ti si pa tič, le kdaj si tako napravil, tako lepo?... Tako bo rekla. Nekdo je stopil po podstenju in potrkal po oknu. »Kaj še dremlješ, he?< Zanč se je glasu ustrašil, čeprav ga je koj prepoznal. Bančar je vstopil. Težak duh je polnil hišo. Zunaj je bil svež sončen dan. Ljudje so hiteli na delo vse križem. Ob potoku so se drli otroci: nekdo je brodil po vodi, temu so se režali, ker je imel desno hlačnico namreč čisto preklano, da se mu je videlo golo bedro, ko se je sklanjal za kapeljni. Čudno — tako zgoden Bančar zlepa ni bil. Navadno ga je prineslo v vas takole proti večeru. In kako je bil molčeč tokrat. Ali Zanč tega ni spazil. Tako je bil zaverovan v svoje sanje. Ah, naj bi že Bančar pogledal tjalele v kot. To je želel. Ali Bančar še sedel ni na klopco kakor drugikrat. »Hm, kako?« je Zanč začel in posadil bergle k steni, da je lahko sedel na stolček. Kadar je tako vprašal, je Bančar koj uganil, da misli na Marinko. Je že imela beseda tak poudarek. »Slabo. Od hudiča slabo.« »Hm, kako?« Kakor da je Zanča nekaj zbodlo v život. Saj tako še ni slišal, da bi Bančar rekel. In njegov obraz še nikoli ni bil tako upadel. Oči je upiral v tla. »Marinka je ob oči...« je izdavil z glasom človeka, ki se lovi za zadnjo rešilno bilko. Tako grozljivo pridržan je bil ta glas, potem ni več spravil iz sebe. Ves se je tresel, iz ust mu je zaudarjalo po žganju, oči je imel krvave, šele zdaj je Zanč spazil, da so res krvave in zmešane, ko sta se za hip spogledala, Nič več nista govorila. Saj je Bančar s tisto besedo vse povedal. Seveda, je vedel Zanč, pisanje je dobil, Marinko bo vzel domov, kakor je bil že nič kolikrat vzel v misel, mu bo vsaj za druščino in ljudje ga ne bodo tako postrani gledali zastran tiste dekle, ko vse vkup ni nič res, Bančar da bi se kdaj spozabil, bežite no, že zavoljo nesreče pri hčeri ne! Tisti večer je Zanč v molitvi mislil tudi na slepo Marinko. Kakšna neki mora biti nesrečnica! Pa v teh letih, ko bi moral deklič uživati največ sreče, Bančar jo je namerjal poro- čiti, nekaj je omenil zadnjič, da je že zbiral ženina zanjo. Zanč Marinke še nikoli ni videl. Seveda, saj ni dolgo tega, kar se je Bančar priselil v sosesko, prav tisti čas, ko se je Zanč ponesrečil, je menda bilo. Ali iz pripovedovanja si je mogel ustvariti natančno sliko o njej: vsa majhna, suhotna, bledična, na, zdaj pa še brez vida, očke so ji ugasnile — ali vendar lepa je bila, tako je menil Zanč, peti je znala, tako so tudi drugi pravili, včasih da jo je vse zavidalo zavoljo krasnega glasu, v cerkvi je vse pridržavalo sapo, kadar se je zaslišalo s kora, da poje Bančarjeva. To je morala zares lepo peti, si je govoril Zanč. In kdaj neki bo prišla domov? Bančar je dejal, da kmalu. Pa je ni bilo. Bančar je od žalosti tiste dni popival, dela se ni pritaknil, saj ga veliko ni bilo, ali vendar, vse je čudno zmajevalo z glavami, češ kaj neki je z mojstrom Bančarjem. Nihče ni vedel, kaj je z njegovo hčerjo, Zanč pa tudi ni črhnil nikomur besede. Saj bi mu pomagal, je dejal Zanč s sočutjem, ampak kako? Ko je bilo pa tudi njemu tako hudo, tudi njemu se je milo storilo, da je le pomislil na slepo Marinko. Ko je nekega popoldne sedel Bančar pri njem, ne da bi kaj zinil, je skušal Zanč pogovor zaobrniti na drugo stran. »Nič ne vidiš pri meni spremembe?« Bančar se je okrenil, pa lesenega križa v kotu nad mizo ni opazil. Zanč mu ga je moral pokazati z berglo. »Hm,« je zamrmral Bančar, ker je pač moral nekaj reči. Potem so mu kalne oči spet obvisele na tleh. Tišina je bedela nad njima. Kanarček v kletki ob oknu je skril glavico v perje in zadremal. »Še kaj bo potreba razobesiti po zidu,« je pretrgal tišino Zanč. »Kakšno podobo. Tako prazno je vse okoli.« »Podobo? Hm — ne beli si glave, jaz ti jih privlečem, kolikor hočeš. Pa še dosti čedne so.« To je povedal Bančar, kakor da je že čakal na Zančeve besede. Šele zdaj se je zganil. »Ti? Saj jih menda sam rabiš?« »Nič.« še tisto uro mu je Bančar prinesel pet podob. Kar pet. Kam bo z njimi! Zanč si ni mogel misliti, da je vzel Bančar vse tako zares. Gledal je zdaj podobe... >Tukaj jih imaš. Da ti jih razstavim, čakaj, na!« In Bančar je vse podobe postavil drugo zraven druge ob steni. Dve sta se zdeli Žanču znani, namreč tista svetega Janeza Krstnika, brez šipe, in ona svetega Štefana, ki so ga Judje kamenjali, vsa v živih barvah, rdeča kri se je bleščala v soncu, svetnik je pa zrl, ves vdan v trpljenje, proti odprtim nebesom. Potem sta bili še dve, ki jih Žanč ni poznal, svetega Izidorja, ki je oral leho pa so mu angelci poganjali volič-ka, in svetega Krišpina in Krišpinijana; Bančar mu je dopovedal, da sta to njuna patrona, kajpak, zavetnika čevljarjev. Nazadnje je posadil Bančar zraven še manjšo, ki je predstavljala žensko v svetlozeleni halji in s krožnikom pred sabo, na njem pa dvoje oči, bila je Lucija. Te se je držala plesnoba, Bančar je obrisal z rokavom po zgornjem robu, pa pod plesnobo se je držalo še nekaj ali je pa bilo platno že preperelo, se ni videlo. Sveta Lucija — ali ni čudna svetnica? Kajpak, je pojasnjeval Bančar, za oči je priprošnjica, za bolne oči... Pa se Zanč ni spomnil na Marinko. Gledal je zdaj podobe, ki so stale prislonjene ob zidu in jih je božal pramen poznega popoldanskega sonca, ki se je spenjal skoz zaprto okno, zdaj spet Baačarja. Sam ni vedel, kaj bi dejal. Kakor da sanja. Ali se je pa Bančarju zmešalo. Za božjo voljo vendar, saj ni mislil, da bi mu on pomagal, saj je omenil samo zato podobe, ker ni imel druge besede na jeziku. Na, zdaj pa Bančar pride in mu prinese ... »Kako?« se je lovil in gledal v Bančar ja, ki je pravkar prijel za kljuko. »Koliko dolgujem?« »Nič.« Premislil se je, spustil je kljuko in sedel za peč. Noč se je poveznila nad vas. Ropotanje voz in pok bičev in glasno govorjenje hlapcev na potoku je potihnilo, samo psi so lajali v vzhajajočo luno. Dolgo v noč sta čepela v temačni bajti. Tiho, brez besed. Pa kakor da sta se vse razumela. Bila sta istih misli. In kadar se je odkašljal Bančar, se je moral še Zanč. Čudaka. Čez dolgo časa, nemara je kazala ura že čez polnoč, se je Bančar presedel, za1 njim še Zanč, pa so mu ob tem bergle zdrknile na tla, da je votlo zadonelo po hiši. »Zdaj bi se morala možiti,« je jecljal Bančar pritajeno, z ubitim glasom. Mislil je na hčer. »Možiti, kakor se možijo Kramarjevega Tilna mlajša, štacunarjeva, Petričkova. Vse njenih let. Ona pa ne...« Nizki glas se mu je pretrgal in trdo zadonel v gluho temo. Potem je posvetil mesec izza oblaka, medle, pošastne sence so se vzpele po hiši. »Kako — štacunarjevih katera?« ga je Zanč ustavil. Bančar je zasmrkal. Tak možak, včasih se je tepel s fantini na vasi, pa je tudi marsikoga podrl, vse se je ustrašilo, kadar je pokazal pest, zdaj pa, na, tako se je spremenil, čisto ga je hrusta razmehčalo. Šel je v se po sapo in kakor da mu je nadložno, zamrmral: »Tista, ki je vse norelo za njo, saj veš — Štefa. Dve sta še pred njo, pa ju ni čakala, se ji je menda mudilo.« Zanča je privzdignilo. »Katerega jemlje?« je zajecljal zbegano. »Katerega? Res nič ne veš, kaj se po vasi godi? Markov-čevega. To je že stara pesem.« Zanč bi rad še nekaj vprašal. Iskal je za besedo, pa zaman. V vroči glavi se mu je motovililo vse polno misli, potem se mu je vse vkup zamajalo in zaplesalo pred njim, vse: sence po podu, hiša, Bančar, ki je smrčal zraven njega na klopi, tiste svetniške podobe, ki jih ni bilo razločiti iz temine, vse. In molk, ki se je vanj pogrezal, ga je dušil. Tedaj so vrata rezko zaškripala. Zanča je streslo. Kdo je švignil mimo? Sence? Hudoba, nemara strah ali spomin ali kaj? Ne — Bančar je stopil v noč. Zanč je napel oči. Sence, ki jih je risal mesec po stenah in po podnicali, so izginile neznano kam. Zanča je stresel mraz. Nemara ni prav slišal. Nemara se je Bančar zarekel. Kako, Štefka da bi se spozabila —? Meglilo se mu je pred očmi, ledena zona ga je zgrabila za prsi, zahlipal je in noro zakrilil z rokami po temi, kakor da išče bergle, da bi se nanje oprl. Potem je nekaj udarilo ob stolček in klop. Težko telo se je zrušilo ob peči na tla kakor trhlen hrast, ki je kljuboval zadnjemu viharju, potem se pa predal, ko je butnilo vanj z vso močjo. Sklonil se je in potunknil srajco v vodo. Skoz okno je silil jutranji svit. Zanč si je pomel trudne oči in pogledal v jutro. Dve noči sta šli mimo, ne da bi jih prespal. Saj mu ni dalo. V glavi ga je bolelo, v prsih mu je vrelo, šele to uro mu je odleglo. Bil je sila utrujen, kakor da je z berglami prehodil neznansko dolgo in naporno pot. Da, ta hip se mu je sprevedrilo v duši. Milost, ki jo je poslal Bog vedi kdo, ga je obsijala. Vrglo ga je s postelje, da sam ni vedel, kdaj. Ko se je oblekel, je odkrevljal, gnan od neke tajne sile, ki mu je prestavljala bergle in vlekla težino telesa za sabo, k potoku. Oslonil je bergle ob škarpo. V duši mu je pelo. Zdaj ni bil več podoben staremu Zanču, ki ga je predsinočnjim vrglo po tleh, pa saj ni vedel kaij je bilo, nemara sama hudoba, tista, ki je pretentavala svoj čas tistega kovača in malinarja Jurmana. Z obraza so mu izginile poteze zaskrbljenosti, žalosti in groze, preko lic se mu je razlila otroška milina. Sklonil se je in potunknil srajco v vodo. Opral jo bo. To je storil samo dvakrat v letu, za velike praznike. Danes pa spet. Kakor da bo jutrišnji dan največji praznik. Srajco je prepral, z milom zmencal, spet spral, potem pa ožmel in jo nesel obesit čez tramič v drvarnici. Tako. Zatem je privlekel iz skrinje še zakmašno obleko, da se bo prezračila. Te ni nosil, odkar je bil pohabljen. Kaj jo bo moči zdaj obleči? Hlače že, suknjič bolj stežka, seveda, ko pa grbe poprej še ni bilo n,a hrbtu, suknjič bo verjetno pretesen. Iz skrinje je vzel tudi čižme. Lani si jih je naredil, obul za veliko noč, potlej nič več. Držal se jih je samo prah, blata nič. Ko jih je zbrisal, jih je še namazal in spet zdrgnil, da so se svetili kakor ogledalo. Ali glavno se je šele pričelo, ko se je Žanč spravil nad hišo. Najpoprej je vso čevljarsko ropotijo, orodje in druge reči pometal v zaboj, del zaboj na mizo, stolček in klopco tudi, postavil k prvemu kotu škaf, nanosil vanj z loncem vode, prinesel še žakljevinasto cunjo, sirkovo krtačo in milo, prislonil bergle k mizi in se vrgel na prazna tla. Ribati je jel. Nak, Zanč ni bil kar tako, vse je znal, samo bolj poredko se je lotil takih opravil. Kajpada, vse mora biti počejeno, poribano, prezračeno, tudi kuhinja in veža, pometeno po drvarnici, po podstenju krog in krog bajte, za Stope bo jutri praznik, kakršnega še niso bile deležne. Ko je Žanč drgnil po podnicah s trdo krtačo, neprenehoma, na vso sapo kakor za stavo, da se je glasen šumot trgal od tal, se odganjal v stene in strop in spet nazaj, je kanarček v kletki cvrčal na vse grlo, kakor da je vedel, da gospodarju dobro dene malce popevanja pri napornem delu. Sonce je posijalo naravnost v hišo in pregnalo iz kotov zatohlost, duh po vlagi, plesnobi in preperelem usnju. Tako osvežena bajta še ni bila, odkar je stala. Ko se je pod že čez in čez dodobra presušil, se je Zanč še nečesa spomnil. Kaj s podobami, ki jih je bil prinesel Bamčar? Tudi če se je mož šalil, vseeno bo Žanč podobe razobesil. Vsaj zn jutri. Saj potlej jih lahko koj sname in spravi v tisti zaboj. Vsaj jutri naj bi krasile hišo, tako bo lepo, ah, da, tako lepo... Res, najprej je podobe umil, zbrisal, vse drugačne so bile videti zdaj, kakor nove, da bi jih samo gledal in gledal. Pristavil je stolček, se oprl z eno nogo ob berglo, z drugo ob steno in nastavil v zid žebelj ter zabil. Nato še naprej. Pet žebljev. Vseh pet podob je razobesil. Ko so visele tako pribite po stenah, se je vstopil v sredo hiše, oprt v bergle. To pa že! V očeh, ki so božale steno za steno, mu je poigravalo noro veselje. Prav za prav je šele ta trenutek dognal, da so podobe lepe, kakor žive, kakor da je Štefanu kri znova privrela iz ran, zadanih od težkih kamnov, ki so jih lučali v svetnika hudobni Judje, brazde, ki jih je oral sveti Izidor, so prijetno zadišale po svežini sončnega jutra, delavcema Krišpinu in Krišpinijanu se je razpotegnil obraz v še bolj svetniški nasmeh, svetlo-zelena halja svete Lucije se je zganila, kakor da je od nekod zapihljal rahel vetrič. Na tej in oni zraven, ki je predstavljala Janeza Krstnika z ovčko poleg sebe in križem v roki in v obleki iz živalske kože, se je spet in spet ustavilo Žanču oko. Ko je gruntal, kako ju je obesil drugo zraven druge, se je samemu sebi čudil. Pa do jasnega ni mogel priti. Potem pa še leseni križ v kotu. Skoz vas so privriskali fantje. Naborniki, je vedel Zanč. Nekaj jih je po glasu spoznal. Skonca Stop jih je nekaj ustavljalo. Nekdo je zavpil: »Gažnikov Zanč, potrjen h kraljevi gardi za cugsfirerjak Vse se je za njim glasno zakrohotalO. Nekdo je vzdignil tisto: Oblački so rudeči. Pesem se je prisiljeno trgala iz hripavih grl in se izgubljala med bajtami. Zanč se ni menil zanjo. Kakor da je še slišal ni. Ves zbit je že bil od neprestanega dela. V križu ga je zbadalo, v liaa peklo, pa ni imel za mar, krevsal je z berglami iz hiše v kuhinjo, spet nazaj, nič kolikokrat, iz kuhinje v vežo in drvarnico in spet nazaj, ko je nasadil umita okna, se mu je še zmeraj dozdevalo, da še nekaj manjka. Kajpak, kakšno rožo ali kaj zelenja bi kazalo postaviti v lonec na mizo, mizo poriniti na sredo hiše, tako imajo menda pri gospodi doli v trgu, najbrž tudi pri štacunarjevih, seveda, kjer so dekleta, tam mora biti tako. Nič si ni dal dolgo pomišljati. Na vrtu za bajto je raslo nekaj zelenja, grmič španskega bezga in zelenika, ki jo je rajni oče zasadil. Zanč je odlomil nekaj vejic in utrgal nekaj rumenih rož, ki so rasle s sosedovega vrta skoz plot na njegovo, to vendar ni greh, če jih oblomi, ko na njegovo silijo; kaj bi neki! Dišeče rože, to pa že! Posadil jih je nekaj v lonec, škoda, ko ni imel manjšega, tegale bi rabil za kuho; sicer pa samo za jutri bo že prestal brez njega. Tako, zdaj je bila videti njegova hiša prava palača: miza sredi nje, lepo pregrnjena s svežo rjuho, na njej lonec, ovit v bel papir, z rumenimi, lepo dišečimi rožami, nekaj zelenike in vejica španskega bezga, pri mizi pa stolček za Zanča, ne, za nekoga drugega, ki bo prišel, in klopca za Zanča. Še nekaj: tudi za podobe na steni je zataknil nekaj zelenih vejic, največ za ono svetega Janeza Krstnika in svete Lucije, ki sta se mu zdeli najlepši. Škoda, da ni imel še kaj barvanih papirčkov, kakšno lectarijo, kakor je svoj čas oče obešal za podobo, to je bilo neznansko prikupno. Pozno popoldne se je šele oddahnil, si skuhal skromno ju-žino, ali nič kaj mu ni dišalo. Še manj, ko je pri fari začelo zvoniti delopust. Zdaj je pa Zanča privzdigovalo. Zvonilo je kakor za njegov praznik. Kajpada, Zanču za praznik. Nekaterikrat je ponovil v duši sklep, ki ga je bil sinoči skoval; takole bo naredil: poprosil bo Bančarja, da stopi do Štefke, naj pride na Stope. Nič drugega. In ona bo prišla. Brez obotavljanja. Tisto z Markovčevim ne more biti res, čenče, same babje čenče so. Če je pa količkaj res, bo pa Štefka rekla: Ti, Zanči, odpusti, rada te imam in... Ne, saj tega ne bo rekla, ker — no, ker ga ima rada, saj mu je takrat povedala, zdaj si bosta dejala samo besedo, tisto besedo, ki se tako lepo sliši, če jo izgovoriš potiho... Ali bi šel Zanč nemara tudi v cerkev? Kako dolgo že ni bil! Ko je bilo pa reveža zmeraj tako neznansko sram z berglami se pozibavati med praznično oblečenimi ljudmi, otroci so se mu posmejavali in se norčevali iz njegovih mrtvih nog, Žani z mrtvimi nogami! so kazali za njim, nerodno mu je bilo, potem pa hudo, da bi jokal. Samo enkrat je šel k maši, ali ko se mu je to pripetilo, je sklenil: nikoli več! To je bilo že prve dni, ko je prišel dobro iz bolnišnice. Pa da bi se že s kom kaj razumel! Le z Bančarjem, z drugimi v vasi nič, bil je med njimi tujec. Samo Bančar ga je razumel. In samo Ban-čar mu bo rad ustregel, ko ga bo poprosil za jutri popoldne, da bi prišla. Hm, kako bo pogledala, ko bo vse praznično po bajti, zlepa se. ne bo mogla dovolj načuditi, kaj takega še v mestu ni vsak dan videti. Kako se bo čudila Zančevi pridnosti in — ljubezni. Kajpak, ljubezni, saj je bajto preuredil in okrasil samo zaradi nje. Tista noč in drugega pol dne se mu je vleklo ko večnost. Bila je sončna poletna nedelja. Ljudje so prihajali že od druge maše. Zdaj je Zanča zmagalo. Ni mu dalo, da počaka popoldneva. Še enkrat se je vstopil pred ogledalce, prav za prav pred okno, ki mu je služilo za ogledalo, že v tretje si je oslinil goste lase, si jih prečesal v prečo, pod pazduho se mu je cedil pot od tega neznosnega čakanja, da je telo nemirno podrhtevalo, še mrtve noge so se mu tresle, tako okornega se je počutil v novi žametasti obleki, sila težka se mu je zdela, čižmi, lepi, svetili so se, da je jemalo vid, pretesni, vse dopoldne se je vlačil po bajti sem in tja, pa se ni mogel privaditi ne obleke ne obuvala. Nazadnje je zgrabil za bergle in se zavlekel iz bajte. Ves premladen, kakor da mu je deset let vzelo, še velika glava z mokrimi, lepo sčesanimi lasmi se je veselo pozibavala nad širokimi ramami. Kar zavriskal bi. Potrkal je na Bančarjevo okno. Tako sta se zmeraj klicala, tudi če so bila vrata na stežaj odprta. Nič glasu. »Mojster Bančar!« Vse tiho. Okna zaprta. Pa v tej pripeki! Črno lisiast maček se je primuzal skoz odprtino pri vratih, ko je spazil Žančeve bergle, je koj smuknil nazaj v vežo. Ta hip so se odprla vrata. »Ti?« se je Bančar čudil. Saj se je prišleca ustrašil. >Hm — jaz!« " " ■:> ...so bila vrata na stežaj odprta. Spet tiho. Čudno. Kakor da si nista imela kaj povedati. In Bančar — tako nenavadno je donel njegov glas. Obraz mu je bil mrk, neprijazen. Da bi možak rekel vsaj: Lej ga, Žanča, tako prazničnega še nisem videl! Pa ni rekel. Žanč se je nemirno prestopil z berglo, ki je udarila v cementna tla, da je votlo odjeknilo po veži. »Bančar, samo nekaj — samo za nekaj bi te pobaral,« je nastavil Žanč in iskal prave besede, tiste, ki jo je doma nič kolikrat ponovil. »Če bi ti stopil do štacunarjeve Štefe in ji dejal, naj pride popoldne na Stope.« To je povedal s tako umirjenim glasom, da se je sam sebi čudil. »Kako —? Hihihi!?« je Bančar ju ušlo kakor iz navade. Zdaj bi prav za prav moral tudi Žanč prasniti v smeh, saj je storil to vselej, kadar se je Bančar zakrohotal s tistim svojim nizkim glasom. Pa ni. Tokrat se mu je ustavilo. Še enkrat je moral povedati: »Če bi ti stopil...« Bančar se je zresnil. Ali je prav slišal? »Kaj mar ne veš, da so deklino danes oklicali? Kaj pa misliš s punčaro, ko je na oklicih? ...« »Kako?« ga je streslo. Bergla se mu je sama od sebe spodmaknila, da je telo trznilo, kakor da ga je nekdo zbodel v hrbet. Zazijal je v Bančarja kot v prikazen, ki mu jo je poslala sama hodoba. »Na oklicih, seveda. — Pa stopi noter, Žanč!« je vabil Bančar. A Žanč ga ni slišal. Tudi je preslišal, kar je Bančar govoril o Marinki. Vrglo ga je iz veže in ga odneslo mimo Bančarjeve hiše. »Na oklicih?« Ta beseda mu je udarjala na uho kakor da mu nekdo meče žareče železo v glavo. Poganjal se je po cesti, videti je bilo, kakor da mu je nekdo za petami, da ga bo zdaj zdaj zgrabil za vrat in ga treščil ob tla. Čedalje glasneje mu je zvenelo po ušesih: Na oklicih! Ko se je pognal mimo plotu ob orehu, so se zakadili sem od soseda otroci in kažoč na njegove nove čižme, vpili: »Žanču čižmi škripljejo!« Pa otrok ni slišal. Nekdo drug je kričal iz otroških ust, tega se je bal in bežal pred njim. Ko je prikrevsal v bajto, ki je čakala vsa bela in dišeča po svežem cvetju in zelenju, kakor nevesta, ko pričakuje ženina, je divje zatulil v strop. Tako grozno je odjeknilo po bajti. Kakor da mu je počilo srce in se mu je duša odtrgala od pohabljenega telesa. Potem mu je roka segla po loncu rož na pregrajeni mizi, zgrabila lonec in ga treščila po tleh na vso moč, da se je voda razlila na vse strani, črepinje so pa obležale v kotu za pečjo. Žančevo pohabljeno telo je slonelo na stolčku ob mizi. Čez čas je kanarček v kletki ob oknu milo zacvrčal. Njegov podrhtevajoči glasek se je lovil nekje pod stropom. Potem je bilo v bajti na Stopah vse tiho. Kakor v mrtvašnici, ko pri-neso mrliča. Še blesk, ki je ožarjal podobe po stenah, je nenadoma ugasnil. * Ko se je Žanč prebudil, je bil zunaj že dan, čemeren, žalosten, ni bilo videti sonca ko včeraj. Pobral je bergle, ki so ležale križem druga prek druge pod nogami, in poskusil vstati. Vse ga je neznansko bolelo, ko se je oprijel za mizo, je boleče zastokal, v rokah ga je trgalo, grba na hrbtu se mu je zdela dvakrat težja. Strmel je v bele podnice pod sabo in se lovil ko pijan. Tedajci se je domislil včerajšnjega dne. Bila je nedelja, vsa sončna, nekje so kričali otroci, tega se je živo spominjal, videl je tudi Bančarja, ki je zapičil vanj svoje velike oči in se mu čudil, drugega nič več. To je bil grenak spomin, razlil se mu je na dušo in jo obtežil ko še nikoli. In tokrat se je spomnil, da mu je bil Bančar ondan rekel: Štefka se ženi. Včeraj pa: Na oklicih je... Zazdelo se mu je, da se odstira veliko zagrinjalo, ki mu je doslej zastiralo pogled v čudne temine. Resnica je v vsej svoji živosti in krutosti stopala iz daljine in ga trapila, da mu je duša vztrepetala od bridkega spoznanja. »Žanč, otroče negodno!« se mu je porogalo od nekod. »Huuu....« se mu je kot v obupen odgovor utrgalo nekje globoko iz prsi, zatulil je, pa ne več tako grozljivo divje kot včeraj, čeprav je bil občutek bolečine še večji, marveč z glasom človeka, ki so mu stopili na vrat, da ni mogel iztisniti iz sebe poslednjega krika. Da, šele zdaj se mu je jelo jasniti v težki glavi, kako strašne otročarije je počenjal te dni. In nazadnje — le kaj za vraga si je umišljal o Štefki — da bi ga vzela, Žanča da bi vzela, takegale z berglami! Trap, huuu! »Huuu!« je odjeknilo v drugo tako votlo pa obenem tako milo po bajti. Nato še v tretje. Ko si je obrisal z rokavom nove srajce rosne oči, se je okrenil. Pogled mu je zaplaval po bajti. Tedajci se je zgrabil za razboljene prsi. Vse, kar so v tem hipu objele njegove oči, se mu je grozno zastudilo. Prijelo ga je, da bi snel podobe, ki so mu s svojim mrtvim hladom zagomazele po životu, s sten in jih vse skupaj treščil na tla, da bi se razletele na tisoč koscev. Začemu vsa ta neumnost, le kaj, hudimana, se je v soboto toliko gnjavil, trap prebiti! Še kletko s kanarčkom bo snel in zadegal skoz okno naravnost v potok. V tem hipu je potegnil belo rjuho, ki je pokrivala mizo, jo vrgel na tla, mizo porinil z berglo k zidu, se skobacal nanjo in že zgrabil za okvir prve podobe, tiste svetega Janeza Krstnika. Pa ga je nekaj vznemirilo. Kakor da je zaslišal od nekod neznani glas: Ti, kaj počenjaš?! V oknu sta stali dve senci. Žanča je vrglo z mize. Komaj se je ujel, da ni padel Vrata so se odprla. Počasi, kakor da je prihajal tat. Vstopil je Bančar. Za njim pa dekle v svetlordeči jopici. Bila je majhna, bledična, na videz plaha kakor šolarka, Bančarja se je držala za roko. Žanč ju je gledal in čakal, da bo kdo rekel vsaj besedo. Šele čez čas se je Bančar oglasil: »Sva mislila že včeraj priti, pa nisva hotela, saj veš...« Govoril je v pretrganih stavkih, s čisto drugim glasom ko drugekrati, tako se je vsaj Žanču zdelo. Žanč se je prestopil z berglo. Saj ni verjel, da je Bančar pred njim. Ali sanja? In deklica zraven, čigava je neki? »Sva mislila že včeraj — kaj ne poznaš Marinke, moje Marinke?« je spremenil glas, vzdihnil tako milo, da se mu je solza zableščala v kotu desnega očesa, nato pa se ozrl v dekle. »Včeraj so mi jo pripeljali, včeraj.« »Pa nisi povedal prej?« je Žanč vprašal in nepremično zrl v dekle. Seveda je povedal, ampak Žanč včeraj ni slišal. Včeraj, ko je bil tak! »Marinka, da je? Tista Marinka...« »Kajpak, Marinka,« je jecljal Bančar. Šele zdaj je Žanč ugledal slepe oči dekletove. Šele zdaj je verjel, da je to res Bančarjeva hči Marinka, tista, ki je o njej Bančar že tolikrat pravil. Marinka, slepa Marinka. Takle je človek torej, če je slep. Slepega človeka Žane še nikoli ni videl. Tako rad bi pogledal dekletu bliže v motne oči, tako rad bi se popolnoma preveril, kako more to neki biti: nič videti, ne sonca, ne ljudi, ne ceste in hiš in ljudi, nič, samo slišiš vse, nič drugega. Molk je zagrnil vse tri v bajti. Kakor da so čakali drug na drugega, da bodo povzeli besedo. Pa še vzdiha ni bilo čuti. Čudaki, spet stari čudaki! Zrak v bajti je postajal težak, da je kar dušil. Vse je bilo mirno, podobe po stenah, križ v kotu in kletka s kanarčkom, črepinje in rože na tleh zraven peči. Čez čas je pogledal Bančar po stenah. »Hm,« je dejal skoraj boječe, »torej tako si nama pripravil za sprejem! Lepo, Žanč, prav lepo!« To je povedal tako vdano in hvaležno, da se je Žanču milo storilo. Lej ga, podobe njegove podobe so ga zbodle! »Lepo, prav lepo si nama pripravil,« je ponavljal in nepremično zrl v oni dve podobi nad mizo: svetega Janeza Krstnika in svete Lucije. Potem je stegnil roko in pokazal s prstom tjakaj. »Prav tako, Žanč, kakor sem si bil zaželel... Marinka, daj mu roko!« Prijel je slepo dekle za roko in jo popeljal bliže, prav do Žanča. Ta se je nerodno prestopil z berglami, nato pa le segel v ponujano desnico dekletovo. In ko je stisnil mehko roko, mu je kakor splahnela v njegovi široki in težki, tako majhna je bila. Tedajci je začutil, da je nekaj šinilo iz dekletove roke v njegovo in mu zaplalo po vsem telesu, prav v mrtve noge. Prav ta hip se je kanarček v kletki ob oknu zganil in veselo zacvrčal. Kakor v pozdrav svojemu gospodarju. Ko je bil Žanč sam v hiši, je pogledal po stenah. »Saj res,« se je domislil, »moj patron sveti Janez Krstnik in priprošnjica za oči sveta Lucija, priprošnjica za Marinkine Prijel je slepo deklico za roko. oči, oooU Ta misel mu je zavela v duši kakor milost, iz samih nebes poslana. Dolgo so božale njegove oči tisti dve podobi, pokleknil bi najrajši pred njima in ju počastil kakor duhovnik Boga v monštranci. Potlej je vse drugo pospravil, samo podobe je pustil na miru. Preoblekel se je, preobul, opasal delavni predpasnik, porinil mizo na staro mesto, privlekel izpod postelje zaboj z orodjem, nato pa sedel na svoj stolček in jel delati. Spet je bajta oživela, spet je odmevalo s stene v steno in strop staro razbijanje po kopitih, spet je Zanč zažvižgal, tudi kanarček je pel svojo staro pesem, da je glušilo. Zdaj je prišel Bančar z Marinko vsak dan na Stope. Žanč je na vse drugo pozabil, ko ju je ugledal skoz okno. Saj so potem tako malo govorili, včasih po celo popoldne nič, ždeli so drug ob drugem kakor ukleti, ali vendar jim je bilo tako strašno dolgočasno, če se niso videli vsak dan. Nekoč je Bančar rekel: »Zanč, kar k nama bi se preselil.« Ta beseda je izzvenela kot prošnja dobrega prijatelja. Zanč ga je debelo pogledal, potem pa dejal: »Ali pa vidva k meni.t Nihče ni nič rekel na te besede. Samo mislili so si vsi trije enako: kako bi bilo res lepo, takole skupaj živeti na Stopah, Bančar in Zanč bi delala, Marinka bi jim stregla, kolikor bi pač mogla, sicer pa — druščino bi jima delala... Čutiti je bilo, da bi Marinka rada nekaj povedala. Okre-nila je drobno glavo, kakor da išče nekoga, komur bi se zaupala, pa ni iztisnila iz sebe glasu. Nemara jo je bilo sram, nemara se je bala obeh. Mrtve oči so se ji same od 6ebe povetsile. Tiste mrtve oči, brez življenja, ali vendar tako lepe so se zdele Zanču, da bi jih neprestano gledal. Kakor da so mu oči, čeprav mrtve, veliko povedale in mu bodo še veliko govorile, tako je čutil. In zdaj se mu je v prsih vzbujalo novo življenje. Tisto življenje, ki mu ni vedel pravega imena. Koli-krat je že mislil povedati Marinki, kar mu je ležalo na srcu, pa ni mogel. Vsaka beseda se mu je zdela okorna, krhka. In ko je imel v mislih Bančarja, ga je obšlo mehkobno čustvo neke tihe, nedopovedljive hvaležnosti. Pa ne zavoljo podob, ki so še zmeraj visele na stenah, kakor jih je bil tisto soboto obesil, ne, ampak zavoljo nečesa drugega. Saj mu je Bančar prinesel vedrost v dušo. Saj mu je on vrnil tako rekoč življenje. Ali tega ni Zanč nikoli rekel Bančarju. Včasih sta1 bila z Marinko sama, Bančar je šel v *trg po opravkih. Nekoč se je Zanč spomnil, da so pravili, kako je svoj čas Marinka pela. To je bilo že zdavnaj, seveda. Boječe jo je Zanč pobaral: »Marinka, zapoj, če še znaš k Marinka se je presedla na klopci. Nerodno ji je bilo. Saj se ji je bralo na bledikastem obrazu. Otipala se je za rob klopce, kakor da se je zbala, da jo bo kdo napadel. Zanč je v drugo poprosil. Nato je Marinka vzdignila svojo glavico in z mrtvimi očmi iskala v daljo, kakor da je Zanč vzbudil njene, globoko nekje zakopane spomine. Obraz se ji je zvedril, preko lic se je razlila milina nedolžnega otroka, bila je videti ta hip na las podobna svetnici v svetlozeleni halji. Res je zapela. Tisto: Marija z Ogrskega gre... Zanč je pridržal dih. Pesem, pritajena, milodoneča, mu je blažila dušo, da so se mu rosile oči od ginjenosti. Nak, tega si pa ni mislil, da zna slepa Marinka tako lepo peti. In odslej je zmeraj slišal to pesem, še ponoči mu je zvenela po ušesih in mu božala srce in dušo. Marinka mu je morala potem vsak dan zapeti. In vsakič si je Zanč brisal mokre oči. Ta Marinka in njena pesem... Ko je vstopil Bančar, je Marinka kar naprej pela. Prisluhnil je, tudi njemu so se zasolzile oči. Nekaj je mislil reči, pa ni mogel. Tisto namreč, da je deklo odslovil, zdaj bi se zmenili, kakor so mislili. Prav ta hip so se razlegnili zunaj skoz vas glasni vriski. Nato pa ropot težkega voza, ki so ga vlekli okrašeni konji. Balo so vozili. To bi tudi rad povedal Bančar. Balo za šta-cunarjevo Štefo. Za tisto, ki se ji je menda mudilo k poroki, kakor so vedeli povedati. Žanč pa vriskov in ropota, ki se je valil skoz vas, ni nič slišal. Samo Marinko je slišal, ki je spet od kraja začela peti o Mariji z Ogrskega, ki je ni hotel brodnik prepeljati čez vodo na drugi breg. Zanč se je stisnil čisto blizu k Marinki, da je skoraj čutil utrip njenega srca pod zagorelimi prsi, njen dih in njeno misel. Tako gai je prevzela pesem, da so se mu oči povesile, bilo mu je, kakor da sliši angela poleg sebe, in da ta angel vdihava vanj čustva neskončne sreče in ljubezni, doslej zanj nepoznane. In potem se mu je zdelo, da je angel pogledal vanj, se sklonil, mu vzel nerodne bergle in ga dvignil na svoje naročje in ga vroče poljubil na razgreta lica ... Še tisti teden se je Bančar z Marinko preselil na Stope. In Stope so se prebudile iz svojega mrkega sna kakor ob novi pomladi. Z oreha na sosedovem vrtu je padalo listje. Jesen je prinesla mraz, vrtovi so umirali. Bančar in Zanč sta pa še zmeraj neumorno delala, zidala, belila, popravljala bajto na vseh koncih, postavila nazadnje še hlev, šele ko je zapadel sneg, sta odložila vso ropotijo in se zadovoljna oddahnila. Kajpada, bajta je stala pred njima čisto nova. Na večer sta posedela za pečjo, ki jo je slepa Marinka že kurila, in Marinka je morala sesti zraven Zanča, da je zapela. Zanč je v temi poiskal njeno drobno roko, prsti so mu zadrhteli, čutil je, da mu je spolznilo na dlan dekletovo vroče srce. Zaprl je oči, dih mu je zastal, neizmerna radost se mu je prelivala v srce in dušo. Zapadlo je nad meter snega. Vas je kakor izumrla, še otr6k ni bilo nič iz hiš. Na Stopah je pa nekdo žvižgal. Bil je Zanč. Potem se je oglasil še kanarček v kletki. Še tisti predpust sta se Zanč in slepa Marinka zjokala od sreče. Ljudje so se nemalo čudili, ko sta stopila pred oltar dva pohabljenca, dva zaznamovanca. Toda da bi se še kdaj govorilo, da se hodi hudoba jadrat na sleme Zančeve bajte na Stopah, tega ni bilo več čuti. Stanko Janežič: Noši klopotci.. Zaklopotali so klopotci... Lahen vetrič je zaplal čez vrhe, med goricami, zaščebetalo je v trsju, list je podrsal ob list, se vzpel tu in tam, da je izpod njega nasmejano pokukal dozorel grozd, sladko je vzvalovalo razsijano ozračje, kakor v opojni omami. Zacingljalo je tamkaj sanjavo, drhteče, kakor v polsnu. Zaregetalo je budno, izzivajoče. Veselo je zaigralo od vseh strani, zaorglalo je, zaklenkalo, kakor pri veliki maši ob žegnanju. Tako se zbudijo klopotci vsako jesen. V eno samo pesem zazibljejo vse goričke vrhe, pomagajo jim ljudje, brači, in en sam juhe doni do nebes. Martin Vrhovljan je vsako leto razločno zaslišal to pesem domače zemlje, teh svojih klopotcev don, pa naj bi bil na kraju sveta. Zaklicalo je naenkrat in tako na glas, da je moral pustiti vse, kot na ukaz, in se vrniti. Umrl bi drugače v tujini. Takrat je živel za tretjo mejo, za deveto goro je ostal njegov dom. Martin Vrhovljan se je zjokal, ko se je spomnil nanj. Kot otrok, ki so ga v hram zaklenili in ga pustili samega, je v nebogljenosti zaihtel, ko ga je poklicalo prvikrat. Zazvalo ga je vdrugo, glasneje, in zgrabil ga je čemer kot otroka, ki začne besneti po hiši, po vratih razbijati in se na vse pretege dreti. Otrok se končno zmodri. Stolec pristavi k oknu in se spretno kot mačka splazi skozenj. Da je zunaj kaka nevarnost zanj, mu še na misel ne pride, a če mu pride, v silnem hrepenenju po prostosti vsak strah odpodi daleč od sebe. Martin Vrhovljan se je tretjemu klicu mo- ral odzvati. Vedi sam Bog, kako je prešel troje meja, kako se je vzpel preko deveterih gora. Sijalo je sonce vso pot, blesketale so zvezde, iz dalje pa so vabili klopotci tako zvesto, vedno bliže je bil njih glas, zmerom gorkeje je v duši sami pozvanjalo. Močneje je zadišalo grozdje iz goric, vonj mošta se je razlil iz pivnic, gorički vrhovi so zaplesali pred očmi. Martin Vrhovljan je slednjič dospel. Bila pa je noč. In čudno je postalo domačinu v duši, ko je na široko razprl oči in zrl krog sebe samo temo. Prisluhnil je. Molk. Velik, grozoten molk. Le od nekod tiho ječanje, pritajen jok, pojemajoč obupen vzkrik kakor otroka, ki se potaplja v navrhani mlaki. »Kaj, ali nisem doma?« Premeril je gorice po dolgem, počez, bolno opotekaje se. Potrkal je na okno zidanice. »Bože moj, kaj je tod pomrlo vse!« Grozničnost ga je obletavala. Kot da je zašel v podzemeljski svet. Čutil je, kako nekaj pritiska nanj, kako tudi njega že davi, mori. V zanke smrtnih senc se je ves za-plel. Obstal je sredi vrhnje grabice. Močan, visok drog se je navpik dvigal pred njim. »Brat klopotec!« se je v hipu razvnel. »Vsaj ti si živ!« In se je pognal po klinih navzgor. Od bolestnega začudenja je onemel. Klopotca ni bilo nikjer. Natiho, pretresujoče je tedaj v žalnem napevu zaihtelo od nekod: »Naše gorice nič več ne vriskajo ... ker so usahnile trtice vse.« Javkajoče je zajokalo od druge strani: »Naše vasice nič več ne pojejo ... ker so utihnile pesmice vse.« In oglasilo se je od vsepovsod, kot umirajočih čričkov žalostne orglice: »Naši klopotci nič več ne vriskajo ... Naši klopotci nič več ne pojejo ...« Martin Vrhovljan je stal na konici visokega ščapa, široko je imel razprte roke — kakor vetrnice, odpiral je usta, rad bi kričal — kje si, pesem in vrisk! — pa je ostajal ves nem, iz oči so tekle solze, plapolal je z rokami, z vsem životom — bedni klopotec sredi zatrtih goric — tedaj je zgubil ravnotežje, omahnil je naglavički in bridko je zazvenelo, ko je z glavo trdo udaril ob drog. Obležal je na goli rodni zemlji ob zapuščenem ščapu sredi mrtvih goric. STANKO KOCIPER: r\r\ K MATERI v/" DOLENJSKA SLIKA Župnik Marko je končal pridigo: »Preizkušnja je strašna. Satan je zagrabil veliko prgišče zla in ga vrgel na svet. Na naša polja posebej, ker si je naš narod Marijo izbral za Kraljico. — Toda ljubezen Materina je močnejša. Pojdimo k Njej, ki jo Mater kličemo, in vrnila nam bo pregnane, poiskala izgubljene. Dajmo svoje trpljenje v zadostilo za grehe! Odpuščajmo, da nam bo prizaneseno! Posvetimo se Njej, da bomo zaradi sprave — v miru bratje in sestre v kraljestvu ljubezni. Amen.« Roke, ki jih je sklenil, kot da bi hotel vse objeti, so mu omahnile. Zdrsnil je na kolena in molil rožni venec. Po cerkvi, v katero je sonce nasulo zlato razkošje, mu je odgovarjal en sam vzdih. Župnik Marko gleda s prižnice in moli s srcem... — Otroci, ki jim z obrazov in oči sili prestani strah, sklepajo prste, naslanjajo se na obhajilno mizo in nemo zrejo v oltar, kot da jih je mladost pozabila. Balantova Jerica med njimi ima dolgo, za otroka predolgo črno krilo in na glavi črno ruto kot starka. Mater ji je raztrgala granata, ki je potuhnjeno pritulila izza hriba naravnost v hlev, kjer je mati molzla, da bi otroci mleko pili. Potlej je neke noči kovačev Lojz pripeljal iz gozda bradate može, ki so potrkali na okno in zbudili ata. Hoteli so ga imeti s seboj, atek pa ni hotel. Vzeli so ga in za hramom postavili ob hruško. Jerica je skozi okno videla, kako mu je kovačev Lojz posvetil v obraz. Ata je razklenil oči in odprl usta, a glasu ni bilo iz njih. Počilo je — in atek se je prevrnil na obraz. Danes pa Jerica kot starka moli pri obhajilni mizi. Zatrdno danes mnogokaj razume in menda moli za kovačevega Lojza, da bi se vrnil, — da ne bi še v drugi hlev pritulila granata in raztrgala Mecetovo, Brezovarjevo, ali pa Franč-kovo, ali Minkino mamo, ki molze... Potem bi tudi Minka morala nositi mamino črno ruto... Ženska stran je polna. Okorele roke tiščijo molke, polglasno drsijo besede čez stisnjene ustnice. »Koliko sivih las sili izpod rut, koliko sivih las izpod črnih rut naših mater, ki jih niso pobelila leta,« misli župnik Marko. 0, saj klečijo tam kot pod križem Murnova Špela, Gregorjeva Lucija, pa Lokarjeva Mica, Smrekarjeva Julka in Vrabčeva Matilda. Pred letom — prav tako dišeče majniško jutro je bilo kot danes — so prišli vojaki s peresi za klobuki in vzeli njihove sinove. Najboljši so bili. Smrekarjev Jaka je pri velikonočni procesiji nebo nosil! Za pokopališčem so jih postavili k zidu in pet fantov je padlo. Kot da se je zrušilo petero mladih hrastov. Kovačeva Jera se stiska ob škropilniku, kot da sc boji ljudi. Ruto ima potegnjeno na oči, z dlanmi si zakriva lica in vzdihuje. Mati... In kje so drugi, da je moška stran tako prazna? Kje so, da bi petero prvih sobot sprejeli vase Boga ljubezni in sprave? Štiri minule sobote jih ni bilo in danes je peta. Majniška je, da bi Marija zopet pripeljala Ljubezen v spravljena srca, ki jih je očistilo trpljenje in sama smrt. Kje so, da bi sprejeli Ljubezen, ki rane celi? Župnik Marko gleda od vrat navzgor po moški strani. V zadnji klopi sedi berač Jozl. Sive ščetine na obrazu mu sršijo na vse strani kot strnišče po žetvi. Prebira debeli molek, ki ga ima obešenega okoli vratu, in počasi moli za župnikom, da njegov pojoči glas odmeva po cerkvi še dolgo potem, ko so ženske že odmolile. Potem so tri klopi prazne. Vse tri? — Saj res. Plečati Zaplanei so včasih sedeli v njih tako bahato, da je župniku Marku vselej šlo na smeh, kadar jih je pogledal s prižnice. Dobri pa so le bili. Sedaj so nekje na otokih in troje širokih pleč je že izdolbla lakota, da so se sesula. Ej, pa Ločani, kje so, da samo Matevžev oče in Lukin Martin sedita v loških ldopeh? Matevžev oče so palico obesili na klop, da s prsti lahko iščejo jagode na rožnem vencu. Lukinemu Martinu pa zvite, suhe roke trzajo s takšno silo, da mu tudi glava niha in čislo udarja ob sedež. — So to vsi Ločani? Pa jih je vendar včasih bilo preveč za njihove klopi. Tudi ti, ki še vasovali niso nikoli, ki so vedno bili tako ponižni in plahi, — tudi ti so na otokih in za žico kot razbojniki... Potlej bi morali sedeti Graparji. Da, — Graparji... »Ponosni vozniki, kaj ste nam storili,« vzdihne župnik Marko, ko ženske molijo. Ti, ki so včasih prinašali s svojih poti denarja domov, so šli od — doma in zavoljo njih je danes moška stran v cerkvi tako prazna. Zavoljo njih je Balantova Jerica starka v črni ruti. Zavoljo njih je padlo za pokopališkim zidom pet fantov, pet mladih hrastov. Zavoljo njih so klopi Zaplancev prazne in troje Zaplancev zavoljo njih gnoji tujo zemljo. »0, Graparji, težek, pretežek križ ste nam naložili.« V prvih klopeh je nekaj mož. — — Pa — kovača Petra ni? Župniku uide pogled skozi okno. Vidi, kako kovač Peter pod vasjo razpihuje ogenj in potem udarja s kladivom po žarečem železu, da iskre pršijo po kovačnici. Župnika zaboli, kot da ga je kovač Peter udaril po srcu. Umakne oči, zatrepeta in se zazre v zapuščena polja in vinograde. Tudi preko njih je šla smrt s svojim težkim korakom. Le zelene breze s tenkimi vejami segajo k zemlji, da bi s sončnim vetrom zaigrale pesem dolenjskih hribov. Pa je zunaj vse tiho. Tako tiho, da je obup na pol prazne cerkve še bolj tesnoben. »Gospod, je to moja fara? — Gospod, in mojih trideset let dela...? Gospod...« Župnik Marko nasloni čelo na sklenjene roke. Sonce mu plete v sivih laseh odsev starosti. On pa moli, moli... Za Balantovo Jerico in tihi drobiž pred obhajilno mizo, za petero mater in duše njih sinov, za Zaplance in Ločane in — Graparje... »Gospod, naj ne bo zastonj...« Potem se spusti s prižnice in izpred oltarja kliče razbite drobce fare: »Glejte Jagnje božje... glejte, ki odjemlje grehe sveta...!« In nese Boga svojim faranom. Prav na srca jim ga polaga; Balantovi Jerici, Smrekarjevi Julki, kovačevi Jeri, — vsem... Da bi iz njih src v trepetu in želji šel blagoslavljat pregnane in izgubljene — zaradi mrtvih... Potem bere mašo. Srca vseh govorijo preko njegovih ust. Bolečino vseh nosi v srcu, ki je desetletja delilo veselje in skrbi faranov. Živega Boga dviga tako visoko, da ga roke bolijo. Čuti, da duše vseh faranov visijo na beli hostiji. Trepeta stari župnik Marko in vzdihuje: »Vzemi, Gospod... Vzemi, kar je Tvojega! — Pridi, Ljubezen, in odpri srca, zakaj preslabotne so moči Tvojega služabnika. Preveliko je trpljenje. Ne vidimo iz njega naprej. Ti pa si grehe vzel na svojo ljubezen in poslal zveličanje. Gospod, usmili se nas, ki smo si Tvojo Mater za Kraljico izbrali... Vemo, da smo grešili, a slepi smo bili, ker si nam toliko sonca dajal. Oči nam odpri, da spregledamo...« Pade na kolena. S čelom udari na oltar. Po globokih gubah se mu spusti znoj na oči, da se pomeša s solzo in kane v Kri v kelihu. Po maši vzame brevir in gre po vasi. »Hvaljen Jezus,« ga pozdravi Breskvarjev Jožek, ki je šolo pustil, da lahko napravlja voz, ker so France in Jure in Luka v pregnanstvu. Samo po laseh ga pogladi in grlo se mu stisne, ker ne najde tolažbe v besedah... Pri Smolnikovih stara mati vodijo vole. Pri Balan-tovih je dom zapuščen, hlev porušen. Župnik Marko dvigne roko v blagoslov. Med pšenicami se ustavi in poboža mlado zelenje. Tokave cvetijo, da bi bila pot Materina med otroke lepa. Breze nihajo, kot da z rokami krilijo proti nebu, ptiči visoko pod soncem pojejo za Njen prihod. Vse naokoli Jo kliče, da bi zaradi te lepote prinesla spravo po zadostitvi, da bi se preko polj zopet razlil blagoslov v miru. Da bi se očrneli domovi zopet bleščali kot umite golobice med zelenjem polj in bi sreča hvalila — Mater! »Glej, Mati, v trpljenju se Ti posvečamo, da Te v sreči nikoli več ne pozabimo...« * Spokorni zvonček stoka v zvoniku. Za požgane domove, za mrtve, za gladujoče, za izgubljene. Zvoni in vabi — domov... Spokorni zvonček zvoni in kliče k spravni procesiji, Mater prosit za zbegane otroke. Vsi prihajajo. Poklekajo k obhajilni mizi, da bi s Sinom v srcu šli k Materi. Uvrščajo se v procesijo, lovijo jagode na molkih, drhtijo. Iz zvonika kliče tenki glasek zvončka. Trepeta in se meša z vzdihi sirot, zapuščenih in vdov. Samo eno upanje napolnjuje srca. Samo Bog sveti ta dan v temi grozot. Pomika se pred njimi in kaže pot. Zdaj pojdejo k Materi, da ne bodo sami v temi in nesreči. Župnik Marko prinese iz zakristije velik križ. Sonce sije med borovci in brezami in obraz Trpečega se sveti. Ljudje se stresajo. Kot da še nikdar ni bil pred njimi križ tako lep. Gašparjev Miha stegne roke, da bi ga dvignil. »Ne,« se župnik Marko skoraj prestraši. »Ne. — Jaz ga bom nesel...« Dvigne ga proti soncu. Oči mu žarijo. Duša mu odseva skrivnost odrešenja po križu. Objema ga s pogledi, poljublja znamenja ran in šepeta: »Gospod, velik nauk si nam dal. Odpustil si, da bi mi odpuščali. — Ti si ga prvi nosil in na njem umrl da bi Te spoznali. Mi pa smo ga premalo poznali. Zdaj vemo, da nam samo Ti moreš pomagati, če Te zadosti ljubimo. — Gospod, če Ti je prav, še mi naloži let in še večji križ, a odvzemi ga mojim, ki Te spoznavajo...« Toliko moči čuti v sebi! Čuti, kako od težkega lesa prihajajo v njegove stare roke napenjajoče moči. Prsi se mu dvigajo, čelo se mu jasni. Ozre se po ljudeh, da bi jim zaklical: »Pojdimo...« Tedaj pa vidi starikave otroke, kako se bosi drenjajo za njim. Rdečica ga oblije. Križ nasloni na zid in se sezuje. »To pot so naši dedje preromali kleče, ko jih je morila kuga. In Bog jih je uslišal.« Deset ginjenih mož stegne roke, da bi vzelo razpelo. »Pretežko bo za vas, gospod; stari ste...« »Ne. Jaz ga bom nosil, ako je Njemu, ki Ga nosim, prav. Pojdimo...« Po ostrem kamenju se spusti po hribčku navzdol. Otroci poskakujejo za njim. Matevžev oče ob palici lovijo ravnotežje Drgetajoči Lukin Martin se trudi, da bi v trzajočih rokah obdržal čislo, in se opoteka. Berač Jozl s pojočim glasom moli, da prevpila moške, ki so sezuli škornje in jih obesili preko ramen. Balantova Jerica v dolgem črnem krilu in s črno ruto na glavi gre med starkami. toga kot starka. Droben beli rožni venček vrti med prsti in njena neslišna prošnja prevpije zateglo vzdihujočo molitev peterih mater v črnini in prošnjo skrušenih, zapuščenih žena. V vas se je spustila procesija, da med praznimi, tihimi hišami odmeva molitev. Nikogar ni doma. Vsi gredo za križem. Sonce odseva v sivi župnikovi glavi, v pleši Matevževega očeta in v črnih robcih žena. Vasuje pri vseh procesijah, ki se v isti bolesti in isti prošnji pomikajo za križem po vsej drobni slovenski zemlji, da bi k Materi prišle. Zlato božje oko gleda na slovensko zemljo in pravično sodi zlo in dobro. Dolgo smo uživali Ljubezen in pozabljali Nanj, sedaj poizkušamo Pravičnost da bi pot našli. Kdaj jo pač najdemo da nam bo prej prizaneseno? Župnik Marko čuti vse, ki hodijo za njim. Še dvigne križ, še glasneje moli. Zadnja gre kovačeva Jera. Glavo ima sklonjeno, oči solzne. Moli in vzdihuje: »Lojz... Lojz... Vrni ga, Mati...!« Tudi njo sluti župnik Marko. Ko gre mimo kovačnice, obrne sijajoči križ proti očrneli delavnici, kjer se za vrati skriva kovač Peter. Župnik moli: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo ...« Kovač Peter sliši. Globoki župnikov glas mu udarja na srce kot težko kladivo. Nasloni se na zid. Z laktom si zakrije oči in stisne zobe. V ušesih mu zveni odmev molitve, ki se odbija od Balantovega pogorišča in zapuščenih zidov. Srce mu udarja do bolečine, da sope. Ob zidu zdrsne na kolena, krčevito sklene roke. Skozi okno vidi Balantovo Jerico, matere v črnem in ženo, kako molijo: »Odpusti...« Grize si brke in misli: »Kaj naj vam odpusti...?« Potem samo od sebe zastoka v njegovi notranjosti: »Odpusti...!« Župnika vidi kako bos nese križ. »Kaj je storil da nosi križ...?« Sunkoma se dvigne in opoteče ven. S sajastim obrazom, v usnjenem predpasniku in s podvihanimi rokavi zdrvi za procesijo. Mimo vseh ljudi teče k župniku. »Gospod, meni ga dajte...! Naj ga jaz nesem!« Župnik sc samo nasmehne in še trdneje prime križ. Oči dvigne k trpečemu Obrazu, ki ga poljublja sonce, in moli: »Zdrava Marija...« Potlej pa kovač Peter fantu, ki stopa ob njem, vzame rožni venec in glasno nadaljuje: »Ki je za nas težek križ nosil...« Vsi romarji mu odgovarjajo in kovač Peter moli potlej namesto župnika. Za pokopališkim zidom pade Smrekarjeva Julka na kolena. Zemljo poboža in poljubi dlan, ki se je je dotaknila. Procesija se za hip ustavi in moli za petero posekanih mladik. Pri znamenju za vasjo zavijejo med polja in cvetoče sadovnjake, da do temnih gozdov prinesejo molitev. Na robu gozda kovačeva Jera zateglo zavpije: »Lojze... Looojze...« Pri tistem gabru jo je čakal, da mu je hrano nosila. Sedaj ga vidi, kako stoji tam in topo gleda očeta in mater. Stoji kot okamenel in ne gane se, ko gre procesija mimo in moli: »Odpusti...« Stoji in ne sliši molitve Balantove Jerice! Ne sliši želja mimoidočih. — Kot da stoji tam grm... »Lo-ojz...« Kovačeva Jera razprostre roke. Teče proti gozdu in vpije, da med črnimi lesovi odmeva: »Looojz... Looojz... Pojdi še ti na goro! Slišiš...« Med drevjem se opoteka in kliče: »Lo-ojz... Čakaj... — Mati, mati sem... Ne teci! — Vrni se! — Kam bežiš? — Looojz... — Mati...« Zaniha-in pade na obraz. S prsti trga zeleni mah in solze ji močijo lica. Procesija se ustavi, da jo poberejo in zopet vzamejo medse. Glasna molitev se odbija med drevesi, kot da se povrača z obiska pri neposvečenih grobovih. V vejevju se ustavlja, išče in kaplja z listja kot blagoslov na rušo... Za ovinkom se je zaiskrila v soncu cerkev na gori. Vsi padejo na kolena in dvignejo sklenjene roke. »Prosi za nas!« Vzdihujejo in pojejo: »Marija, pomagaj nam vojskini čas, na Tebe ozira se vsak izmed nas. Marija, vse ljudstvo ječi, Marija, pomagaj nam Ti!...« Marija z gore daleč vidi in zaplanske in loške žene s solznimi očmi molijo za svoje: »K njim pojdi, Mati... Tudi nanje ne pozabi, veš...« Še hitreje gredo, da jim znoj zaliva oči. Župnik znova dvigne križ. Ne čuti, da se opotika ob kamenje. Ne vidi, da mu izza nohta na nogi teče kri in se meša s prahom. Visoko drži križ in hiti. V cerkvi pade pred oltar. Do bolečine sklene prste in za vse glasno vzdihne: »Tvoji smo, Mati... Pri Tebi smo...« »Tvoooji...« odmeva po cerkvi. Posveča svoje farane Mariji z gore in na koncu pravi: »Kadar smo zapuščeni, se k Tebi zatekamo... Slabi smo, a Ti nas poznaš in si dobra... Mati... Daj nam ljubezni, da bomo močni! — Vrni nam izgubljene, pripelji izgnane, izbriši sovraštvo s svoje zemlje! Vrni se med nas in ostani med nami! — —« Več ne more. Hlipanje po cerkvi mu duši glas in davi grlo. Zruši se na kolena, z obrazom pade na stopnice in okoli njega vse utihne...---------- Dolge procesije žena v črnih rutah vidi, kako romajo na Slemence, Kurešček, Štifto, na Veselo, Trško in na Žalostno goro. Pa na Sveto in Črno goro... In h Kraljici romajo... Romajo in prosijo... — Za njimi pa gre velik, črn oblak... Moj Jezus, za njimi gre! Grmi in prasketa v njem, ogenj šviga iz njega in ruša se napihuje za grobove. Še toliko grobov! — — Kaj? Da, to je Balantova Jerica. Pa te deklice'v črnih maminih rutah in predolgih črnih krilih? Ta dolga vrsta sirot? Kristus, niso to tudi Pleščeve in Grmove in Hribarjeve deklice? — In ti fantje, ki tam ležijo? Saj so vendar šli v procesiji! To vse še pride, ljubi Jezus?-------------Zdaj gre izza oblaka sonce. Joj, kako je svetlo, kako ščemi v očeh. Zdaj gre dolga, dolga procesija. Na vse slovenske gore gre! Bandera veselo vihrajo in aleluja pojejo. Še od neba odmeva. — Potem se otroci gugajo na vrbovih vejah ob potoku. In na svetlih oknih kipi nagelj in zvonovi pritrkujejo... Fantje gredo skozi vas. Čez ramena se držijo in pojejo... ------« Župnik Marko se nasmehne: »Takrat odpusti svojega služabnika...! —« Cerkev je tiha. Ljudje so že odšli. Le berač Jozl sedi v zadnji klopi in neslišno pregiba ustnice. Župnik Marko si zopet oprta križ. Tiho gre po cerkvi navzdol in ven. Pred vhodom se ustavi in si pomane oči. Potlej si preloži križ na drugo ramo in se počasi spusti v dolino. Vipavska Divja burja, sonce žgoče, vinski grički, rodni hribčki, a nad vsemi skalni Nanos, kakor skrbni oče. To vipavska je dolina: cvetni raj in sončno morje, sadni vrt, ki ga spomladi bela vila orje. Vso dolino ogradili so očaki tisočletni: skalni Nanos, črni Čaven, Javornik priletni. Po vseh holmih spe vasice, cerkve sanjajo v njih krogu; cerkve, polja in vasice čuva Mati v Logu. Naj le divja burja tuli, naj le močne hraste trese, nas Vipavcev iz doline burja ne odnese! Tu ostanemo, kjer zrasfli smo v viharju in vročini, dokler Bog nas ne pokliče k lepši domovini! »k KRST PRI SAVICI ""= Mladi pisatelj romana iz dijaškega življenja »Prebujenja«, Zorko Simčič, se je lotil tudi pisanja libreta Prešernovega Krsta pri Savici. Ni to prvi tak poizkus pri nas. Baje je Krst pri Savici uglasbil (v rokopisu) že Marij Kogoj; ne vem, na čigav libreto. Ob zadnjem razpisu za operne librete so prišli trije libreti na temo Krsta pri Savici: eden, ki se je natančno držal Prešernovega teksta ter ga je samo malo raztegnil; drugi, ki ga je prikrojil na narodnostno noto, kar je vplivalo nasilno, še celo, ker so tudi verzi bili zelo mahedravi; tretji pa je zajel resnično razgibano in dramatsko napeto zgodbo Krsta pri Savici, toda z nekaterimi novimi dramatskimi prijemi, novimi zapleti in razpleti; višek je postavil v boj na Ajdovskem gradcu, kamor je po skrivnih potih spravil tudi dekleta ter duhovnika: in višek ni bil v Krstu, temveč v prizoru, ko Valjhun predre okope v Gradec, pa zadene ob duhovnika, ki s križem v roki varuje slovenske žene v imenu — Boga ljubezni ... Ta libreto je dobil tudi prvo nagrado! Napisala ga je Ruža Petelinova. Zdaj je libreto nekje v Zagrebu, baje rezerviran za komponista Gotovca. Zorko Simčič je napisal libreto prav tako v smislu novega dramatskega zapleta, kar edino more biti pravilno za — dramo. Prešernov Krst je namreč — lirični ep ter je tudi višek obdelan — lirično, ne dramatično, še manj psihološko. Tako je Simčič vzel za osnovo Prešernovo zgodbo, obdelal pa jo po svoje dramatsko, za viške porabil Prešernove prizore in njegove besede ter tudi psihološko pripravil črtomirovo spreobrnjenje. To so dra-matske prednosti tega libreta. Zato pa je moral zamisliti glavarjevega sina Gojmira, ki prinaša v dramo vsaj malo zaznaven dramatski zaplet: kot tekmec črtomirov v ljubezni do Bogomile, obenem pa — kristjan, ki hoče rešiti Slovene s krstom tudi narodno. Njegova predsmrtna arija vpliva tudi psihološko na črtomira, pogana: Glejte, kako umira kristjan z vero v onostranstvo in z odpovedjo! Tako Gojmir pomeni erotični zaplet in psihološki razplet. To pa je poleg Ribičeve hčerke tudi edina oseba, ki jo je ustvaril Simčič in ne Prešeren: toda nujna je za odrsko podobo Prešernove zgodbe. Simčič je razdelil snov v tri dejanja. Prvo dejanje razpade v dve sliki: prva pokaže podobo poganskega češče-nja boginje Žive na Blejskem otoku, preden gredo mladci s črtomirom v boj. Takoj druga slika pa na istem pozorišču kaže čas po! leta kasneje, ko Bogomila že služi Mariji ter v strahu za življenje svojega ljubljenega Črtomira, voditelja poganov v obkoljenem Ajdovskem gradcu, obljubi Devici sveto čistost, če Črtomiru reši življenje. Gojmir pa, ki se je doma izlečil od rane, postane kristjan. Na prošnjo Bogomile, naj pregovori črtomira na vdajo, da reši sebe in druge, se žrtvuje. Odpravi se v Ajdovski gradeč na predvečer napada, da izpolni Bogomilino željo, ne sme pa sporočiti Bogomilinega spreobrnjenja Črtomiru: kajti Bogomila sama mu hoče povedati, da je kristjana. In tu se začne drugo dejanje. V celoti prinašamo prvo sliko. Druga pa se godi že ob Bohinjskem jezeru, kamor se je rešil Črtomir kot edini iz vse posadke, kot zadnji Sloven — pogan. Tretje dejanje prinašamo v celoti razen prvega prizora, kjer govori s črtomirom Bistra, hči Ribiča, ki je šel na Blejski otok poizvedovat po Bogomili in bi se moral že vrniti. Medtem Črtomir sam premišljuje svoj položaj. Upamo, da z objavo teh odlomkov samo ustrežemo stvari, da dobimo vendarle že dober tekst za novo slovensko opero. Saj glasbeniki po njej naravnost hrepene' T. D. II. DEJANJE. Ajdovski gradeč ponoči. Od časa do časa se zabliska in zagrmi. Na okopih je ob bliskih videti Stražarja, ki hodi sem in tja. Prva slika. 1. prizor. ČRTOMIR, STRAŽAR. Stražar:Ah, ta moreči mir! (Pokaže na sedeče.) Zasanjani so vsi... in mislijo na dom . .. Črtomir: To čakanje moreče, ki zrak z nemirom polni krog in krogi Ko vsaj nenehoma bi se borili, da misel druga ne prišla v sreč bi. . . Stražar: Šest mescev moči tla krvava reka in tednov šest sovrag nam vrata seka, da bi premagal nas. Črtomir: A vse zaman! Vzdržali bomo vsi do kaplje zadnje 1 — Ce ne napadejo nas, preden vstane dan, planili sami bomo s silo nadnje ... (Zagrmi in se zabliska.) Poglej si Perunove sile skrivnostne! Pred zlati svoj plug je zapregel oblačne valove, zdaj orje po svodu nebeškem . .. 2e borcev primanjkuje nam in hrane . .. najboljši padli v roke so Morane... Stražar: Nobene ni podpore od nikoder! Celo od Bogomile ... Črtomir: Bledo njeno lice je prikazalo se mi v snu ... O njej nobenega glasu, o njih nobene ni novice ... Stražar: Bogovi k nam bodo prišli to noč! Ze v drugič straža vpije na pomoč! (Odide.) 2. prizor. ČRTOMIR. Črtomir: Ponoči gledal sem na zvezde zlate in nje oči sem videl tam solzeče. Sem videl v snu zelene cvetne trate, čez nje do mene rčke hrepeneče .., Vojvčdo slabega ste izvolili, da brani vas, bogovi, prečastiti! Cez jezero k njej misel le mi sili, ki boginjo ljubezni z venci kiti. Ce ne vzdržim skušnjavi siloviti? Kaj poreko bogovi, Bogomila, ki dan na dan boginji služi zvesto proseč jo, da nje moč bi naklonila nam zmago in obsijala njo — nevesto... Sede in se zamisli. Spomini priplavajo ... Vojaki momljajo melodijo kola iz prvega dejanja. Iz ozadja je slišati glas Bogomile, ki poje: >Nisem tvoja, nisem tvoja.. .« Ko prihiti Stražar, melodija izgine. 3. prizor. PREJŠNJI, STRAŽAR. Stražar (prihiti in s svojim glasom razbije razpoloženje): Hej, Črtomir! Tam na okopih smo prijeli tujca, ki splaziti se hotel v naš je tabor .. . Črtomir: Kaj hoče? Sem ga pripeljite! (Stražar odide.) 4. prizor. PREJŠNJI, GOJMIR. Gojmir (pride tik k Črtomiru in odkrije zagrnjeni obraz). Črtomir: Ti... Gojmir? — Veš, da lice tvoje ni ljubo mi... Kako prihajaš sem? Cernu ti preobleka? Gojmir: S teboj na samem rad bi spregovoril. Črtomir: Pred mojimi ljudmi'skrivnosti ni nobene! A vendar, če že hočeš... (Pomigne Stražarju.) Gojmir: Pozabi stare najine razpore, poslušaj me, kot sluša brata brat! Udaj se, nehaj z bojem brezuspešnimi To prosim te v imenu novega Boga, ki sem spoznal Ga za resnico ... Črtomir: Kaj? Ti — kristjan? Gojmir: Resnico si povedal! Črtomir: Ti... izdajnik! Kako si drzneš pred oči stopiti? Gojmir: Govoril sem z duhovnom. Valjhuna je preprosil, da vam pusti življenje . . . Črtomir: Tako! Ne da si nas samo izdal, zdaj hočeš tujcem biti še za — hlapca! Gojmir: Izdal? — Ti uslne govore, srce pa to taji! Mar nisem se boril? In meč, ki kmalu vzel bi mi življenje, ni tebi bil namenjen? A zdaj, odkar spoznal sem vero pravo, se prazni zdijo mi bogovi naši! Črtomir: Se sramotili hočeš jih? Perun le naj udari! Gojmir: To veš, da vedno mi je do resnice. A v dimu ni je, v kipih je le krhka snov... Mar res veruješ, da v poletu ptice bodočnost svojo vidiš in želje bogov? Črtomir: Ne maram misliti na to! Ne, ne! Naj novi bog prihaja, naj vsi me lukaj zapuste — jaz bil se bom do kraja! Gojmir: Življenje Ivoje mlado . . . Črtomir: Ne maram misliti na to! Ne, ne! Ce padem — naj! Prišel je čas! (Pokaže nase.) Saj o življenju lem ne sme odločati nihče — le jaz! Gojmir: Resnico si govoril! O življenju svojem odločaš ti. A zdaj, povej, kaleri tvojih je bogov ti dal še to pravico, (pokaže na ležeče vojake) da te vse prepustiš Morani?! — — Za le pravice nimašl Črtomir: (Kaj naj storim? Bogovi! Ah, kaj bogovi 1 Kaj bo rekla ona, če zve nekoč, da sem predal se tujcem?) —Da bi predal se tujcem?! Gojmir: Odpri vendar srce besedam mojim! In če bogovi branijo, zaradi ljudstva poslušati me moraš! (Recitativ.) Tujci pod pretvezo, da bodo vero širili, uničili nam bodo ves naš rod. Zato ohrani ga in reši .. . Se mar bojiš, da z vero Krista, upadla rodu našemu bi moč? Črtomir: Ne vem, kaj naj storim! — Tovariše pokličem! — Hej, Stražar! Naj zberejo se vsi! — (Gojmiru) A tebe naj ne vidijo! (Gojmir se umakne za drevesa.) 5. prizor. PREJŠNJI, BREZ GOJMIRA. Rogovi se oglasijo. Vojaki vstajajo in prihajajo iz ozadja. Na več mestih nekdo prižge plamenice. Zbor: Kaj se zgodilo je, kaj pripetilo? Pozna je ura že! Črtomir (stopi na vzvišen prostor): Prišla je ura odločilna, bratje, ko vsi izrekli bomo sklepe svoje! Ničesa več vam vodja ne zakriva: Ne meč, pregnala nas bo sreča kriva. Rrez hrane moči ni se dalj braniti. Kdor se preda, ohrani si življenje, a le, če vero hoče zapustiti... Zbor: Kako si ti se, Črtomir, odločil? Črtomir: Jaz? Jaz ostanem tu, kjer so bogovi! Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi. (Nevihta se bliža, močno je zagrmelo.) S seboj povabim druge vse junake, katerih misli mojim so enake: Sovražnik se podal bo v svoje koče, temna jc noč in stresa grom oblake. Le majhen prostor tja je do goščave, to noč nam jo doseči je mogoče. Zbor: Manj strašna noč je v črnem zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi! 6. prizor. PREJŠNJI, GOJMIR. Gojmir: Poslušajte me vendar, dragi bratje! Črtomir (Se ves prevzet od uspeha govora): Umolkni brž! Besede nimaš več! Zbor: Gojmir! Črtomir: Res! On, ki vabi nas v pogubo! Zbor: Pripašimo si meče vsi krvave! Največ sveta otrokom sliši Slave! Svoboda, boj! In proč z okovi! Tje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti volijo vero in postave! Boj! (Odhajajo in se pripravljajo za boj.) 7. prizor. ČRTOMIR, GOJMIR. Črtomir: Si slišal jih? — Glasovi so zamrli... In misliš res, da ti junaki vrli klonili bodo tujcu svoje glave? Nikdar! Naš rod se dvigne v novi moči. Naj krvavijo, padajo tisoči, iz njih krvi bo zrasel novi rod! Gojmir: Poslušati nihče me noče! — V gozdu čaka te Valjhun z veliko vojsko . . . Črtomir: Ne boš me prestrašil! Zdaj v žilah kipi mi in sami Morani pogledal v oči bi! Bogovi z menoj so in boginja Živa in misel na devo poguma mi vliva. . . Gojmir: (Prisegel sem pri Kristu ...) Črtomir: Kako da le hip sem oklevati mogel! Saj nepremagljivi so naši bogovi! Kot rod v novi moči nekoč bodo vstali. Mi z meči zemlj6 bomo črno zorali, kjer čaka Valjhun nas in tuji sinovi! Kdor dvomi, izdaja in ta naj umre! Zbor (se približuje): Kdor dvomi — izdaja in ta naj umre! 8. prizor. PREJŠNJI, OBOROŽENI VOJAKI. Gojmir: Prav rad brez krivde padem! — Samo, če tebi bodo se oči odprle ... Morane ni in drugo me življenje čaka! Zbor: Kdor dvomi — izdaja in ta naj umre! Gojmir: Glej, dan že ugaša in noč že prihaja objela bo celo zemljo. Noči ne bojim se, saj dolgo ne traja, ko spet mi bo v duši svetlo. • Črtomir: Stražar! Se preden noč na krilih odhiti, pozdravi naj v naročju ga Morana! (Odide.) 9. prizor. PREJŠNJI, BREZ CRTOMIRA. Gojmir (zapre oči): Glej zarja krvava se mi približuje in mehko mi boža srce. Iz dalje uho mi glasove že čuje skrivnostno, vabeče med se . .. (Reminiscenca: »Kako hudo ljubiti je z daljave (Arija Gojmira iz prvega dejanja.) A le najlepše je zaman ljubiti in ne doseči zvezde sred noči, po poti sreče drugim le svetiti, sam v senci stati tih — do konca dni .. . Oj zbogom Bogomila,'sanj kraljica! Zanj šel na pot sem in za te — vodnica, zdaj moram jo shoditi sam, do groba... do groba... Ne, nisem sam na poti trnoviti, ki vodi v kraj, kjer smel te bom ljubiti. Ti, Bogomila, greš z menoj, do groba — do groba . .. Nekoč te bom še gledal v lice belo, zato usliši prošnjo mojo smelo: preklinja j me, sovraži le — do groba . . . do groba ... Sovraži me, nekoč me boš ljubila. Ljubezen moja vse bo odpustila, samo da tebe sem privedel k sreči — preko groba ... Oj zbogom, Bogomila, sanj kraljica! (Počasi odhaja s Stražarjem na okope.) 10. prizor. PREJŠNJI BREZ GOJMIRA IN STRAŽARJA. Sredi zborovske pesmi pride Črtomir počasi na oder in zamišljen obstoji. Zbor (prihaja vedno bliže): Kdor dvomi — izdaja in ta naj umre . . . Črtomir: Le kaj napolnilo Gojmiru srce je? Od kod to žarenje v očeh prej temotnih, od kod ta pogum? — Ah! Glasnik! Brž zatrobil (Rogovi se oglasijo.) Zbor (se zbira). Gojmir in Stražar sta se ustavila na okopih. Čez nekaj časa zagrmi in se zabliska in videti je, kako sune Stražar Gojmira preko skal v globino. Med petjem zbora je komaj slišati, kako Gojmir (zakliče): Moj Kriste! (Zgine v globino.) Zbor: Naj zemlja se trese, odpro se grobovi! Zdaj bratje, pripaše vsak meč naj si svoj! Svobode žar dviga se, tro se okovi! Naprej, bratje, v boj ... boj... boj... 11. prizor. ČRTOMIR, STRAŽA, ZBOR. Stražar: Srce ne bije izdajalsko več... Črtomir: Ne bije več... (sklone glavo). Le pojdi! Stražar: Tik preden zdrknil čez pečine je v prepad, dejal je: Prosi te, da Bogomili sporočiš: Izpolnil ji je željo. Ona naj njegovo! Črtomir: Kaj naj pomenijo besede zapletene? In kakšno željo? Kaj za tem se skriva? Zakaj trepečem? (Mahne z roko.) Bratje, v boj! (Trobente. Vojaki se pripravljajo za izpad.) Vojak (iz ozadja): Stojte! O gorje nam, bratje... 12. prizor. PREJŠNJI, VOJAK. Vojak: Gorje! Sovražniki napadli so obzidje! Ze straže prve bijejo se z njimi! Črtomir (skoči pred zbrane vojake): Naprej! Zdaj vsak pogum pokaži! (Stopi na vzvišen prostor.) V pomoč pokličimo bogove! (Steče prvi na okope.) Zbor (steče za njim): Zdaj, bratje, pripaše naj vsak si meč svoj! Svobode žar dviga se, tro se okovi. Naj zemlja se trese, z menoj vsi v boj! Na okopih se sredi bliskanja prikažejo prve silhuete Valjhunovih vojakov. Prvi vojaki se srečajo. Zdaj meč zavihtite! Sovragu le smrt! Boj ... boj ... boj ... boj ... ! Vsebina druge slike: Po boju pribeži Črtomir do Bohinjskega jezera, kjer sreča Ribiča in Bistro. Črtomir pošlje Ribiča s prstanom k Rastislavu, sam pa gre z Bistro k Savici, kjer se skrijeta med pečinami. III. DEJANJE. Zgodnje jutro ob slapu Savice. Bistra se je naslonila na skale in zadremala. Na pol temačno je še. Triglavske vile priplešejo čez oder in se izgubijo med pečinami. Na polici se prikaže jelen z zlatim rogovjem. Kmalu se skrije, kajti sonce vedno močneje prebija meglice. Ptički se oglašajo, jutro se prebuja. Bistra se je prebudila in sedaj s kresilcem neti ogenj. Kmalu za njo se prikaže še Črtomir, ki se zamišljen zagleda v peneči se slap. 2. prizor. ČRTOMIR. Črtomir: In zopet sam... v samoti tihi... Ti tuji bog! Daj mi vedeti, kje bivaš! Da te poiščem, vprašam: Zakaj preganjaš me v nočeh samotnih? Zakaj takrat, ko vse utihne zunaj mene, ko sapica in šum najmanjši zgine v dalji, zakaj vihar takrat najhujši v prsih bije? Zakaj miru za hip ne najde trudna glava? -— Ti tuji bog! Ce si mogočen, kakor naši so bogovi, daj vzemi mi življenje! Samo da mislil več ne bom, ne mislil več .. . Ne! Nočem še umreti! Jaz hočem boja, zadnji jaz Sloven svobodni! Bogovi! ... Toda, kaj bogovi! Mar ni navada le, da kličem jih za pričo? — Da ne bi mislil več. .. (Iz ozadja je slišati rušenje grušča.) Ze drugič slišati je glas kamni ... Žival je ali človek? Kdo ga je odkrhnil, da z glasom temnim zgublja se v prepad? — Bogovi! ... Glej, duhoven! (Izvleče meč.) 3. prizor. ČRTOMIR, ROGOMILA, DUHOVEN, STAROSLAV. Duhoven: Le pusti meč! Naj mir s teboj bo, mladec! Črtomir (šele sedaj zagleda Bogomilo): Mar sanjam? Bogomila! (Pohiti k njej in jo objame.) Bogomila: Moj Črtomir! Črtomir: O, sem na srce moje, Bogomila! Skrbi je konec, žalosti nesreče, trepeče od veselja vsaka žila, kar gledam spet v obličje ti cveteče. Naj se nebo z oblaki preobleče, naj brije zdaj okrog viharjev sila, ni nama mar vse to — o, Bogomila! Duhoven in Staroslav: Presrečen je in njej, poglej, kako žarijo lica! Kako hudo potrla bo usodna ga novica! Bogomila in Črtomir: Jelenu žejnemu, ki ranjen čaka na hladen curek vode iz izvira in bledi cvetki, ki za roso umira, ni težja čakanja jim ura vsaka. Črtomir: Nikdar se več ne zapustiva! Bogomila: (se počasi izvije iz objema): Za hip prisluhni, Črtomir! Črtomir (ki je znova zagledal Duhovna): A kaj za tem se skriva? Bogomila: Poslušaj, ljubljeni, besedo mojo! — Ne združenja, ločitve zdaj so časi... Črtomir: Bogovi! Ne razumem te... Bogomila: Glej, Črtomir! Po svoji poti življenju vsak bo šel nasproti do konca, ki ga je določil Bog ... Črtomir (že sluti): Kateri bog? Duhoven in Staroslav: Kako prenesel bo novico? Bogomila: Izvedi, Črtomir, da sem kristjana! Soseska vsa malike je pustila, je Kristusu in veri novi vdana. Črtomir (kakor odsoten): Kristjana... Bogomila: Se oče dal krstiti si je glavo... Črtomir: Sedaj razumem... Gojmir... Duhoven:... ki našli smo ga mrtvega z globoko rano v prsih ... Bogomila (nadaljuje zamaknjena): ... z nasmehom srečnim po vsem bledem licu ... — Ko šla nekoč sem vprašat po novicah, tega moža, ki vidiš ga med nami, učili slišala o božjih sem resnicah: Kako ustvaril nas je Bog pravični, ki Bog resnice je in Bog Ljubezni. Da vse ljudi, otroke svoje ljubi, nikomur smrti ne želi v pogubi, saj vsi rojeni smo le za nebesa. Da nihče takega ni storil greha, da Krist, ki je za nas razpet na križu, več ne bi mogel biti mu uteha. Le ena skrb srce mi je morila, da si med njimi, ki o pravem Bogu še niso čuli, tavajo v temini... Staroslav: V samoti kolikokrat je molila, naj Bog usmiljeni te ne zavrže. Duhoven: In milost Njega te je zdaj rešila, saj v noči smrti si ušel edini! Črtomir: A vendar, glej! Valjhuna meči skončale trume so življenj v poboju, da kri v potokih morala je teči. In Bog, ki čuval ga je meč železni, kako da kličeš ga Boga — ljubezni? Duhoven: Naj mir ljudem bi bil po zemlji celi! ob rojstvu Krista angelci so peli. — Več škodil ko koristil veri pravi Valjhun bo, ker ravna po svoji glavi.. . Kdor Bogu se preda, ga mir objame .. . Črtomir: Da meni enkrat že srce prevzame! Povejte mi, duhovni oče! Moril sem, kri drži se roke .. . Duhoven (prekine): Brez mej usmiljenje je božje! — Druid sem bil. Bila je zmota! Sem širil jo, vihtel orožje — pripravljam zdaj Gospodu pota ... Črtomir (Bogomili): Bogove stare bi zapustil zate! Vem da malike in njih službo glave služabnikov njih so na svet rodile. V njih spoštoval očetov sem postave ... Ne branil bi se vere Bogomile, ljubezni vere in miru in sprave. . . Bogomila: Srečnejša nisem še bila na svetu... Črtomir: Povej mi, Bogomila, ko zdaj ovire ni nobene, kdaj zveza naju bo sklenila? Bogomila: Naj Bog moči mi da in tudi tebi, da Bog obvaroval bi te v življenju, razsvetlil te in te povabil k sebi, sem sanje vse na svetu opustila. Odrekla željam sladkim se do konca, Bogu sem večno čistost obljubila ... Kar doživela let bom še števila, obljubi da postala bi nezvesta, nobena me ne bo premogla sila: Nikdar postala ti ne bom nevesta! Črtomir (se je ves čas premagoval): Nikar, nikar, to res ni, Bogomila ... Bogomila: Dejala sem... Črtomir: To laž je! Ni mogoče! Lagala si, daj, reci! Bogomila: Nel Resnica... Prav po resnici sem ti govorila! Izpolnil je Gospod obljubo svojo, zdaj čaka name in zahteva_______ Črtomir: Kako je neusmiljen tvoj Gospod! Bogomila: Kako je dober! Vse nas osrečuje... Črtomir: Ne! Nisi srečna in ne moreš biti, kot jaz ne morem biti sam — brez tebel Bogomila: Jaz srečna sem... Črtomir: Kako je neusmiljen! Bogomila: Kako je dober! Glej, edini on je, ki nam v srce miru prinesti more. Kako bi, Črtomir, živela mirno? Ne veš, da Gojmira sva v smrt pognala? Da! Midva kriva sva njegove smrti... Črtomir: Gojmir! — Kako v trenutku enem razbijd se sanje! Te sanje, ki sem sanjal jih v nočeh prečutih, ki zibal sem se v njih od zore pa do mraka in varoval zvesto jih, da se ne zgubijo ... .. . kot mlad pastirček, ki sedi in sanja tam sredi trate in ovčic prebelih .. . Ne, ne! Ni res ... To ni mogoče! Kako si kruta, Bogomila ... Bogomila: Nikar, moj Črtomir! Glej, zemlja, kjer vij6 viharji jezni — je skušnje kraj, nebesa dom so pravi. Za majhen čas ni združiti se vredno, da bi ločitve spet se bala vedno . . . Ljubezen brez ločitve naj zazori po smrti nama tam v nebeškem dvori! Črtomir: Kaj trese se skala, kaj roka trepeče, kaj res sem si mislil, da toliko sreče na dan priti more? Kako sem sploh upal pomisliti nanjo, zazibati mogel v prelestno se sanjo ... — Pogubil sem brate ... Da! Jaz sem jih pogubil, jaz edini! — O Bog, ki si v usmiljenju me rešil, daj mir srca! — Kaj naj storim... Duhoven: Lahko popraviš, sin, kar si zagrešil! — Kot nekdaj meni, tebi zdaj godi se! Kot jaz — ti z zmoto si slepil rojake! Prisluhni — kličejo te duše ... Otmi nam brate naše teme take, kot je zajela nas ... Duhoven in Bogomila: Tvoj pot drži v Oglej! Črtomir: Moj pot drži v Oglej...? Duhoven: Tam patriarh te pouči, v duhovnika posvčti in brate njih, ki te težijo, mogel boš oteti! In mir napolnil bo srce ... Glej, duše vabijo ... Zbor (v ozadju): Smo duše trpeče — polne tegobe. Oči so nam slepe — daj nam svetlobe! Sveti nam v temi, reši nas, reši! Črtomir, pridi! Roke hrepeneče — k tebi stegujemo. In ustne žareče — k tebi dvigujemo ... Žejo nam teši, reši nas, reši! Črtomir, pridi! Črtomir (zamaknjen sredi pesmi): Duše me kličejo... 4. prizor. PREJŠNJI, RIBIC, BISTRA. Med pesmijo prideta počasi na oder Ribič in Bistra. On nosi mrežo z ribami. Boječe in obenem začudeno gleda krog sebe, ko so vsi nekam zamaknjeni. Potem plašno stegne mrežo z ribami k Črtomiru. Ribič : Glej, ribe ... Duhoven: Gospod mi je dejal: Hodi za menoj in napravil te bom za ribiča ljudi. . . Črtomir: (vzame mrežo in jo zopet vrne Ribiču). Bogomila: Kar dni mi še živeti je na svetu, ti v mislih, sanjah zvesto bom služila. Po smrti pa se pri nebes Očetu, čakala bova, v veke se združila . . . Črtomir: Sam Bog ve, kdaj se bova videla . . . Bogomila: Nikdar več. Črtomir, nikdar na zemlji. . . Črtomir: To ni mogoče! (Pobito.) Ni mogoče... Bogomila: Najlepše cvetke rasejo v samoti, kjer noga ni hodila še nobena. Nobena cvetka bolj ni zaželena ko ta, ki zacveti ob skriti poti. In vir noben ne žubori krasneje kot ta, ki v sencah pesem si šepeče. Nikjer si suhe ustne hrepeneče tako ne uleše boleče žeje. Zato prišel je Bog in te presadil. Ti cvet samotni; drugim daj zacveti! Ti potok hladni, jasna zvezda v noči, uteši žejo, bratom v temi sveti! Duše (iz ozadja, toda bliže in glasneje): Smo duše trpeče — polne tegobe. Oči so nam slepe — daj nam svetlobe! Sveti nam v temi, reši nas, reši! Črtomir, pridi! Črtomir premišljeno zlomi meč in stopi k vodi. Poklekne in za njim nato vsi drugi. Duhoven ga krsti in mu obesi svoj križec krog vratu. Nad njimi se prikaže mavrica. Duše (glasno): Roke hrepeneče — k tebi stegujemo, In ustne žareče — k tebi dvigujemo ... Žejo nam teši — reši nas, reši! Črtomir, pridi! Črtomir stopi k Bogomili, da bi jo objel, pa mu roke omahnejo in krčevito se prime križa. Nato jo mirno poljubi na čelo. Počasi se dviga po strmi poti. Bogomila: (Moj Črtomir... Saj ni mogoče...) Ne... Črtomir! Kam greš od mene? (Duhoven tolaži Bogomilo.) Črtomir (se ustavi in se počasi obrne): Nikdar več ... Bogomila . . . Bogomila: Ne, ne! Nikar... daj, pridi, Crlomir! Duše (končajo svojo pesem): Črtomir, pridi! Črtomir: (se je obrnil in stoji s sklonjeno glavo. Nato dvigne obraz k dvigajočemu se soncu in počasi stopi naprej). Bogomila: Kam, Črtomir?... Moj Črtomir... Duhoven in S t a r o s 1 a v : Pomiri se . .. Bogomila: Ne, ne... moj oče... Kam, Črtomir? Nikar brez mene . . . (Hoče za njim, pa se zgrudi Duhovnu v naročje.) Nikdar več ... Črtomir ... Črtomir se dviga po strmi poti proti soncu, ki se je prikazalo. Mavrica je zginila, krsta pri Savici je konec. Kar nam \t pravil plskmiei... Spisala f Lea Faturjeva Pravljica Slike narisal J. Beranek Še pred štiridesetimi leti so prihajali v naše vasi piskrovezi s Slovaškega. Na kmetih so imeli večinoma še odprta ognjišča in lončeno posodo, ki ne zdrži, če ni zvezana. Takrat so pripeljali Ribničani po cele vozove loncev in na sejmih so bili glavno nakupilo gospodinj lonci, lončiči, sklede, vrčki. In otroci so dobili drobne fletne lončke in konjičke, ki odzad piskajo, in so imeli več veselja s tem, kakor če dobi zdaj umetno narejene igrače. Kadar je šel po vasi glas: »Piskre vezat!« so poiskale gospodinje počeno in celo lončeno posodo in pozdravljale veselo umetnika, ki je znal narediti, če je bilo treba, cel lonec iz črepinj. Piskrovez je vpra- lila se je v koči za vasjo. Kuhala je maže in pijače, da so hodili še od daleč k njej. Ljudje so rekli, da ima teta Barbara neko skrivnost nad seboj in da zna več kot hruške vi pec. Neki dan sta se pogovarjala Ja-noš in Marina o svoji ljubezni. Marina zlatolasa je zatrjevala Ja-nošu, da ne vzame nikogar za moža, tudi če je še tako bogat, razen njega, Janoša. Janoš pa ji je zatrjeval, da je rajši za hlapca pri mlinu kakor za gospodarja drugod, samo da lahko vidi prisrčno svojo Marino. Menila sta, da je mlinar zdoma; on se je pa potuhnil in poslušal pogovor, ves zelen od jeze. dal nikdar in nikoli svoje edine hčere fantu, ki sploh ne ve, čigav je in od kod. Pa naj bo ta fant še tako dober, delaven in pošten. Janoša je prinesla s seboj teta Barbara, ko je ušla iz turške suž-nosti. Pravila je, da ga je našla na cesti. Izročila ga je ženi vaškega črednika in skrbela zanj. Tudi v službo k mlinarju ga je spravila ona. Teta Barbara je bila starejša ženska, doma od tam nekje z ogrske ravnine. Zatekla se je v Slatino, ker je ušla mogočnemu paši v velikem Varadinu, da je ne bi zasledili Turki, ki plenijo večkrat po pustah. Teta Barbara se je nosila drugače kakor Slatinčanke, nase- Skočil je med fanta in deklico in sunil Janoša s pestjo. Ozmerjal ga je bolj kakor psa. Vse mu je rekel, samo človek ne. Pa tak, ki ne ve, od kod je, tak potepuh in berač misli, da bo dobil Marino zlatolaso. Najbogatejše in najlepše dekle v vsem okraju! Bedak prismojeni! Pridi po Marino, kadar boš lahko naložil deset kamel z dragocenim turškim blagom! Zdaj se mi pa izgubi izpred oči in iz mlina, sicer te napodim s psi!« Janoš pogleda žalostno Marino zlatolaso in reče: »Grem! In se ne vrnem prej, dokler ne pridem s kamelami. Če me ne bo, kadar se vrnejo drugič lastovke — moli zame, Marina!« šal po domačih in povedal novice iz daljnih krajev. Bil je skromen in varčen. Vsak sold je bilo treba nesti domov. Ko je sedel piskrovez med kupom loncev in črepinj, zategoval ali odščipaval žico in mazal že zvezan lonec še s stolčenim česnom, smo čepeli otroci okrog njega, kajti piskrovez je imel polno torbo tudi za otroke! Nekoč nam je pravil: V vasi Slatina je bil silno bogat in ošaben mlinar. Imel je hčer Marino zlatolaso in hlapca lepega Janoša. Marina zlatolasa in hlapec Janoš sta se rada imela. Tega pa ni smel vedeti oče mlinar, ki bi ne »Počakam te, Janoš!« ihti dekle. Mlinar se zakrohoče: »Kamele pripelješ pred sodnim dnevom pred-poldan. Bedasti bahač! — Ti pa, dekle, se zgubi v svojo kamro in zahvali Boga, da sem te zasačil pri tvoji neumnosti. Hlapca bi vzela, ki nima nič in ne ve, od kod je? Če bi bil bogat, naj bi še bilo, in, če bi bil od stanu, naj bi tudi bilo... Ali berača, sina razbojnikov?! Rajši te ubijem pri tej priči.« Janoš pridrvi v Barbarino kočo, zagrabi Barbaro za ramena, trese jo in vpije: Od kod ste me sem prinesli, teta? Kdo je moj oče? Ubijem vas! Taka sramota! Še pišče ve, kje se je izleglo — mene pa prezira vsak. Zažgem vso vas in pobijem mlinarja. Nemanič sem, berač! In Marina, uboga zlatolaska! Dal jo bo drugemu! Kje naj dobim deset kamel, natovorjenih s turškim blagom?« Teta Barbara pogleda Janoša s preplašenimi očmi, vsa bleda ko na novo pobeljena stena. Janoš stiska pesti, razgraja po koči in preklinja. Nikdar ni bil tak. Ko se umiri toliko, da pove, kaj se je zgodilo, premišljuje teta Barbara dolgo in po njenem obrazu bi Janoš lahko sklepal, kako se bori v njenem srcu zloba s kesanjem. »Pomiri se, Janoš moj!« se zbere Barbara k besedi in preide k obljubi: »Ne boj se! Teta Barbara bo vse uredila, štrena še ni tako zamotana, da se ne bi dala odmotati. Pojdi in poišči dva dobra konja za dolgo pot, potem odjezdiva po kamele.« Dala mu je denarja za konje in njih opremo. Ko je teta Barbara tako zapodila Janoša, je pohitela v mlin. Mlinar je ravno pil na čezmerno jezo, ki ga je kuhala. Ko zagleda Barbaro, ji zagrozi s pestjo: »Čakaj, čarovnica! To je tvoje maslo, pa je žaltavo! Si spravila fanta k nam, da bi imela kot in živež. Pa ne boš! Kdaj si že slišala, da bi tak mulec prišel v pošteno hišo za gospodarja?« »Kakšen mulec?« vzraste Barbara. »Pošten zakonski sin je in še celo takega očeta, ki se še ne požvižga ne na mlinarčka, takšnega kakor si ti. Janoš lahko dobi viso-korodno in bogato nevesto, pa ne mara zato, ko mu je v srcu samo Marina zlatolasa. Zato čuj! Midva odpotujeva k Janoševemu očetu. Ti se pa ne drzni oddati Marine, preden ne preteče leto dni. Sicer boš izgubil premoženje in življenje.« Mlinar bi se bil rad zakrohotal. Pa teta Barbara je bila tako grozna v svoji jezi, da se je ni upal sramotiti. Vedel je, da zna Barbara čarati in narediti, da oboliš in umrješ, da ti pogine živina in pobije toča, da te oplazi strela... Torej je zatajil svojo jezo in rekel prijazno: »Če je Janoš uglednega in bogatega očeta sin, ne bom branil Marini. Saj je drugače res imeniten gospodar, delaven in preudaren. Le pojdita! Počakam leto dan!« Lahko je tako obetal, ker je bil v svojem srcu prepričan, da Janoša in Barbare sploh nikoli več nazaj ne bo. Tačas bo že pregovoril Marino zlatolaso, da vzame županovega sina. Teta Barbara se je oglasila tudi pri Marini, ki se je topila v solzah, in jo tolažila: »Ne boj se Marina zlatolasa! Moli, da se Janoš srečno vrne in ne veruj svojemu očetu, če ti reče, da ga ne bo več! Tu imaš čarobno zrcalce: dokler bo steklo čisto, je Janoš zdrav. Če bo motno, se mu godi slabo, in če oslepi, je mrtev.« Teta Barbara poišče v svoji skrinji rdeč, širok plašč, ki ga je bila prinesla s seboj s Turškega. Janoš pa se oboroži s sekirico in s sabljo. Jezdita skoz vas, jahata po cesti, preko planjav in rek. Kam? Kako dolgo? Janoš ne ve. Čarovnija je vmes: nakrat je pred njima široka, nepregledna ravan in teta Barbara pravi: »To je ogrska pusta — tamkaj je moj dom! Pastirji ženo črede in moj brat stoji na pragu!« Janoš strmi v sto in stoglave črede ovac, goved in konj. Gleda pastirje, spravljajoče živino za ograjo pred pritlično hišo, ki se je razsedla široka in oblastna pod drevjem. Gospodar na pragu dvigne svoj okrogli zdelani klobuk in ostrmi: »Si ti, Barbara?« »Sem, Šandor. Je Ibrahim paša še v velikem Varadinu?« »Naj ga ocvro peklenščki!« se raztogoti brkati Barbarin brat. »Še je živ in vsak dan je bolj divji. Zaradi ugrabljenega sina se zdaj pesti nad ubogimi kristjani. In ta?« Pokaže z miganjem brade Janoša. Barbara samo pokima: »Je v redu!« nato pa pripoveduje nekaj v jeziku, ki ga ne razume Janoš. Potem pravi: »Lepe črede imaš. Vas ne ropa več Turčin?« »Naj ga umori vrag, nevernika! Kadar se nam nabere čreda in zrastejo dečki, prihrumi, pa ti pobere vse.« Drugi dan se razbeže pastirji s konji širom in krogom, da povabijo sorodnike in sosede na večerjo. Na velikem ognjišču se kuha in cvre. Na dvorišče se pečejo na ražnju janci in v peči se rumenijo kolači. Zbrano sorodstvo posede okrog hrastovih miz. Jedo, pijejo, govorijo. Trpki so njih zagoreli obrazi, težke njih besede. Janoš sliši kar naprej ime: Ibrahim paša, Turki, in kletve. Jedo, pijejo in postajajo vedno bolj glasni in divji. Polnoč naznanjajo zvezde, ki migljajo goste in velike nad ravnino. Po stajah nastaja nemir, blejanje in mukanje spremlja rezgetanje konj, psi zatulijo. V hišo skoči tedaj stražni pastir in glas mu je divje prestrašen: »Turki!« »Turki!« gre od ust do ust. Glave se streznijo, lica prebledijo, roke segajo po orožju, a noge se obračajo v beg. A že so na vratih ropaželjni, krvoločni Turki. Z divjim krikom in mahajočimi sabljami. Polno sveč je še gorelo na mizi. Sorodniki jih ugašajo, poskušajoč se v tmiui preriti v drugo sobo in od tam na dvorišče. Povsod Turki! Ne ubežiš! Janoš se je prerinil skozi gnečo preplašenih teles v drugo sobo — o, ko bi mogel na dvorišče! Do konja! Baklja zaplameni pred njim. Sablja mu švigne nad glavo. Prestreže jo s sekirico, razbije nekaj obritih buč, se bije in brani z rokami in nogami. Pa ga kmalu zvežejo in vržejo v kot k drugim, ki so še tam besni in prepadeni. Toliko zapazi Janoš izza zabreklili vek, da ne morijo tokrat kar po vrsti. Bijejo in vežejo. Bo krepkih sužnjev in mastna odkupnina! Dobro, da so ostali nedorastli po svojih domovih. In kje je teta Barbara? Janoš kliče, izprašuje. Nikdo ne ve, kam je izginila. V Janošu se zbudi upanje... Tačas so posedli Turki okoli obloženih miz in se gostili. Niso pa pozabili svoje naloge in ob zori so bili z zasužnjenimi kristjani že v bližini meje, kjer so zbirali od vseh strani trope nesrečnikov. Janoš vidi med njimi tudi moža s podolgovato usnjato torbo; gotovo kakšen brivec in padar. Turki so se mu rogali, da bo bril odslej glave ne brk in brad, kakor je prekleta navada nevernih psov! Age in begi si pripovedujejo, kako so se borili z djavri in vmes pregledovali plen. Janoša so trepljali po ramah: »Ti boš vrl sultanov vojščak. Še paša postaneš!« Bridko se nasmehne Janoš in misli pri sebi: To je torej bogastvo, ki mu ga je obetala teta Barbara. Ne bo čakal mlinar na deset z blagom natovorjenih kamel. O, Marina zlatolasa! Oči bi si izjokal po tebi!« Beg, ki je prej obetal Janošu visoko mesto, vidi njegov smehljaj in misli, da se posmehuje njegovim besedam. Zato ga udari s pestjo v obraz: »Prekleti pasji sin! Tak za-vrženec se bo rogal pravovernim?« Po Janošu zavre. Ubil bi bega, zadavil, da ima proste roke. Jeza sikne kakor plamen iz njegovih oči in strese z glavo, da mu zafrlijo kodrasti črni lasje. Beg razume pogled in misel. Zavpije: »He! Ti, brivec! Semkaj! Obrij temu vragu lase!« Preplašenemu brivcu razvežejo roke. Giblje in tere jih, premrle so, in se obotavlja. Sablja mu zablešči nad glavo. Poprosi Janoša: »Odpusti!« Janoš ga tolaži: »Lasje zrastejo, če bo le glava cela.« Brivec namili glavo in brije počasi. Beg zavpije: »Hitro! Ne boj se za ušesa — tudi ušesa proč!« Brivcu zastane sapa — Janošu srce. O, Marina zlatolasa! Nikdar, nikoli več ne vidiš Janoša! Brivec suklja britev mize nad glavo, ostrina je že nad ušesom, mrzla, jekle- Q& • • • Za njim se vzdigne krik: »Bežimo! Kristjanska vojska gre!« Mimo pridrvi rdeče zahaljen jezdec s krikom: »Bežimo!« Britev zdrsne na tla. Janoš se oddahne: spoznal je teto Barbaro! V zmešnjavi strahu meni, da lahko ubeži, tako menijo in mislijo tudi drugi zasužnjeni. Pa Turki obkolijo ubožce s konjeniki in jih podijo naprej — naprej ... Krvavi, marogasti od udarcev in črni od prahu in potu, raztrgani in bolj mrtvi kakor živi dospejo v prestolnico Ibrahim paše. S podplutimi očmi ogleduje Janoš trdnjavo in dvorišče, kamor jih segunjajo. Težko boš ušel izza teh zidov, a dokler je še glava na ramenih, ne obupa junak! Kaj ukrene z njim paša? Slovel je daleč po krutosti in krvoločnosti ... Paša Ibrahim sedi na blazini in kadi iz čibuka na vodi. Sam je. Zamišljen. Trušč z dvorišča ga ne moti. Žalost mu je zagrnila srce. V sanjah je nocoj blodil po preteklosti, ki mu je obetala blagoslov potomstva: dve ženi sta se prepirali zn njegovo naklonjenost, dva otroka, sinova njegova, sta postala žrtev ljubosumnosti. Hujša kakor mohamedanka je žena kristjanka. Ne trpi druge poleg sebe. Barbara in Agata sta mu prinesli in odnesli srečo. Agata je ubila Barbarinega sina in sama pomotoma izpila strup, ki ga je bila pripravila Barbari. In Barbara, divji cvet ogrske ravnine, je pogubila Agatinega sina in ušla. Od tedaj se ni oglasil več otročji jok v Ibrahimovem dvorcu, prazna je hiša in prazno je srce. Krive so čarovnije kristjanov. Kako je iskal Barbaro! Pa ogrska ravnina mu ni odgovorila. Kristjani so trpeli, umrli, niso pa povedali, kje je Barbara. Zagrinjalo vrat zafrli. Z besno kretnjo sune dvornik zvezanega Janoša skozenj, tako da pade na kolena pred pašo... Nevoljen vpraša Ibrahim: »Kaj hočeš, Ahmed?« »Kaj naj storim s sramoto pravovernih? Tu je pokristjanjen Turek ...« Ker je bil Janoš obrit po glavi, je menil dvornik, da je Turek. Paša še ne pogleda ne zamazanega sužnja, z dimom iz čibuka puhne tjavdan: »Pokaži mu s palico, da je Prerokova vera prava.« »Konec!« si misli Janoš. »Tepli me bodo do smrti. Z Bogom, Marina zlatolasa!« »Pravi kristjan sem, ne Turek,« ugovarja glasno. Ne poslušata ga ne paša ne dvornik, kajti pri vhodu je nastalo prerekanje in drugi suženj se vrže paši pred noge: »Oprosti, gospodar! Neka ženska se ne da odgnati.« In že je ženska tu. Postavi se pred Janoša, vsa zagrnjena v rdeč plašč in le oči ji bliskajo izpod oglavnice. »Teta Barbara!« se razveseli Janoš. »Ti, Barbara ...« se začudi Ibrahim in vstane z mladeniško na- glostjo; cev pipe se zvije po tleh. »Stoj!« veli Barbara dvorniku in položi roko na Janoševo glavo. »Stoj, Ibrahim! Allah te je udaril s slepoto, da ne spoznaš lastnega sina in ga izročaš smrti. Pelji ga v kopel, Ahmed, obleci ga, kakor se spodobi sinu Ibrahim-paše in videl boš, da sta si podobna oče in sin kakor jajce jajcu!« Marina zlatolasa! Kako ti gre, Janoš, dan za dnevom v žaru očetove ljubezni? Kako mu ne moreš dopovedati, da si prirastel v krščansko okolje in omiko in se ne moreš privaditi Mohamedovega ozračja? »Po dekleta pošljem! Tudi mlinar naj pride! Če ti je mlin pri srcu, ga prenesemo sem. Od mene l>a ne pojdi! Kaj boš tam? Tukaj postaneš lahko vezir. Dovolj si moder,« govori Janošu oče Ibrahim paša. Ne razume oče, da se nikoli ne bi mogla vživeti Marina zlatolasa v turške običaje in da jo bo poročil oče-mlinar z drugim, če ne pride čez leto in dan. Dnevi bežijo ... Teta Barbara mu pravi: »Potrpi, Janoš! Dnevi tvojega očeta so šteti.« In res. Teta Barbara zna več ko hruške peč. Vedela je iz zvezd: Na lovu s sokoli se je zgodilo, da so pripeljali Ibrahima pašo mrtvega domov. Ko so minule pogrebne slavnosti, je silil Janoš kar najhitreje nazaj v Slatino. Naložili so deset kamel z dragocenostmi, enajsta pa je nosila same zlate turške pijastre. In so potovali, potovali, gnani od nemira in skrbi, kajti bil je že mesec dni več, kakor dogovorjeni rok čakanja. »Če se je že omožila,« je vzdihoval po poti Janoš, »razdelim vse med reveže in grem v samostan.« Kako mu je bilo revežu pri srcu, ko zagleda cerkveni stolp ljube vasi in potok, ob katerem stoji dom vse njegove sreče! Ko so prihajali bliže vasi, se je začudila teta Barbara: v Slatino je vrelo ljudi, kakor da je proščenje. Povpraša raz konja kmetico, kam se ji mudi? »K svatbi! Danes se moži bogatega mlinarja hči z bogatim župa- nom sosedne vasi. Dolgo se je branila in čakala na fanta, ki je šel na Ogrsko po zaklade. Zdaj pa vidi, da tistega fanta ne bo več. Maša bo, poroka in velikanska pojedina, povabljeni sta dve vasi, na ražnjih že peko celega vola in veliko jan-cev in telet.« Toliko, da ni Janoš padel raz konja. Teta Barbara ga priganja: »Hitro pred cerkev! Poroka še ni bila, bomo zamenjali ženina!« Pred cerkvijo so bili postavljeni mlaji in pred mlinom klopi in mize. Bilo je polno sveta v pražnji obleki, prav toliko beračev in godcev. Janoš se je v svoji viteški obleki svetil na konju, da je kar jemalo vid. Za njim je stalo deset oboroženih junakov; za njimi enajst kamel. Sliši se godba in iz nje jok. Svat pelje bogato oblečeno nevesto, ki se joče, kakor da gre za pogrebom. Ženin gre z drugim svatom, za njimi oče mlinar in cela rajda sorodnikov. Janoš skoči s konja pred samo nevesto: »Tu sem, Marina zlatolasa. Oče mlinar! Tu je deset kamel natovorjenih z blagom in enajsta nosi samo zlato! Moja dota, oče mlinar!« In teta Barbara pristavi ponosno: »Marino snubi sin paše Ibrahima!« In glejte, kako je z dušami, lakomnimi bogastva? Mlinar vidi kamele, postavnega, bogato oblečenega mladeniča in njegovo spremstvo, pa pravi: »Prejšnji snubač ima staro pravico.« Marina zlatolasa se pa ne joče več, vsa blažena se je oklenila tete Barbare. Ženin župan je hud: »Tako se ne lovijo miši! Jaz zahtevam nevesto zase!« Pa se ozre po svojih. Janoš pa se odločno postavi: »Dobro! Se bomo pa bili pred cerkvijo! Nevesta, odloči!« Marina zlatolasa mu proži roko. Bila je poroka in potem čudovita svatba, gostili sta se dve vasi, vino in medica sta tekla v potokih, kolačev in piščet so bile cele gore. Žal, da ni nič ostalo za sedanji hudi čas. 1 K O M E ~ POVESTICE Na edino okno moje majčkene podstrešne sobice padajo kosmi snega. Sedim na škripajoči postelji in strmim v šipo, oblito od rumenkastih pramenov luči. Srebrni kosmiči snega krvavo žarijo in se sproti tajajo. Ta študentovska sobica je res tako tesna, da je življenje v njej kakor vklenjeno. Poševna streha jo dela kar nekam vase pogreznjeno. Komaj se malo ganeš, že zadeneš ob zid. Se glavo je treba sklonjeno nositi. Večkrat se v strahu ozrem po njej, kakor bi se bal, da se bodo te nagnjene stene zrušile in me stisnile pod seboj. Ko bi že brž zaplala pomlad in bi človek mogel stopiti pod sonce in pod nebo! To uro res ne vem početi kaj drugega, kakor da ležem in mislim na okrvavljeno zemljo na vseh koncih in krajih sveta, na poteptane kosti milijonov nedolžnih ljudi, na brezkončne procesije romajočih, izstradanih brezdomcev. — Oh, ljubi Bog, koliko je teh žalostnih stvari! Zatrepetam v svoji samoti in zapuščenosti, zgrozim se v nemoči. Srce je vse razbolelo. Bridka je misel — brez pomoči — na strte lobanje in pogorele domove. Končno se nasmehnem drobni misli, ki si je upala prikrasti se k meni in me skuša potolažiti z lepim spominom. V tem trenutku se mi zdi kot lepa, čudežna sanja, ki sem zadovoljen in dober z njo kakor otrok z znova najdeno igračo. Nekoč sem bil prav droben fantek. Suh in koščen, toda žilav in živ. Saj se ne spominjam več, sem takrat že prestopil šolski prag ali še ne. Le po snegu sem prav rad capljal, da so me večkrat mamika zanesli vsega pre-mraženega v hišo ter me posadili na rob velike tople peči v kotu. »Tu bodi in se nikamor ne gani!« so mi ukazali. »Moj Bog, kako si vendar mrzel! Lepo priden bodi tu na toplem!« so tožili nad mano. Rad se spominjam teh dni, ko sem bil od mamike sem ter tja pokregan. Ne le kregali, tudi radi so me imeli in skrbeli so zame. Zato so mi ti spomini toliko ljubši, ker mi prinašajo v današnje dni snope svetlih žarkov in vere v samega sebe. Neštetokrat človek kar nenadoma zatrepeta, zdi se mu, kakor bi taval sam po tujem mestu, in zaželi si vsaj dobrega vprašanja: Kako ti gre? Kaj počneš, človek božji? Nekoč so te obsipavali s takimi vprašanji od vseh strani: mamika, atek, sestra, sosedje — oli, ti dobri ljudje. Pa se ločiš od svojega doma in že ni tega od nikoder več, tudi tako dobre roke ne najdeš nikjer, ki bi te mehko in vdano pobožala kakor mamikina. Vsi, ki jih srečuješ na svojih poteh in spregovoriš z njimi mimogrede kako besedo, se ti zde hladni in tuji kot sneg, ki pada na majhno okno, izvrtano sredi poševne stene. Neko popoldne smo sedeli zbrani v hiši vsi, kolikor nas je bilo. Atek in mamika, sestra in jaz, najinlajši. Visok sneg je zametel vse poti in gazi, da smo bili kot odrezani od sveta. Haloški hribi so se praznično odeli. Gorice so se poznale le še po črnih vrstah kolja, ki je rilo iz snega. V tesni hišici se je razlivala omamljiva toplota, da še danes občutim veliko prijetnost ob spominu na tisti dan. Mamika so svoj, od težkih košev in bremen nekoliko zgrbljeni hrbet tiščali k topli peči, držali na kolenih slainnjačo in luščili vanjo fižol. Sestra Micka, s katero sva si bila po otroški navadi vedno v laseh, je čepela na majhnem stolčku pri postelji in si z rokami, oprtimi na kolena, podpirala glavo. Mene so mamika posadili na peč in mi sezuli premočene čevlje. Atek so sedeli pri oknu, kazali sem po hiši in proti peči hrbet, se naslonili z rokami ob rob mize in nam iz debele knjige brali povestice. Vsemu smo tedaj rekli povestice: tudi pravljicam, romanom — vsemu, kar so nam brali iz knjig. Pa so naš atek znali lepo brati: počasi in razločno, da smo jih vsi lahko razumeli. Še danes se mi zdi, da čujem oddaljen prizvok njihovega glasu in svojski poudarek skoraj na vsaki besedi. Nihče se ni niti ganil. Bili so to za nas svečani trenutki kot med veliko mašo v cerkvi. Glas je butal ob stene, svete podobe na njih ter počrneli Kristus v kotu, na malo poličko postavljen, so strmeli in poslušali. Vse nas je prevzela povestica o nedolžnih la-stovičkah, ki priletijo s pesmijo na drobnih kljunčkih k nam vsako pomlad gnezdit in odgajat svoj zarod, ob jesenskem poletu na topel jug pa jih toliko pade v nastavljene mreže. Z grozo se nam je krčilo srce, ko smo poslušali, kako se ti morilci drobnih pevk že cele mesece poprej pripravljajo na ta lov. Ko žene drobne, cvrčeče pevke tiha sla pod toplejše nebo, razprostrejo mreže, da jih vanje ujamejo, čeprav se branijo s poslednjimi močmi pred grabežljivimi rokami. S pohlepom na obrazu jih pobirajo in mečejo v vreče, ne oziraje se na poslednji krik drobnega grla po pomladi in življenju. Nenadoma so atek umolknili. Na pol so se okrenili proti nam in dejali: »Ta podoba nam kaže cel venec na žico nabodenih lastovičk!« »Kaj? Kje? Kakšne so tiste uboge lastovičke?« je sestra začivkala in brž planila k mizi. Tudi mamika so lezli s slamnjačo v roki bliže. Jaz pa s peči nisem mogel tako naglo zlesti dol. Name so pozabili. Slednjič sem se kar sam popeljal na klop, od tod skobacal na pod in odcapljal k mizi. Stegoval sem vrat, pa mi je precej večja sestra zaslanjala ves pogled. Njen hrbet mi ga je branil. Hotel sem jo odriniti, a se je nalašč uprla ob mizo tako, da niti drobne glavice nisem mogel poriniti h knjigi. Segel sem ji za jopič in jo z ostrimi nohti vščipnil pod rebra. »Av! Joj, atek! Glejte ga, ščiplje me in brca!« me je v solzah tožila. »Kaj? ščiplješ jo?« so atek zarohneli, da sem v strahu zatrepetal. »Saj ni res! Nič ji nisem storil. Micka se laže!« sem se hotel izmuzniti nedolžen. Oni pa si niso dali nič dopovedati. Več so ji verjeli kot meni. Težko desnico so že dvignili in široka dlan je bila pripravljena, da bi plosknila po mojem licu. Niti umaknil se nisem, ker si nikoli nisem niti upal, kadar je šlo res za hudo. Nenadoma me je za ovratnik potegnila mamikina roka nazaj, da sem se sesedel. »Beži nazaj na peč!« so mi dejali in me spet dvignili na topel rob peči. »Podobe pa ne bo videl! Jaz mu je že ne pokažem!« so atek zagrozili. »Tak falot je ne sme videti!« Meni pa je bilo tako hudo, da se nisem mogel joka vzdržati. Zahlipal sem in nič več nisem čul, kaj so atek potem brali. Iz neke užaljenosti in kljubovalnosti sem si držal roke na ušesih, da ne bi slišal besed. Čez nekaj časa so atek odšli iz hiše. Tedaj so mi dobra mamika hitro prinesli knjigo in mi pokazali podobo: Razkoračen debeloglavec je držal med visoko dvignjenimi rokami venec nabodenih lastovičk... O, da mi jih ne bi bili pokazali! Uboge lastovičke! Danes mi je spomin na to povestico kljub temu drag in dober kot kos kruha, ko me zvija glad. To, kar me vselej ob misli nanjo prepoji z neko vdanostjo, je dih domačega doma, tople družinske sreče, ki sem je v svoji rani mladosti tako malo občutil. Mnogo prehitro je udarilo med nas, kakor z jasnega neba: vzelo nain je dobro ma-miko v tistih letih, ko sem jo komaj dobro spoznal. Samo naslonil sem se malo v njeno ljubeznivo naročje, okusil le prve kaplje vroče ljubezni in že je ni bilo več. Tedaj je utonila vsa moja lepa in brezskrbna mladost, zrušila se je pod težo vsakdanjosti nekam globoko, da jo moram zdaj v samotnih urah klicati k sebi na kratke obiske. Vsa sreča in materina ljubezen je tedaj umrla, preden sem jo prav spoznal in se njene sladkosti nasrkal. Marsikdaj danes pogrešam to ljubezen, kakor otročiček pogreša in hlasta za materinimi prsi, če mu jih prehitro odtegne. Kolikokrat vzkipi v meni krik po njej, po tej izgubljeni sanji — oh, čudežni, tako daljni sanji! Vse bi rad dal, da bi se le še enkrat mogli zbrati v nizkem in lesenem domu tam daleč sredi Haloz vsi ter spet sanjariti ob branju drobnih povestic. Vsaj za kratek trenutek! Morebiti le za toliko minut, da bi se človek malo pogrel po dolgem času v našem ubogem in zapuščenem domu pri mamiki in ateku, si naložil in odnesel nekaj tiste gor-kote in prijetnosti tudi s seboj v življenje. Če bi bilo mogoče: bos in s palico v roki, pa z dobro mislijo v srcu bi šel proti domu. Neprestano, brez počitka bi hodil, dokler ne bi padel dobri mamiki v naročje. Mogoče bi mi pa po tolikih letih kaj lepega povedala, recimo, kaj novic iz drugega kraljestva. In videl bi dom in naše gorice, naše dobre ljudi. Celo zlati sok iz vinskih goric! Venomer pozabljam, da je danes sanjam, ljubezni in dobroti odklenkalo. Na vseh koncih sveta se vrste pogrebi in naša srca čutijo pretresljivo ječanje pogrebnih zvonov. Pravljice o dobrih ljudeh so zamrle. Vse bolj in bolj nas duši onemogel krik ujetih in strtih ljudi. Nabodene lastovičke! V zoreči jeseni so letele nad nami vesele lastovice, ki so mirno odgojile svoj zarod pod strehami naših prijaznih domov. Hotele so poleteti mimo smrti, pa so letele prav v njene razpete mreže... V teh belih dneh in nočeh, ko so naše Haloze spet pokrite z odejo snega, šele prav občutim tisto pravljico o nabodenih lastovičkah. Znova vstaja pred mano vsa živa, bojim se celo, da ne bom zaslišal od kod smrtnega krika zadrgnjenih grl in zasledil raztresenih kapljic vroče srčne krvi. O ljubi domek, poln miru, blage gorkote in tolažeče ljubezni, kako si še nekje daleč, skoraj nedosegljiv v današnjih mrzlih dneh! Vendar te čutim, kot opojni vonj cvetja iz naših goric. Slutim te, čutim tvojo toploto. Pozdravljen, moj dobri domek! ... uranova Mina Snega je padlo za poldrugi meter. Take zime vsa vas ni pomnila, le nekaj nadušljivih starcev se je medlo spominjalo, da je davno, davno zasul sneg vhode in da so si ljudje morali kopati rove, če so hoteli do hlevov. Bilo ga je že za nad poldrugi meter. Pa še ni jenjal. Bajtarske strehe so se kar šibile, v okna je nametalo snega, da so bila slepa, drevje se je pripogibalo do tal in v prostrani ravnini so se zakopavale v sneg razvlečene bahaške vasi. Živega bitja ni bilo zunaj. Če si količkaj prisluhnil, razločno si slišal padanje kosmov. Zdaj pa zdaj se je kje odkrehnila veja, na tla je zagrmel vrhač, zdaj pa zdaj se je sesedla streha ali pa se sesula koliba. Živina v hlevih je tulila, gospodinja z otroci, hlapci in dekle so molili, gospodarji pa grizli in goltali jezo. »Vse bo polomilo!« je kriknil Ovsenar. »Vem, da je pod planino vse okleščeno!« je potarnal Močeradnik. »Zdaj pa še to!« je zajokala Žirovka, ki ji je pšenico toča pobila, ajdo slana pobelila, zelje so ji pa gosenice požrle. »Ježeš! Ježeš!« je jecljala Urbanova Mina, bajtarica samica, ki se je vse življenje pehala po svetu, da je na stare dni bajto kupila, vsaj toliko da lahko reče, da na svojem sedi in da skozi svoje okno gleda in da okrog bajte raste njeno drevje: presedavka, hlebčar, kosmač, ropotuljček, cibara in medena češplja. Kosmaču je od-krehnilo najlepšo vejo, cibaro na dvoje razčesnilo, hlebčar se je pa nagnil in korenine so pogledale iz snega. »Marija, pomagaj!« je izgoltala in po namrgodeni koži so se sprožile kot lešnik debele solze. Zaskrbelo jo je, kaj bo s streho. Morda bodo prečniki popustili, morda so križniki prepereli, bogve, če so stropniki dovolj trdni. Odracala je k peči, da bi ne videla hujše7a. Zunaj pa je naletavalo venomer in struga potoka Žabnice se je polnila. Voda je trgala in lomila brvi in odnašala odkrehnjene vrhove jelš in topolov, gradila jezove in se razlivala čez ravan, silila v hleve, drvarnice, trgala, podirala in neusmiljeno grozila. Pri Jakovih se je sesedla streha, le dva pokončnjaka sta vpila k nebu in izzivala sneg, se majala, kot bi žugala in zaklinjala maščevanje. »Kaj bo, kaj bo!« je jokala Jakovka, Jakovec si je pa natočil žganje, da bi utopil jezo in skrb. Mina je odcopotala k ognjišču. V zakrpano in kot stara škrbina v čeljustih občutljivo peč je varno pomaknila še dva panjača. V hiši je bilo že mračno. Mino je bilo nekam čudno strah in prižgala si je luč, prej pa še pogledala, če ima dovolj smrdljivca. Ni se mogla domisliti, kaj naj počne; če je prijela za šivanje, se ji je zdelo, da jo peko oči, če je jela plesti, so ji bili prsti prenerodni, in če se je lotila branja, že pri tretjem stavku ni vedela vsebine prvega. Odložila je Domoljuba, pa odprla mašno knjigo. V mašni knjigi so vendar molitve, to jo bo priklenilo, si je mislila. In je brala: »Vsemogočni večni Bog, nebeški Oče, poglej z očmi svoje neskončne milosti naše bridkosti, nadloge in težave ...« Brala je, ni pa molila. Pri besedah bridkosti, nadloge in težave je mislila na polomljeno drevje, na svojo trhlo bajto, brala pa še naprej: »Po teni Gospodu Jezusu odvrni, milostljivi Oče, zaslužene šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti, pogubne upore, vojsko, draginjo, bolezni in žalostne hude čase.« Nekaj jo je poklicalo, vsaj tako se ji je zdelo. Od-krevsala je k oknu; zunaj ni bilo nikogar in še pes ni od nikoder zalajal, le hlebčarju so štrlele korenine izpod snega, kosmač je jokal in cibara se je majala, da se je sama sebi smilila. »Joj, joj!« je skoro zatulila in se opotekala k peči. Pod Železnikom si je izdolbla votlinico in jo zapirala s pečnico. Nihče ne bi mogel vedeti, da se za tisto pečnico kaj skriva, najmanj pa, da Mina tam spravlja svojo pri-stradarijo. »Vse bo šlo, vse bo šlo!« je tarnala, odmaknila pečnico, odvezala vrečico in jela šteti. »Tole sem prihranila pri Kozincu, tole pri Jergu, tale desetak mi je Tončkova maina dala za god, pri Križaju nisem bila dolgo, no, pa bo že!« se je ogovarjala in zlagala kupček h kupčku. »Za stara leta!« je šepnila. »Kaj nisi dovolj stara?« jo je nekaj zagovorilo in zazeblo jo je. Štela je in štela in zmerom se ji je zdelo, da se je zmotila. Žabnica je pa lomila, trgala, uhajala v hleve in v spodnjem koncu vasi tudi v hiše. Sneg pa še ni pojenjal in zmerom bolj je bil voden. Plasti na strehah so se vidno debelile, stene so se pa kar pogrezale v sneg. Najbolj bahaške hiše so bile v snegu kot drobne Ksaver Meško: V tujini Na Palah v Bosni 1941. Ob tihih večerih vse misli v domače mi kraje hite; na nebu smehlja se luna, a v meni joka srce. Kdor nikdar živel ni v tujini, samoten, od vseh zapuščen, ne ve, kaj Je hrepenenje, v nočeh kako težek je sen. Sumljajo pod hišo gozdovi, ob hiši studenec Šumija — a lepše šumljajo lesovi, mehkeje studenec doma. Mir božji nad širnim svetom, vsa tiha počiva vas, le jaz brez miru bedim še, solze mi rosijo obraz... bajte, le o-kna je bilo videti, drugače pa sneg, sneg, sneg... Tončkov Janez je gonil živino iz hleva. Bredel je mrzlo brozgo in pokal z bičem, voli in krave in teleta so pa rinili pod streho in se otepali snega, ki jih je neprijetno ščegetal. Jergov oče je tental in bendal, pa nič ni pomagalo, prašiči so mu vsak trenutek ušli v svinjak, čeprav je bilo v njem že za komolec vode in je bil očanec prepričan, da ga bo voda, pomešana s snegom, zdaj pa zdaj izpodrsnela in ga prekucnila v strugo. Ratinkova hiša je bila od vseh strani zalita in živa duša ne bi mogla ne v hišo in ne iz hiše. Dobro, da je zidana! Leseno bi izpodjedlo, skrivilo stene in nagnilo v brozgo. Bilo je komaj štiri popoldne, pa so morali povsod prižgati luč, če so se količkaj lotili dela. Pa nobeno delo ni šlo izpod rok, skrb se je zaglodala še v roke in je v guhi tišini kar lajala. Mina je štela in štela in se ustavljala ob drobnih spominih iz mladih let prav do te njene zadnje postaje v leseni bajti in pozabila je na sneg in na hlebčar, na kosmač in cibaro. »0, to pa to, Miklavžev Jaka je bil pa mož. Še oženil bi me bil, če bi bila le hotela!« se je pogovarjala glasno in kar mlado se je počutila, kot da je spet na Burjanovi ohceti in Ratinkov France sili spet iz meha same stare polke, Jaka mu pa s klarinetom pomaga. Kar zaplesala bi in le za trenutek ji je sladkobne misli premotila tišina v bajti. V peči pa je prasketalo in skozi razpoke so zdaj pa zdaj švignile iskre; kot da se smejejo Mini, se ji je zdelo in za hipec jo je bilo sram, da se še na stara leta opaja z otroškimi bedarijami. Nočilo se je, Mina pa je še zmerom čepela pri peči in buljila v svoje pristradane prihranke in bolj ko je mislila, kam bi z njimi, bolj so ji bile misli zmedene. Nenadoma jo je zazeblo v dušo in zagomazelo ji je po telesu. »Kaj je neki s Franco?« 0, saj je zmerom imela rada tega otroka, rada tudi Podlonkarjevega Janeza, ki bi jo bil rad vzel, pa ni smel, le otroka ji je pustil. Joj, koliko je preslišala in koliko je šele prejokala in se pokorila. Odvila je stare papirje, ki jih je tudi hranila v votlinici. Nekaj ji je reklo, naj vendar pogleda hčerino sliko, že dolgo je ni in ni prav, da tako malo misli nanjo. Roke so ji nekam drhtele, ko je segla po sliki, in zazdelo se ji je, da so Franckine oči s slike prečudno zaskrbljeno pogledale, kot bi ji hotele očitati. »Nič se ne boj, zate sem vse tole hranila!« je šepnila in zazdelo se ji je, da so se Franckine oči zganile, kot bi se hotele zahvaliti. Sneg je pa venomer naletaval in vmes dež. Zaškripalo je nekaj in luč je ugasnila. Mina je segla po papirjih in po pristradariji in vse skupaj stisnila v predpasnik, se skrčila in se zavila v cunje, ki so visele izza peči. »Jezus, Marija!« je kriknila in se stresla po vsem životu. Pod streho se je nekaj razpočilo, se krčevito upiralo, stokalo, ječalo, potem pa onemoglo treščilo... »Bog in sveti križ božji!« se je pokrižala Mina, padla po tleh, čutila je le, da se je zgreznila peč in da je še goreči panjač vrglo v sredo hiše. Zazdelo se ji je, da zija vanjo sto in sto rdečih izzivajočih oči. Dušilo jo je in skušala je vstati. Pa se je opotekla, nekaj jo je pritisnilo k tlom. »Pomagajte, pomagajte!« je izgoltala, potem pa jo je nekaj zgrabilo za vrat in nič več ni vedela za svoj hlebčar, za cibaro in kosmač in ne za svoje premoženje, le to je občutila, da je Francka pri njej in da jo prečudno sladko ogovarja. Sikajoči plameni so zagospodarili po bajti. Mini je telo počasi podrhtevalo, tramovje je pokalo in plast trhlega stropa jo je pokrila. Besnečo jezo razdivjanega ognja so pa hoteli krotiti vodeni curki raztopljenega snega in Mino obvarovali, da ni zgorela, čeprav so jo plameni obliznili po obrazu in ji ožgali lase. »Gori!« so vpili na vasi. »Gori!« je bil zvon, pomagati pa nihče ni mogel. Od vseh strani je divjala voda, nihče ni vedel, kje da ima Zabnica strugo. Okrog Urbanove hiše je bilo jezero in v njem so se razčesavali plameni. Bajta se je sesula v sneg in zdaj pa zdaj se je goreči jezik pognal iz ruševin, pa je ugasnil in utonil v vodi. Šele drugi dan so mogli do podrte in izogljenele bajte. Mino so odkopali najprej. Obraz ji je bil od ognja izkažen, le oči so sijale nekam blaženo, kot da niso občutile prav nikake bolečine. Roke so ji stiskale papirje in ves njen zaklad je bil nedotaknjen. Franckina slika je bila kot nova in Jergovemu očetu se je zdelo, da še nikoli ni bila tako lepa. »Viš, to je pa Minin testament!« je razsodil očanec nekam hripavo in debela solza se mu je utrgala iz očesa in zdrknila na Franckino sliko. »Bog ji dal dobro!« je izkolcala Ratinca in prižgala svečko ob truplu. Stoletnico rojstva Josipa Jurčiča obhajamo letos. Jurčič je zbral več narodnih pripovedk, tako tudi znano o raztrgan i Višnji gori in zakrpanem Žužemberku. Kdo bi si mislil, da bo res pristna dolenjska šegavost iz te pripovedke se kdaj pomagala vedriti duha Slovencem, zbranim z vseh vetrov na otoku Rabu v letu 1943. Interniranec je tam po spomi-\ nu napisal to pripovedko in jo tudi ilustriral. Kako zelo je morala zabavati risana zgodba vse, ki so hrepeneli po zelenih dolenjskih gričkih, medtem ko so tavali po kamniti puščavi na Rabu. 4. Hitro sem skočil iz postelje, se umil in počesal. Iz omare sem vzel pražnjo obleko, izpod postelje pa zbiksane čevlje; tudi belo platneno srajco sem oblekel, na glavo pa sem sl posadil nov, zelen klobuk. Seveda, dežnika tudi ne smem pozabiti. Kaj, če bi bil dež! 5. Ded je vzel grčavko, na hrbet zadel bisago in mahnila sva jo po beli kačasti cesti proti višnjanskemu mestu. Srečavala sva voznike s težko naloženimi vozmi. Po polju se je bahavo majala zlato-rumena pšenica. Na poti sva prišla do obcestnega znamenja Matere božje, spoštljivo sva pokleknila in prosila za srečno pot. 6. Že precej lepo pot sva imela za seboj. Pričel sem kar malo zaostajati. »Veš kaj, malo bova počivala, Janez,« je dejal ded. Zavila sva v stranpot na jaso. Ded je z rame vzel bisago in urezal velik kos kruha. »Na, le jej, da ne boš omagal! Dolgo ne bo več, ko bova v Višnji gori.« Imel sem deda sedem In sedemdeset let starega. Sedeli so vso zimo na zapečku in zadovoljno kadili pipico. Bili so pa, čeprav stari, brihtne glave, pripovedovali o co-pernicah, strahovih, zakletih kraljičnah in deveti deželi. Kako je bilo takrat lepo, ko so bili še mladi; takrat ni bilo hudobije in medsebojnega sovraštva, živeli smo v bratski slogi in ljubezni... tako so pripovedovali ded. 2. Bil je semenj v Višnji gori. Ded je dejal: »Veš kaj, Janez, jutri bo semenj, pa boš šel z menoj. Boš videl vsaj raztrgano višnjansko mesto, kjet imajo priklenjenega polža in imenitne hiše, ki nimajo para na tem božjem svetu.« 3. Zgodaj zjutraj je vstal ded, da pripravi vse potrebno za pot. V shrambi Je vzel dve suhi klobasi in hleb kruha. Pa si je dejal: »Mislim, da bo za oba zadostovalo, dobro kapljico bova dobila pri Nacetu.« Stopil je v izbo pa zaklical: »Janez, vstani, če hočeš z menoj!« 'S lism^ 7. Krepko sva se podprla in se napotila dalje: »Vidiš, Da-nez, tam v daljavi, to so razvaline višnjanskega gradu. Tam so nekoč gospodovali oblastni graščaki in izžemali ubogo ljudstvo. Sedaj so časi tlake in desetine pri kraju, so pa zato druge nadloge.« 8. Zatopljena sva bila v pogovor, ko se je izza hriba pokazala Višnja gora. »Glejte, glejte ded, ni to Višnja gora?« — »Seveda, raztrgana Višnja gora.« — »Zakaj pravite raztrgana Višnja gora, ded?« — »Saj vidiš, kako je vse razdrapano. In to ni od danes!« Ded je za vsako deveto stvarco imel pripravljeno pripovedko: 9. Od nas dobre tri ure hoda ždi med holmi in gozdiči, vinogradi in cerkvicami, ob živahno šumeči modri Krki prijazni Žužemberk. Domačini se zavedajo, da so žužemberča-nje. Posebno so ponosni na stari gftd. Da je vse v redu, zato skrbe občinski očetje in tudi domačini sami. Naravnost kosajo se žužemberčanje v pridnosti, varčnosti, poštenosti in brihtnosti. Bog jim trosi tudi obilo sreče. 10. žužemberčanje niso kar tako, imajo tudi svojo usnjarno. Ob Krki je pridni Tože od zore do mraka neutrudno dronil in strojil goveje, telečje, ovčje in zajčje kože. Stari usnjarji so pa imeli svoj ceh. Pravice jim je podpisala že rajnka Marija Terezija. 11. Že od nekdaj so imeli žužemberčanje lične hiše. Niso bile to razdrapane kajže kot višnjegorske, kajti pridno so skrbeli, da se je vedno vse lepo popravilo in pozidalo. Ako je s strehe padla opeka, takoj so namestili novo. Tudi so bile vedno hiše vse čedno pobeljene. Zato je skrbel neutrudni Tone, žužemberški zidar. Daleč po sejmih je bil znan žužemberški lectar Anton. Ni bilo božje poti ali žegnanja, kjer bi ne prodajal razne sladke dobrote in odpustke. Imel je obilo stvari iz sladkega lecta, srceta z ogledalci in napisi, punčke, petelinčke in konjičke, ki piskajo zadaj, urice, sladke štruklje, molke, podobice in mašne knjige. 13. Spoštovana in najbolj imenitna glava poleg župnika je bil trški župan. Neznansko odprte glave je pridno popravljal stare »škarpe«, obenem reševal ukaze višje gosposke; zato so ga tržanje jako spoštovali. 14. Desna roka župana je bil občinski bobnar, mladini posebno priljubljen. Skoraj ni bilo dneva, da ne bi bobnal in bral poslušnim tržanom iz velike listine oznanila in ukaze. Pokorno so ga poslušali. Ko pa je opravil, je zavil v krčmo, saj ga je vedno žejalo. 15. Večkrat sem obiskal čislanega copatarja Pečnika. Na jako umetelni način je izdeloval iz ovčje in kozje dlake tople copate. Tja do pozne večerne zarje je pela kožnata struna tr-tra, tr-tra, tr-tra. Staro in mlado je nosilo tople copate in marsikdo se je obvaroval nadležnega prehlada. Rad ga je pil, delal pa vedno na vse kriplje. 16. Vse so žužemberčanje imeli v redu. Nobene mestne strehe prevotljene, podrte; nobene kotanje na tleh ne luknje v zidu. Vse je bilo treba zakrpati, zamašiti in popraviti. Za to so vestno skrbeli. Vladala sta povsod red in snaga. Lenuhe, postopače in gobez-dače so sovražili na vso moč. Še sedaj žužemberčan starino rad popravi in pogladi, da jo proda za novo. Na nobenem sejmu na Kranjskem ni toliko robe kot na žužember-škem. Vse mogoče stvari dobiš na prodaj, od ur pa do šivank. No, vse, kar hočeš, pa za cenen kup. 18. Višnjanje so pa čisto druge nature. Ne zmenijo se za luknje v strehi, ne v zidu, ne kje drugje. Vse je pri njih na vso moč raztrgano, razdrapano in nepopravljeno. Nič drugega jim ni mar — mareio in culo na hrbet in palico v roke — pa hajd za kupčijami. 19. Tako je bilo tudi za njega dni v Višnji gori vse raztrgano, povsod so režale temne luknje kot zmajeva žrela. Županova hiša je bila najbolj imenitna. Krita je bila z deskami in razbito opeko; vrata so bila vržena iz tečajev, okna vržena in polomljena. Na veliki in močni verigi je bil priklenjen častitljivi višnjanski polž. 20. Že takrat, ko je bil polž še dobro priklenjen pri županovih, so kmetje Višnjane dražili: »Kje pa imate priklenjenega polža?« žužemberčani pa so še dostavljali: »Luknje si zamašite in zakrpajte, če ne vam polž uide!« Višnjani so se jezili in pestili: »Govorite, kar hočete — kmečki tesačil« žužemberčane pa naganjali: »Vi, cunjarji in krparji, vam bomo pa že pokazali, kaj znamo!« 21. Ko j d Višnjanom polž prvič ušel in so ga po dolgem iskanju našli, ko je obiral mlado zeljnato glavo v gredi za županovo hišo, so navili druge strune. Da jim ne bi ušel, so mu dali telesno stražo. Stražar je bil dobro oborožen, torej vedno pripravljen, če bi bilo treba kaznovati porednega polža. STAHA_. Rom jva PRODfiJ Zaradi večnega zbadanja irt zabavljanja žužemberčanov je razglasil mestni pisar neko soboto med gosposke meščane tale oglas: »Čestiti meščanje višnjegorski! V nedeljo se po nauku zberite vsi pred županovo hišo, kjer se bo sklepalo v prid in blagor vseh nas. — Župan Počasne. 23. V nedeljo se je zbral ves zbor meščanov pri pravkar ujetem in trdno priklenjenem polžu, častitljivo so ga ogledovali od vseh strani, posebno Počasne. Trdo ga je trepljal po veliki hišici in mrmral: »Preljubi polžek, da smo te le spet ujeli! Hudih uric si nam pripravil. Kaj ne, saj ne boš več ušel, polžek?« Polžek ni rekel nič, le slinil se je. 24. Župan je nato nagovoril zbor z ognjevitim glasom: »Možje, meščanje višnjegorski. Gre zaradi jezikavih žužemberčanov. Nikar ne pustimo, da bi nam očitali častitljivega polža, nedolžno živalco! Dražijo nas, da ne krpamo svojega mesta. Ko sem tovoril in prodajal sol, so me pikali, da sem polžar iz raztrgane Višnje gore. Mislim, da smo več vredni kot devet in devetdeset žužemberčanov.« 25. »Kaj si jim zabrusil v odgovor?« vpraša zajetna Meta. »Tri sto kosmatih — kaj? Vprašaj mojo staro!« Prav košato se je prizibala Počasnela pa dejala: »Sinoči je prinesel ves hrbet kitast, take nazarenske klobase ima po hrbtu, da se ga Bog usmili. Ne vem, če bo mogel oprtati tri tedne na hrbet vrečo soli!« 26. Nastal je silen hrušč, palice, klobuki, vse je letelo v zrak. Razkačeni so vpili Višnjani in se drli na vse grlo: »Še to noč gremo na žužemberčane, polomimo jim vse kosti in vse kolibe prekucnemo v Krko, bodo videli, kaj smo!« 27. Na vso naglico je tekel pred županovo hišo Ribničan Kozmek, ko je čul: ...to noč gremo na žužemberčane ... polomimo kosti... prevrnemo kolibe v Krko. Sam pri sebi je dejal: Ljubi Bog, tega pa nel Potem jim ne bom prodal nobenega lonca večl 28. Ves upehan je lovil sapo, tako Je dirjal: »Buzarona, če Višnjanje Žužemberk v Krko prekucnejo, bo zguba. V Žužemberku gospodinje ne kuhajo v ubitem loncu, ampak vedno nove kupujejo. Tega ne vaj vsaki, jaz pa vajm. Če se to naredi, adijo, nobene la-tuce, ne rejne ne bom prodal.« Pričel je kričati na vse grlo: »Višnjani, mene poslušajte, če hočete dobrol« 29. Možato se je razkoračil, pa na ves glas dejal: »Vajste kaj, prijatelji! I, nu, nikarte se ne obajsite. Ušli itak ne bodo nam. Poglejte na ono okno, kjer se hladi jed, maček krade koruzni močnik! Najprej ga zagrabim, potlej mu šele pre-strojim kožo.« Hop! in mačka je zalučal preko sosedovega plota. 30. »Tu v papirju,« je nadaljeval, »imam ubit lonec, vidite ga! Pošljimo ga Zužemberča-nom in jim recimo: Ker znate vse zakrpati in zamašiti, še ta lonec nam zamašite, če ne vam bomo vsa rebra polomili. Lonca nikakor ne bodo mogli popraviti kot jaz ne in cela ribniška dolina, kaj šele — cunjarji.« Vsem je bil nasvet všeč. Kozmek je bil izbran, da odpelje ubiti lonec v Žužemberk. 31. Sonce je zlatilo vrhove, ko je Kozmek naložil na voz lončeno robo. Nazadnje je pa vtaknil med slamo še lepo zaviti ubiti lonec. Vpregel je rjavko, zlezel na boro kareto, a v roke vzel bič. »Hej, hej, rjavka, le stopi, na večerjo bova že prikolovratila v Žužemberk!« In je pognal. 32. Spotoma je srečal krškega kovača. Bila sta dobra znanca. »Kam greš, Kozmek?« — »Kam? I, nu, v Žužemberk peljem nekaj robe in pa počen lonec. Dali so mi ga Višnjani, da bi ga naj žužemberčanje zakrpali.« — »Kaaj, lonec, da bi naj zakrpali?...« buli vanj kovač. »Da, daaa! Višnjani, ki so odprte glave, mislijo tako!« 33. Drugo jutro je že razpostavil v Žužemberku lončeno robo, sklical tržane ter prav hinavsko govoril: »I, nu, poslušajte me, dragi tržanje! Ti neumni Višnjani so na vas strašno hudi, ker ste nabili Počasneta in se vedno norčujete, da imajo raztrgane bajte in žalite polža! Gorje, če pridejo nad vas!« žužemberčanje so bili grozno hudi in so hoteli Ribničana kar v Krko vreči. 34. »Stojte, stojte, ljudje božji,« jih je miril. »Saj vsega najsem povejdal. Vsak vendar pozna poštenega lončarja iz Ribnice. Nazarensko sem dobrega srca. Sem vaš prijatelj, da ga ni para na svetul« Iz voza je privlekel lonec z veliko luknjo v vampu. 35. »Višnjani hočejo, da ga zakrpate. Poslušajte, kako. bi se rešili te hude naloge.« — »Na, tu imaš ti in tvoji Višnjani zašit lonec!« — Ubogi Kozmek, pieden se je zavedel, je bil popolnoma moker. Kaj bi ne, saj je dobil poln škaf vode na glavo. 36. Prestrašen je zavpil: »Za pet ran, poslušajtel V Krko me pa vendar ne bodete vrgli, gospod župani Po vodi ne znam kobaliti, sicer sem pa že ves moker.« — »Le ne boj se ničesar, ti samo lepo povej, kaj naj bi storili, da se za nas izteče dobro?« 37. Hinavsko pomoli Ribničan županu pod nos ubiti trebušasti lonec in ga nekaj povpraša. Slovesno se obrne župan do tržanov. »Kozmek je pripravljen pomagati nam, ako mu vsi skupno obljubimo in na pisanju damo, da bomo čepinje samo od njega kupovali.« — Vsi so bili za to. Kaj bi ne, malo so se le bali Višnjanov. 38. Kozmek pa je povzel: »Kajne, tržanje, kadar se srajca šiva, se mora najprvo obrniti, potem se šele zašije. Na lice se ne šiva, ampak narobe. Zato tudi vi lonca na licu ne boste krpali.« Razkoračil se je nato prav na široko in narekoval pisarju pismo za Višnjane. Vsem je bilo pogodu, župan pa je pristavil: »In napisali ga bomo na pergamentno listino!« 39. Prav slovesno so pismo za Višnjane napisali in zapečatili. Kozmek je tudi dobil obljubljeno pisanje. Skrbno so zavili ubiti lonec. Sosedov petelin, večni pretepač, je skočil na zavoj, zakikirikal... Oboje je Ribničan naložil na svoj voz, lončeno robo je itak vso dobro prodal, in jo odrinil nazaj v Višnjo goro. 40. Kozmek je v Višnji gori najprvo poiskal župana in mu pomolil pismo in zavoj: »To pisanje so za vas dali žužem-berčanje. Kaj piše v njem, ne verni« Na ves glas je zastokal župan Počasne ob odprtem zavoju: »O, joj, o, joj, kaj ga niso zakrpali?« Kozmek ni rekel nič. Župana pa je oblil mrzel pot, ko je prebral še pismo. 41. Drugi dan skliče župan vse meščane. »Poslušajte me! 2u-žemberčanje so vrnili lonec, v pismu pa stoji zapisano, da ga nam lepo zakrpajo, samo da ga mi prej narobe obrnemo. Kdor je toliko pameten, pa naj poskusi.« Vsi so bili presenečeni, popolnoma jih je zmedla ta novica, kaj bi ne? Lončen, ubit lonec — zaobrniti! 42. Vsa Višnja gora je bila na nogah in je poskušala, a vsi so zmajali z glavami, še župan in njegov sosed sta se držala kislo in poskusila vse. A prišla sta do spoznanja, da jo jim je Ribničan Kozmek pošteno — zagodel! 43. Že drugi dan je bil na občinski tabli poleg županove hiše pribit razglas: Višnjanje! Lončar Kozmek iz Ribnice, zdaj bivajoč v Višnji gori št. 13, se naznanja in da vedet meščanom, da se mora takoj izseliti iz Višnje gore. — Zakaj? — 1. Žalil je našo čast, 2. žalil čast polža in kar je glavno: 3. nas vse skupaj potegnil za nos zaradi ubitega lonca! Tako smo razsodili modri cčetje na dolgi seji, ki je bila b.rna. — 44. Kozmek ni dejal nič, naložil na voz vso svojo borno beračijo in kurnik s petelinom ter se brez slovesa napotil k svojim rojakom. Zadovoljno se se smejal, veselo zaukal in zapel: »Vre, vre, vre, mi smo pa Rejbenčanje ...« 45. S piskrom so si pa Višnjani še vedno belili glave, kako bi ga obrnili. Nekoč je srečal Počasne popotnega človeka: »Hej, ti ki dosti sveta vidiš in veš, ali bi znal zaobrniti tale lonec?« Tujec ga ogleduje — ti šment — malo je bil neroden, pa mu je padel na tla. Ostale so same črepinje. 46. Slovesno in obenem spoštljivo je pobral črepinje, ki so zadale Počasnetu toliko sivih las, in jih vrgel pod hlev »Kru-Ijevega Nandeta«, kjer še danes leže... Če boš pa kdaj šel skozi staro višnjansko mesto, vprašaj za razbiti lonec in priklenjenega polža. Ali glej dobro, da si prej nabrusiš podplate — ker si gotovo preveč vprašal. Ljubljančanke so se že poleti 1943 z veliko vnemo udeležile tečaja, ki naj bi jih naučil presti. Tečaj je priredil Zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani. B. Račič: Lan, konoplja in volna - naša obleka in perilo Ni naš namen, napisati podrobno razpravo o lanu, konoplji in volni, kar naj bi služilo za podroben strokovni pouk, ampak hočemo s tem le zopet opozoriti, da se da pri nas marsikaj zopet poživeti in zboljšati ali pa na novo vpeljati. Dobri in slabi časi se hitro menjajo in velikokrat je človek kar nenadoma navezan na samega sebe in na bližnjo okolico. Takšni časi so nastali danes zopet in bodo trajali mogoče še nekaj let. Kljub temu pa človek ne sme tarnati ali pa celo obupavati. Nasprotno, z dobro voljo moramo krepko zgrabiti za delo in si uspešno pomagati sami. Med domačo »samopomoč« spada tudi pridelovanje surovin za tkiva in pletiva, t. j. lanu, konoplje in volne. Naš delovni človek potrebuje predvsem trpežno obleko, ki si jo z lastnim delom in primernim znanjem lahko sam napravi. Saj še ni ravno tako dolgo tega, ko so pri nas še obleko delali doma. In ta obleka je bila trpežna in lepa! Potem pa je nastopila diktatorica Moda, ki je zasužnjila in še zasužnjuje zlasti ženski svet ne oziraje se na druge hude posledice, ki jih zapušča. Moda — tujka z velikega sveta — je pregnala skoraj docela lepi domači oblačilni obrt: plat-narstvo in suknarstvo. Tudi kmečki človek je na ljubo modnim novotarijam opustil staro in uspešno »domačo avtarkijo«, ko je domačija nudila domačim menda razen soli prav vse, kar so potrebovali. Dandanes zopet živimo v časih samopreskrbe v oblačilih. Dežela premore dalje tudi mnogo izvrstnih delavcev in delavk, ki lahko predelajo pridelane surovine v tkiva in ple-tila za primerne cene. V ta namen dajemo nekoliko pojasnil, da opozorimo na koristne panoge domačih obrtov, ki naj služijo k zboljšanju prvih povojnih razmer, in na surovine, ki se pri tem uporabljajo. ■ LAN. Do velike svetovne vojne 1. 1914 so sejale lan le še stare trdne kmečke hiše, ki so spoštovale navade svojih prednikov in cenile trpežnost domačega tkiva, čeprav so bili tkalci domačega platna že zelo redko posejani. Pomanjkanje platna, ki se je občutno pojavilo po svetovni vojni, je oživelo zanimanje za gojitev lanu tudi po drugih krajih izven Bele Krajine, kjer je bilo lanarstvo in tkalstvo še vedno precej živo. V novih razmerah po vojni so se začele razvijati tudi razne industrije, pri nas predvsem tekstilna, ki se je razmahnila do razveseljivega viška. V Grosupljem je nastala prva terilnica in predilnica za lan. To podjetje se je razširilo potem v vrvarno in motvozarno ter v tkalnico lanenega in konopnenega platna. Poleg tega je nastalo še več manjših tkalnic, kjer predelujejo doma pridelane surovine v raznovrstna tkiva. Tovarna je začela ljudi bodriti za racionalno gojitev lanu in tako so začeli v okolici Grosuplja, Stične in po Dolenjski gojiti lan v nekoliko večji meri. Tovarna je potem odkupovala od kmetov lanišča in predelavala lan za svoje potrebe. Slično delajo tovarne tudi drugod. Direktne koristi pridelovalci od lanu prav za prav niso imeli, pač pa tovarne. Največjo korist imajo in so imeli prav za prav le še Belokranjci in oni pridelovalci, ki so predelavali lan za sebe in prodajali poleg tega še seme. Z ozirom na razmere v bodočnosti je naravnost potrebno, da se pridelovanje lanu razširi tudi po drugih krajih, ker je naše podnebje zanj razen planinskih pokrajin nad 900 m višine res prikladno. V prejšnjih časih so sejali pri nas domači lan, ki so ga od časa do časa menjali z drugim semenom, zlasti s holandskim in ruskim. Po svetovni vojni so začeli pri nas uvažati seme pernavskega lanu, ki daje visoka stebla in mehko predivo. Treba je pa posvečati vso skrb, da se seme ne meša, ker potem zelo trpi kakovost prediva in semena. Če gojimo lan vestno in pazljivo, je korist zelo velika, sicer pa sledi razočaranje, kakor pri vsakem slabem in površno opravljenem delu na drugih nasadih. Prav bi bilo, če bi zopet pri nas začeli gojiti več lanu zaradi platna samega. Kdor koli se je samo enkrat prepričal o trpežnosti domačega platna, ga ne bo več opustil. Predvsem je domače platno uporabno za posteljnino in namizne prte, tanjše pa za moške delovne srajce, predpasnike, brisače in letne moške in ženske obleke. Uporaba domačega platna je torej vsestranska. Po vojni bo nastalo veliko pomanjkanje denarja in zato je še tem bolj važno, da čimprej z delom pričnemo. Priprava zemlje. Lan uspeva pri nas povsod v dobrih zemljah. Predvsem je treba paziti, da pride v spočito zemljo, ki je bila prejšnje leto dobro gnojena s hlevskim gnojem. Potem uspeva tudi prav dobro na preoranih travnikih in pašnikih, deteljiščih, za krompirjem in koruzo. Napraviti je treba dobro praho v jeseni, a pozimi potresti zemljo s pepelom. Spomladi, ko je njiva zbranana in porahljana, je tako najbolje pripravljena za setev. Posejani lan je treba z lahko brano zabranati in nato z lesenim valjem povaljati, da je njiva lepo ravna in da seme enakomerno nikne — skali. Sejati je treba vedno ob mirnem vremenu, ker sicer raznaša veter seme zelo neenakomerno, kar nepovoljno vpliva na rast lanu. Po prvem dežju je dobro, polivati njivo z gnojnico, ki zelo pospešuje hitro rast, kar je zelo važno. Kakšno seme bomo sejali in kdaj? Lan sejemo konec marca ali začetek aprila, zimec pa jeseni. Vedeti pa moramo, čemu bomo sejali lan — ali zaradi vlakna, ali zaradi semena. V našem primeru bomo sejali lan zaradi vlakna. Zato moramo sejati pomladanski lan, ki daje boljši pridelek od zimskega. Ta je nizek in debel in daje slabše predivo. Seme je najboljše pernavsko ali liško, ker dajeta ta lana najboljša vlakna. Setev naj bo čimbolj gosta, ker gre potem lan v višino. Seme moramo vsaka tri leta menjati, da ne začne kakovost lanu pešati in se poslabševati. Lan dozori navadno v približno štirih mesecih. Če pade huda ploha na posejano njivo, se navadno napravi povprek trda skorja, ki ne prepušča klic in zato se setev lahko zaduši. V tem primeru je treba njivo zopet povaljati z lesenim valjem kakor za setev. Valjamo pa takrat, ko je najbolj trdo, t. j. dopoldne ali takoj popoldne. Potem pustimo setev v miru in če se je plevel le preveč razrasel, je treba njivo previdno opleti. Pukanje in sušenje lana. Lan, ki ga potrebujemo za vlakna, naj se popuka, ko je dobro odcvetel in začnejo semenske glavice in bilke rumeneti. Takrat je kakovost lanišča najboljša. Kasneje popukaui lan je trd in se teže predeluje. Za seme pa lahko pustimo samo en del njive, da dozori popolnoma. Lan popukamo tako, da z levico objamemo toliko stebelc, da je polna roka med palcem in ostalimi prsti (rukovet), z desnico pa dodamo še nekaj stebelc in potem celi snopek naenkrat iz zemlje iztrgamo in otresemo zemlje. Nato snopek lepo poravnamo in odstranimo plevel. Potem lan lepo razprostremo po zemlji, da ovene, kar se zgodi ob vročini v nekaj urah. Lan naj se puka popolnoma suh — torej ko mine rosa in samo ob lepem vremenu. Razprostrti lan se nato popolnoma posuši na tleh, kjer je suha zemlja. Obračati pa ga je treba tudi na drugo stran, da je od vseh strani dobro suh. Nato snopke povežemo v večje snope in jih postavimo v kope, kjer se lan posuši popolnoma. Mnogo bolje pa je sušiti nepovezan lan v kopah. Te napravljamo takole: močan, debel kol, od katerega še štrle pri vrhu za nekaj prstov dolge, požagane veje, zabijemo v zemljo, da gleda iz nje približno 1 m. Kake 3 m dalje zabijemo sličen drugi kol. Nato položimo na vejne ostanke prvega in drugega kola v primerni višini preklo, na katero začnemo naslanjati v poševni legi nepovezani lan z ene in druge strani tako, da nastane strehi podobna kopa, krajne plasti lanu v debelini prijema pod vrhom povežemo z ene in druge strani, «da veter lanu ne raznaša in ne razmrša. Ko je prvi slog končan, previdno izvlečemo vodoravno položeno preklo s kolov in izderemo prvi kol iz zemlje. Zabijemo ga nato zopet 3 m dalje, položimo zopet preklo na kola in znova polagamo lan nanjo. Ta postopek najbolje opravljata dva, ali če je več lanu, štirje delavci ali delavke. Da se lan na soncu enakomerno suši, naj imajo kope smer od severa proti jugu. Takole godijo lan na rosi v Beli Krajini. Namakanje lanu v gorski Kolpi. Umetnost prstov ob niti, ki jo sproti navija kolovrat. Prvi »meščanski kolovrat« starega kova. (Nar. muzej.) Ko je ves lan postavljen, se na drugem koncu lan zopet zveže, da ga veter ne raznaša. V kopali ostane lan kakih 10—14 dni. Ta način sušenja je najprimernejši. Ko je lan dovolj suh, ga povežemo v debelejše snope in ga zvozimo navadno domov, kjer mu potem na podu osmukamo semenske glavice. Obiranje semena. Smukanje ali trganje semenskih glavic opravimo s pomočjo grebenov ali železnih česalnikov z dolgimi zobmi, ali pa s tolčenjem in otepanjem. Pri tem moramo lan čvrsto držati, da se bilke ne mešajo in ne skuštrajo. Ko je lan osmukan ali otolčen, ga povežemo v šope, ki so debeli za obseg obeh rok. Osmukane glavice je treba še nadalje na soncu do dobrega posušiti. Najbolje to delajo v Beli Krajini, kjer imajo skoraj pred vsakim podom sušilnico za žita itd. Na teh sušilnicah je žito varno pred domačo perjadjo in ne pride v dotiko z zemeljsko vlago. Glavice je treba večkrat premešati, da se ne vnamejo. Spomladi se glavice omanejo ali starejo in se seme očisti in preseje. Spravi se v vrečah na suhem, zračnem prostoru, ki je varen pred mišmi in podganami. Goditev lanu. Osmukan lan je treba še goditi. To se izvrši na pokošenih tleh, ali v močilnicah, ali v tekoči vodi Goditev lanu ima namen, omehčati rastlino do takšne mere, da »koža«, to so vlakna, lepo odstopi in se lahko odstrani od stebla. Vlakna so zvezana s steblom po lepivu, ki ga je treba razmehčati z vlago in raztopiti v vodi, da potem »koža« odstopi. V Beli Krajini godijo lan v vaseh, ki so blizu Kolpe, kar v tej vodi. Kolpa doseže poleti toplino 28 stopinj in je zato zelo primerna za goditev, ki je opravljena že v nekaj dneh. Oblasti so sicer branile namakanje lanu in konoplje, ker izločajo lan in konoplje strup, ki ribam škoduje. Ker pa je bil ribolov v obmejni Kolpi prost, so ubijali od prve svetovne vojne sem ribe kar na debelo z dinamitom, zato ne pride riba več za ljudsko prehrano v poštev. Sicer pa je Bela Krajina na vodi tako revna, da je poleti celo zmanjkuje za ljudi in živino. Prav pa bi bilo, če bi občine skrbele za ureditev primernih močilnic. .6 Navijanje črtež statev od strani: 1. Ogrodje statev ali kro- osuove. sen; 2. sprednje vreteno; 3. zadnje ali spodnje vreteno; 4. ničalnica; 5. zev; 6. bilo; ?. podnožnika; 8. klop (sedež); 9. brdo (glavnik), 10. čolniček. Godnost lanu je treba preizkusiti, če se ličje hitro in vse loči od stebla in se steblo krhko prelomi, ne da bi ostalo kaj ličja na njem. Končno je treba lan še osušiti, kar napravimo najbolje tako, da postavimo snope pokonci in jih spodaj odpremo, da lahko stoje. Lahko lan tudi raz-prostremo po suhem, pokošenem travniku, kjer se še malo obeli. Potem postavimo lan na suh prostor s prepihom. Trenje in mikan je lanu. Za trenje mora biti lan dovolj suh. Če ni, ga posušimo na sušilnicah. Najbolje nam služijo danes brezdimne zračne sušilnice, ki so že vpeljane povsod. Če pa se lan suši na odprtih sušilnicah, je treba dobro paziti, da ne bo vročina prehuda, ker se sicer lan zapeče, kar zelo škodi kakovosti vlaken. Če je lan dobro suh, ga terice otarejo s trlicami. Če je lan trd, ga prej otolčejo v tolkačah. Terice navadno tarejo lan po štiri na enem stebru, na katerem imajo v podobi križa pritrjene trlice, in sicer en konec trlic na enem stebru, drugi konec pa. kjer se trlica odpira, na drugem kolu. Trlica je podobna klini velikega noža, katerega konica je podaljšana v ročaj in je pritrjena na nasprotnem koncu, da se lahko odpira kakor žepni nož. Šop pripravljenega lanu vtaknemo med nož in nožnico. Nato je treba krepko udarjati po šopu in ga vleči počasi proti sebi, tako da je ves šop z malimi presledki kakor nasekan. Trlica naseka seveda samo steblo, ki se zlomi na drobne koščke, dočim ostane kita vlaken v roki. Tako dobljeni lan je treba še dobro otresti in dati na kupe. Kadar je čas, se posamezni šopi lanu smuka:o. To delamo na grebenih ali česalnikih z dolgimi železnimi zobmi. S česanjem dobimo lepo, enakomerno predivo, ki ga zvijamo v povesma. Kar pa ostan ■ na grebenih, je uporabno za debelejšo prejo, ki služi za tkanje debelih rjuh. Tanjše in daljše ko je predivo, boljše je. Statve, razstavljene v Narodnem muzeju. Preja. Lepa slovenska navada je bila včasi povsod, kjer se je predlo, »prelo«. Danes hodijo le še Belokranjice po prelu. Zvečer se zbirajo žene in dekleta po hišah, kjer imajo veliko sobo in predejo lan. Svojčas so predle samo na roko, danes pa predejo največ na kolovratih. V starih časih so se pomešali med predice »na prelu« tudi domači fantje, ki so tam tekmovali v rezljanju preslic in vretenc in si skušali s svojimi lepimi izdelki pridobiti priznanje in naklonjenost navzočih predic. Kako je treba presti, se kaj lahko priučimo. Svojčas so predli povsod: na kmetih, po gradovih in po mestih v meščanskih hišah. Danes predenje iz notrebe zopet oživlja. Ni se treba čuditi, če celo ljubljanske gospodične predejo, in še prav lepo. Izdelujejo si iz napredene volne najrazličnejše pletenine. Ker predemo na kolovratih mnogo urneje, je delo na kolovratu tudi bolj ekonomično; čas ima tudi svojo vrednost in ga je treba izkoristiti. Spredeno prejo moramo previti z motovilom, da dobimo štrenje. Štrenje navadno belijo s kuhanjem in obešanjem na sonce in mraz. Preden preidejo k tkanju, previjejo štrenje na motovilu v klobčiče. Snovanje. Predpriprava za tkanje je snovanje. Osnova se napravi takole: 12 klobčičev denemo v 12 loncev ali v zaboj, ki ima 12 enakih predalov, približno milo ped na vse strani velikih. Nato napeljemo vseh 12 niti skozi snovalno deščico, ki ima 12 luknjic, in jih navijamo po posebni poti navpičnega vretena, ki sega od stropa do poda in se obrača. Tako dobljena osnova ima podobo dolge in debele ženske lasne kite. Snovanje zahteva precejšno spretnost in ga moramo pazljivo opravljati. Tkanje. Tkemo na statvah ali krosnih. Risba nam kaže v prerezu glavne dele navadnih statev za tkanje platna. Osnovo je treba »presnovati« na statve. Najprej osnovo razpletemo kakor kito in jo privežemo na zadnje vreteno. Nato osnovo napeljemo skozi ni-čalnice in brdo. ki je v bilu, in jo navijemo na sprednje vreteno. Navijamo toliko časa, dokler ni vsa osnova previta in čvrsto napeta. Enakomerno razd >-litev osnove na vreteno regulirajo »grabljice«, skozi katere teče enakomerno razdeljena osnova. Sed j lahko začnemo s tkanjem. Tkalec ali tkalka odpre s podnožnikom zev, v katero porine čolniček, v katerem je navito vretence z nitjo. Nit zabije z bilom vodoravno k sebi. Potem odpre z drugim podnožnikom zopet zev, porine čolniček od nasprotne strani skozi in zabije nit z bilom. To se potem ponavlja in platno nastaja pred nami počasi za debelino niti. Za debela in redka platna uporabljamo brda z redkimi zobci, za tanka pa gosta. Na navadnih statvah gre tkanje bolj počasi od rok. Mnogo hitreje gre na statvah s »hitrim čolničkom«. Vsake statve moremo z majhnimi stroški predelati v hitrejše s tem, da na bilu montiramo žleb, po katerem odskakuje sem in tja čolniček s pomočjo dveh usnjenih nožnic, ki jih tkalec premika s škripcem nad bilom. Platno se potem premeri in zvije v balo. Ves presežek lanenega platna, ki ga ne porabimo doma, je kaj lahko vnovčiti kjer koli, zlasti po mestih, kjer Popuknni lan, zložen v snopke. a m Lep je pogled na gosto rastočo konopljo. je domače platno zaradi svoje trpežnosti vse drugače cenjeno kakor v kraju izdelovanja — v vasi na kmetih. S primernim poukom lahko domače platno na deželi predelamo v razne izdelke, ki se prav lahko in dobro prodajo. KONOPLJA. Poleg lanu gojimo v Beli Krajini in po Dolenjskem tudi konopljo. Tja so jo največ zanesli priseljenci iz južnih krajev. Od tod so jo dobili tudi na Krško polje. V Beli Krajini sejejo konopljo po »dragah«, kjer je največ rodovitnp zemlje, in sicer precej na gosto, da dobijo bolj tanka in mehka stebla. Povprečno sejejo konopljo bolj redko in dosežejo višino en in pol metra. Sploh pa urejujejo Belokranjci setev konoplje po svojih potrebah, ki bodo vedno večje. Zemlja za konopljo mora biti dovolj globoka in dobro gnojena. Zato naj nihče ne pričakuje obilnega pridelka na skopo gnojenih tleh. Gnojimo jeseni s hlevskim gnojem in potem potrosimo še kalijevo sol in apneni dušik. Množina je odvisna od kakovosti umetnih gnojil. Zato naj že pri nakupu vedno ugotovimo odstotek kalija in tudi potrebno množino. Ker je konoplja precej občutljiva za mraz, je ni dobro sejati pred začetkom aprila. Če hočemo imeti tanko predivo, moramo sejati konopljo gosto, če pa potrebujemo predivo za izdelovanje debelega motvoza in vrvi, sejemo bolj redko. Redko sejana konoplja doseže pri nas višino čez 2 m. Konoplja raste do svoje zoritve približno 3—4 mesece. To je odvisno od vremena in tal, na katerih raste. Godna za pobiranje je takrat, ko začne rumeneti in ko ji začne listje odpadati. Nato konopljo po-pukamo in posušimo. Potem jo godimo slično kakor lan, da je sposobna za predelavo v predivo. Ko je dovolj suha, jo otolčemo, staremo in omikamo. Tanka konoplja da lepo predivo, iz katerega dobimo čvrsto platno. Seme porabljamo razen za setev še za ptičjo pico, ker je zelo redilno. VOLNA. Volna je vsakdanji gost vsakega doma. Menda je ni rodbine, kjer se ne bi pletle rokavice, nogavice, dokolenke, jopice in celo obleke za deco in odrasle. V prvih povojnih letih bo povpraševanje po njej zelo veliko. Zato je prav, da se tudi o volni malo pomenimo. Volno dobivamo od ovac, dlako pa od koz in zajcev. Pri nas je ovčarstvo precej zanemarjeno, ker rejci ne upoštevajo važnosti reje živali z dobro volno. Napredne države so v zadnjih letih dosegle z zboljšanjem pasem velike uspehe, ki so bogato plačali ves trud zlasti v današnjih časih, ko je borba za surovine vedno večja. Pred leti se je tudi pri nas precej pisalo o potrebi zboljšanja ovčje pasme, ali je žal vsa akcija, 1 Vse.&a km | | stroje | orodje j gnojila | | krmila | semenje | | cement itd. | po čim bolj | ugodnif) cenaf) strokovne | nasvete in j navodila brezplačno nudi | I KMETIJSKA ZADRUGA f n. in pr. z. z o. j. H LJUBLJANA, Maistrova ulica 10 Telefon 49-73 1 kakor mnogo drugih koristnih, ostala le — na papirju. Če bi se bili takrat tudi lotili sistematično tega posla, bi nam zboljšanje ravno v današnjih časih prišlo zelo prav. Svojčas so delali Kočevci in Škof jeločani trpežno domače suk-no, ki je šlo daleč po svetu. Prav gotovo bi se obnovitev domačega suknarstva v prvih povojnih letih izplačala, ker razmere ne bodo tako hitro urejene. Ovca pa raste hitro in se tudi hitro plodi. Zato pride rejec tudi hitro do volne. Pomanjkanje goveje živine bo še nekaj let zelo občutno in zato bo ovčereja tudi glede mesa zelo rentabilna. Pristopiti bo treba takoj k zboljšanju pasme glede volne, katero bo treba nato doma kar najbolje izkoristiti. Pri tem bodo imeli prvo besedo seveda strokovnjaki. Volno strižemo na živih živalih šele potem, ko smo jih kolikor mogoče dobro z milom oprali in posušili. Volno je treba izbrati po kakovosti, in sicer: volna od pleč in ob rebrih do blizu sredine hrbta je dobra, po nogah je najslabša, na hrbtu in bedrih je malo boljša. Hrbtno in bedrno volno navadno zmešajo s slabo in tako dobe prejo za debele zimske nogavice. Za dolenjske kraje bi kazalo poskusiti z ovco, vajeno kraškega sveta. Imeti bi pa morala mehko volno. Bela Krajina ima bosansko ovco, ki ima zelo ostro in debelo volno. Zato bi bilo treba predvsem ovčerejo izboljšati. Še danes v Beli Krajini pridno predejo in pletejo volno. Še bolj pa bi prišli v ceno domači volneni izdelki, če bi se še kakovost domače volne izboljšala. Prav tako ne bi delalo izdelovanje preprostega sukna posebnih težav, ker je tkalstvo tam še zelo v navadi. Drugod pa, kjer so že bile manjše tovarne sukna, so ljudje enostavno zamenjavali volno za izgotovljeno blago. Tako je bilo zlasti po prejšnji svetovni vojni in bo bržkone tudi po sedanji. Kozja dlaka ne pride pri nas toliko v poštev kakor v južnih krajih, kjer so uporabljali z velikim pridom tudi kozjo dlako, ki je zelo trpežna, za tjcanje preprog in torb neverjetne trpežnosti. Zajčja dlaka je po zaslugi organizacij rejcev malih živali prišla tudi pri nas do velike veljave, ker je prav dobro uporabna in se da dobro presti in daje zlasti mešana z dobro ovčjo volno zelo uporabno prejo za tople pletenine in tudi blagove (sukna). Nič ni novega pod soncem, marsikaj se vedno ponavlja in zato je treba tudi nas vedno opominjati na koristna opravila, ki jih je rod pred nami še gojil, sedanji pa že ne več. Z novimi časi so prišle nove navade, stare, lepe in koristne pa so nam v škodo padle v pogubo. Pa ne le navade, tudi prave obrti so kar na lepem zaspale. Tako n. pr. so izumrli krznarji in kožuharji in le po muzejih vidimo še lepoto, trpežnost in praktičnost odličnih izdelkov njihove tako stare umetnostne obrti. Naj bi torej tudi pri nas vzklilo na pomlad novo življenje na vseh poljih in v vseh strokah, da se čimprej zacelijo globoke rane in da bo sedanji mladi rod živel v boljši in srečnejši bodočnosti. Kakovost volne na ovci. mestna elektrarna ljubljanska Ustanouljena leta 1897 oskrbuje mesto in okolico z električnim tokom za razsvetljavo, pogon motorjev in v druge svrhe. Uporaba električnega toka za vse panoge gospodinjstva in gospodarstva je smotrena in vsestransko priznana. Mestna elektrarna izvršuje vse električne instalacije za luč in moč, strokovno, hitro in po najugodnejših pogojih. Vse informacije prejmete pri Ravnateljstvu Mestne elektrarne, Krekov trg 10/11. MLADINSKA ZALOŽBA Zastopstvo Mariettija ima po najugodnejših cenah misale, brevirje in druge bogoslovne knjige. — Tu se dobijo poleg drugih knjig knjige Selezijanske izdaje, vse knjižice, vse za šolo in pisarno LJUBLJANA, Stari trg 30 Vrtnarstvo Kunaver Valentin LJUBLJANA Sv. Križ Vsakovrstne cvetlice, šopki in venci. Specialna vzgoja cvetlic za nasade grobov. Oskrbovanje cvetličnih nasadov. Velika izbira cvetlic za okrasitev balkonov in oken. Dekoracija grobov za praznik Vseh svetnikov Le z varčevanjem si more tudi mali človek s časom pridobiti lepo premoženje. Seveda pa samo varčevanje ne zadošča, prihranke je treba tudi plodo-■ nosno nalagati in si tako z obrestmi povečati L glavnico. To resnico so poznali premnogi . vlagatelji in so pri „Vzajemni posojilnici W reti. zadrugi z o. j. v Ljubljani", Miklošičeva c. 7 (v lastni palači) od njene ustanovitve leta 1893 dalje nalagali svoj denar, ker so vedeli, da „ Vzajemna posojilnica v Ljubljani" vloge dobro obrestuje in da je denar pri Vzajemni posojilnici popolnoma varen. Zaupajte tudi vi svoje prihranke sedaj in v bodoče „Vzaje-mni posojilnici v Ljubljani* in ne bo Vam žal TRGOVINA Z ŽELEZNINO Uenicslott Breznik liubliniui, SteilotiEua ulica 7 se toplo priporoča cenjenim odjemalcem Ko izbiraš darilce za prijatelja, izberi tudi kakšno knjižico. Je sicer majlma in cenena, a silno koristna, zlasti, če pravo izbereš. Knjižica »Marijino Srce« naj pride kot spomin na narodno posvetitev v vsako slovensko družino! Hranilnica kmet Kih oblin v £iubl|ani MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 19, PALAČA VZAJEMNE ZAVAROVALNICE Telefon 21*83 • Poštni predal 211 • Rač. pošt. hran 10.545 Edini pupilarno varen zavod kmečkih občin, kjer nalagajo tudi sodišča in občine denar nedoletnih, skrbljencev, preklicancev, ustanov, ubožnih in drugih javnih zakladov, varščin, zapuščin itd. — Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Za varnost vlog jamči 16 velikih kmečkih občin-ustanoviteljic z vsem premoženjem in vso davčno močjo. — Posojuje svoj denarna posestva in občinam proti amortizaciji na menice proti mesečnemu odplačevanju. Spekulacija z vlogami izključena, ker je hranilnično poslovanje v smislu pravil pod nazorstvom komisarja. Poslovne ure za stranke so vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 8. do 12. ure t .aAa. . A Aa. «aA a« « a* a» «a A a » «a Aa« »a A a* «a Aa« >«IU> ttlU, >1* «aAa» »aAaa . aA a. >»1*. »aAa« *a Aa» . a Aa» 0 PRVI SPECIALNI ATEUE ZA OKVIRJANJE (UK ( Zaloga vsakovrstnih slik v okvirih in brez okvirov j Zaloga izgotovljenih ovalnih in okroglih okvirov j JULIJ KLEIN, LJUBLJANA j W O L F O V A ULICA ŠTEV. 4 Telefon št. 33-80 - mm® IMm Tiralica! JCdo je Xi& je. JCaj deia huKivo - JviacLež ? Letošnja zima je za Ljubljano in za druga večja mesta na deželi prva, ko mora vsakdo resno računati s kurivom, ki ga že od lani prejema na nakaznice. Vse leto smo mogli kupovati premog pa tudi drva v čisto odmerjenih množinah. Marsikje so v poletnih mesecih kurili tako brezskrbno, kakor da bi bila pri nas večna pomlad, ne pa kar trda zima najmanj tri mesece. Bela zima pa sedaj neusmiljeno trka na duri in marsikdo začuden ogleduje tako skromne zaloge drv in premoga, ki so mu ostale vse do konca marca. Z njimi bo moral shajati; najbrž bo marsikdaj moral pihati v prste in si meti roke, če si jih bo hotel ogreti; povrhu pa se mu bo še kolcalo, ko bo premišljeval, kako je poleti morda po nepotrebnem zapravljal kurivo. Oprostite, kdo bo pa tako neumen, da bo po nepotrebnem zapravljal kurivo. Saj vendar vsak rad varčuje s svojim, še bolj pa dandaues, ko ve, da ne more porabljenega nadoknaditi, tudi če bi hotel in če bi bil pripravljen žrtvovati denar. Res, priznamo, večina izmed nas vsaj misli, da varčuje, čeprav je marsikdo med nami še vedno pravi raz-sipnež, samo da se tega ne zaveda. In tudi pri kurjavi velik del ljudi še vedno hudo zapravlja kurivo; bolj varčno pač ne zna kuriti. C" C. Da, varčnost je tudi umetnost, in to celo velika! Pa ne samo umetnost, dandanes je tudi že presneto učena znanost! Štiri leta vojnega napora so zlasti v Nemčiji izredno pospešila tako umetnost kakor tudi znanost varčevanja. To nam najlepše dokazuje zgled velike propagandne akcije za varčevanje s premogom in energijo sploh. Ta akcija se je začela lansko zimo in je zajela vso državo, vse prebivalstvo, zlasti vsa gospodinjstva. Poleg umetnosti varčevanja je posvetila velik del svojih sil tudi znanosti varčevanja: v poljudni obliki je učila ljudi varčevati s kurivom zlasti tam, kjer človek na varčevanje niti mislil ne bi. Mislimo, da bomo našim bralcem prav ustregli, če jim bomo pokazali iz te akcije nekaj najbolj uporabnih nasvetov za varčevanje s kurivom. Prepričani smo, da bomo ustregli zlasti tistim, ki mislijo, da že znajo tako varčevati, da jih nihče ne poseka. Če bodo morda brali te vrstice, se bodo lahko prepričali, da so v varčevanju še vedno pravi — šušmarji. Za začetek kratko pojasnilo: Čim dali traja vojna, tem bolj jasno postaja gospodarstvenikom v vseh državah, da je -mm® in ostane najvažnejša vojna surovina — premog. Od premoga je odvisna prav vsa oboroževalna industrija, ves promet železniškega omrežja, deloma motorni promet, dalje industrija, ki je navezana na električno energijo, katero v pretežni večini proizvajajo kalorične centrale, ki večinoma vse kurijo zopet premog. V Nemčiji so sicer povečali premogokope, kar se je dalo, in z najmodernejšimi postopki kopanja nakopali vedno več premoga, toda potrebe so rastle še hitreje kakor premogokopna proizvodnja. To ni nič čudnega, saj se je moralo železniško omrežje razširiti daleč proti vzhodu, koksarne so morale silno povečati izdelovanje koksa — osnove za vso topil-niško in jeklarsko industrijo, vsa ostala vojna industrija je potrebovala več premoga, dalje mnogo več tudi kemična in končno: nekdaj znatni delež angleškega premoga na evropski celini je odpadel — nadomestiti ga je moral nemški (samo Italija letno prejema od Nemčije nad 12 milijonov ton premoga!). Ker je porastel tudi delež premoga za zasebno kurjavo po gospodinjstvih, je bilo treba izvesti varčevalno akcijo povsod tam, kjer se je to dalo brez škode za vojne napore. Torej pri razsipni kurjavi v zasebnih gospodinjstvih, pa tudi pri nepotrebnem zapravljanju električne energije in plina, ki sta oba že predelana oblika prvotne premogovne energije. Vsi prihranki premoga v zasebnih gospodinjstvih — teh je v Nemčiji nad 20 milijonov — bi šli lahko takoj v ko-ist vojnemu gospodarstvu, ne da bi kdo trpel škodo zaradi tega. Zato je obveljal sklep, naj se poraba premoga po gospodinjstvih zmanjša vsaj za deset odstotkov s prostovoljnim varčevanjem, ki naj se ga prebivalstvo hitro nauči. Pouk pa naj zvede velika propagandna akcija po adiu in zlasti po vsem dnevnem in tudi tedenskem časopisju. V prikupni in ahko umljivi obliki naj akcija uči varčevati, naj podžiga čut za skupnost, naj pokaže pomen majhnega prihranka v enem samem gospodinjstvu glede na veliko število gospodinjstev, naj napravi varčevanje za narodno dolžnost, to so bile res ne lahke naloge akcije. Izvedene so bile temeljito in znanstveno! Teden dni pred božičem leta 1942 so začeli vsi nemški dnevniki priobčevati tiralice s sliko, kakor jo tudi mi priobčujemo na začetku članka. Besedilo pod sliko se je začelo z vprašanjem: Kdo je kuiivo-kradež? (V nem- m fti ščini: »Kohlenklau« — tisti, ki premog krade.) Sledil je takoj odgovor, da je to zločinec, ki ograža vojno gospodarstvo. Dalje: Kaj dela kuri vo-kradež? — Odgovor: V toplo sobo piha skozi špranje. V prazni sobi gori žarnica. Radijski sprejemnik igra, pa ga nihče ne posluša. Napačno kurjene peči slabo grejejo ... Povsod, kjer zapravljajo dragoceni premog, elektriko ali plin, ima kurivo-kradež svoje prste vmesi — Kar neverjetno je, kako premeteno nas skuša preslepiti! — Kako ga užene-mo? — Vse njegove skrite poteze so razkrinkane. V prihodnjih dneh boste tu brali, kako ga lahko primete. Vsi se ga bomo lotili, pa ga bomo položili na hrbet! — Lov se začenja! še pred božičem so prinesli vsi nemški dnevniki prvi oglas iz zbirke dvajsetih propagandnih črtežev in besedil, ki so pozivali na boj proti ku-rivo-kradežu. Besedilo 1. Kurivo-kradež nas skuša okrasti skozi špranje! — Le glejte, kako sili s svojimi šapami skozi špranje v oknih in vratih, da bi nam ukradel toploto iz kurjenih sob. Pa le počakaj, prijateljček! Krepko se postavimo na noge (prav za prav smo to hoteli napraviti že jeseni!) in zadelajmo špranje in rege v vratih in oknih, ki jih pozimi zaradi zračenja ne odpiramo. Če to ti, jaz in mi vsi napravimo, prihranimo v eni sami zimi mnogo tisoč stotov premoga! — Tako, sedaj je kurivo-kradež priprt in naj od same jeze še bolj počrni! Toda kljub temu se ga varujmo! — Tu ne more nič več opraviti, le pazite, sedaj bo poskusil kaj drugega! Zadnji stavek je postal refren, ki se je ponavljal pri vseh oglasih do zadnjega! Približno vsakih šest ali sedem dni so prinesli vsi časopisi nov oglas. Vsakokrat je bil priobčen nov nasvet, novo opozorilo. Oglejmo si nekatere! Nasvet iz štev. 5. Kurivo-kradež pregnan iz kuhinje: Gospodinja naj zlasti pri plinskih štedilnikih kuha v »stolpih«. V »pritličju« naj se kuha zares, v »prvem nadstropju« pa segreva voda za umivanje posode. Pri plinskih štedilnikih pazite tudi nato, da plamen nikdar ne bo pogledal izpod dna posode. Če liže plamen lonec še ob strani, gori preveč plina brez haska. — Nasvet iz štev. 6: Kurivo - kradež kot nad-kurjač?? Kradež bi seveda kuril tudi ob toplem vremenu. Pustil bo vratca pri peči na stežaj odprta, da bo lahko vsa toplota ušla skozi dimnik neizkoriščena. Zakuril bo dalje vse peči, namesto ene same. Tudi tisti, ki imajo centralno kurjavo v stanovanjih, naj grejejo z eno samo pečjo, druge pa naj dokončno zaprejo in čez zimo ne uporabljajo. — Nasvet iz štev. 7: Kradež se je zaman vti- hotapil: Kjer more, pušča kradež vrata le priprta. Posebej se spozna na vežna in kletna vrata, na vrata po predsobah in na okna v podstrešjih in kleteh. Pravi mojster pa je, kadar je treba napraviti prepih, ki ohladi vse postranske prostore in pritikline. Tudi pri zračenju bi nas rad potegnil, pa se ne damo. Dobro vemo, da več zaleže, če zračimo dvakrat po pet minut pri na stežaj odprtih oknih, kakor pa, če pustimo na pol odprta okna kar dvajset minut. Sveži zrak se namreč hitreje segreva! — Nasvet iz štev. 10: Kradeža so zapustili njegovi stari zavezniki: Kolikokrat sta razmišljenost in pozabljivost bili vzrok, da je električni likalnik ves razžarjen stal na stojalu ali pa celo prežgal kos perila! Danes varčna gospodinja ne vključuje likalnika samo zato, da zlika en ali dva robčka. Danes raje počaka, da zbere vse perilo, ki ga hoče zlikati. Najbolj občutljivo perilo pa lika ob koncu, ko se je izklopljeni likalnik že sam ohladil. — Nasvet iz štev. 12: Čut za skupnost je premagal kradeža: V stanovanjskih hišah z več nadstropji stranke ne morejo kuriti vseh sob v stanovanjih. Navadno se odločijo za eno samo. Medsebojno pa si najemniki lahko mnogo pomagajo, če se dogovore, da bodo v vseh nadstropjih kurili vedno le sobo, ki leži nad kurjeno sobo spodaj; tako ostanejo stropi in podi mnogo bolj gorki. Taka kurjava zahteva sicer po posameznih stanovanjih manjše preureditve, vendar se splača. — Nasvet iz štev. 13: Kradeževih rešetk ni več: Prevelike rešetke v štedilnikih in pečeh so kradeževo veselje. Če tedaj, ko gori, niso popolnoma pokrite, nastane skozi štedilnik pravi prepih, ki potegne vso vročino v — dimnik. Z opeko in ilovico lahko sami brez strokovnjaka zmanjšamo rešetko, ne da bi zaradi tega štedilnik kaj manj grel. Pač pa pokurimo znatno manj premoga! — Nasvet iz štev. 14: Kradež zaman lovi sapo: Kradež bi imel pri štedilnikih in pečeh najraje vsa vratca na stežaj odprta. Potem bi seveda dimnik vlekel, da bi bilo veselje, mi bi pa metali polena in premog skozi okno. Zato imejmo vratca in preduh vedno zaprt, odprimo jih le tedaj, kadar zakurimo in vnovič naložimo, da se ogenj razgori. Sicer pa dajmo ognju, zlasti pa žerjavici le toliko zraka, kolikor je to res potrebno. — Nasvet iz štev. 15: Kradež pregnan iz kopalne kadi: Marsikdo bi se rad do nosu pogreznil v toplo vodo, ki bi do vrha napolnila kad. Toda za potrebe zdravja in snage zadošča tudi na pol polna kad. Še manj kurjave pa zahteva prha z mlačno vodo! Proti koncu meseca marca je bil priobčen že devetnajsti nasvet, konec meseca marca pa so časopisi priobčili zaključek: Kradež poražen na vsej črti! Potem ko ga je pustila na cedilu zima, ga je sedaj ugnala še pomlad. Medtem pa so se vsi naučili varčevati s premogom! Zato se je oglas končal: Kdor kradežu jamo koplje, ta živi zgledno in — poceni! Tedniki in ilustracije so medtem izpeljali podobno akcijo. Posebej so prikazovali, kako veliko korist nudijo malenkostni prihranki po posameznih gospodinjstvih, če se v celoti izkoristijo za oboroževalno industrijo. Poleg ponavljajoče se tiralice so to kazale nazorne slike s primernim besedilom. Tako: Če zgori v vsakem nemškem gospodinjstvu vsak teden samo ena lopata premoga po nepotrebnem, znese to 2 in pol milijona ton premoga na leto. Z energijo, ki bi Če "-ort vsakdan le ena žarnica v vsakem gospodinjstvu samo iet't ure po nepotrebnem ... Poiščimo špranje prt štedilniku in peči. Poskrbimo, da se bodo vrata in okna tesno zapirala. Stran s sajami in pepelom! C3 Zakaj pečica v štedilniku ne peče dobro. »Crna umetnost« za belo perilo. se dala pridobiti iz tega premoga, bi bilo mogoče zgraditi 28.000 težkih tankov ali 22.000 bombnikov. — Ali: Če gori v vsakem gospodinjstvu samo ena 40 vatna žarnica samo četrt ure vsak dan po nepotrebnem, znese to pri 19 milijonih z električnim tokom oskrbljenih gospodinjstvih v Nemčiji ogromno količino električne energije. Za tako zapravljeni električni tok bi pokurile kalorične centrale skoraj 70 milijonov kilogramov premoga! Iz tega premoga bi se dalo izdelati 12 milijonov litrov bencina. — In dalje: V nemških gospodinjstvih je 15 milijonov električnih likalnikov. Če se greje v vsakem gospodinjstvu na mesec likalnik le četrt ure po nepotrebnem, znese to na leto 22 milijonov zapravljenih kilovatnih ur. S to energijo bi bilo mogoče izdelati pol milijona vreč cementa! Prop*agandna akcija je s kradežem ustvarila pojm, ki je bil znan slehernemu. Kradež je postal pomembna, čeprav nevarna osebnost. Polastila se ga je reklama. Radijske trgovine so se sklicevale nanj, tovarne raznih nadomestkov — kock itd., skratka: kdor koli je hotel svoje stranke opomniti na varčnost, je poklical v spomin grožnjo s kradežem. Ali je kaj čudnega, če je moral v mesecu juniju celo sodelovati pri nabirki starih oblek, tkanin in obutve. Prispevati je moral svojo »vrečo«, v kateri je odnašal svoj čas nakradeni premog. Tako so ga namreč predstavile bralcem razne ilustracije v risanih šalah. Kdo bi si mislil, da se bo sredi poletja začela nova propagandna akcija, ki bo pozivala na boj proti kradežu. In vendar je v mesecu juniju in juliju izhajal po časopisih nov niz risb z besedilom. Okrog dvajset slik je izšlo pod geslom: Sedaj v poletju misli že na zimo. Bili so to sami praktični nasveti, ki jih je bilo laže izpeljati v poletju kakor pa v mrzli zimi. Za zaključek pa je imel vsak nasvet verz, ki se v prostem prevodu glasi: Kdor se poleti le malo potrudi, ta se pozimi smejal bo kradežu v brk! Oglejmo si nekaj nasvetov! Kako odkrijemo špranje pri štedilniku in peči? Povsod, kjer uhaja v peč ali štedilnik skozi špranje mrzel zrak, povsod tam zapravljamo gorivo. Zaradi špranj lahko porabimo še enkrat več drv in premoga, kakor bi bilo treba. Špranje in razpoke, odn. njihovo škodljivost lahko ugotovimo. Z gorečo žveplenko ali svečo gremo ob vseh špranjah in stikih med posameznimi pečni-cami. Prav tako ob vratcih, železnih ploščah in obročih na štedilnikih. Kjer koli se plamen nagne proti špranji, je to znak, da vleče štedilnik mrzel zrak vase. Marsikaj lahko sami zamažemo, za drugo pa pokličimo strokovnjaka. — Kako dosežemo, da se vrata in okna neprodušno zapirajo? Skozi špranje uhaja toliko toplote, da je joj. Zato jih je treba zadelati. Zato uporabimo lahko lesene palčice, dalje staro klobučevino ali ostanke blaga. Tudi stare zavese, ki smo jih zvili skupaj, nam lahko pomagajo. V skrajnem primeru celo časopisni papir. Seveda se ne bomo lotili vseh oken, ampak le tistih, ki so vzrok prepiha. Poiščimo jih torej! — Stran s sajami in pepelom. Saje kar žrejo toploto, zato proč z njimi, kjer jih najdete. Ali veste, da na spodnji strani štedilnikove plošče samo en milimeter debela sajasta plast zmanjša že za eno dvajsetino toploto, ki jo prejema lonec na plošči. Še bolj debela plast pa v še večji meri žre toploto. — Zakaj pečica v štedilniku ne peče kakor treba? Prav po nepotrebnem se jezi gospodinja na smolo, ki misli, da jo ima. Saj je vse prav napravila, samo pečica ni več v redu. Naj vendar pregleda malo bolj natančno, pa bo videla, da je pečica marsikje morda prežgana, da je drugod pločevina, ki naj bi jo vroči zrak segreval, vsa zasuta z drobnim pepelom in sajami. Strokovnjak jo bo popravil, pa bo treba manj kuriti in se bo vse lepo speklo. — »Crna umetnost« za belo perilo. Vestna gospodinja se loti vsega in počisti v območju svojega majhnega kraljestva res vse, kar najde. Tudi v pralnici je kotel vedno čist in svetal. Na drugo plat, kjer se drže za prst na debelo saje, pa vendarle pozabi. Saj je morda samo enkrat na leto treba obrniti kotel. Toda, treba ga je, zato pa potem ni jeze nad kotlom, ki »požre toliko premoga in drv«. — Zasilne obveze za pločevinaste dimnike. Rja je prežrla zapuščeni dimnik, ki nam postane ljub šele tedaj, ko plapola ogenj v železni pečici in ko nas pločevinasta cev tako prijetno ogreva s svojim toplim dihom. Toda, kako žalostno je, da se železna peč tako silno hitro ohladi. Nič čudnega, saj vleče skozi njo kar dvojen prepih. Rja je izžrla v dimnik luknjo. Ali jo ne bi zamašili? Malo pločevine, malo žice, pa bo napravljen zasilen obroček, ki nam bo zmanjšal škodljivi prepih, tako da bo pečica manj vlekla. Zato se bo tudi bolj počasi ohladila. — Približala se je zima 1943 in konec meseca oktobra se je začel v vsem časopisju tretji niz kradeževih inseratov. To pot preganjajo oglasi kradeža in njegove skrite zaveznike in pomočnike, imenovali bi jih lahko: lahkomišljenost, trmoglavost, starokopitnost, raztresenost itd. Zaradi teh slabih lastnosti pogori vse preveč goriva v pečeh in štedilnikih. Seveda drugod — pri nas pa ne. Zato končujejo oglasi s priporočilom, naj vsakdo najprej sam sebe pogleda v ogledalu. — Tako končujemo tudi mi in mislimo, da bo marsikdo in masikatera lahko v svojem vsakdanjem delu odkril še kako možnost, da bo varčeval s kurivom in se tako rešil neprijetne zimske stiske, ki mu morda že grozi. J. P. Oe zgori v vsakem gospodinjstvu le ena lopata premoga na teden po nepotrebnem ... Zasilne obveze za pločevinaste dimnike. Ing. Nerima Albin: Od streliva mimo zdravila do umetnega blaga V davnini je povedal modrec iz Efeza Heraklit besedo: »Iz ognja je vse izšlo in v ognju bo zopet razpadlo.« Ko je človek postal gospodar nad ognjem, je z njim podrl pomembne ovire, ker je postal nevdvisen od tal in toplega podnebja. Lahko je šel v pokrajine, v katerih je sledila poletju zima, saj je imel pri sebi vir toplote — ogenj. Toda ogenj je ščitil človeka le v omejenem obsegu. Zato se je človek sprva odeval z živalskimi kožami, ki ga pa niso samo varovale pred mrazom, ampak se je z njimi tudi krasil — saj je ta želja mnogo starejša, kot pa je bila potreba po oblačilu. Pozneje si je človek napravljal obleke iz rastlinskih vlaken in živalskih dlak. Do uvedbe strojev so blago pletli edino z roko in ročnimi pripravami. Od tod je ostalo ime »manufakturno blago«, t. j. blago, ki je napravljeno z roko. Dandanes ta naziv ni več pravilen, ker izdelujejo blago v pretežni večini le tovarne s stroji in ga zato pravilneje imenujemo »tekstilno blago« (tkano blago). Surovine za tekstilno blago so razna vlakna, ki nam jih dajejo razne živali in koristne rastline. V novejšem času se je krog prvotnih surovin znatno razširil ter se predelujejo tudi take rastline in umetna vlakna, Id prej niso služile za izdelovanje blaga. Prvotno je bila glavna surovina za izdelovanje blaga — volna. Največ volne dobivamo od ovc, redkeje se v industriji uporablja volna od koz, lam, kamel in zajcev. Izmed rastlinskih surovin je pri nas najstarejši lan, najbolj važen pa je postal bombaž, ki je bil sprva luksuzno blago in je dobil svobodno pot na vsa tržišča šele po veliki francoski revoluciji. Tedaj so tudi stroji izpodrinili prejšnji primitivni način tkanja blaga. Toda blago iz bombaža je bilo spočetka zelo umazano in šele James Watt, znameniti izumitelj parnega stroja, je prvi iznašel belilno metodo s klorom. Ta metoda se je vedno bolj izpopolnjevala in se je blago pocenilo. Površina zemlje, posejane z bombažem, je vedno bolj rastla; toda bombaž raste samo v toplih in zmernih podnebnih pasovih. Države, ki ga niso mogle dovolj pridelati, so si skušale najprej pomagati z domačo volno. Ta pa ni zadoščala za vedno večje potrebe številnega prebivalstva. Prišle so vojne, ki so zaprle vsak dovoz surovin. Ko so v prejšnji svetovni vojni pričeli v Nemčiji izdelovati vreče, brisače, slamnjače, konjska pokrivala, nosila za granate in druge proizvode iz papirnate preje namesto iz slame, ki so jo nujno rabili za živinsko krmo, tedaj je bil vzidan temelj za novo panogo industrije, ki izdeluje iz lesa umetno blago. Tako je industrija prešla od naravnih surovin k umetnim snovem. Prve sanje Zgodovina umetnega vlakna pa ni tako mlada. Prvi je zapisal misel, da bi se proizvajala svila na umeten način, angleški učenjak Robert Hooke (izg. Huk) v knjigi Micrographia, ki je izšla leta 1664. Pri opazovanju svilo- Lesni drobir na poti v kuhalnike, kjer se bo sprostila celuloze. Na desni: V velikih balah se vskladišči čista celuloza. Na levi: Celuloza se namaka v lugu, nato pa raztrga v skrivenčeno maso. prejke je prišel na misel, da bi bilo najbrž možno napraviti umetno snov, ki bi bila najprej tekoča in bi bila enaka, čeprav ne tako dobra, oni snovi, iz katere tko sviloprejke svoje dragocene niti. Delal je številne poizkuse, da bi izdelal iz klejne mase primerno predivo, toda ni se mu posrečilo, da bi podelil vlaknu primemo trdnost. Sedemdeset let po Hookeu je francoski naravoslovec Reaumur (iz Reomiir) pri opazovanju sviloprejke prišel do istega razmišljanja kot njegov angleški prednik. Takole je mislil izumitelj toplomera: »Svila je prav za prav neka vrsta na zraku posušene gumijaste raztopine. Ali ne bi bilo mogoče napraviti iz gumijaste ali smolnate raztopine svili slično snov? Posrečiti bi se moralo, da bi lahko vlekli iz lakov ali firnežev vlakna, ki bi bila uporabna za tkanine in bi najbrž imela sijaj in trdnost svilenih niti.« Toda velike ideje potrebujejo tudi velika sredstva, da se morejo uresničiti. Oba raziskovalca sta v mislih gledala zelo oddaljen cilj, ker nista imela ne znanstvene niti tehnične opreme, da bi ga uresničila. Z laki in firneži pač nista mogla tekmovati s sviloprejko pri izdelovanju niti. V drugem četrtletju prejšnjega stoletja je z raznimi snovmi delal poizkuse v švicarskem Baslu kemik Schon- V velikih kotlih je shranjena viskoza (zgoraj). Rojstvo umetnega vlakna. Curek viskoze se strdi v vlakno (spodaj). Šoba, mojstrovina umetne obrti (zgoraj). Iz celuloze napravijo židko tekočino viskozo, ki jo stisnejo skozi šobo (spodaj). bein. Opazil je, da se papir izpremeni pod vplivom žveplene in solitme kisline; postal je krosojen in ni propuščal vode. Tako je ta kemik iznašel pergament. Ta papir pa je imel še nevarnejšo lastnost, kajti postal je tudi eksploziven. Schonbein je nadaljeval svoje poskuse tudi s surovinami, iz katerih se papir izdeluje, in ko je izpostavil surovi bombaž učinkovanju mešanice žveplene in solitme kisline (kemik pravi takemu postopku nitriranje), je tudi dobil snov, ki je eksplodirala pod udarcem. Tak je bil začetek celulozne kemije. Schonbein je tako odkril v nitriranem bombažu brezdimni smodnik. Strelni bombaž je imel močnejše učinke kot do tedaj uporabljani črni smodnik. Imel pa je veliko napako. Pri izdelavi niso mogli dobiti enakomernega izdelka in so bili zato tudi strelni učinki različni. Te nedostatke je skušal Schonbein z novimi poskusi odpraviti. Toda zašel je daleč stran. Mislil je, da bo napako odpravil, če bo celulozo namočil v drugo raztopino. Vzel je mešanico alkohola in etra, v kateri se mu je celuloza raztopila, in je dobil sluzasto, lepljivo snov, ki je bila gosta kot sirup. Če je to maso tanko razmazal, je takoj izhlapelo topilo in je ostala le čista celuloza, ki je napravila na podlogi tanko elastično kožico. Zdravniki so kmalu znali uspešno uporabljati novi izum, ker so se s tankim premazom kolodija rane takoj zrakotesno zaprle in so bile tako zavarovane pred okužbo. Važnejša je dandanes uporaba kolodija za izdelavo celuloida. Kolodij ima namreč to znamenito lastnost, da se da gnesti z enako množino kafre. Celuloid, ki nastane pri tem gnetenju, je na toploti plastičen; ima pa to slabo lastnost, da se zelo rad vname in ga danes na splošno več ne uporabljajo za izdelavo raznih galanterijskih predmetov. Industrija daje prednost drugim umetnim smolam. Kljub temu pa celuoid še vedno uporabljajo za izdelavo filmov. Prvi resni poskusi in uspehi Z utekočinjenjem bombaža je Schonbein uresničil stoletne sanje znanstvenikov, ki so hoteli utekočiniti glavno rastlinsko sestavino — celulozo. Utekočinjena celuloza — kolodij je bila za vlečenje niti primerna snov. Schonbein sicer ni spoznal pravega pomena svojega izuma in so za njim morali priti drugi raziskovalci, ki so napravili iz tekoče celuloze vlakna in niti, o katerih sta sanjala Hooke in Reamur. Leta 1885. je poskušal Švicar Audemars iz Lausanne raztopili v alkoholu in etru murvino lubje. Poskus se mu je posrečil. Šel pa je še korak dalje in je potegnil z jekleno konico iz vlečljive snovi niti različne jakosti in debeline. Topilo, v katerem se je raztopilo murvino lubje, je v nekaj sukundah izhlapelo in so se vlakna učvrstila ter jih je bilo mogoče namotati na vreteno. Mnogo s tem še ni bilo doseženo, toda prvotna ideja je bila že uresničena, čeprav še na zelo preprost način. Kmalu nato je skušal najti elektrotehnik Swan primerno snov za električne žarnice. Po dolgotrajnih poskusih je opazil, da so niti iz kolodija v žarnicah uporabnejše kot ogljene niti. Spletel je tudi mrežico, ki je imela poseben — svili sličen — sijaj. Toda za to plat svojega izuma ni imel S\van nobenega smisla. Zaslužil je že itak dovolj, ker je uporabljal primemo nitko, ki je žarela v brezzračnem prostoru pri prevodu elektrike. Kljub temu je našel mimogrede novo tekstilno surovino. Skoraj istočasno je dokončal svoje poskuse v Franciji grof Hilaire de Chardonnet (Iler do šardonč), ki je iz- tisnil kolodij s tlakom 40—50 atmosfer skozi fine odprtine steklenih cevk. Iz raztopljene rastlinske celuloze je na zraku takoj izhlapelo topilo in snov se je strdila v niti, ki so imele naraven, svili sličen sijaj in so jih zato imenovali umetno svilo. Od leta 1885., ko je bila zgrajena prva tovarna za umetno svilo v Besan^onu na Francoskem, je produkcija te surovine tako narasla, da je bilo izdelano v letu 1940 že nad pol milijarde kilogramov. Iz tega bi se dalo napraviti 22 milijard damskih nogavic ali 1.3 milijarde oblek ali 6 milijard kosov perila. Tako je v približni dobi enega rodu nastala iz majhne Chardonnet-jeve tovarne ves svet obsegajoča industrija umetne svile in staničevine (nemško Zellwolle), ki se v vedno večji meri uporablja za izdelavo oblačil in drugih tekstilnih izdelkov. Razni načini izdelave umetnega vlakna Prvotni način pridobivanja umetnega vlakna so izboljšali z uvedbo bakrovega postopka. Cenejša je viskozna metoda, ki uporablja namesto bombaževe celuloze za izhodno snov celulozo iz lesa. Ime ima ta postopek po latinski besedi >vilcum«, ki pomeni ptičji klej, s čemer se hoče označiti židkost predivne mase. Leta 1925. se je končno vpeljala še acetatna metoda, ki je izboljšana prvotna Chardonnet-jeva metoda. Ce vpliva na celulozo ocetna kislina in se nastali produkt topi v primernem topilu, v mešanici ben-zola, alkohola in acetona, nastane celon lak. Ta lak se je v prvi svetovni vojni uporabljal pri letalih. Po vojni pa se je iz njega pričela izdelovati acetatna svila, posebna vrsta umetne svile, ki po lepoti in obstojnosti prekaša vse druge umetne svile ter je temu primerno draga. Za izdelavo te umetne svile se uporabljajo odpadki bombaža, talko imenovani »Linters«. V zadnjem času pa v tovarnah s pridom uporabljajo že celulozo iz bukovega lesa. V zadnjem desetletju so v Italiji začeli na debelo izdelovati umetno vlakno iz posnetega mleka, točneje iz kazeina, ki je glavni organski sestavni del posnetega mleka. Soroden postopek so razvili v Nemčiji, kjer so začeli izdelovati umetna vlakna tudi iz ribjih beljakovin. V Nemčiji so v zadnjih letih na veliko začeli izdelovati izvrstna umetna vlakna na čisto sintetični način iz acetilena, torej iz premoga in apna. V Ameriki pa so prav tako našli podobno pot; iz premoga, vode in dušika izdelano ameriško sintetično umetno vlakno se imenuje >Nylon«. Ker se pridobiva dušik iz zraka, lahko rečemo, da ga izdelujejo iz premoga, vode in zraka. Vendar je dandanes približno 87 odstotkov svetovne produkcije umetnega blaga napravljenega po viskoznem načinu, ker je najcenejši, čeprav je bakrena svila bolj trdna, acetatna svila pa se hitreje suši in je lažja. Različne spremembe, ki jih doživlja lesna celuloza na svoji poti do izgotovljenega vlakna so razvidne iz obrobnih slik. Za izdelavo viskoznih niti se uporablja les in sicer predvsem les iglavcev in bukovina. V celuloznih tovarnah se predela les v kašo, ki se potem namoči v 17—18 odstotno raztopino natrijevega luga. Ta proces se imenuje alkaliziranje. Celuloznim stanicam, ki so v lugu nabreknile, se nato doda ogljikov žveplec, ki reagira s celulozo kemično tako, da jo pretvori v spojino, ki je topna v vodi in lugu. Raztopina mora nekaj časa >zoreti«, da dobi primerno židkost. Ko je to doseženo, se masa stisne skozi šobe, ki imajo izredno fine kot las tenke odprtinice. Ko pride masa skozi odprtino, izhlapi ogljikov žveplec in prosta celuloza se strdi v nit, ki jo je možno namotati na vreteno. Pri celem postopku so Iz kopeli drse umetna vlakna mimo kolutov. Več vlaken se združi v niti, ki se nakodrajo, umijejo in razrežejo. Ko je staničevina osušena, jo je že mogoče presti. skoraj najvažnejše šobe. Sprva so jih izdelovali iz zlata ali platine. Danes se pa v ta namen uporablja žlahtna kovina tantal. Predilna šoba ima do 2.500 odprtinic in je vsaka luknjica široka le 7 do 8 stotink milimetra. Prvotno so lahko izdelali na minuto le do 30 metrov vlakna. Danes pa izdelajo že do 100 metrov niti in je vlakno istočasno posušeno, očiščeno in navito. Kako so odpravljali napake umetnega vlakna? Umetno blago je imelo sprva mnogo napak. Prvo obleke, ki so bile sešite iz njega, so imele to slabo in nevarno lastnost, da so eksplodirale v bližini ognja, ker so vlakna imela v sebi preveč eksplozivnih snovi. To napako so odpravili z izboljšanim postopkom izdelave umetnega vlakna. Nit je bila pregladka in zato niso iz nje mogli napraviti takega blaga, kot so ga mogli izdelati iz bombažne ali volnene preje. Ker so vlakna te preje mnogo krajša, se dajo lepše presti. Pomagali so si na ta način, da so umetno nit narezali v takih dolžinah, ki so bile enake dolžinam bombaževega ali volnenega vlakna. Toda ni ostalo samo pri tej napaki. Nit je res imela dolžino naravnega vlakna, toda blago, ki je bilo napravljeno h umetne svile, je bilo grobo, krhko, predvsem pa močno občutljivo za vlago. Ce je obleka le malo prišla v dotiko Umetna svila in celulozna volna (staničevina), oboje iz celuloze, pa vendar bistveno različni. Umetna svila — dolga, gladka preja, staničevina — nakodrana vlakna, ki dajo kosiničasto prejo. z vlago, že se je takoj raztrgala. Poleg tega pa blago tudi ni bilo toplo. V stiski se "porode nove ideje in če so sredstva na razpolago, se dosežejo tudi primerni uspehi. Ko je zmanjkalo nitriranega bombaža za izdelavo razstreliv, s katerimi so se polnile granate, mine in torpedi, se je takoj našel nadomestek in so uporabljali za razstrelivo nitri-rani krep papir, ki ga izdelujejo tovarne iz lesne celuloze. Ista prvotna snov, je dala tudi temeljno snov za oblačila. Celulozni kemik je pač enkrat nitriral, drugič pa je raztapljal isto snov v drugem topilu in je tako dobil prikladno sredstvo za obleko. Ker so imela nova vlakna precej prej opisanih napak, se je moral kemik poglobiti v lastnosti drugih naravnih surovin in vlaken in je opazil, da je volneno vlakno luskavo na površini in da je nakodrano. Prav zaradi tega se v volneni preji vlakna ne dajo zelo stisniti in v volnenem blagu je zato med drobnimi špranjami mnogo več zraka, ki kot slab prevodnik toplote dobro ščiti telo pred toplotnimi spremembami. Podeliti je bilo torej treba celulozni niti na-kodranost in gube. Tako je tudi blago iz umetne volne postalo bolj toplo. Poleg tega se umetna nit ni dala tako lepo presti kot preja naravnih surovin. Tudi tu sta sodelovala znanstvenik in tehnik ter sta ustvarila prejo, katero so stroji enako uspešno tkali kot naravno prejo. Izdelava je postala že tako izpopolnjena, da tehta 9000 metrov dolga umetna nit le 1.5 grama. Tehniki so iznašli način za različno barvanje umetnih niti, katerim včasih podele lesk, ali pa jih puste motne. Kritični opazovalci so še vedno godrnjali in so našli to napako, da umetno tkivo ne vzdrži na vlagi. Posrečilo se je tudi to zapreko odpraviti, tako da se vodne kapljice ne vsrkajo v blago, temveč kar zdrse z njega. Umetnemu vlaknu so podelili hrapavo strukturo, ki je seveda s prostimi očmi ne vidimo. Vse te lastnosti ima prava volna in iste lastnosti se je delno posrečilo podeliti tudi umetnemu vlaknu. Kemik dobiva v naravi glavno surovino za umetno vlakno. Les je sestavljen na polovico iz celuloze, drugo polovico pa tvorijo lignin, smole, masti, proteini in anorganske snovi. Te sestavine je možno ločiti od celuloze, ker imajo to lastnost, da so manj odporne proti nekaterim kemičnim spojinam. Molekula celuloze je zelo velika in je v njej cel kompleks atomov, ki so združeni v posamezne verige. Seveda so ti atomi različno usmerjeni in jih je zato treba pravilno grupirati v vzporedne skupine, ki potem podelijo umetni niti primerno trdnost. Tako je kemik pretvoril naravni proizvod v drug proizvod, ki ga je priličil naravnemu vlaknu ne samo po zunanji obliki, ampak tudi po notranji strukturi. Naravni zgled pa ni bil samo posnet, ampak tudi izboljšan. Čistoča staničevine, enakomerna dolžina posameznih vlaken in njih enakomerna jakost, zvišuje površino preje in olajša tkanje blaga; s tem se pa obenem poceni končni proizvod. Pri naravnih surovinah pa nastanejo v teži velike izgube, n. pr. pri volni se izgubi pri predelavi precej materiala, ko se volna čisti, ker je treba iz nje izprati nesnago in znoj. Ko so bili odpravljeni nedostatki tehničnega značaja in je bil izdelek tako cenen, da je bil sposoben za konkurenco, so se oglasili barvarji. Ti so imeli neprilike pri barvanju blaga, ki je bilo tkano iz mešanih vlaken. Ker je celuloza sestavljena enako kot vsak rastlinski proizvod iz ogljika, vodika in kisika, volna pa ima poleg tega še dušik in žveplo, so nujno nastala trenja in težave pri barvanju. Pomagali so si tako, da so tudi umetnemu vlaknu dodali dušik in žveplo, s čimer so podelili snovem iz rastlinskega sveta enako notranjo prvinsko sestavo, kot jo imajo snovi iz živalskega sveta. Tako so nastala najrazličnejša uporabna umetna vlakna. Iz njih izdelujejo danes na debelo umetno svilo, razne druge tkanine in tudi nadomestke za volneno blago. Razpoznava blaga Ker je zlasti dandanes važno, da vsaka gospodinja zamore lotiti po nekaterih preizkusih umetna vlakna od naravnih, prinašamo spodaj najvažnejša načela za razpoznavanje blaga. Surova volna se ocenjuje po posebnih lastnostih, kot so: kodravost ali zavitost vlakna, dolžina in debelina, barva in sijaj kodra, prožnost in elastičnost ter jakost lasu in končno količina vlage. Čim večja je kodravost, t. j. množina zavojev na 1 cm volnene dlačice, tem boljša je volna za predelovanje, trajnejši so izdelki. Volna tanke dlake je finejšega otipa in kar je najvažnejše, laže se prede. Zaradi tega je volnena nit, ki je spredena iz tanke dlake, močnejša od niti, ki je napravljena iz debelih volnenih dlak. Tudi prožnost volne je važna lastnost za presojo kakovosti. Najlaže se o tem prepričamo, če zmečkamo volno v pesti. Dobra volna se bo sama raztegnila in bo dobila prejšnjo obliko in položaj. Zato prenese dobro valneno blago tudi močnejše mečkanje in se nato po kratkem času zopet samo od sebe iztegne in izgladi. Volna je sestavljena iz sličnih snovi kot človeški lasje ali roževina, zato se tudi pri zapaljenju slično obnaša. Zažgana dlačica ali volnena niti gori samo kratek čas, prav za prav samo zagori in takoj ugasne. Pri tem se razvije dim, ki smrdi po zapaljeni roževini ali laseh. Surova naravna svila je ovita z gumijastim slojem, ki se pri predelavi spere z milnico. Ostanejo pa še vedno majhne krpice gumijastega sloja, ki povzročajo znano zatikanje drseče dlani, če svilo pogladimo z roko. Naravna svila sliči po svoji kemični sestavi volni in se zato pri zgorevanju enako obnaša kot volna, t. j., da ne zgori do kraja, ampak samo zagori in razvije dim, ki smrdi po zapaljeni roževini, toda vse v manjši meri kot volna. Surova in oprana naravna svila se ocenjuje po sijaju, šumečem otipu, po jakosti in debelini vlakna, po elastičnosti, množini vlage in končno po raznih dodatkih, s katerimi se doseza večja teža blaga. Bombaževo vlakno se ocenjuje po dolžini in debelini. Cim daljše je vlakno, tem lažje se da presti. Bombaževo vlakno je normalno dolgo približno 25 mm. Najboljša vrsta »Mako« iz Egipta doseže do 40 mm. Najslabši pa je indijski bombaž, ki je dolg le 16 mm. Nit dobrega bombaža zgori enakomerno in mirno do kraja in pusti zelo malo pepela. Pri majhni koližini zažganega bombaža ne zaznamo nobenega duha, večja količina pa zapusti kisel duh po gorečem papirju. To pa zaradi tega, ker je v obeh predmetih ista snov, namreč — celuloza. Umetna svila ne šumi in prsti se na njej ne zatikajo, kar je tako značilno za pravo svilo. Vendar je v zadnjem času uspelo kemikom, da zakrijejo z dodatki raznih kemikalij tudi to pomanjkljivost. Kljub temu pa lahko hitro spoznamo umetno svilo, ker zgori zažgana nit umetne svile naglo do konca in ne zapusti nobenega sledu niti duha. -d NAMAKANJE V NATRIJEVEM LUGU STISKANJE I TRGANJE VLAKEN I l«J ZORENJE SANTOGENAT r OGLJIKOV 2VEPLEC NATRUEV LI^juteko^nj^nje VODA' ly VISKOZ' r~wm jrrm ... BlllllfT I FILTRIRANJE u POZOREVANJE ntrvr PREDENJE IZP RANJE KODRANJE REZANJE!* SUSENJE STISKANJE V BALE LINTERSI NATRIJEV LUG — I SUSENJE fRAZTAPLJANJE |*— amonija* • BAKROV SUlfAl , FILTRIRANJE PREDENJE ŽVEPLENA KISLINA ^ ODVZEM BAKRAte; IZPIRANJE SUSENJE KODRANJE STISKANJE V BALE & QP LINTERS ■■■CELULOZA ACETILIRANJEl*- LEDOCET lil VODA ■«*|HIDR ATIZACIJA FILTRIRANJE JTTTTTVj^J •-VODA SUSENJE ■RAZTAPLJANJE! ♦—ACETON FILTRIRANJE PREDENJE m I REZANJE Kl_ ko-8 i—ii—\ STISKANJ V BALE J JTTTTR .1 Rlilllf 1' J KODRANJE D Bombaževo vlakno pod drobnogledom (povečava 600 in 340kratna) po dolgem in v povprečnem prerezu, d = zavoj, s = hrapava mesta na površini, 1 = lumen. O Svilena vlakna (povečava 340 kratna). A = nekuhana, B = kuhana, k - zrnca na sericinskem sloju 1, s = podolžni pasovi, d = fibro-idni trakovi, q = prerez. a) b) c) Poenostavljena preglednica izdelave celulozne volne (staničevine); a) viskoza, b) bakrov postopek, c) acetatno vlakno. Staničevina je po svoji sestavi slična umetni svili. Ker pa naj služi drugačni uporabi, je njen izdelovalni postopek nekoliko spremenjen. Tako staničevina običajno nima leska in je gosto nakodrana. Skratka, podobna je še najbolj pravi volni ali pravemu bombažu po navideznem zunanjem vtisu. Njena vlakna pa razpoznavamo po istih načelih kot vlakna umetne svile. Staničevino bomo največkrat našli v blagovih za obleke, kjer nadomešča volno ali druga naravna vlakna. Ocenjevanje in preizkušanje že izdelanega tekstilnega blaga opravljamo z našimi čutili, dalje mikroskopsko ter kemično z raznimi aparati in kemikalijami. Pod drobnogledom opazuje strokovnjak za vsako vlakno značilne oblike, ki jih ponazorujejo naše slike. Običajno pa smo navezani samo na naša čutila, ker nimamo na razpolago drobnogleda in drugih kemikalij. Najprej moramo pogledati, iz kakšnega materiala je blago tkano. Važna je ugotovitev dolžine vlakna. Ce hočemo dobiti posamezna vlakna, je treba nit odviti. Cim daljše je vlakno, tem boljši je material. Ta pregled je treba napraviti v obeh smereh tkanine. Treba je pogledati posamezne niti iz osnovne in tudi iz votka, ker je mešanica raznih vlaken v osnovi mnogokrat drugačna, kot je sestava votka. (Tkanino dobimo pri tkanju prejnih niti. Na statvah ali na tkalnem stroju se položi vzporedno mnogo niti. Pravokotno preko teh niti in izmenoma pod njimi se prepeljejo druge niti. Prve niti so osnova, druge pa imenujemo votek. Pri gotovem blagu so osnove one niti, ki teko po dolžini blaga, votek pa je nit, ki teče po širini tkanine.) Sledi preskus z ognjem. Posamezna vlakna približamo plamenu in opazujemo način zgorevanja in duh, ki ga zapusti zgorelo vlakno. Če zapusti vlakno kisel duh je rastlinskega izvora, če pa smrdi po roževini, je vlakno volneno ali iz prave svile. Če smo ugotovili, da je vlakno rastlinskega izvora, opazujemo način zgorevanja. Če vlakno bolj slabo gori, imamo opravka z bombažem. Če hitreje gori, je umetna svila ali staničevina. Če pa je acetatna svila, vlakno ne gori, ampak se bolj tali in dela majhne bunkice. — WS8S®E5 Umetna vlakna pod drobnogledom (povečava 150 kratna) po dolgem in v prerezu. V notranjosti so dobro vidni zračni mehurčki ter hrapava površina. Sličen način zgorevanja opazujemo tudi pri volni, ki »e tudi bolj tali in pri tem dela bunkice. Sledi pregled prijema, ki je možen trd, mesnat ali cunjast, Pri mečkanju pusti bombaž gube in ni elastičen kot volna, ki kar odskoči izpod roke in ne dela gub. Možno je sicer, da bo tudi čista volna ostala zgubana, vendar se bodo vse gube počasi izgubile zaradi prožnosti volne. Ta pomanjkljivost je namreč odvisna od kvalitete volne. Pri volni bi rad opozoril še na razliko med česano volno (kamgarn) in mikano volno (Streichgarn). Česana volna ima vselej zelo dolga vlakna (do 36 cm) in so vsa vlakna lepo vzporedna. Mikana volna pa je napravljena iz ostankov in ima krajša vlakna. Obe vrsti tkanine ločimo po videzu, ker je blago iz česane volne vedno bolj gladko in mehkejše, kot je blago iz mikane volne, ki je bolj kosmato in raskavo. Pregledati je treba tudi še barvanje blaga. Pri barvi ločimo več obstojnosti. Najvažnejša je vodna obstojnost, ki je v tem, da blago v vodi ne sme puščati barve. Za preizkus stalnosti barve pri pranju se preplete barvan vzorček z istovrstnim nebarvanim materialom. Nato se temeljito spere v vodi, v kateri je 5 g običajnega mila ali en gram sode v 1 litru. Po pranju mora biti nebarvani vzorček popolnoma bel. Slabo barvane tkanine lahko izgube barvo tudi s trenjem in blago obledi že po kratki uporabi. Poleg tega umaže tako blago tudi naše perilo. To slabo lastnost ugotovimo tako, da preko 10 cm dolgega vzorčka potegnemo nekajkrat z belim robcem. Slabo blago bo robec umazalo. Stalnost na svetlobi preskusimo na ta način, da prekrijemo del vzorca s črnim papirjem in ga izpostavimo sončnim žarkom. Po šestih dneh odgrnemo papir in vidimo, če se barvni odtenek ni izpremenil. Za ženske obleke je važna še nadaljnja lastnost blaga, da je namreč odporno proti potu. Važen je tudi preizkus na obstojnost barve pri kuhanju (kuhalna obstojnost). Za volnene tkanine je važna pri izdelavi obstojnost barvila pri likanju. Staroznana manufakturna trgovina JANKO ČESNIK Priporoča svojo veliko izbiro volnenega, polvolnenega in bombažastega blaga za moške in damske obleke. 6Š96S9 I ffi® " k\>0 LJUBLJANA Lingarjeva 1 Dobro boste postreženi in zadovoljni, ako obiščete v, w « x i X, X, v. ** »PRI NACETU« ^ GOSTILNO HELENA BANKO LJUBLJANA, ŠMARTINSKA CESTA ŠT. 3 1. fina volna (pov. 340 krat); 2. groba madžarska kmečka volna (pov. 260krat); 3. lanena vlakna (pov. 200 in 400 krat); v = premik, e = konica, q = prerez. Ing. Anton Šivic: Naše gozdove ogroža mrčes Večini naših gozdnih posestnikov je znano, kakšno škodo dela v gozdih mrčes, ako se preveč zaplodi. V manjših množinah se gozdni mrčes pojavlja tu in tam po gozdih skoraj vsako leto. Da se prepreči njegova zaploditev v večjih množinah, opozarjajo že skozi desetletja občna upravna oblastva vsake spomladi z razglasi, kateri ukrepi so potrebni, da se omeji ali prepreči večja škoda. Ti razglasi se objavljajo pri vsaki občini na krajevno običajen način; pritrdijo se na javen vpogled na občinsko desko, prečitajo se ponekod ob nedeljah pred cerkvijo itd. Kakor hitro gozdarsko osebje občeupravnih oblastev ugotovi, da se je mrčes škodljivo pojavil v kakem gozdu, opozori oblastvo posestnika dotičnega gozda. Pismeno ga pozove, da izvrši do danega mu roka vse naznačene ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči nadaljnja škoda. Ta ne preti samo njegovemu gozdu, temveč tudi gozdom sosednih posestnikov. V pismenem opozorilu zapreti oblastvo dotičnemu posestniku kazensko postopanje po predpisih zakona o gozdih in mu tudi zagrozi, da se bodo odrejeni ukrepi izvršili na njegove stroške, ako ne bi ugodil izdanemu pozivu do danega mu roka. Škoda ni majhna. Kolikšna je bila škoda v posameznih letih, je zbrano v statistiki, ki se je svojčas sestavljala pri deželnih gozdnih nadzorništvih, pozneje pa pri gozdarskem odseku bivših deželnih oblastev, oziroma v letnih poročilih tega odseka za bivšo dravsko banovino. Naj sledijo podatki samo za nekatera izmed preteklih let. Po mrčesu poškodovanega drevja se je posekalo v območju bivše drav- ske banovine: Leta 1930 . . . 99 1931 . . . . . . 14100 99 99 1932 . . . . . . 8000 99 1933 . . . . . . 8500 99 99 1934 . . . . . . 10000 9) 99 1935 . . . . . . 7300 9} 99 1936 . . . . . . 6500 99 1937 . . . . . . 5500 99 99 1938 . . . . . . 8500 99 Bojazen, da utegne gozdni mrče* napraviti nedogledno škodo ob časih, kadar se nudijo za njegov razplod ugodni pogoji, tako na primer po velikih vetrolomih, snegolomih, gozdnih požarih, zaradi nepospravljenih in neobeljenih ostankov po izvršenili sečnjah igličastega drevja, je upravičena. V preteklih časih je bilo po raznih krajih več takih vprav katastrofalnih pojavov gozdnega mrčesa; najbrž pa jih je bilo v starih časih še več, ker takrat razvoj žuželk še ni bil dodobra raziskan. Zato vsebuje že stara, tako imenovana Terezijanska gozdna naredba, izdana leta 1745. poleg raznih gozdnopolicijskih predpisov tudi odredbe za zatiranje gozdom škodljivega mrčesa. Za ozemlje bivše Kranjske, katere del tvori današnja Ljubljanska pokrajina, so bili uveljavljeni leta 1756. in pozneje leta 1771. še posebni predpisi za pravilno ravnanje z gozdovi; v teh so bile tudi odredbe za izvrševanje nadzora gozdov po takratnem maloštevilnem gozdarskem osebju. Navedene naredbe so bile z avstrijskim državnim zakonom z dne 3. decembra 1852., uveljavljenim dne 1. januarja 1853., sicer ukinjene, vendar so bile glede zatiranja škodljivih žuželk v tem zakonu primerne določbe (§§ 50. in 51.). Tudi jugoslovanski, pri nas še veljavni gozdni zakon z dne 21. decembra 1929., uveljavljen dne 1. julija 1930., ima v § 29. zadevna določila. Zakon predvideva kazni za zadevne prekrške (§ 144.). Posebej pa zagroža zakon kazenske posledice onim, ki ne bi upoštevali odredb, izdanih po občeupravnih oblastvih. Ako se s samim kazenskim postopanjem ne bi mogla odstraniti nevarnost razploda žuželk, pa se lahko izvršijo potrebna dela na stroške posestnika, ki bi do danega roka ne izvršil tega, kar mu je bilo oblastveno naročeno. To se je moglo ukreniti po naredbi z dne 20. aprila 1854., drž. zak. štev. 96; po poznejši jugoslovanski zakonodaji pa po čl. 66. in 68. zakona o notranji upravi in izvršbi po upravnem postopku (§ 142. in sled.). Dva nevarna škodljivca. Kako velika nevarnost preti gozdom, ako se škodljive žuželke pre- močno razmnože, je videti na naslednjih primerih: Smrekov prelec (Liparis mo-nacha) je v letih 1853 do 1863 po pruskih in sosednih ruskih pokrajinah opustošil gozdove na površini 402.825 km2, na kateri se je popolnoma posušilo 183,000.000 kubičnih metrov lesa. Leta 1888 se je razplo-dil tudi po Češkem, Moravskem, Polj- Smrekov prelec: 1 metulj — 2 buba — 3 jajčeca — 4 gosenica skem, Nižje- in Gornjeavstrijskem. Pristojna oblastva so izdala daljnosežne ukrepe. Leta 1891 so izšla obširna tiskana navodila o zatiranju smrekovega prelca, ki so bila leta 1892 natisnjena tudi v slovenskem jeziku, ker se je ta škodljivec pojavil tudi pri nas na Dolenjskem, čeprav le v manjših množinah. Morda je bil k nam zanesen po železniških vagonih. Prav tako škodljivi so lubadarji, posebno pa gozdnim posestnikom dobro znani smrekov lubadar (Ips typographus). Ta škodljivec se je pri nas pojavljal skoraj vsako leto, vendar običajno le na posameznih mestih in ne v velikem obsegu. Leta 1875 se je lubadar silno razmnožil v radovljiškem okraju, posebno v velikih smrekovih gozdovih na Pokljuki in Jelovici, ki so bili takrat last Kranjske industrijske dru- žbe na Savi-Jesenicah. Leta 1893 so prešli ti gozdovi v last Kranjskega verskega zaklada. — Lubadar se je tod tako razširil, ker niso mogli pravočasno izdelati in obeliti velikih snegolomov izza zime 1874/75. Ni bilo namreč dovolj delavcev na razpolago; računali so, da bi bilo za pravočasno pospravilo potrebnih 200 do 300 delavcev na dan. Takrat je dalo zemljedelsko ministrstvo na Dunaju deželni vladi v Ljubljani denarno podporo 1000 gl. kot delno pripomoe za pospravo snegolomov. Deželna vlada je dne 10. junija 1875 zaprosila c. kr. Generalno vojaško komando v Gradcu, da bi dovolila dve stotniji Smrekov lubadar: 1 hrošč — 2 lubje i a) ličinkami in b) bubo vojakov za pomoč pri zatiranju lubadarja, kar pa je ta odklonila. Dne 30. maja 1875 je izdala deželna vlada razglas o ukrepih za zatiranje lubadarja. Leta 1876 je izšla v Ljubljani tiskana brošura s popisom smrekovega lubadarja in poukom, kako je možno tega škodljivca uspešno zatirati. Uničeni gozdovi. Toda ne samo v minulih časih, ko gozdni posestniki niso bili zadostno poučeni o škodi, ki preti gozdom po mrčesu, temveč tudi v novejši dobi smo imeli priliko doživeti velike nesreče v obsežnejših bosanskih gozdovih. Leta 1928 in 1929 so se začeli na področju Državnega gozdnega ravnateljstva sarajevskega in deloma tudi banjaluškega sušiti igličasti sestoji. Najprej so to opazili na površinah, na katerih je bilo leta 1927 mnogo igličastega gozda pogorelo (območje gozdnih uprav v Zavidoviču, Olovi, Han Pjesku); drugod pa so se pojavile sušice, ker so bili pustili mnogo neizkoriščenega in neobelje-nega lesa in vejevja nepospravljenega na posekah. Kvarno je vplivala tudi poletna suša 1. 1927 in 1928 ter izredno huda zima 1928/1929. Dne 15. marca 1930 je vlada v Beogradu izdala zakon, ki je pooblastil ministrstvo za gozdove in rudnike, da je smelo vzeti od čistega donosa državnega podjetja: >Šumsko-industrijsko preduzeče Dobrlin-Drvar d. d.« znesek 3,000.000 din; dalje je bilo z zakonom z dne 27. maja 1930 odobreno, da se je mogel od prodaje sušic in nasekanih dreves za lov lu-badarjeve zalege, porabiti 10,000.000 din za zatiranje lubadarja na področju Državnih gozdnih ravnateljstev Sarajevo in Banjaluka. Dejansko so porabili v Bosni za te namene 10,460.740 din. Podelali so sušcev in lovnih dreves za 1 milij. 596.273 kubičnih metrov. Ta invazija lubadarja je bila povod, da je najvišje gozdnonadzorstve- no oblastvo odredilo, da morajo vse podrejene ustanove skrbno zasledovati pojave raznih škodljivih žuželk in bolezni na gozdnem drevju, ter pravočasno izdati potrebne ukrepe za zatiranje. Povsod so morali zbirati podatke o nastopu škodljivcev in storjenih ukrepih ter o tem vsako leto poročati gozdnemu nadzorstvenemu oblastvu. Nova nevarnost grozi. Čeprav so bili pri nas izdani vsako leto primerni ukrepi in svarila glede potrebnega zatiranja gozdom škodljivih žuželk, je bilo zadnje čase v tem pogledu premalo storjenega. Mnogo igličastega drevja je bilo v zadnjih letih posekanega. Ostanki po teh sečnjah pa po premnogo krajih niso bili ne obeljeni, niti ni bilo vejevje pospravljeno. To velja posebno za sečnje širokih varnostnih pasov ob železniških progah in cestah, ki so bile posestnikom zaukazane, ob neupoštevanju zadevne odredbe pa na temelju obstoječih predpisov po vojaštvu samem izvršene. Tiče pa se tudi sečenj, napravljenih drugod po gozdovih, kamor pa je bil pozneje dostop zabranjen ali pa nemogoč. Velja dalje za primere, ko je bil gozd obstreljevan s topovi, ki so mestoma tako poškodovali smrekove gozdove, da se je zaplodil v poškodovanem drevju lubadar. Veliko drevja je bilo oglodanega po konjih in mulah. Zapreke in ograje so bile na nekaterih krajih napravljene iz ne-obeljenih smrekovih debel. Zadnje čase je bilo več velikih gozdnih požarov (pri Kočevju, Straži, dalje na Radohi in po raznih drugih krajih na Gorjancih). Od požarov poškodovano drevje gotovo še ni posekano in obeljeno. Dostop dd ne- ALEKSANDER M. FRIEDRICH eksport lesa LJUBLJANA, BLE1WEIS0VA C. Ib JOSIP URCH TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM LJUBLJANA — TELEFON 29 66 TYRŠEVA 33 (JAVNA SKLADIŠČA) katerih požganih gozdov je civilnemu prebivalstvu, oziroma lastnikom teh gozdov onemogočen. V teh krajih se bo razmnožil lubadar, ki se bo razširil tudi po sosednih, zdravih smrekovih gozdih. So pa tudi primeri, ko se pospravilo poškodovanega drevja in ostankov od izvršenih sečenj zaradi pomanjkanja delavcev ni moglo izvesti. Vse to nalaga poklicanim dolžnost, ukreniti vse, kar je ob današnjih razmerah mogoče, da se odvrne morebitna silno nevarna razploditev škodljivih insektov in uničenje goz- Gozdnim posestnikom, ki so imeli izredne izdatke za zatiranje škodljivih insektov, daje zakon o gozdih (§ 29.) možnost, da se delno ali v celoti oprostijo plačevanja osnovnega davka v smislu zakona o neposrednih davkih (čl. 12.) z dne 8. februarja 1928. Prošnje je treba vlagati pri občnem upravnem oblastvu prve stopnje, ki jih s svojim utemeljenim predlogom pošlje na nadrejeno mesto. dov celih pokrajin, kar bi povzročilo zelo težke gospodarske posledice. Na utemeljeni predlog Gozdarskega odseka so bila izdana meseca julija 1943 občnim upravnim oblastvom obširna navodila s pozivom, da razglasijo po občinah najnujnejše ukrepe. Povabil je tudi glavne gospodarske ustanove, da s primernimi objavami še s svoje strani opozore vse prizadete, da naj v lastnem kakor tudi javnem interesu izpolnijo oblastvene ukrepe. Izdani ukrepi, izmed katerih nekatere nekoliko podrobneje pojasnjujem, so sledeči: Gozdni posestniki, katerih gozdovi so poškodovani po lubadarju ali pa so v nevarnosti, da jih lubadar napade, naj se posvetujejo z okrajnim gozdarskim referentom, ki jim bo dal potrebna navodila in nasvete, kako bi mogli škodo čimbolj omejiti, ako ne preprečiti. Po potrebi naj se obrnejo do samega predstojnika občnega upravnega oblastva, da jim po možnosti izposluje dostop v gozd. Motvoz 0 lil platno d. d. GROSUPLJE „Rada bi imela klobuk, ki ne bo moderen samo eno poletje 1“ „Brez skrbi, ta klobuk bo vedno gmešen.‘; Slike so posnete po Pratiki za gozdne posestnike (Ing. V. Novak). Kako preprečimo širjenje mrčesa Vsi gozdni posestniki, podjetniki sečenj, lesni trgovci in nakupovalci lesa morajo posekano igličasto drevje, posebno pa smrekovo, obeliti in tudi pospraviti iz gozdov vse ostanke vejevja. Po požarih poškodovano drevje je treba posekati in odstraniti iz gozdov. Po mrčesu napadena drevesa, ki se sušijo, je posekati, skorjo olupiti in jo sežgati. Iz gozdov se igličasti les ne sme odvažati, dokler ni bil obeljen. Če imajo žage in skladišča na zalogi neobeljen igličasti les, ga je nemudoma obeliti. Krajevna vojaška poveljstva naj se naprosijo, da po vojaštvu dajo izvesti navedene ukrepe tam, koder je samo sekalo ali pa les porabilo v vojaške namene. Nadalje naj se naprosijo poveljstva, da ne ovirajo gozdnih posestnikov in od teh najetih delavcev, ki bi nameravali pospraviti sečne ostanke v svojih gozdih. V gozdovih, napadenih po lubadarju, naj se na prisojnih krajih poseka nekaj dreves. Ta drevesa naj se neobdelana položijo na tla tako, da ležijo nekoliko od tal. Lahko pa se pustijo tudi v napol visečem stanju z vrhom in vejevjem vred. Priporočljivo je tudi, da se taka drevesa poderejo ob robovih gozdov. Ta drevesa — tako imenovana »lovna« drevesa — privabijo v velikih množinah lubadarje, da se zarijejo v skorjo in nato zaplodijo svojo zalego v lubju. Čim sc lubadarjeve ličinke razvijejo, je treba nastavljena lovna drevesa pravočasno obeliti in lubje z zalego vred sežgati na varnem prostoru, po možnosti izven gozda. Paziti je treba, da se obeljenje teh dreves ne izvrši prepozno, ko se je lubadarjev hrošč iz zalege že razvil in je izletel. Zato se smejo lovna drevesa nastaviti samo tam, koder je dostop vsak čas mogoč zaradi opazovanja. Ljubljanska mestaia & plinarna r Plinarna ima svoje obratovalne prostore ob Resljevi cesti v bližini kolodvora in so njene obratovalne naprave vidne daleč na okrog. Vsak, kdor se pripelje z vlakom v mesto vidi na velikem pli-novniku napis: »KUHAJTE S PLINOM«! Ta napis torej vsakega opomin a na plinarno in na nje glavni produkt, t. j. »svetilni plin«, ki je vsestransko uporabljiv v gospodinjstvu,industriji in obrti. Da je uporaba plina res vsestransko priporočljiva, ker je praktična, cenena, udobna, higienična itd. dokazujejo številni odjemalci, katerih število se veča od leta do leta. Plinski aparati so danes s svojo tehnično dovršenostjo tako popolni, d t nudijo gospodinji mnogo več časa za opravljanje drugih gospodinjskih del, kar je danes z ozirom na vojne razmere njej le v prid. Nujno potrebno pa je, da se s plinom varčuje, k^r dobava pn-moi-a povzroča danes mnogo večje težave kot kdaj preje. Gospodinje, kuhajte zato s plinom pravilno, upoštevajte vsa navodila za štednjo s plinom, koristile bodete ne samo sebi, ker bo račun za plin nizek, temveč tudi onim tovarišicam, ki bi rade dobile plin, pa ga plinarna zaradi preobremenitve ne bi mogla dobaviti. Ker je vojna industrija omejila izdelovanje plinskih aparatov, žal ne moremo postreči našim odjemalcem v svoji trgovini v Kresiji, Nabrežje 20. septembra, s plinskimi aparati v taki izbiri, kakor bi želeli. Poleg plina pridobiva plinarna kot stranska Srodukta tudi koks in katran. Koks raznih veli-osti prodajamo za centralne kurjave, industrijo in obrt. Katran pa predelujemo v lastni destilarni v razne stranske produkte. V napravi za predelavo katrana pa pridobivamo: zidolit, kovaško smolo, lak za železo, katran za strešno lepenko, cestni katran, karbolinej in drugo. Vsi ti produkti po kakovosti povsem odgovarjajo predvojnemu blagu in vsakega kupca v celoti zadovoljijo. Kdor torej potrebuje plinske aparate, raznt produkte katrana ali kakršne koli strokovne nasvete glede uporabe plina in drugih naših proizvodov bo dobil vsa potrebna navodila in nasvet«. V. .J TRGOVINA Z U S N 3 E M K. PEČENKO UUBUANA — SV. PETRA C. 41 Usnje in potrebščine za čevljarje, torbarje in sedlarje TELEFON ŠT. 39-22 ^Ustanovitelj ^franc 'E/iupica 1 8 9 3*1 9 4 3 Pred 50-fimi leti je ustanovil sedaj že pokojni g. Franc Stupica trgovino z železnino in poljedelskimi stroji v LJUBLJANI, poleg „FIGOVCA“, na Gosposvetski cesti št. 1. Ta tvrdka obstoja in posluje še danes na istem mestu pod naslovom Železnina Fr. Stupica in se ob svoji 50-letnici najlepše zahvaljuje vsem spoštovanim odjemalcem, prijateljem in znancem za njih naklonjenost in zvestobo! Ko boste v bodočnosti zopet potrebovali stavbni material, vodovodne potrebščine, gospodinjske predmete, poljedelske stroje, obrtniško orodje, razstrelivo itd., obrnite se z zaupanjem na gornjo tvrdko. Kot doslej si bo tudi v bodoče prizadevala zadovoljiti vsakogar s skrbno, strokovno in točno postrežbo in nizkimi cenami. Ob lOO letnici Vevč nafvečjega industrijskega podjetja v naši pokrajini Sredi leta 19-13 je poteklo 100 let, odkar je stekel izpod strojev vevške papirnice prvi papir in od tedaj naprej imamo skoro nepretrgano stalno proizvodnjo papirja v Vevčah, ki se je iz malih početkov razvila v veliko industrijsko podjetje, ki je bilo svoječasno največje slovensko industrijsko podjetje v prejšnji dravski banovini, ki je bilo pa v ljubljanski pokrajini največje industrijsko podjetje sploh, tako po višini vložene glavnice, številu delovnih sil, strojni moči in po veličini proizvodnje. Iz malih početkov je na naših tleh zraslo veliko industrijsko podjetje, za katero so bili dani ugodni predpogoji v meni političnih in upravnih izprememb v zadnjih desetletjih. Ko so bile Vevče ustanovljene, je bilo na slovenskih tleh le malo industrije. Le počasi so nastajala skromna podjetja, kajti edino železarska stroka je izkazovala nekaj več razmaha zaradi ležišč železne rude. Podjetje je nastalo leta 1842 na pobudo znanega gospodarstvenika Fidelisa Terpinca, ki je bil zelo podjeten mož, zlasti na industrijskem polju. Fidelis Terpinc je leta 1840 kupil mlin v Šumu na Velčah na desnem bregu Ljubljanice. Ta mlin je dal ime mogoče Vevčam po svojem prejšnjem lastniku Velču. V tem mlinu je bila osnovana tvornica za papir, do katere je vodil 15 m nad zraven stoječo oljarno poseben odtok vode. Kraj je Terpinc svoji ženi Josipini na čast imenoval Josefsthal. Podjetje je prešlo še v letu svoje ustanovitve v last posebne družbe z nazivom »C. kr. privilegirana mehanična tvornica olja, papirja in barvnega lesa«. Ustanovitelj te družbe in njen glavni družbenik je bil Terpinc, z njim pa njegov prijatelj Franc Galle, njegov svak Valentin Ze-schko in Josip Bischof. Podjetje si je postavilo za tedanje čase izredno moderen papirni stroj, imenovan po iznajditelju Donkinov stroj. Dne 24. junija 1. 1843 je stekel izpod tega stroja prvi papir. Podjetje je bilo že od svojih početkov prav znatno, saj navajajo za tedaj zgodovinski viri, da je zaposlovalo 70 ljudi, katerih letni zaslužek je znašal 10.000 tedanjih goldinarjev. Nadalje navajajo viri, da je bilo v podjetju poleg že omenjenega Donkinovega stroja še 7 holandcev in poseben Bischofov čistilni stroj. Izdelovalo je vse vrste papirja, ki jih je izvažalo tudi v Trst in Benetke. Na obrtni in industrijski razstavi v Ljubljani je podjetje dobilo zaradi odlične kakovosti svojih izdelkov in drugih prednosti zlato kolajno, kar je tedaj zelo veliko pomenilo. Vevško podjetje je zelo dobro uspevalo in kmalu se je pokazala potreba podjetje povečati. Že omenjena družba je leta 1850 kupila tako zvani »Šimnov mlin« nasproti papirnice na levem bregu Ljubljanice. Ta mlin je podjetje preuredilo v papirno tovarno, ki je bila dograjena leta 1852. Novo tvornico so imenovali Janezijo. Leta 1852 jo je namreč obiskal nadvojvoda Janez, pokrovitelj Kmetijske družbe v Ljubljani, katere predsednik je bil Terpinc, ki ga je tudi vodil po podjetju. Nadvojvodu Janezu na čast je bila nova tvornica papirja imenovana Janezija. Statistični viri iz teh časov vedo povedati, da je imela tedaj papirnica (dejansko dve papirni tovarni), zaposlenih okoli 200 delavcev. Kapaciteta podjetja je bila 8000 stotov najlinejšega papirja, za katero proizvodnjo je bilo potrebno 10.000 stotov cunj. Poleg 2 papirnih strojev je bilo instaliranih v obeh tvorni-cali 20 holandcev. Pogonska sila pa je znašala 200 konjskih sil. Poleg prodaje v nekdanjih avstrijskih deželah je podjetje imelo dobre odjemalce tudi v Italiji, Levanti in Grčiji. L. 1868 je kupil Fidelis Terpinc propadlo tvornico papirja Goričane, ki je bila ustanovljena kot papirni mlin že v prejšnjem stoletju. Istega leta je lastnica vevškega podjetja uredila brusilnico za les v Medvodah, naslednje leto pa je na nasprotnem bregu Save na Verju bila zgrajena nova brusilnica za les. Do leta 1870 se je vevška družba razvila v veliko podjetje, ki je razpolagalo z dvema papirnima tvorni-cama in tudi že s podjetji v Goričanah, Medvodah in na Verju. V tem letu je prišlo do važne izpremembe v lastništvu podjetja. Na Dunaju je bila z glavnico 4 milij. gold. ustanovljena posebna delniška družba Leykam-Josefsthal za papirno in tiskarsko industrijo, ki je s skupno pogodbo dne 1. septembra 1870 dobila za 1,270.000 gold. v posest vsa podjetja C. kr. privilegirane mehanične tvornice olja, papirja in barvnega lesa razen tvornice barvnega lesa na Fužinah, ki je ostala še naprej v lasti podjetja. Družba je v svoj naziv prevzela tudi vevško ime Josefsthal ter so v njenem prvem upravnem svetu sodelovali tudi dotedanji lastniki vevških podjetij, ki so pa kasneje izstopili iz uprave podjetja. Družba Leykam-Josefsthal se je razvila polagoma v eno največjih podjetij svoje stroke; bila je največja papirna industrija v nekdanji nvstro-ogrski monarhiji, saj je imela pred izbruhom prve svetovne vojne celo vrsto papirnih tvornic v raznih krajih Avstrije, nadalje več tvornic lesovine in celuloze. Leta 1889 je zgradila na Verju pri Medvodah tvornico papirja, ki pa jo je leta 1910 uničil požar. Leta 1890 je začela v Goričanah obratovati tvornica celuloze. Leta 1891 pa si je družba pridobila v zakup vodne sile na Fužinah, ki so še preostale. Podjetje si je mnogo prizadevalo za izgradnjo obratov. Potres leta 1895 je znatno poškodoval naprave v Vevčah, ki so bile pa kmalu obnovljene. Leta 1910 je bil zgrajen poseben industrijski tir iz Zaloga do Vevč. Med prvo svetovno vojno je moralo podjetje v Vevčah znatno omejiti proizvodnjo, v Goričanah pa je obrat med vojnimi leti razen s kratkimi presledki ves čas počival. Nova doba pa je za vevška podjetja nastopila po letu 1918. Kmalu po prevratu se je Ljubljanska kreditna banka obrnila na dunajsko družbo in njeno banko s ponudbo za odkup podjetij in ustanovitev posebne delniške družbe, ki naj bi prevzela obrate, kolikor jih je imela družba Leykam-Josefsthal na slovenskih tleh. Po dolgotrajnih pogajanjih je uspelo leta 1920 ustanoviti delniško družbo Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode s sedežem v Ljubljani, v kateri so imeli v rokah večino delnic slovenski delničarji, dočim je manjšina ostala pri dunajski družbi, kakor je ostalo tudi tehnično vodstvo v nem- škili rokah, dokler se ni postopno preneslo v slovenske roke. Osnovna glavnica nove družbe je bila določena na 20 milijonov tedanjih jugoslovanskih kron, kar pa se je kmalu izkazalo za nezadostno in je moralo potem podjetje večkrat še zvišati glavnico, tako da znaša sedaj glavnica podjetja 11.4 milijona lir, odnosno leta 1940 50 milijonov dinarjev. Sprememba v posesti vevških podjetij je pomenila zanje nov napredek. Podjetje je bilo vodilno v papirni stroki v bivši kraljevini Jugoslaviji in se je stalno povečevalo in moderniziralo. Predvsem je podjetje zgradilo svoje lastne baze za dobave električnega toka in sicer predvsem na obilni razpoložljivi vodni sili. Nadalje je obnovilo obrate z novimi stroji in napravami. Tako je bila n. pr. kmalu po vojni zgrajena v Vevčah nova velebrusilnica za les. Ravno tako je družba skrbela za moderniziranje obratov v Medvodah in Goričanah. Za izdelovanje celuloze so bile zgrajene v Goričanah moderne naprave in se je ta obrat omejil samo na proizvodnjo celuloze. V Medvodah je podjetje leta 1936 prenehalo izdelovati lesovino, kakor je leta 1924 prenehalo tudi v Vevčah izdelovati lepenko. Leta 1930 je nastopila nadaljnja važna izprememba v posesti družbinih delnic. Dunajski Bankverein je prodal ostanek svojih delnic slovenskim delničarjem, tako da je tedaj podjetje prešlo popolnoma v slovenske roke. Poleg znatne glavnice 11.4 milijona lir razpolaga danes podjetje tudi z znatnimi rezervami. Te so dosegle s koncem leta 1942 že skoro višino delniške glavnice z vsoto 10,562.000 lir. Ni pa podjetje pozabilo tudi na svoje sodelavce. Zanje so bili ustanovljeni trije posebni skladi: pokojninski sklad za uradništvo in mojstre, delavski pokojninski in preskrbovalni sklad ter podporni sklad za uradništvo in mojstre. Vsakoletne dotacije iz čistega dobička so omogočile, da je imovina teh treh skladov narasla do konca leta 1940 na 7,683.000 dinarjev, do konca leta 1942 pa na 4,935.000 lir. Nadalje moramo še omeniti, da je podjetje iz vsakoletnih čistih dobičkov izplačalo v zadnjih 23 letih, t. j. od 1920 do 1942 kot remuneracijo 3,260.000 dinarjev in 400.000 lir. Končno moramo še omeniti, da je podjetje delavstvu in nameščencem meseca avgusta leta 1943 izplačalo v proslavo 100 letnice svojega obstoja enomesečno plačo, kar je sklenil upravni svet na svoji svečani seji. Za podjetje je upravnopolitična izprememba aprila leta 1941 pomenila novo dobo. Družbinemu razpolaganju sta bili sicer odtegnjeni tvornici v Medvodah in Goričanah, zato pa je vevški obrat prišel v gospodarsko območje Italije, kjer je sicer papirna industrija znatno razvita, vendar je bil Italiji potreben še velik uvoz papirja, zlasti pa celuloze. V zadnjih dveh letih je podjetje 93 odstotkov proizvodnje plasiralo izven ljubljanske pokrajine, s tem svojim izvozom pa je bistveno vplivalo na ravnotežje plačilne bilance ljubljanske pokrajine, saj sta bila ravno les in papir naša najvažnejša izvozna predmeta, ki sta tvorila skoro dve petini izvoza. O dividendah družbe moramo reči, da so bile razmeroma stalne, saj so se gibale med 4—11, zadnja tri leta je znašala dividenda 8 odstotkov. Za pomen podjetja za naše gospodarstvo navajamo še naslednje številke: od leta 1920 do 1942 je podjetje izkazovalo 48,442.000 din in 2,149.000 lir čistega dobička, istočasno pa so znašale davčne dajatve družbe 46,077.000 din in 2,366.000 lir, torej skoro isto vsoto, kot je znašal čisti dobiček. Nadalje navajamo, da je podjetje iz čistih dobičkov dotiralo v že navedenih letih svoje socialne sklade za 4,290.000 din in 155.000 lir. Končno navajamo še nekaj podatkov o vodstvu podjetja. Prvi družbin predsednik, ki si je pridobil mnogo zaslug za razvoj podjetja v prvih letih, je bil dr. Karel Triller. Dr. Triller je bil predsednik družbe do leta 1926, nato pa je postal predsednik družbe slovenski papirni industrijalec Fran Bonač, ki je ostal na mestu predsednika uprave družbe do leta 1934, ko je bil na njegovo mesto izvoljen Alojzij Vodnik, predsednik uprave Ljubljanske kreditne banke. Po smrti Alojzija Vodnika je bil izvoljen za predsednika uprave slovenski veletržec Ivan Jelačin, ki je že več let prej sodeloval v upravi podjetja. Družbin podpredsednik je bil do leta 1930 zastopnik nemških delničarjev, od leta 1930 dalje pa je podpredsednik družbine uprave dr. Ivan Bole. Predsednik nadzorstvenega sveta je od leta 1934 dalje dr. Vekoslav Lavš. Sedanje ravnateljstvo družbe tvorijo: generalni tajnik: ravnatelj dr. Ciril Pavlin; komercialni ravnatelj: dipl. comm. Milan Guzelj; tehnični ravnatelj: dr. ing. Miloš Krofta; šef centralnega knjigovodstva: prokurist Josip Roesmann. Vodstvu podjetja je v povojnih letih uspelo podjetje izredno modernizirati in ga spraviti na primerno višino tako v tehničnem kot komercialnem pogledu. Že prej navedene številke o socialnih dajatvah pa dokazujejo, da skrbi podjetje tudi za svoje sodelavce, katerim skuša kar najbolj olajšati delovne pogoje. Produkcijske številke zadnjega leta pred sedanjo vojno kažejo, da je tedaj, t. j. leta 1940, dosegla proizvodnja papirja v Vevčah 12.384 ton, dočim je znašala proizvodnja lesovine 3794 ton. V Goričanah je znašala proizvodnja celuloze 7914 ton. Za primero navajamo, da je pred svetovno krizo leta 1951. dosegla proizvodnja papirja v Vevčah 11.447 ton, v Goričanah pa 1899 ton, dočim je v Goričanah znašala proizvodnja celuloze 3473 ton, v Medvodah pa proizvodnja lesovine 1242 ton. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani so več ali manj znatno udeležene še pri naslednjih podjetjih: Kuverta, konfekcijska'tvor-nica, družba z om. zavezo v Ljubljani, Kuverta d. d. v Beogradu, Gorjana, družba z om. zavezo, Ljubljana (posluje kot nakupovalnica za les). Prodajo papii\ja je prej izvrševala tvrdka Centropapir, družba z om. zavezo, Ljubljana-Zagreb-Beograd, ki je pa sedaj v likvidaciji. Nadalje so vevške papirnice udeležene tudi pri »Preradi papirnate robe« d. d. v Zagrebu. Iz navedenih podatkov je v glavnem razvidna razvojna pot Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, zlasti pa njenega obrata v Vevčah in Jane-ziji. Iz skromnih industrijskih početkov se je podjetje razvilo v velike obrate, ki so vseskozi na tehnični in komercialni višini. Zlasti velik napredek pa so obrati zabeležili po nacionalizaciji podjetij, ki je bila izvršena leta 1920. Vevška podjetja lahko z zaupanjem gledajo na bodočnost, saj so zaradi tehnične in komercialne opreme v stanju zadovoljiti tudi bodoče potrebe našega industrijskega razvoja in pa tudi našega papirnega trga s kvalitetno proizvodnjo. Ko dneva nam ugasne luč in slan nam in stezo noč temna pokrije... Do dnevne svetlobe Vam v žep dajo ključ trpežne odlične PIB voaiao ONo«d POEDNO OOTH G ----- baterije ty|rtHl|flnini!l|IIIIIIIMinil!|l)H!l||ill!ni!!!!lMl||# I PERILO MODNE PIETENINE IN ČEPKE kupite pri ALOJZIJ POTRATO, prej JOS. KUNC & Co. LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 32 FRANČIŠKANSKA ULICA 2. TELEFON 30-13, 32-46 DD: Praktični migljaji za domačo telovadbo Kar milo se stori človeku, kadar bere o starih športnikih, ki so ostali vse do jeseni svojega življenja zdravi ko dren, pa čili kakor mladeniči. Najbrž se boste še spominjali, da sem o nekaterih »večnih mladeničih« že poročal v »Slovencu«: o nekem 50letnem možu, ki je preskočil v višino 1.79 m, o 60 letnem profesorju, ki z lahkoto preteče 10 km daleč, o 70 letnem zdravniku, ki razbija led na Donavi, da se lahko sredi zime kopa, o 85 letnem švedskem kralju Gustavu, ki še vedno igra tenis, pa o nekem 90 letnem upokojenem polkovniku, ki je še tako čil, da je preplaval 200 m daleč in si tako priboril športno odlikovanje. Tudi pri nas naletite na podobne primere, iskati jih morate med planinci, telovadci in tudi med kmečkimi očanci. So pa redki, zelo redki! Saj ste gotovo slišali o nekaterih starih grčah, ki so hodili na najvišje alpske vrhove še v letih, ko se njihovi vrstniki le še s težavo in palico v roki premikajo po gladkih mestnih ulicah. Nikjer torej ni zapisano, da bi moral biti že 60 ali 70 letni mož betežen in nebogljen. Drži pa, da je telesna čilost danost, ki je mladim poklonjena, starajoči se ljudje pa se morajo zanjo boriti, da jo ohranijo. Izkušnja uči, da začnejo ljudje telesno pešati — nekateri že po 30. letu, drugi po 40. Življenje si uredijo čim udobneje, povsem se posvetijo poklicu in družini, za lastno zdravje pa skrbijo le toliko, da jim ni treba leči v bolniško posteljo. Da začnejo po malem pešati, tega niti ne opazijo. Če bi našteli vse, kar opravljajo dandanašnji ljudje v prid lastnemu zdravju ali telesni vzgoji, ter primerjali z onim, kar delajo na škodo zdravja ali kar koristnega opustijo, bi se nič več ne čuldili, da srečujemo toliko mladih starcev. Navadno skrbijo mnogi le za okusno jed in za dobro pijačo, za čedno obleko in za mehko ležišče. No, in še to jim je treba šteti v dobro, da se vsak dan umivajo in si čistijo zobe ter da se enkrat na teden tudi okopljejo. Če so pri jedači in pijači zmerni, tedaj jim moramo šteti vse to v prid. V škodo pa jim je, če se premalo gibljejo, če se vdajajo alkoholizmu in če preveč kadijo. Kako naj bi ohranili mladeniško čilost, če posedajo ves božji dan po uradih in kavarnah in če jim pomenijo cigarete in četrtinke najljubši užitek! Kdo bi se čudil, da jim telo opeša, če porabljajo mišice samo za počasno pot od doma v pisarno in nazaj! Ta ali oni bo dejal: »Kaj mi mar mišice, ko nisem atlet, pač pa razumnik, ki dela z glavo...!« Vse bi bilo lepo in prav, če bi šlo samo za mišice; toda telesno urjenje ni potrebno samo zaradi mišic, temveč zlasti zaradi celokupnega presnavljanja v telesu. Z drugimi besedami: kdor se preda udobnosti in se izmika onemu gibanju, ki ohranja telesno čilost, trpi škodo tudi na dihalih, krvo-toku, prebavi itd. Razume se, da postane s časom okoren, slaboten, počasen in len. Strokovnjaki, ki so preiskali ljudi, ki so dočakali do 100 let, ter natančno poizvedovali o njihovem načinu življenja, učijo takole: »Ne smete uporabiti prvo polovico življenja za to, da si drugo polovico čim slabše uredite!« V letih torej, ko je človek še čil in zdrav ko dren, bi moral misliti že na starost! In isti strokovnjaki učijo, da sta zrak in telesno gibanje na prvem mestu. Pravšno življenje namreč zahteva zadostno gibanje na svežem zraku-O tem piše Bizzarrini, avtor popularne knjige »Dolgost življenja« takole: »Tisti, ki so navezani na delo s sedenjem, imajo slab krvni obtok; noge in roke so jim mrzle, v možgane pritiska kri in večkrat jih boli glava.« Ali ni kar na dlani, da bi takim pomenilo delo na vrtu, delo v drvarnici ali pa vsaj malo domače telovadbe pravšno medicino? Kdo od onih, ki še nikoli niso gojili telovadbe ali Športa še ni imel težave z lastnim bratom oslom? Takole je namreč s človeškim telesom: čim se navadi na udobnost, se začne upirati vsemu, kar je zanj resnično dobro. Le jed in pijača mu prijata, v ostalem pa bi rad lenaril, posedal ter kadil dobre cigare. In če ga kljub vsemu kdaj pa kdaj poženete v dir, vam sopiha kakor kovaški meh; če mora na visoko drevo, da bi obiral sočne hruške, se zgovarja >z vrtoglavostjo; če mu potisneš lopato v roke, se bo branil z izgovorom, da se bo umazal; če naložiš bratu oslu koš premoga, da bi ga ponesel iz kleti v drugo nadstropje, bo tarnal, da se mu dela črno pred očmi. Kako tudi ne? Revše ni več vajeno delati in se upira, če ga zgrabiš spet bolj trdo, da bi služilo svojemu namenu. Mišice so zgubile moč, sklepi so postali okorni, hrbtenica drvena. Kdor vse to uvidi in spozna, se ne bo branil niti opravkov, ki so mu na razpolago, niti domače telovadbe. Za nikogar ni prepozno, vsakomur, ki je zdrav in še ni prestar, je dana priložnost, da se telesno okrepi. Začeti je treba prav postopoma in previdno, zakaj brata zanemarjenega osla ni tako lahko spraviti na noge. Pri izbiri vaj je — to moram pošteno priznati — najučinkovitejše in zato najbolj priporočljivo delo na svežem zraku. V poštev prihajajo opravki na vrtu ali na polju, žaganje in cepljenje drv, prenašanje kuriva ter pomaganje pri drugih domačih delih. Drži, da je navadno delo včasih enostransko, toda saj ne gre toliko za telesno vzgojo v ožjem smislu besede, kakor za zdravje in za negovanje telesne čilosti. Komur je torej na tem, da bo združil zdravo s koristnim, se bo odločil za delo. Priporočljiva je tudi gojitev športa; treba pa je upoštevati, da je za to dandanes veliko manj priložnosti kakor je je bilo v mirnih časih. 0 domači telovadbi, ki jo gojimo zjutraj ali zvečer, bi dejal, da je nekakšno dopolnilo fizičnemu delu ali pa nadomestilo za šport. To, kar daje domači telovadbi posebno veljavo, je okoliščina, da jo lahko goji vsakdo in vsak dan, ne glede na vreme in na druge priložnostne razmere. Vrh tega je lahko domača telovadba prav smotrna; izberemo si prav one vaje, ki popravljajo morebitno škodo sedečega poklica, ki vplivajo na pravilno držo telesa, ki krepijo trebušne mišice ali vračajo gibčnost onim delom telesa, ki so je najbolj potrebni. Navodilo za domačo telovadbo. V naslednjem podajam primer jutranje telovadbe. Izbral sem sedem vaj, ki jih lahko opravite v pičlih 5 minutah. Po prvi vaji se boste pošteno pretegnili, pri drugi boste izdatno izbočili prsni koš ter se poravnali v ramenskem ogrodju (lepa drža!), s tretjo boste krepili trebušne mišice, (ki so navadno najbolj zanemarjene ter zamaščene), s četrto boste negovali gibčnost nog, da se boste lahko še na stara leta stoje obuvali, potem pride na vrsto izdatna vaja, ki krepi noge ter poglobi dihanje, šesta vaja je za ravnovesje in za pravilno telesno držo hkrati, z zadnjo pa boste še prav posebno stopnjevali spretnost in zmogljivost. Ta ali ona vaja se vam bo zdela na začetku najbrž težka. Nikar se ne 'ustrašite! Izvajajte kakor znate in morete, s časom pa pazite tudi na pravilnost in na lepoto izvedbe. Pri posameznih risbah je zapisano, kolikokrat mo- 1 ■ vmiaok :i URAR LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA 36 rate posamezno vajo ponoviti. Pri četrti in šesti nikar ne pozabite, da imata obe nogi enako pravico do urjenja Začnite takole: ko se zjutraj zbudite, odprite vsa okna v spalnici, vrzite s sebe odvisno spalno obleko in pričnite s prvo vajo. V naslednjem podajam kratko razlago k posameznim vajam. 1. vaja: vzpnite se na prste, pretegnite se od tal do vrha, dvignite glavo ter potiskajte z rokami naravnost kvišku — zdaj z levo, zdaj z desno; roki potiskajte, kakor da bi hoteli doseči nek predmet, ki se vam prav počasi, centimeter za centimetrom odmika; čim višji boste pri tem in čim bolj poravnani, tem bolje; namen vaje: splošna pretegnitev telesa, gibčnost v ramenih, pravilna drža; 2. vaja: malo se razkoračite in pričnite zamahovati z rokami; nazaj zamahnite krepko, da vas bo vsaj malo zabolelo v ramenih, naprej pa ohlapno ali sproščeno; pazite tudi na stojo: boke potisnite naprej, prsni koš lepo izbočite, pogled naprej; učinek vaje: raztegovanje velike prsne mišice, krepitev mišičja na plečih, zdrava drža; 3. vaja: lezite na hrbet in izprožite roki nazaj; počasi dvignite trup do sedenja, počasi se spet nagnite nazaj in lezite na hrbet; zaradi lažje izvedbe lahko zataknete stopala pod spodnji rob omare ali postelje; prizadevajte si, da se boste dvigali in spuščali s poravnano hrbtenico; namen vaje: krepitev trebušnih mišic; 4. vaja: najprej se postavite strumno kakor vojak, ko mu poveljujejo > mirno!«, roki dvignite nad glavo; hitro dvignite levo koleno k prsim, z rokami zamahnite dol in se oprimite stopala, izdihnite; potem sunite z nogo spet dol, z rokami zamahnite gor in vdihnite; ponavljajte najprej z levo nogo, potem z desno; namen vaje: gibčnost v visokem dviganju nog; 5. vaja: počepnite, kolena in stopala skupaj, z rokami se oprite ob tla; prožno se vzravnajte do vzpona na prstih, istočasno zamahnite z rokami gor nad glavo in vzdihnite; potem se spet zrušite v izhodni položaj in izdihnite; če morete, dihajte še vedno samo skozi nos; namen vaje: krepitev velikega dela mišičja, spretnost, ravnovesje. 6. vaja: v pokončni stoji dvignite roki nad glavo; počasi izvedite predklon trupa, roki razširite kakor ptič krila, levo nogo potegnite nazaj, da bo tvorila s trupom lepo linijo, istočasno izdihnite; potem se vrnite v izhodni položaj in vdihnite; namen vaje: krepitev hrbtnega mišičja (lepa (drža), gibljivost noge v kolkih, ravnovesje; 7. vaja: počepnite, razširite roki in poskakujte v drobnih skokih naprej; skačite povsem naravno, ne glede na držo. namen vaje: splošna spretnost, krepitev nog. Ko ste tako končali z jutranjo telovadbo, vam je gotovo že toplo. Če ste bili posebno vneti, ste se začeli najbrž tudi že potiti. Zdaj se lepo vzravnajte, stopite k odprtemu oknu ter nekajkrat globoko izdihnite in vdihnite. Prizadevajte si, da bi iztisnili ves zrak iz pljuč in jih spet napolnili s svežim. To bi bilo torej posebno jutranje zračenje pljuč. Toda, ne mudite se predolgo pri oknu, pač pa pohitite v kopalnico, dokler vam je še vroče. Če imate dovolj časa, pričnite z mrzlimi polivi in se potem postavite tudi pod prho; če ne se vsaj dobro umijte. Mimogrede se lahko tudi drgnete po koži in mišicah, kar bo pospešilo presnavljanje ter vam dalo prijeten občutek svežosti in čilosti. Če nimate kopalnice, si lahko pomagate tudi takole: v vedro vode namočite brisačo ter se drgnite z njo po vsem telesu. Glavno je, da si izperete morebitni pot s telesa in da se tako utrjujete tudi proti mrazu. Po končani kopeli se hitro obrišite, prav posebno pa pazite na to, da si boste obrisali ušesa in glavo. Taka in 'podobna telesna nega vam vzame vsako jutro 10 do 15 minut časa. Je pa vredno, da ga žrtvujete, kajti tako delate nekaj, kar preprečuje prezgodnje slovo od mladosti. Če pa se lotite tudi sprehodov, dela ali športa — pa če tudi sicer živite tako kakor uči higijena, tedaj se vam ne bo bati, da bi vas že pri 60 letih prištevali med starce, ki niso več za delo, pač pa potrebujejo vse mogoče postrežbe. Pravijo, da je obraz zrcalo človekove duše. Že od najstarejših časov sem so se ljudje zanimali za fiziognomijo obraza, za mimiko, za oči, čelo, nos, usta, ušesa itd. Poklicani in nepoklicani ljudje so sestavili celo vrsto pravil o obrazu, jih razvijali in spopolnjevali ter iz potez na obrazu sklepali na duševne lastnosti človekove. Težko je reči, ali in v koliko so ti izsledki znanstveno ali izkustveno utemeljeni, zanimivi pa so vsekakor. Čelo. Čelo daje obličju močan izraz. Herder pravi o čelu: »Tu je sedež luči, veselja, temnih skrbi in bojazni, neumnosti in nevednosti ter zlobe.« Čelo je zrcalo človekovega notranjega stanja. Tu se ne da nič zatajiti ali hliniti. Kdor pozna čelo, lahko iz njega bere kakor iz odprte knjige. Na splošno lahko rečemo, da izdaja visoko, močno čelo človeka močnega duha, nizko, plosko čelo pa obratno. Vedno pa ti znaki niso zanesljivi in nas pri presoji bližnjega ne smejo zapeljati. Vsekakor navadno velja, da neizrazito, prazno čelo v splošnem izraža majhno stopnjo inteligence. Normalno čelo znaša tretjino obraza. S tem merilom si nekako lahko ustvarimo splošno sliko o človekovi duševni razvitosti. Razmeroma majhno čelo pa ni znak pomanjkljive duševne izobrazbe, če je sprednji del glave markantno razvit. Ljudje z okroglo oblikovanim čelom so navadno nagli in strastni, ljudje z ozkim čelom so zelo občutljivi, melanholični in malenkostni, ljudje s širokim čelom so odporni, močne volje, toda nagibajo k samo-ugadju. Splošna pravila za obliko čela. Močno razvito zgornje čelo je navadno znak dobre logike in kombinacijske sposobnosti. Ljudje z močno razvitim zgornjim čelom imajo oster, jasen razum in so radi širokosrčni. Skoraj vsi filozofi imajo takšno čelo. Pretirano razvito zgornje čelo pa često pomeni, da njegov lastnik rad zapada temnim mislim in pesimizmu. Izrazito spodnje čelo je znak hitrega zapopadanja in dobrega daru za opazovanje. Takšni ljudje ne pomišljajo mnogo, vsaka misel jim bliskovito šine v glavo. Dobri kritiki imajo navadno močno razvito spodnje čelo. Visoko, oglato in široko čelo označuje moža dela in gospodujoče volje- On se ne bo nikdar predal nedelavnosti ali uidbbnosti. Imel bo veliko veselje do samostojnega ustvarjanja, vedno bo svež in veder. Duh mu bo iznajdljiv. Takšen človek bo hitro napredoval in ne bo dolgo igral podrejene vloge. V sredi vdrto čelo je znak majhne delavnosti in odločnosti. Takšni ljudje si dajo mnogo opravka z zamotanimi vprašanji, nimajo pa posebnih ciljev. Često so indo-lentni in pikolovski. Mnogo ljubši so jim telesni užitki kot duševni. Zelo dolgo, ozko čelo je vedno znak, da takšen človek sicer je inteligenten, toda ozkosrčen ter ima majhno obzorje. Čisto ravno, navpično čelo je znak neustrašenosti in moči. Oglato, grčasto čelo pomeni sebičnost in trmoglavost. Če si tak človek kaj vbije v glavo, zlepa ne bo popustil ali okleval. Slepo bo vztrajal v svoji ideji in bo zelo nestrpen. Mesnato čelo imajo navaidino udobneži in flegmatiki. Čeprav imajo intelektualne sposobnosti, jim vendar manjka potreben zanos pri delu. Debelokožnato čelo je znak velike aktivnosti in umske sposobnosti. Če je takšno čelo v sredi vdrto, pomeni raztresenost in nezbranost. Človek s takšnim čelom bo težko kaj trajnega ustvaril. Gube na čelu. Tudi gube na čelu marsikaj povedo. So pa ali podolgovate ali navpične. Gub na čelu ne smemo preiskovati in opazovati samih, ampak v zvezi s pogledom. To velja zlasti za navpične gube. Ravno čelo. Močno izrazito Visoko oglato čelo. Izrazito spodnje zgornje čelo. Grčasto čelo. čelo. V sredi vdrto čelo. Navpične gube v zvezi z živahnim pogledom so izraz oholega, nasilnega značaja. Taki ljudje se navadno ne obvladajo, so zelo razburljivi. Z njimi je skoraj nemogoče mirno živeti. Navpične gube z medlim pogledom so znak skrbi in zahrbtnih bolezni. Takšni ljudje so težki v življenju, manjka jim dar, gledati veselo in jasno v bodočnost in so zelo zagrenjeni. Čim bolj se pogrezajo v svoje žalostne misli, tem brezupnejši postanejo. V življenju naj zato čim več občujejo z vedrimi, v življenje zaupajočimi ljudmi. Navpične gube s prežečimi očmi imajo ljudje, ki so zelo zavistni in nikomur ne privoščijo nič dobrega. Treba je paziti nanje, ker so veliki spletkarji in stalno prežijo na priložnost, da bi lahko bližnjemu skočili za vrat. Zelo dobro se znajo pretvarjati; če pa jih opazuješ takrat, ko tega ne slutijo, boš kmalu spoznal, da imaš opravka z grdim, hudobnim značajem. Navpične gube z jasnim pogledom imajo ljudje, ki morajo napeto misliti, zato dobi njih obličje često trd izraz. Tega izraza ne sinemo razlagati z zlohotnostjo. Tudi ljudje v poklicih, ki zahtevajo veliko* opreznost in previdnost, dobe včasih take poteze. Za primer naj navedemo izumitelje, stratege, kirurge itd. Navpične gube z očmi brez leska in namršenimi obrvmi imajo nezadovoljni in zlobni ljuidje. Takšnim ljudem je težko ustreči in hudo je živeti v njihovi bližini, ker so stalno nerazpoloženi in godrnjavi. Nikdar niso prijazni, iz njihovih ust slišiš redko ljubeznivo besedo. V življenju jih spremljata vedno trdota in hladnost. Najljubši jim je cinizem. Navpične gube z nemirnim pogledom in namršenimi obrvmi označujejo človeka brez jasnib ciljev. Takšen človek nikdar ne ve, kaj prav za prav hoče in dela druge odgovorne za svoje slabo razpoloženje. V njegovi bližini se ne počutiš dobro, ker nikdar ne veš, kaj prav za prav misli ter imaš poleg tega še občutek, da mu na tebi marsikaj ni prav. V pogovoru se rad oddalji od predmeta, o katerem se pogovarja in zelo lahko zgubi nit svojih misli. Včasih je tak izraz lahko le posledica duševne prenapetosti. Y tem primeru je za prizadetega skrajni čas, da si razbremeni živce in se duševno spočije, ker bo sicer kmalu živčno čisto razrvan. Vodoravne gube. Dočim nastanejo navpične gube vsled daljših duševnih naporov, nastanejo vodoravne gube ne le zaradi napete pazljivosti, učenja itd., ampak tudi zaradi napornega fizičnega dela. Vodoravne gube z živahnim pogledom so znak velike inteligence in hotenja po znanju. Takšni ljudje se zanimajo za vse, hočejo zvedeti vse novice, so bistri in duševno čili. Najlažje jih opazuješ, če poslušajo kako predavanje ali se z zanimanjem udeležujejo kakega pogovora. Duh jim je izredno sprejemljiv za nove ideje, zato često menjujejo svoje nazore. Vodoravne gube z jasnimi očmi in visokimi obrvmi imajo ljudje, ki morajo biti vedno pozorni, kakor politiki, govorniki, znanstveniki. Taki ljudje so navadno tudi precej radovedni. Vodoravne gube z očmi brez leska so znak sprejemljivega duha. Toda oči brez leska so tudi znak, da takim ljuldem manjka potrebna volja in moč, tako da se jim novi vtisi hitro in brezplodno porazgube. Vodoravne gube z očmi brez leska in z nekoliko mesnato kožo na čelu so znak flegme in nezanimanja. Takšni ljudje so sicer lahko inteligentni, pa vendar duševno niso kdo ve kako živahni in so prekomodni, da bi se dvignili iz svoje brezbrižnosti. Nos. Človekov značaj se odraža tudi v obliki nosu. Vsakdo, pa čeprav niti malo ne pozna svojstvenosti raznih obrazov, ve, da bo dobil zabeljen odgovor, če se bo približal dekletu z malo prifrknjenim nosom; prav tako bo tudi vedel pri pogledu na koničasti nos zarjavele dievice, da njegova lastnica rada vohuni za drugimi ljudmi in da ima poleg ostrega nosu tudi oster jezik. Teh pravil se nihče ni učil, pa jih vendar vsakdo pozna. Kdo še na primer ni slišal, da je kak užaljepec ali nezadovoljnež »pobesil nos«? Nos je edini organ, ki nam štrli z obraza in nujno najprej zvablja nase poglede drugih ljudi, zlasti v profilu. Če gledamo koga s strani, bomo najprej opazili njegov nos in bomo verjetno rekli: »To je človek z dolgim nosom,« potem šele bomo opazili njegovo čelo, usta, oči itd. 2e iz velikosti nosu lahko marsikaj sklepamo. Skoraj vsi veliki možje preteklih stoletij so imeli velike nosove. To vidimo pri Cezarju, Danteju, Gotheju, Schillerju, Wag-nerju in mnogih drugih. Napoleon je načeloma imel v svoji bližini le ljudi z velikimi nosovi. Od njih si je največ obetal. Na splošno lahko rečemo, da je velikost nosu odvisna od duševne razvitosti. Čim markantnejši je nos, tem večjo duševno razgibanost bomo našli pri dotičnem človeku in obratno. Primitivna ljudstva so imela zelo pomanjkljivo razvite nosove. Zato tudi ni čudno, če so že v starem veku visoko cenili orlovski nos in če stare pravljice večkrat prikazujejo svoje junake s plemenitimi nosovi. Nosilci stare kulture — Grki in Rimljani — so imeli velike, lepo izoblikovane nosove. Splošna pravila za oblike nosu. Dolgi, naravnost naprej štrleči nosovi so znak napredne, dejavne narave. Njih lastniki hočejo vedno igrati VELIKA niniiiiiaiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiaiiiiiiif;i lii,:,!«111!!'!:,,1!«1! ii,i»Mniiiwiii,ii,iji»ii,i,'.iir1 ii :iiss-'um1'!iiiniiiii'1!siiiiiiiifiiiiiiiiq ; _ ... ... .... „...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... CENA: vezana . . L. 50-broiirana. L. 40'- (Poštnina posebej.) Dobi se tudi v vseh knjigarnah. sestavljena po najboljših arabskih in egiptskih virih z navodili za igranje v loteriji. Ta najzanimivejša, nenavadno težko pričakovana knjiga pove vsakomur na priprost in umljiv način, kaj so sanje ter jih razlaga VSEBINA: Obširno razlaganje sanj. — O planetih, njih oddaljenosti in učinkih. — Nebeška znamenja. — Pomen, ki ga imajo sanje vsak dan v mesecu. — Razne vrste sanj. — Uresničenje sanj. — Določevanje usode. — Umetnost vedeževanja. — Prerokovanje po dlani. — Prerokovanje po kuhanem kavinem sesedku. — Prerokovanje po nohtih. — Kazalo o skrivnem kockanju. — Kako zadenemo ambo ali terno. — Tabele, po katerih so ljudje zadeli ambe ali terne. Srečni in nesrečni dnevi. — Seznam sanj, ki so pri človeku najnavadnejše. — Kabala. — Punktiranje. — Znamenja za približno določevanje vremena. Knjigarna ANT. TURK nasl. LJUBLJANA Praiakova 12 Jčak\šen je t&nečj, takšna je Stav&af 1 Če hočete imeti trden temelj pri svoji novi hiši, tedaj jo dajte v delo gradbenemu podjetju KAREL KAVKA, LJUBLJANA Žibertova ulica št. 11, telefon 20-50. — Podjetje izvršuje vsa v graditeljsko in tesarsko stroko spadajoča dela po predloženih in lastnih načrtih. J/ftJ vsakdanji khu& Priznano je, da peče DOLINARJEVA PEKARNA odličen kruh. — Dobro in skrbno pripravljanje testa ter pravilno zapečen kruh je najbolj priznano delo in pohvala vsaki gospodinji. Tako priznanje gotovo zasluži dolgoletna in ugledna ljubljanska pekarna kot je DOLINARJEVA, ki jo sedaj vodi po svojem uglednem pokojnem soprogu — gospa Dolinarjeva. Dolinarjeva pekarna na Poljanski cesti št. 19, telef. 30-56 Vam obenem postreže z raznimi slaščicami ter peče tudi po naročilu MANUFAKTURNA TRGOVINA ZAJC JOŠKO LJUBLJANA Nabreije 20. septembra Poleg tromostovja Raven, naprej Navzgor privihan Mesnat nos. štrleč nos. Navznoter zavihan Kljukast nos. Grški nos. nos. vodilno vlogo in ustvarjati kaj novega. Navadno ravno takšni ljudje utirajo pota novim idejam. Ker se ne ozirajo ne na levo, ne na desno, so često brezobzirni in sebični. Zelo raidi se zaletijo. Rimski nos velja kot znak visoke kulture in plemenite, pa vendar nekoliko hladne narave. Grški nos velja kot znak lepote in uživanjaželjnosti. Kljukast nos ima v razliko od rimskega nosu nekoliko daljšo nosno konico in ga smatrajo za znak bistrovidnosti, preračunljivosti in zlasti zvijačnosti. Navzgor zavihan nos je često znak smelosti. Navznoter zavihan nos imajo bojazljivi ljudje, ki so običajno tudi štedljivi. Močno so podvrženi vplivom dru- 1. Naprej štrleč nos, 2. na- 1. Oglat, ozek nos, 2. klju- vzgor zavihan nos, 3. rimski kast nos, 3. majhen, navzgor nos, 4. dolg, naprej štrleč nos, zavihan nos, 4. navznoter za- 5. grški nos. vihan nos, 5. mesnat nos. gih, močnejših ljudi. Če jim nosna konica močno izstopa, so skoraj vedno strašno radovedni. Majhen navzgor zavihan nos je znak veselega, živahnega značaja. Takšni ljudje so zelo odrezavi in šaljivi, ženske pa še posebej prevzetne in jezikave. Če imajo ljudje z majhnim navzgor zavihanim nosom še len pogled, so zelo arogantni in blazirani. » Zelo koničast nos je znak ujedljivosti in zavisti. Zenske s koničastimi nosovi so tudli navadno klepetave in opravljive. Na koncu nekoliko preklan nos razodeva trdosrčnost in preračunano mišljenje. Mesnat nos je znak počutnosti in uživanjaželjnosti. Takšni ljudje imajo redko visoke ideale in niso nagnjeni k duhovnemu življenju. Široki, rdeči nosovi so znak nezanesljivosti in malo-vrednosti. Koničast, čisto suh nos razodeva skopost in škodoželjnost. Robat, ozek nos kaže nezadovoljnost in pedantnost. Naprej štrleč nos s komaj zaznatno upognjenim nosnim hrbtom je znak zanesljivega presojanja in nadarjenosti za opazovanje. Visoke nosnice z navzgor zakrivljenim hrbtom pomenijo dobre trgovske sposobnosti, pa tudi nagnjenost k pohlepu in skoposti. Visoke nosnice z navznoter obrnjenim hrbtom so znak velike prevzetnosti in izrazite arogance. Velike nosne odprtine kažejo dovzetnost, duševne sposobnosti, ambicioznost. Taki ljudje imajo mnogo (včasih preveč) smisla za nove ideje in so iznajdljivi. Majhne nosne odprtine so znak ozkosrčnosti, omejenosti in majhnega obzorja. Napihnjene nosne odprtine (če si jih lastnik v otroški dobi ali tudi pozneje ni »umetno« povzročil z vrtanjem po nosu) kažejo nagnjenost k togoti in neobvladanje samega sebe. Oko. Oko je človekovo okno v svet. Barvi oči ne smemo pripisovati prevelikega pomena. Nekateri pravijo, da so modre oči izraz slabosti, medlega in mlahavega značaja; isto trdijo za rjave in črne oči. Jezavi ljudje imajo raznobarvne oči, redko modre, najpogosteje rjave ali zelenkaste. Melanholiki skoraj nikdar nimajo svetlomodrih oči, pač pa flegmatiki. Pesnik Mirza Schaffy pravi, da so sive oči zvite, rjave hudobne, modre zveste, črne zagonetne. Mnogo važnejši od barve je lesk oči. Lesk oči pa je v veliki meri odvisen od telesnega in duševnega razpoloženja in spočitosti ali utrujenosti. Če smo utrujeni, so tudi naše oči medle, če smo veseli in se dobro počutimo, imamo tudi živahnejši lesk v očeh kot navadno. Na to se je treba ozirati pri presoji očesnega leska, čeprav nas pri točnem poznavanju očesnega izraza to ne more preveč ovirati. Ljudje, ki hitro in bistro mislijo, imajo skoraj vedno bleščeče se oči. čim bolj žareče oči ima kdo, tem bistrejši in aktivnejši je. V življenju je tak človek skoraj vedno optimist, ki z veseljem zre v bodočnost. Potrti in mrtvi ljudje imajo medle oči. Oni se nikdar ne postavijo močno proti življenjskim tegobam; pri najmanjšem razočaranju so potrti ter se čisto predajo svoji boli. Mnogokrat so medle oči tudi znak velike lenobe ter duševne otopelosti. Velike, živahne oči so znak življenjske sile, poguma in moči. Velike, mime oči razodevajo smisel za lepoto, sicer pa srednjo miselno sposobnost in ničemurnost. Majhne, živahne oči so znak rafiniranosti in prebrisanosti. Takšni ljudje so navadno zelo aktivni in premeteni. Majhne, mirne oči razodevajo sposobnost za globoke študije. Bele beločnice so znak zdravja in svežosti, rumenkaste so lahko znak za motnje v prebavilih. Iz njih se da sklepati na nekoliko nezadovoljno, hudobno in cinično naravo, dočim označujejo rdečkaste beločnice človeka, ki ne zna obvladati samega sebe. Takšni ljudje pogosto tožijo, da imajo vročino. Izbočene oči razodevajo močno govorniško sposobnost in dober spomin. Globoke oči razodevajo nagnjenost k melanholiji. Če je med očmi precejšna razdalja, je to znak, da se do-tičnik bolj zanima zu posvetnost kot duhovnost, če je razdalja majhna, pa ima dar za opazovanje, rad pomišlja, ima dober razum, je pa tudi zelo nepotrpežljiv in trd. O pogledu. Pogled je govorica naših oči. Šele igra trepalnic daje obrazu značilni izraz in kaže, kaj biva v človekovi LENARČIČ IVAN Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 KNJIGOVEZNICA KARTONAŽA IN GALANTERIJSKA DELAVNICA izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela duši. V pogledu se odraža velikanski niz čustev, iz katerih spoznaš človekovo osebnost, če znaš brati v očesu. Zlasti vsakdanje delo vtisne pogledu posebni pečat; pogled ti govori o načinu življenja, v njem se zrcalijo neizbrisni sledovi poklica. Ali boš mogel videti hlapca v očesu človeka, ki je vajen zapovedovati? Že na prvi pogled ti bo jasno, da ni vajen ubogati, pač pa ukazovati. Ali more skrivni zaljubljenec zakriti izraz svojega pogleda? Ali ne izraža že en sam njegov pogled ljubezni? Ne poznaš li ljudi, ki s prežečimi očmi kažejo, da biva v njihovi duši zloba? Pogled izdaja ponižnost, milino, ljubezen, dobroto, jezo, radovednost, zvijačnost, bojazljivost, vse! Ob petkih obišče gospodinjo petdeset ali še več revežev, vsak prosi za podporo, vsak poje isto pesem. Gospodinja je vsa obupana, vsem ne more pomagati, ve pa, da mnogi med njimi niso vredni darila, ker ga bodo v prvi gostilni zapili, drugi so ga morda zopet krvavo potrebni, ona pa mora štediti tudi z drobižem. Manj potrebni pridejo morda celo z otroki, zavijajo oči, tarnajo in stokajo, da je joj. Potem pa pride tudi revež, ki boječe prosi, ne pripoveduje pretresljivih zgodb, pogled pa mu je poln obupa, poln skrbi. Gospodinja bo v tem pogledu spoznala, da temu mora pomagati za vsako ceno tudi preko svojih moči. Trden, miren pogled razodeva dobrega opazovalca, ki se zaveda svojega cilja in pametno misli. Tak pogled Na Kongresnem trgu 2 Sostitna »Zadružna klet« Osrednja vinarska zadruga Vino na debelo I. delavsko konsumno društvo l.Oči z veliko razdaljo, 2. glo- 1. Oči z majhno vmesno raz-boke oči, 3. majhne, mirne daljo, 2. majhne, živahne oči, oči. 3. velike živahne oči. imajo uravnovešeni ljudje. Iz njih izžareva vzdušje miru in gotovosti, pri njih se drugi dobro počutijo ter jih sprašujejo za svet. Živahen pogled je znamenje življenjskega zanosa in življenjske sile. Ljudje z živahnim pogledom naglo presodijo vsako situacijo, hitro spoznavajo namene drugih in se tudi hitro razburjajo. Mehak pogled. Ljudje z mehkim pogledom so mirne, mile narave, sočutni in se lahko hitro vživijo v položaj drugih. Utrujen pogled lahko izvira iz raznih vzrokov: človek z utrujenim pogledom je lahko pretrpel veliko telesno ali duševno bol in se je zdaj vdal v svojo usodo, ali pa je takšne narave, da se za nič na svetu ne briga, mu je vseeno, nima nikakih interesov in pasivno spremlja vse dogodke. Bodeč pogled. Ljudje z bodečim pogledom močno fascinirajo. Okolica se bo težko izmaknila njihovemu vplivu, naj so ji simpatični ali ne. Tak pogled imajo navadno ljudje, ki imajo oblast nad mnogimi podrejenimi. Predirajoč pogled je precej podoben bodečemu pogledu, samo da imaš pri ljudeh s predirajočim pogledom občutek, kakor da hočejo ne le imeti oblast nad teboj, marveč tudi vsako najmanjšo podrobnost izvleči iz tebe. To je pogled oblastnikov. Često razodeva tudi veliko znanje in zelo sposoben um. Težak, len pogled je znak udobnosti in lenega mišljenja, ki se noče za nobeno stvar opredeliti. Take ljudi je težko spraviti iz njihove letargije. Nestalen pogled. Če fiziognomično preskušamo ljudi z nestalnim pogledom, moramo biti zelo previdni in točno pregledati ter upoštevati tudi razne druge znake in okol-nosti. Nestalen pogled je namreč lahko znamenje velikega strahu in nervoznega nemira, lahko pa tudi znamenje neodkritosti in zavesti težke krivde. Tog, otrpel pogled je znak duševne nerazvitosti. Takšni ljudje težko dojemajo, so skoraj vedno duševno odsotni in raztreseni. Sanjav pogled imajo najpogosteje ženske, ki so zelo sentimentalne in se rade hitro zaljubijo. Takšen je tip mladih deklet, ki tajno obožujejo kake slavne igralce in pri tem oboževanju uganjajo vse mogoče nesmiselnosti. Moški s sanjavim pogledom so skoraj vsi hinavci. Zamaknjen pogled. Ljudje z zamaknjenim pogledom so običajno pobožni. Pri njih imaš občutek, da žive v drugem svetu. Zelo so sposobni za samostansko življenje. Švigajoč pogled je izraz velikega fanatizma. Pri zelo nervoznih ljudeh utegne biti tudi znamenje duševne bolezni. Blodeč pogled imajo ljudje brez življenjskih načrtov in slabiči, ki so zelo nervozni in ne vedo, kaj prav za prav hočejo. Navadno je tudi znak pomanjkljive vztrajnosti in velike neodločnosti. Pogled navzgor imajo skoraj vsi veliki zanesenjaki in fantasti. Pobešen pogled ima lahko različne vzroke. Utegne biti znak bojazljivosti, ki izhaja iz prave ponižnosti, lahko pa izraža tudi zavest kake krivde; v mnogih primerih je tudi posledica pesimizma. Ker je težko najti pravi vzrok, se je treba pri ljudeh s pobešenim pogledom ozirati še na druge izrazne znake. Prežeč pogled je najneprijetnejši in najgroznejši pogled, kar jih najdemo pri človeku. Takšnih ljudi se je vedno bati. So zelo zlobni in maščevalni in gorje ti, če postanejo tvoji sovražniki, ker ne pozabljajo in ne odpuščajo. Pravimo tudi, da imajo takšni ljudje mačji pogled. Osupel pogled je znak naivnosti, često tudi duševne obolelosti. Plašen pogled imajo ljudje z zelo šibko voljo in ne-odločneži. Navadno si domišljajo, da so zelo bolni — so torej hipohondri. Neutešen pogled utegne biti izraz velikih razočaranj, pa tudi nepotrpežljivosti. še nekaj pravil za obrvi. Močne obrvi so znak močne volje in energičnega človeka, slabe obrvi pa imajo navadno bojazljivi in neinteligentni ljudje. Zelo slabe obrvi izražajo obup, oziroma pomanjkanje samozaupanja. Dolge, pokončne obrvi izdajajo smisel za lepoto, željo po znanju in duševnem.delu, kratke, pokončne obrvi pa so znak suhoparne, materiali- (JJIirieralrm olja in fiemični proizvodi ETROIMFTH A, HMELAK — LJUBLJANA TYRŠEVA C. 35a M e: R K u R TVORNICA MILA IN KEMIČNIH IZDELKOV PRIPOROČA SVOJE VODEČE IZDELKE: »tlnita« KREMA - DNEVNA NOČNA TER PRALNE IN ČISTILNE POTREBŠČINE J.VAVPETIČ - LJUBLJANA IZDELOVANJE CELOVŠKA C. 69 LESENIH iBVi /X____________________ TYRŠEVA C. 35 GALANTERIJSKIH IZDELKOV Telefon 22-71 stične miselnosti. Nad nosom zarasle obrvi pomenijo nagnjenost k melanholiji in pesimističnemu gledanju na svet, če je nad nosom med obrvmi velik presledek, pa je to znak prisrčnosti, svežosti in veselosti. Valovite obrvi izdajajo hitro menjavanje nazorov, enakomerne obrvi pa so znak notranje uravnovešenosti. Košate obrvi pomenijo, da ima njihov lastnik nekoliko robato naravo, pa zelo dobro srce. Izredno košate, zmešane obrvi so znak strastnosti in nasilnosti. Enakomerne obrvi z nekaj daljšimi, kuštravimi kocinami nad nosom razodevajo veliko vztrajnost in napovedujejo visoko starost. Usta. Oblika ust je zelo različna, kar je odvisno od različnih okoliščin, kot so: mišičevje obraza, zgornja in spodnja čeljust, zobje itd. Gibe in poteze ust je teže raz-vozljati kot gibe in poteze drugih delov obraza. Velika, lepo oblikovana usta izražajo poltenost in veselje do užitkov. Sicer pa so takšni ljudje prisrčni, naravni in odkriti v življenju. Zelo velika usta so znak neinteligentnosti in samopovzdigovanja, lenobe in nizkih nagonov. Majhna usta so znak sebičnosti, majhna ravna usta pa znak trdosrčnosti in hladlnosti. Normalno zaprta usta so znak močne volje in samozaupanja. Takšni ljudje se dobro obvladajo in znajo tudi druge ljudi in njihovo mnenje dobrohotno upoštevati, nekoliko odprta usta pa razodevajo željo po znanju. Močno odprta usta izražajo naivnost, ki lahko meji tudi na neumnost. Stisnjena usta utegnejo nastati iz različnih vzrokov. Navadno razodevajo odločnost, krepko voljo in izrazito trmo. Taki ljudje žilavo vztrajajo pri svojih nazorih in je težko vplivati nanje. Takšna usta pa lahko pomenijo tudi nagnjenost k naglim izbruhom jeze. Tretjič lahko razodevajo trdo dlušo in notranje nezadovoljstvo. Nekoliko izbokla usta so lahko znak ošabnosti in cinizma, lahko pa nastanejo tudi iz drugih vzrokov. Navzgor zavite ustne kote imajo vedri, dobrosrčni ljudje, ki gledajo svetlo na življenje in si ne delajo prevelikih skrbi, navzdol zaviti ustni koti pa razodevajo zagrenjenost in melanholičnost. Splošna pravila za ustnice. Debele, nabrekle ustnice razodevajo nagnjenost k uživanju in poltenosti, mehke, nabrekle ustne pa toplo čustvovanje in čuteče srce. Močne, nabrekle ustne razodevajo trden značaj in življenjsko spretnost. Mesnate ustne so znak želje po udobnosti, nadalje znak popustljivosti in sladkosnednosti. Ozke ustnice imajo navadno odločni, pogumni ljudje. Zelo ozke, tanke ustnice so znak egoizma in lakomnosti, če sega zgornja ustnica preko spodnje, pomeni, da ima dotičnik estetske sposobnosti in dober okus, daljša spodnja ustna pomeni zgovornost, v zvezi z navzdol zavitimi ustnimi koti pa ujedljivost in klepetavost. Rdeče ustne so znak zdravja in življenjske svežosti (se- veda le, če niso pobarvane). Rdečeustni ljudje radi pomagajo bližnjemu in ga podpirajo v nadlogah. Napihnjene ustne kažejo egoizem, zavist in nevoščljivost. Izrazi na ustih. S potezami na ustih izražajo ljudje marsikatera čustva in lastnosti. Oglejmo si le nekaj takšnih značilnih potez. Vzvišena drža se kaže pri ljudeh, ki se smatrajo za vzvišene nad kako stvarjo, pa naj bodo preprosti kmetje, ki presojajo živino, ali pa poznavalci najvišje umetnosti. Pri ljudeh s tako držo je računati z velikim samodopadenjem, včasih tudi s cinizmom. Sladka drža je izraz afektiranosti in priliznjenosti. Takšni ljudje se radi potvarjajo. Grenko držo imajo ljudje, ki so doživeli mnogo razočaranj in mnogo trpeli, ali pa jih mučijo kronične trebušne bolezni. Zaničujočo držo opažamo pri cinikih, ošabnežih, ki domišljavo povzdigujejo sami sebe, vse drugo pa zaničujejo. Zobje. Pri presoji človeškega izraza se je treba ozirati tudi na zobe. Kratka pravila za zobe so: Veliki, močni zobje so znak zdravja in dolgega življenja. Majhni, močni zobje razodevajo trdnost in premetenost, majhni slabi zobje pa nežnočutnost. Veliki, pa ne močni zobje so znak slabosti in podvrženosti tujim vplivom, zelo ozki zobje izražajo trezno, preračunano mišljenje, izstopajoči zgornji zobje kažejo na. sovražnost in zbadljivost, zelo beli, z bledim mesom prerasli zobje so znak slabokrvnosti. Brada. Ko smo govorili o nosu, smo rekli, da so imeli skoraj vsi veliki možje velike nosove. Isto trdijo tudi o bradi. Če si ogledamo znane ljudi, bomo opazili, da imajo velike brade vsi, ki stoje sredi življenja in borbe. Izstopajoča brada je znak poguma. Takšni ljudje hitro napredujejo in dosežejo svoj cilj. Široka, izstopajoča brada pomeni energijo in vztrajnost. Koničasta, izstopajoča brada je znak stremuštva, zavisti in nevoščljivosti. Ljudje, ki imajo takšno brado, radi intrigirajo. Polna okrogla brada je znak zadovoljstva in komodnosti. Ozka brada označuje dobrohotnega človeka. Oglata brada izdaja krepkost in trdnost. Zavaljena brada pomeni trdoglavost. Čisto navpična brada je znak mehkobe in dobrote. Upadla brada je znak neodločnosti in pomanjkljive energije. Takšni ljudje niso zanesljivi, so mehki in dostopni vplivom drugih. Gobata brada kakor tudi dvojna brada pomeni poželjenje po ugodju. Jamica v bradi je znak prisrčnosti, toplote in dobrote. p*-~ius£ Leopold Mlllier, Grosuplje Lica. Sveža, rožnata lica izražajo zdravje in veselje do življenja. Zelo rdeča lica izdajajo zelo robato naravo s plitkim duševnim življenjem. Bleda lica izvirajo iz slabega zdravja kakor tudi iz napetega duševnega dela. Bleda, ozka lica imajo pesimisti in zagrenjeni ljudje. Gobasta, polna lica so znak veselja do udobja in razkošja. Upadla lica imajo ljudje, ki so prestali kako težko bolezen ali pa taki, ki jih muči nepozabljiva duševna bol. Če komu lica lahno zardevajo, je to znak občutljivosti in nervoznosti. Jetične lise imajo na pljučih bolni ljudje. Jamice na licih izražajo prisrčnost, vedrost in dobrosrčnost. Uho. Ze površen opazovalec bo spoznal, da imajo ljudje kaj različna ušesa. Na splošno imajo moški večja in razvitejša ušesa kakor ženske. Merilo za dolžino ušes je dolžina nosu. Lepo izoblikovana ušesa so znak energije in duševne razgibanosti. Prevelika, ploska ušesa kažejo nagnjenje k goljufivosti. Prevelika, debela ušesa so znak okornosti; prevelika, mesnata in rdeča ušesa pa so znak brutalnosti. Debela, nekoliko gobata ušesa pomenijo nagnjenost k uživanju in udobnosti. Zelo dolga, bleda, trda ušesa pomenijo egoizem. Zelo dolga, mehka, bleda ušesa so znak slabotnosti. Utegnejo pomeniti tudi slaba nagnjenja. Majhna, zelo ozka, okrogla ušesa imajo navadno predrzni ljudje. Majhna, podolgovata ušesa so znak majhne duševne razvitosti. Ljudje s tesno prilegajočimi se ušesi imajo dober voh in se hitro znajdejo v vsakem položaju. Prosto stoječa ušesa so znak dobrohotnosti, zelo vstran štrleča ušesa pa so znak omejenosti in neumnosti. Dolgi uhlji napovedujejo dolgo življenje; mesnate, rdeče uhlje imajo navadno telesno krepki ljudje, ki radi iščejo telesne užitke. Zelo mehke uhlje imajo navadno bolni ljudje ali Dolgi, trdi uhlji. Veliki, tesno se Lepo izoblikovani Veliki, mesnati prilegajoči uhlji. uhlji. Majhni, uhlji. okrogli uhlji. pa pesimisti. Prirasli uhlji pomenijo preračunano mišljenje, pa tudi brezobzirnost. Kaj naj rečemo k vsem tem izvajanjem? Ali držijo? Morda, morda pa tudi ne. Iz številnih primerjanj in opazovanj je sicer mogoče izluščiti nekaj splošnih pravil, absolutno natančnih in zanesljivih pa gotovo ne. Opazuj razne poteze pri ljudeh, ki jih dobro poznaš, nato pa primerjaj tisto, kar boš opazil, s tem, kar je tu napisano. Če se bo vse strinjalo — prav, če ne, pa si se zmotil morda ti, morda tisti, ki so sestavljali ta pravila, ali pa je narava hotela pokazati, da ji človek ne mora določati njenih potov... Po Vaši želji Vam izdela KNJIGOVEZNICA LJUDSKE TISKARNE Ljubljana, Kopitarjeva t/II v svoji črtalnici razne poslovne kniige, ako niso že v zalogi. Isiotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, razne vezave v različnih velikostih, od preprostih do razkošnih oblik in v vseh b rvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov, denarnic, kovčkov in drugega galanterijskega blaga. - Vse ie predmete Vam nudi vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vsrik čas. — Cene so skrajno nizke, poslužite se jih! * Gospodarska zveza je zadruga z omejenim jamstvom, ki združuje v sebi vse slovenske kmetijske zadruge. V njej so torej včlanjene samo zadruge. Kot centrala slovenskega blagovnega zadružništva opravlja svojo nalogo tako, da prevzema od krajevnih zadrug kmetijsko blago v vnovčevanje. Kmetijske zadruge ji pošiljajo vse kmetijske pridelke, kakor sadje, seno, krompir, gozdne sadeže, živino i. t. d. Kot blagovna centrala kmetijskih zadrug pa mora le-te oskrbovati tudi s kmetijskimi potrebščinami. Zato Gospodarska zveza nakupuje doma ali v inozemstvu razna umetna gnojila, kakor superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik, kostno moko, razna škropiva (galico) i. t. d. Pri njej dobijo članice zadruge tudi poljedelsko orodje in stroje. Gospodarska zveza predstavlja višjo organizatorično stopnjo v blagovnem zadružništvu in je zarudi teya kmet preko nje povezan s trgom. Vsak kmet mora biti torej vključen v to organizacijo. To stori, če se vpiše doma pri svoji krajevni zadrugi, ki je članica Gospodarske zveze. Aleš Slrofnilc Pogovor o milijonu in lelalifj Ko je gospod Laik zadel na loteriji milijon, se mu je zresnil obraz. Spoznal je, da je postal v javnem življenju odločujoč činitelj itd. Naenkrat je imel veliko prijateljev. Pričel je premišljevati, kako bi denar najbolje obrnil. »Kupil si bom avto!« je sklenil. »Ampak za božjo voljo, kaj ti pade v glavo?« se je prestrašila žena. »Avto, seveda! Danes, ko je toliko nesreč! Pa še šofer! Ali misliš celo sam šofirati, da bo nesreč še več?! Avto! Zakaj ne raje kar letalo?« »Saj res, letalo!« je prikimal mož. »Imam znanca, g. Tehnika, ta mi bo napravil letalo. To je bila pa izvrstna misel! Kateri milijonar se pa danes še vozi z avtom? Res, napraviti mi mora letalo, ampak nekaj posebnega, specialiteto ...« »Ampak ljubi možek, jaz sem pa še vseeno bolj za avtomobil. Bi se skupaj vozila na izlete? Pa vsaj na zemlji bi ostala?« Gospod Laik je bil pa že odločen in je odšel. Ko je pozvonil pri Tehniku, mu je ta sam odprl vrata, se mu priklonil in ga vprašal, kaj želi. »Imam milijon in želim letalo.« Tehnik se je spet priklonil, sedaj milijonu, povabil gospoda Laika v sobo, go potisnil v naslonjač in ponudil cigaro. »Hm, letalo. Seveda, imamo letala, izdelujemo jih na tisoče. Dosežejo do 700 km na uro, dvigajo se 12 km nad zemljo, lete lahko brez prestanka iz Amerike v Evropo, opremljena so z instrumenti, ki jim omogočajo letenje ponoči, v megli, v oblakih... Ne da bi sploh videla letališče, pristanejo na točno določenem mestu, vse to je res, toda...« »No, kaj; toda?« »Ta letala niso za vsakogar. Njihovo pilotiranje je zelo težavno. Izmed več sto ljudi je komaj eden sposoben za vodstvo takega letala. Pa še ti izbranci, se morajo potem učiti dolge mesece, preden so sposobni za svojo službo. Pomislite samo to, gospod Laik, da pristajajo ta letala s hitrostjo nad 100 km na uro! Najmanjša napaka, ki jo napravi pilot, se takoj maščuje z nesrečo in smrtjo! Ne, tako letalo ni za vas! Ampak kako majhno športno letalo, za dve osebi na primer, s hitrostjo kakih 170 km na uro, to bi bilo pa čisto nekaj drugega. Sicer pa, poglavitno sem pa pozabil: ali sploh znate voditi letalo?« Sedaj še seveda vse ne znam, ampak odkar imam milijon, lahko ...« »Seveda, seveda, vendar, če niste izučen pilot, je pa zelo slabo — edino ,Nebeška bolha1 vam še lahko pomaga.« »Kdo? Bolha?« »Ah, res, vidim da vam je vsa stvar popolnoma tuja. Bom pa povedal prav od kraja. Vidite, takih ljudi, kot ste vi, par-don, ne mislim tisto z milijonom, ampak to, da bi radi leteli, pa ne znate voditi letala, je zelo veliko. Mnogi so na vse mogoče načine poskušali napraviti letalo, ki bi bilo tako preprosto, da bi ga lahko vodili kot avto, pa da bi bilo povrh še poceni. Pa to so bile večinoma nemogoče zamisli, ki so se rodile v glavah tehnično nepodkovanih ljudi — dolgo ni bilo uspeha. Potem je pa prišel Francoz Mignet. V svetovni vojni je bil letalski mehanik in je samo popravljal letala in gledal za njimi, leteti pa — ni smel. Po vojni pa se je spravil h gradnji malega, enostavnega letala. Dolgo je poskušal, gradil in popravljal in končno je prišlo iz njegove delavnice letalo, — le poglejte si prvo sliko — tako čudne oblike, smešno, da bi človek rekel, ustvarila ga je fantazija risarja, ki ni imel pač nobenega pojma o letalstvu. Letalu je dal Mignet ime ,Pou du ciel‘, »Nebeška bolha‘. Niti predstavljati si ne morete, koliko vrlin ima ta ,Bolha1! Tako enostavna je, da jo lahko zgradi prav vsakdo, če se le malo spozna v mizarstvu. Vsak bencinski motorček zadostuje za pogon. Krmarjenje je čisto preprosto: pilot ima pred seboj pokonci stoječo palico. Če jo nagne naprej, leti letalo navzdol, če jo potegne k sebi, se začne letalo dvigati. Če jo potisne na levo ali desno, se letalo obrne v zaželjeno smer. To je vse. Enostavno, kajne? Pa ni bila prav nič slaba, ta ,Nebeška bolha1! Preletela je Rokavski preliv, dvignila se je nad 4000 metrov visoko. Tudi nekaj ljudi se je že ubilo z njo. Nekaj časa se je ves svet zanimal zanjo. Gradili so jo po vseh državah. Nekateri strokovnjaki »Nebeška bolha« leti čez Kanal. pravijo, da bo postala, če jo bodo še tu in tam malo izboljšali, pravo ljudsko letalo'.« »Ljudsko letalo? Nočem nobenega ljudskega letala, razumete?! Nekaj posebnega hočem, naj ljudje vedo, da imam milijon! Ampak le zakaj je ,Nebeška bolha' tako čudna? Saj človek ne ve, kaj so krila in kaj krmila?« »Gospod Laik, povejte mi, kateri avto je lažji, dolg ali kratek? Kratek, gotovo! To velja pa tudi za letalo. Čim krajše je, tem lažje je, in čim lažje je, tem boljše je, kajne? Mignet si je mislil: letalo je dolgo zaradi repa in krmilnih ploskev, ki so na njem. Saj poznate krmila? Smerno krmilo, ki stoji vertikalno, rabimo za obračanje letala na levo ali desno, višinsko krmilo, ki leži vodoravno, rabimo za dviganje in spuščanje letala. Pa to vam je itak že vse znano. Kaj, če bi skrajšal trup, si je mislil Mignet, in približal krmila krilu? Če bom krmila še nekoliko povečal, bo letalo vseeno dobro letelo. Šel je in namestil višinsko krmil« prav tik za krilom, da se zdi, kot bi imelo letalo dve krili. Tako dobimo prav stisnjeno, zgoščeno obliko. In glej, letalo je letelo naravnost izvrstno! Seveda, novih rekordov ni postavljalo, pa saj je že to rekord, da je najmanjše na svetu. Razpetina preko kril je 4 m. Tehta 100 kg! Nekateri graditelji letal so pa bili v svojih načrtih še bolj drzni. Zakaj, so rekli, naj se mučimo s krilom in lipi* . . . ^ Leteče krilo »Horten« višinskim krmilom? Zakaj ne bi bila oba en kos, ena sama ploskev? Zasukali so krila na koncih nazaj, da so dobila koničasto puščičasto obliko in sedaj je zunanji del kril, tisti, ki je bil pomaknjen nazaj, deloval kot višinsko krmilo. Tako se zdi, kot bi višinsko krmilo pritrdili zadaj na zunanje dele kril, mesto na trup. In res so računi pokazali, da krilo take oblike ne potrebuje več posebnega višinskega krmila. Celo to se je pokazalo, da večinoma tudi lahko odpade smerno krmilo. Včasih ga pa namestimo na zunanji konec krila, zaradi simetrije seveda na levo in na desno krilo. Taka letala sploh nimajo več repa, zato jim pravimo brezrepci. Nekatera imajo še majhen trup, ki ima obliko čolna, druga pa spravijo pilota, motor, prtljago in vse ostalo kar v krilo, tako da vse letalo obstoji samo iz krila. Eno tako letalo, a jadralno, vidite na drugi sliki.«: »Ali so pa ta letala kaj boljša od običajnih?« »To si vendar lahko mislite! Nič trupa, nič repa, nič krmil, samo človek pa krila! Ta letala so izredno lahka. In ker nimajo ničesar, ob kar bi se zrak zadeval, imajo zelo majhen zračni upor in zato veliko hitrost. Pa še eno dobro lastnost imajo. Za navadno letalo obstoji neka kritična lega, v katero ne smejo priti, ker v tej legi nimajo več ravnotežja in strmoglavijo. Kako pride do tega? Če se letalo postavi preveč strmo, tako da je rep nižje od kljuna, se lahko zgodi, da sila, ki drži letalo v zraku — pravimo ji vzgon — izgine. Takrat navadna krila ne nosijo več letala. Celo krmilne ploskve često odpovedo, tako da letala ni mogoče več krmariti. Prične se sukati okrog lastne osi in pada proti zemlji. To gibanje se imenuje vrille (izg.: vrij) in je letalcem izredno nesimpatično, povzročilo je že premnogo smrtnih nesreč. Mimogrede povedano, vrille je tudi lahko prostovoljna akrobacija, ako jo izvaja izkušen pilot na primernem letalu. Na splošno pa je letalo, ki rado »pade v vrille«, kot pravimo, pomanjkljivo. Graditelji letal se zelo trudijo, da bi to pomanjkljivost odpravili, tudi piloti morajo paziti, da ne pridejo v ta nerodni položaj — brezrepcein je pa ta neprijetnost prihranjena. Kritična lega zanje ne obstoji, nasprotno, njihovo ravnotežje je v tej legi najboljše. To je velika prednost teh letal. Res so še sredi razvoja, niso še dosegli popolnosti, a kdo je sploh danes popoln?« »Nekoč sem čital, da bodo v bodočnosti letala odletavala kar s streh in spet nanje sedala. To bi moja žena gledala, če bi pristal z letalom kar na vrt doma! Ali pa že imate taka letala, gospod Tehnik?« »Graditelji letal so že davno mislili na letalo, ki bi se navpično dvig- ki se lahko vrte. Pri tem, ko se vrte in režejo zrak, nastaja sila, vzgon, ki dvigne letalo. Kako jih pa pripravimo do vrtenja? De Cierva si je mislil: pomagajte si sama, pa vam bom še jaz pomagal. In krila so si pomagala sama. Ko je pilot zagnal motor, je vrtenje čisto običajnega vijaka, kot ga imajo vsa letala, povzročilo močan zračni tok za letalom. V tem toku so se pričela krila vrteti sama od sebe. Letalo je drselo po letališču, dokler se krila niso vrtela toliko hitro, da se je letalo pač dvignilo. Krila so se vrtela natančno tako, kot krila pri mlinu na veter, in tudi isti vzrok, ista sila jih je poganjala, namreč pritisk vetra. Vendar je bilo treba veliko časa, preden so se krila vrtela dovolj hitro. De Cierva je videl, da kažejo dobro voljo in jim je šel na pomoč. Motor je s posebno sklopko spojil z osjo, na kateri so se vrtela krila, in jih je sedaj vrtel z motorjem. Tako je sedaj tudi lahko izpreminjal število obratov na minuto. Vendar bi bilo premalo originalno, preveč prozaično, če bi motor ves čas poganjal krila. Ne, poganjal jih je le pri odletu, ko je bilo letalo že v zraku, je motor odklopil, krila so se pa sama od sebe vrtela naprej, prav kot pri mlinu na veter. Motor je pa slejkoprej skrbel za pogon propelerja in s tem za potrebno hitrost letala. Avtogiro, slovensko bi to bese- Na desni avtogiro pri odletu, na levi pri pristanku nilo in pristalo. Že da Vinci je napravil osnutek za tako letalo. Takrat seveda ni bilo govora o uresničitvi in še dolgo pozneje tudi ne. Pred dobrimi 10 leti ga je izumil Španec de Cierva. do prestavili z »samovrt«, lahko torej odleti vertikalno v zrak. Prav na ulio vam lahko povem, da tako čisto enostavno pri odletu ravno ni. Pa saj ste gotovo že slišali'o rela- Avtogiro kot motorno vozilo na sodobni cesti Prvotno je mislil na gradnjo letala, ki ne bi nikdar padlo v vrille, napravil je pa (vse steze pač ne peljejo v šiško) avtogiro (izg.: avtožiro). Če si ogledate sliko, kaj vidite? Običajen trup, spredaj motor z običajnim vijakom, zadaj krmilne ploskve, nad trupom pa na navpični osi ogromen vijak, ki pa sploh ni vijak, ampak troje kril, tivnostni teoriji, vsi že govore o njej, torej je nihče ne razume — ta pravi, da absolutne resnice itak ni, potemtakem je za naju skoraj vseeno, ali je res tako, kot sem vam povedal, ali je malo drugače. Če bi vam hotel pripovedovati prav do podrobnosti, bi rabil matematične formule, to pa nama ne diši, kajne, gospod Laik?« Na levi: Avtogiro Cierva C. 30 »Rota« na tleh. Na desni: Ameriški poštni avtogiro Kellet v zraku »Kako pa pristane ta avtogiro? Pristane tudi navpično? Pač pa pristane pod tako strmim kotom, da rabi kvečjemu kakih 10 m prostora. To je prav za prav zelo malo, če pomislimo, da rabijo navadna letala okrog 100 m na odlet in pristanek. Ker avtogiro nima velikih, togih kril kot navadno letalo, se da udobno spraviti v vsako garažo. Vsa tri (včasih so štiri) krila se morejo sklopiti. Napravljen je bil že poskus, da bi avtogiro po pristanku nadaljeval pot po zemlji s sklopljenimi krili, kot navaden avto. Višek vsega, prav posebna delikatesa pa je najnovejši vijakar ali helikopter. Na sliki vidite, kako štrli iz trupa na obe strani kovinsko ogrodje, ki nosi na vrhu na vsaki strani po en velik vijak. Vijaka poganja motor, ki je spredaj v trupu. Osi obeh vijakov, pa tudi posamezne krake lahko pilot nagiba in s tem krmari letalo: vertikalno dviganje in padanje letala, nagib na levo ali desno, let naprej in celo nazaj! Da, 30 km na uro doseže to letalo, če leti nazaj! Mali vijak, ki ga vidite na motorju, skrbi le za hlajenje motorja, ne pa za premikanje letala! S tem letalom se lahko dvigneš povsod in povsod lahko pristaneš. Lahko nepremično lebdiš v zraku in znamenita nemška letalka Reitsch se je z njim celo dvignila v zaprti dvorani. Pa še nekaj zmore vijakar: če prekinemo spoj motorja s propelerjema, se vijakar spremeni v avtogiro, propelerja se namreč vrtita sama naprej! Res, vijakar je lahko vzor vsakemu politiku, ki se še ne zna obračati »po vetru«! Vendar je bilo veliko truda, preden je vijakar uspel. Dolgo so bile ovire močnejše od ljudi. Graditelj tega vijakarja, ki ga vidite na sliki, poroča, da so trajali samo teoretični poskusi v laboratorijih nad eno leto! O uporabnosti vijakarja sploh ni, da bi govoril. Naj omenim le to, da uporabljajo vijakarje danes vsi kon- voji za opazovanje gibanja sovražnih podmornic. Hm, poglejte no! Saj sva zdajle obdelala približno vse, kar ima letalska tehnika novega. Zdaj vam pač ne bo težko izbirati. Sama moderna letala. Skoraj bi lahko dala temu pogovoru naslov: ,Kaj prinaša letalska moda 1944‘. Tako. In ker ste vi sedaj milijonar, gospod Laik...« »Da, razumem, ker sem milijonar, si moram pač omisliti eno izmed »letal 1944«. Ampak malo moram še premisliti, saj mi vse brenči po glavi. Ne, tri dni časa mi dajte.« »Strinjam se z vami, samo, — ko • ste me pravkar prekinili, sem hotel reči nekaj drugega, da znaša namreč honorar za tale najin pogovor natančno en tisočak — ker ste pač milijonar ...« Ko je gospod Laik prišel domov, je bil dva dni zamišljen in se ni mogel odločiti. Tretji dan pa je imel z ženo resen pogovor, nato pa sta šla skupaj izbirat — avtomobil. D-EKRA Focke-Wulfov helikapter tik pred pristankom iijjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiTiiuiiiiiiiitniiiiiiiiiMiiiiiuiiiiig v A C C A d G iiiimiiiiiiiiiiuu;iiiiui iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiifiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^uiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiumi =11IIIIIUIIinilltlllUlltllllIlllt[|lllli:i(lllllllll]IIIIIUUIIIIllllllUini=r .................................................................................................................................................................................................................................... S s o u p i i n i tulu i ii n mm iiimmiiin iiiiiiiiiini:iiiniiiuiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiuiiii:iiniiiEiitiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiii]iiiiiiiinHiiriiiniiiiiiiiniMiiiuiiiiiiiniit=iiitiiiiiiiuiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiMr T U V Z iunniiiiiiini)iiiiiiiiiiim>iiaiiNnimni1i)iiniiiimiMiiinMiuiiiiiiiiMiiiiimiiiMiii!iiiiintMiiMnuiiiinHMiiTiintMiiiiiNiuiuiiniuiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuuiniiMiiniiiinuMiiuiiuiiniiiuMiMU!i!iiiiHuiinmMiiiniinuiuiiiiiiiiiiiiiiMitiimiiiMiiiMi!M!!'iiiiiiiiiiiiiiitii!iiiiiiiiiiiiiiiHitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuii ENA PODGANA MIŠI lOVI, ............. ENO UJAME, REPA PA NIMA NIC. DRUGO BEŽI. ZAJČEK JE LEPA REČ, PET OTROK PRI HIŠI, CVILIJO KOT MIŠI. MATI REČE: KAJ JE TO? OČE PRAVI: BO ŽE ŠLOI JANEZ 'Z LJUBLJANE IMA HLAČE PREKLANE, 'Z PAPIRJA KLOBUK. MU PRAV'JO: SMUK, SMUK! DEKLICA MAJHENA, KIKLJA VELIKA. RASTI BRŽ, RASTI BRŽ, DA BO PRAV KIKLJA! VSAK ZAČETEK JE TEŽAK A, B, C - krave so več k' ovce: krave bezljajo, ovce pa ne znajo. Lisica, lisjak sta pila tobak. Tobaka ni b'lo, sta pila vodo. Naš maček je šel v Ljubljano po sol. Prinesel, pritresel, pri vratih dol djal: Mijav, mijav, mijav! Žaba gre v luknjico — prim' jo za suknjico! Žaba prav': Vek, vek, vek! Prim' jo za zadnji skrek. Če t' kaj poreče, prim' jo za pleče! MICA MACA, KAJ S' NAR'DILA? KURDA TACA! K3E Sl BILA? PRI SOSED'. KA3 S' NAR'DILA? MLEK' RAZLILA. KAJ S' DOBILA? BRC V HRBET. Matija, Mataja hruške prodaja. V strganem košu jih daje po grošu. Mamka poslušajte, kaj vam povem: štruklice kuhajte, tiste rad jem! Joj, joj, joj, repa in fižoj. Slana riba in polenta to je živež moj! Trdi lampič, trdi rep. Zdaj le domov, hi, ho, hepl Hep, ho, hil Ajs, no, šti! Djo, no, djol He, domovi Predi riba, zadi šiba: Bog med njimi jaz za njimi. He, domovi Ena, dve — kam pa gre? Tri, štir’ — po krompir. Pet, šest — krape jest. Sedem, osem lepo prosim. Devet, deset -v nebesa vzet. GOSPODARSTVO LJUBLJANSKE POKRAJINE Leta 1941. ni bilo mogoče podati točne statistične slike gospodarstva Ljubljanske pokrajine. Sedaj, konec leta 1943. pa je mogoče iz zbranih statističnih podatkov podati že nekaj preglednejšo sliko gospodarstva naše pokrajine. Površina naše pokrajine je bila po italijanskih uradnih virih navedena s 4545 km2, prebivalstvo pa po štetju leta 1931. s 303.946. Kmetijstvo. Kmetijska statistika naše pokrajine kaže za leto 1942. naslednjo razdelitev zemljišč: oma zemlja 79.481 ha, vrtovi 1618 ha, travniki 97.285 ha, pašniki 74.357 hektarov, vinogradi 6446 ha, sadovnjaki 3681 ha, gozdovi 181.787 ha, močvirja itd. 1340 ha, skupna produktivna površina 445.997 ha, neproduktivna površina 11.468 hektarov, skupna površina 457.465 ha, skupna površina je torej nekoliko manjša kot jo navaja uradna statistika, vendar razlika! ni velika. Površina posameznih okrajev je bila naslednja: Ljubljana-mesto 7554 ha, Ljubljana-okolica 94.246 hektarov, Črnomelj 59.594 ha, Kočevje 106.470 ha, Logatec 56.875 ha in Novo mesto 132.726 ha. Največ kmetijske zemlje je v okrajih Ljubljana in Novo mesto, najmanj orne zemlje pa v okraju Kočevje. Najbolj gozdnata sta okraja Novo mesto in Ljubljana, katerima sledi Kočevje. Vinogradov je v okraju Novo mesto 4183 ha, v Črnomlju pa, 2152 ha. Razdelitev kmetskih posestev po velikosti je bila naslednja: od 0.01 do 0.5 ha 6211, od 0.51—1.00 ha 3431, od 1-2 ha 4771, od 2—5 ha 8606, od 5—10 ha 8907, od 10—20 ha 9968, od 20—50 ha 4405, od 50—100 ha 343, od 100—200 ha 61, od 200—500 ha 23 in nad 500 ha 21. Velikih posestev je bilo torej (nad 100 ha) v vsej pokrajini samo 105, ki so bila razdeljena po okrajih takole: Črnomelj 1, Kočevje 19, Ljubljana-mesto 2, Ljubljana-okolica 36, Logatec 15 in Novo mesto 32. Seveda so bila to predvsem gozdna posestva. 0 površini glavnih sadežev in pridelkov imamo na razpolago za 1.1942. naslednje cenitve: pšenica (ozimna in jara) 12.992 ha, pridelek 94.183 met. stotov, ječmen 5688 ha in pridelek 41.630 met. stotov, rž 2563 ha in pridelek 19.388 met. stotov, oves 5021 ha in pridelek 45.836 met. stotov, koruza 10.446 ha in pridelek 162.544 ha, krompir 15.244 ha in pridelek 914.225 met. stotov. Druge kulture niso zavzemale take površine in tudi niso dajale znatnejšega pridelka. Število sadnega drevja je bilo naslednje: slive 314.804, jabolka 530.768, hruške 242.444, orehi 75.556, češnje 91.511, višnje 1310, marelice 5599, breskve 24.246, kostanji 164.539. Vinogradništvo je dalo leta 1942. pridelka 110.854 hi, dočim je bil pridelek leta 1941. znatno slabši. Končno je štela Ljubljanska pokrajina naslednje število glav živine: konjev 11.610, oslov 87, govedi' 71.089, prašičev 41.392, ovc 3590, koz 1370, perutnine je bilo 156.702, dočim je znašalo število če-belnih panjev 17.272, pridelek voska 7959 kg, medu pa 60.540 kg. Po letu 1942. pa se je število v vsej pokrajini zaradi vojnih razmer izredno zmanjšalo, tako da te številke ne drže več in so nam lahko le merilo, koliko je pomenila naša živinoreja, dokler je vojni dogodki niso popolnoma uničili. Lesno gospodarstvo. Gozdna statistika za leto 1942. navaja celotno površino pokrajine na 455.536 ha, torej nekoliko manj kot kmetijska statistika, pa še vedno več kot uradna statistika o pokrajini. Za razliko od kmetijske statistike navaja tudi gozdna statistika drugačno površino gozda v pokrajini. Po gozdni statistiki' je znašala površina gozdov 199.478 ha, ki se je razdelila na posamezna glavarstva takole: Črnomelj 16.376 ha, odn. 27.54% celotne površine okraja, Kočevje 50.309 ha, t. j. 47.2% celotne površine okraja, Ljubljana-mesto 55 ha ali 17.15% celotne površine, Ljubljana-okolica 44.875 ha ali 47.9% celotne površine, Logatec 22.410ha ali 39.4% celotne površine in Novo mesto 64.213 ha odn. 48.77% celotne površine okraja. Na 1 prebivalca, odpade povprečno naslednje število hektarjev gozdne površine: Črnomelj 0.56, Kočevje 1.28, Ljubljana-mesto 0.016, Ljubljana-okolica 0.77, Logatec 0.93 ha in Novo meisto 0.85, povprečje za vso pokrajino pa znaša 0.66 ha. Količina v letu 1942. izkoriščenega lesa je znašala 527.750 pl. m., od tega trdega lesa 331.550, mehkega pa 196.200. Od množine pridobljenega lesa odpade na drva 320.300 pl. m., na drva za oglje 2400 pl. m., neizkoriščene odpade gozda 29.300 pl. m. in ostalo na tehnični les. V letu 1942. je bila izkoriščena količina manjša kot ocenjeni prirastek. Razdelitev gozdne posesti je bila naslednja: od 0—10 ha 38.280 posestev v površini 104.550 ha, od 10—40 ha 2478 posestev s 36.610 ha, od 40—100 ha 76 posestev s površino 4627 ha, od 1000—2000 ha 7 posestev s 10.145 ha površine in nad 10.000 ha 2 posestvi v površini 27.708 ha, od tega začasna državna uprava razlaščenih gozdov 15.808 ha in Emona 11.900 ha. Žag je bilo 439, od tega največ vodnih žag, 227, nadalje na električni motor 96, na pame stroje 58 in na vodne turbine 46. Koliko teh žag je porušenih, danes ne vemo. Imele so te žage 10.645 k. s. s kapaciteto 567.050 pl. m. lesa letno. Trgovina. Zunanja trgovina ljubljanske pokrajine od 11. aprila 1941 dalje nam kaže naslednje številke: Uvoz je znašal v teku leta 1941. (t. j. od 11. aprila 1941 do 31. decembra t. 1.) 217.06 milij. lir, izvoz pa 186.7 milij, lir. Glavni uvoznik je bila Italija s 164.24 milij. lirami, kateri je sledila Nemčija s 47.6 milij. lir, največ izvoza pa je šlo v Italijo, in sicer 169.3 milij. lir, nadalje v Nemčijo za 4.54, Hrvatsko 6.04 in Švico 5.0 milij. lir. V letu 1942. je znašal uvoz v pokrajino 504.74 milj. lir, od tega iz Italije 360.2, iz Nemčije 115.34 milij. in iz Madžarske 10.23 milij. lir. Izvoz pa je znašal 382.9 milij. lir, od tega v Italijo 362.0 milijonov, v Nemčijo pa 10.4 milij. lir. V letu 1943. (v dobi prvih 7 mesecev, ko so bile razmere relativno normalne) pa je znašal uvoz 335.5, od tega iz Italije 263.96 milij. lir, izvoz v istem času pa 338.94 milij. lir, od tega v Italijo 298.8 milij. lir. Trgovinska bilanca pokhijine je postala tako aktivna za majhno vsoto, in sicer v mesecih: decembra 1942 do aprila 1943, kasneje pa je zopet postala pasivna. Ta aktivnost je bila predvsem znatna v prometu z Italijo, dočim je v prometu z drugimi državami bila pasivnost vedno znatna. NOVO USTANOVLJENO Mumiinmuiiuiimmi Trgovina z železnino in poljedelskimi slroji FERRUM LEON STUPICA LJUBLJANA, Gradišče št. 2 (poleg Uršulink) H O R T E N Z I J A Bujna moč cvetenja je v tej rastlini, ki so jo Francozi že v 18. stoletju prinesli z Japonskega in so jo potem vrtnarji še dalje požlahtnjevali s posebno vnemo. Tudi pri nas je hortenzija znana, ni pa še močno razširjena; marsikod je ljudje ne znajo pravilno gojiti in jo zato po krivici obsojajo, češ da je občutljiva in muhasta cvetlica, ki ne cvete, kakor bi radi, vsako leto. Prav za prav se hortenzija mnogo bolje razvija zunaj na vrtu nego li v sobi, vendar jo lahko imajo tudi sobni vrtnarji zelo v časteh. Najlepša postane, kadar že doraste in se v čebrici lahko svobodno razvija na vse strani. Zacvete pa tudi že kot majhna rastlina, tako da povsod in hitro najde svoje občudovalce. Cvetje hortenzije, ki je sicer brez vonja, je združeno v velikih, krasnih kobulih, ki pri novejših velikocvetnih sortah dosežejo do 30 cm v premeru. Glavne barve so bela, rožnata, rdeča, lila in modra v vseh mogočih odtenkih in spremenah. Močno modro barvo cvetja vzgoje vrtnarji navadno umetno, toda niso vse hortenzije za modro barvo enako dovzetne. Pri nekaterih sortah se modra barva rada pojavi, ako ima prst v sebi dovolj železovih spojin (n. pr. barska prst), ali pa če zalivamo hor-tenzijam z vodo, ki smo vanjo vrgli staro železo ali rjaste železne opilke. Tudi amoniakov galun, ki ga lahko dobiš v drogeriji, povzroči modro barvo; napraviti je treba 1% rastopino galuna (10 gr na 1 liter vode) ter z njo zalivati vsak teden dvakrat. Hortenzije lahko tu pa tam v zavetnih legah in na propustni zemlji prezimimo na prostem, kjer jih je treba odeti z listjem in jelovimi vejami. Sobni vrtnar prezimuje hortenzije v hladnem in zračnem prostoru, kjer rastlinam listje odpade. Že zgodaj, v februarju, lahko hortenzijo pričnemo siliti na sončnem oknu. Preden zažene, jo je treba presaditi; dobra prst za hortenzije je zmes ilovnate kompostnice, barske prsti in nekoliko sviža (mivke). Ko spomladi presajamo, izrežemo slabe in pregoste poganjke, če nismo tega storili že sproti, ko se je rastlina razvijala. Močnih in dobro dozorelih poganjkov ne krajšamo, ker se cvetje razvije iz vrhnjih očes na lesu prejšnjega leta. Hortenzija torej cvete na močnih, dobro dozorelih mladikah, in kdor te mladike jeseni ali spomladi odreže, uniči s tem cvetje. Stebelca, ki so že odcvetela, skrajšamo, prirežemo na spodnja dva para očes. Presajene hortenzije, ki jim skrbno zamakamo, kmalu odženejo iz starega lesa, pa tudi iz korenin se prikažejo številne mladike. Pustimo tri do pet najkrepkejših novih poganjkov, ki naj služijo za rezervo, če bo kasneje treba starejša, odcvetela stebla popolnoma odrezati; vse druge pri tleh pa odstranimo. Neolesenele poganjke, ki so odgnali iz korenin, uporabimo za potaknjence. Potaknjence, ki jih odrežemo tik pod listom, takoj potaknemo v rahlo šotno prst, premešano z izpranim, ostrim svi-žem. Lonce s potaknjenci postavimo na topel kraj in jih obsenčimo, ker potaknjenci hočejo imeti dosti vlage in toplote, ne prenesejo pa sonca. Ukoreninijo se radi; po presaditvi jih počasi privajaj na zrak in svetlobo ter varuj prehudega sonca. Zgodaj siljene hortenzije cveto že v aprilu in maju; če jih pa do poletja zadržuješ na hladnem, cveto šele na jesen. Navadno jih do aprila pustimo v kleti in potem prenesemo na prosto, da nam zacveto poleti. Hortenzija ne mara žgočega sonca, zato ji odberi prostor, ki je zavarovan pred opoldansko vročino. Pozimi naj ostanejo rastline skoraj popolnoma na suhem, v rasti pa in zlasti poleti zahtevajo mnogo vode. Vsak drug teden jim zalij z razredčeno gnojnico. Ko hortenzija odcvete, zalivaj čedalje manj. Ovenelo cvetje odstrani šele pri vzimovanju. Jeseni naj se rast čim-prej zaustavi, da potem les dobro dozori. Mnogo grešimo z nepravilnim prezimovanjem. Čez zimo naj hortenzija nekoliko počije, zato je ne smeš postaviti na toplo in nikakor ne preveč zamakati. Seveda mlade rastline, ki jim les do Navadno naročamo sobnim vrtnarjem: ne puščati v podstavnici vode, ki zapira odcejalno luknjo iz cvetličnega lonca! Ostrica pa ima rada mokroto pri koreninah in celo všeč ji je, da ji stalno prilivamo vodo v podstavnico. Saj je sobna ostrica (cyperus alternilolius) prav za prav močvirska rastlina, prinešena daleč z otoka Madagaskarja. Sobna ostrica je sorodna z egiptovskim papirjevcem (cyperus papyrus), ki so njegovo ličje v starem veku uporabljali za papir. Svoj naziv so dobile ostrice, ki spadajo v pol-trave, po ostrih robovih trioglatih stebelc. Je pa to zares skromna in potrpežljiva ter predvsem tudi lepa rastlina za v sobo; nima uglednega cvetja, njeno zelenje pa poživlja vsak prostor z mirno slikovitostjo. Kakor nalašč naročena tudi za tista stanovanja in uradne pisarne, kjer sobnim rastlinam često ne moremo postreči tako, kot bi želele. Ne zahteva nobene posebne nege, raste in uspeva v vsaki dobri vrtni zemlji. Redno ji moramo zamakati in jo čistiti, kadar se na listju nabere sobni prah. Ako posameznim listom vršički morda porumene, preprosto izrežemo s škarjami vse take odmrle dele, ki kaze rastlino. Presadimo tedaj, kadar opazimo, da napravlja rastlina majhne nove poganjke. zime še ni dozorel, je treba varovati mraza. Toda starejšim rastlinam tudi nekaj stopinj pod ničlo manj škodi nego pa pretopel prostor, kjer prično prezgodaj odganjati ter onemorejo, tako da jim že zgodaj poleti odpada listje. Skrbno negovane in vsako leto o pravem času dobro gnojene rastline zdrže tudi brez presajanja po več let v eni in isti posodi in bogato cveto. Ne boš pa imel veselja s hortenzijami, ki so že mlade vse bolehne, ki jim hirajo korenine ter jim listje venomer bledi in sahne. Sobno ostrico lahko razmnožimo na razne načine. Večje rastline razdelimo pri presajanju na več delov. Cesto se pa v listni krošnji sami od sebe pojavijo mladi odrastki, katere odkrhnemo in posadimo v vodo, da razvijejo korenine. Lahko pa vzamemo za razmnoževanje tudi posamezen list (pahalo), kateremu pecelj odrežemo, list pa damo v vodo, da se čez nekaj tednov blizu rane pojavi nova, samostalna rastlinica. C. J. SOBNA OSTRICA Razkuževanje in razkužila Često se zgodi, da imamo v hiši bolnika. 2e med boleznijo, posebno pa po ozdravljenju je treba hišo ali stanovanje razkužiti (desinficirati). Pod desinfekcijo razumemo uničevanje bakterij in klic, ki so bolezen povzročile. To pa lahko izvršimo na ta način, da bakterije v njihovem razvoju le oviramo ali pa res popolnoma uničimo. Če bi preiskali bolniško sobo z mikroskopskimi očmi, bi našli povsod po stenah, obleki, v postelji, pohištvu, jedilnem priboru itd. neštevilno izredno majhnih klic-bakterij, ki so zapustile bolnika in komaj čakajo prilike, da bi se oprijele zdravega človeka, ki pride v tako sobo. Saj povzročajo difterijo, jetiko, škrlatinko, tifus, kolero in druge kužne bolezni vprav te tako majhne klice. Zato je borba proti njim zelo potrebna. Znanstveniki so ugotovili z mnogimi zelo skrbnimi preiskavami, da je možno ugnati bakterije s toploto, sončno svetlobo ali s kemikalijami, ki imajo to lastnost, da jih uničujejo. Borbo s temi škodljivimi klicami imenujemo desinfekcijo ali razkuževanje. Ločimo dve vrsti razkuževanja. Pri prvi vrsti se borimo z bakterijami že med boleznijo, da obvarujemo pred njimi vse one ljudi, ki pridejo posredno ali neposredno v dotiko z bolnikom. Ko pa je bolezen minula, izvršimo v stanovanju temeljito končno razkuženje, po katerem ne sme v sobi več biti kužnih klic. Toplotno razkuženje Tkanine, ki jih lahko peremo, bomo razkužili, če jih pustimo četrt ure v vreli vodi, kateri smo primešali 2%> sode. Posode iz stekla, porcelana ali kamenine postavimo v hladno vodo in segrevamo do vrenja, ker bi sicer zaradi prehitre toplotne spremembe popokale. Lahko gorljive predmete, ki so brez vrednosti: smeti, slamo iz posteljnih slamnjač, ostanke jedi, zavojni material in obveze je najbolje sežgati. Kemična razkužila Zelo razširjena, splošno uporabljena in dobro učinkujoča razkuževalna sredstva so razne kemikalije, ki učinkujejo v raztopljenem ali plinastem stanju. Vsaka gospodinja gotovo dobro pozna dober učinek raztopine sublimata, karbolne kisline, luga, formaldehida itd. Manj so znani razni klorovi ali krezolovi preparati. Raztopino sublimata napravimo tako, da raztopimo v vodi rdeče pobarvano in s soljo pomešano pastilo sublimata, ki je živosrebrni klorid. Karbolna kislina je jedka; je močno razkužilno sredstvo. Po kemičnem značaju je fenol in jo pridobivajo iz premogovega katrana. V trdnem stanju jo poznamo v obliki brezbarvnih kristalčkov, ki imajo zelo značilen duh. V kemični industriji je važen izhodni produkt za izdelavo barvil, razstreliv (pikrinska kislina) in zdravil (salicilna kislina), kakor tudi za dolgo vrsto raznih razkuževalnih sredstev. Je pa zelo strupena! Raztopino karbolne kisline si pripravimo, če zmešamo 30 kubičnih centimetrov tekoče karbolne kisline, ki smo jo kupili v lekarni, in jo razredčimo v enem litru vode. Marsikateri bralec ali bralka se gotovo spominja pri čitanju besede »karbol« na bolnišnico in ob tem takoj začuti močno neprijetni vonj, ki je tam, ker se običajno v bolnišnicah prostori razkužujejo s karbolom. Ker je vonj N^ajmadeHiieje. ufce/etta čekovna p tičjuMjana ODDAJAJO SE ZDRAVILA NA RECEPTE ZA VSE BOLNIŠKE BLAGAJNE. NASPROTI NEBOTIČNIKA - TEL. 28-35 n I ŠPEDICIJA UROM L J U B L 1 A N A CESTA SOŠKE DIVIZIJE 14 BRZOJAV.NASLOV: GROM TELEFON INTERURB. 24-54 ZASTOPSTVA V VSEH VEČJIH MESTIH TU-ZEMSTVA IN INOZEMSTVA karbola tako zoprn, so strokovnjaki poskušali najti enako učinkujoče sredstvo, ki pa naj ne bi imelo tako odurnega vonja. Tako sredstvo je bil lizol, ki je bistra, rdeč-kastorjava tekočina in ima nekoliko blažji duh. Po kemični strukturi je lizol raztopina krezolovega mila. Ker je lizol hud strup, se je že večkrat uporabljal v neprave namene. Zlasti žene so v obupu že marsikdaj segle po lizolu in se z njim zastrupile. Lizol razje kožo sluznico v ustih, goltancu, sili k bruhanju, povzroča krče in poslabša bitje žile. Če je zastrupljen je dovolj močno, otrpnejo srce in dihala. Protistrup ali lek so: glauberjeva sol, sol in voda iz Karlovih varov in uživanje mleka ter drugih tekočin, ki imajo mnogo beljakovin (olje, maslo itd.). Bolniku, ki je zastrupljen z lizolom, ne smemo dati nobene pitne vode. Razredčeni lizol namreč želodčna sluznica hitreje vsrkava kot nerazredčenega. V gospodinjstvih pa je tudi duh lizola večkrat neprijeten in se zato v veliki meri uporablja lizoform, ki je raztopina formaldehida, ki mu je primešana raztopina krezolovega mila. Formaldehid, ki ga pridobivamo iz metilnega alkohola, je ostro dišeč plin, ki se dobro raztaplja v vodi. Njegovo 35%> raztopino prodajajo pod imenom formalin. Za razkuževanje se uporablja najobičajneje 1%> raztopina formalina, ki si jo pripravimo na ta način, da damo 30 kub. centimetrov formalina v liter vode in dobro premešamo. Ker je formalin zelo občutljiv za svetlobo, se na dnu posode radi vsedajo gosti beli kosmi paraformaldehida, ki pa nimajo enakega razkuževalnega učinka. Uporaba kemičnih razkužil Pri uporabi kemičnih razkužilnih sredstev moramo pri desinfekciji upoštevati sledeče: Tkanine, ki jih lahko peremo, krtače, jedilni pribor itd. so desinficirane po dveh urah, če jih damo v raztopino sublimata. Bolniške vozičke, nosila, stole itd. pa razkužimo tako, da jih večkrat drgnemo z usnjeno krpo, namočeno v raztopini sublimata. Tla sobe, v kateri je bolnik, je treba vsaj enkrat na dan obrisati z vlažno krpo, ki je prav tako namočena v sublimatovi raztopini. Osebe, ki imajo opravek z bolnikom, naj se tudi umijejo s to raztopino pred in po opravilu. Pri tem pa je treba strogo paziti na to, da raztopine ne dobimo v oči ali usta, ker je hud strup! Pri jetiki uporabljamo namesto sublimata druge raztopine, n. pr. 6°/o raztopino kloramina, ki ima približno 25“/o učinkujočega klora. Ta raztopina se uporablja uspešno tudi pri tifusu ali griži. Z raztopino formaldehida lahko razkužujemo nože, vilice, žamet, pliše itd. Knjige iz bolniške sobe razkužujemo na ta način, da jih razprostremo poleg skodelice formaldehida v dobro zaprti skrinjici. Po dveh dneh pa vzamemo knjige iz skrinje in jih damo na prepih, da se prezračijo. Temeljito razkuženje stanovanja opravljamo večinoma s hlapi formaldehida. Da nam plin ne more uhajati, zatesnimo vse špranje pri oknih in vratih s cunjami, ki so namočene v raztopini formalina ter ne pozabimo na vratca pri peči, ki jih moramo zapreti. Morebitne druge špranje v oknih, pečeh ali vratih pa zalepimo. Edino odprtino v ključavnici pustimo odprto. Obleko obesimo na obešalnike in zavihamo ovratnike navzgor ter obrnemo navzven vse žepe, da imajo hlapi čim lažji dostop do slehernega koščka obleke in pohištva. Po omarah odpremo vse predale, odmaknemo postelje od sten, pa tudi žimnice in blazine postavimo pokončno, da ima plin do vseh predmetov čim lažji dostop. Ko smo izračunali približno prostornino sobe (višina krat dolžina krat širina), postavimo v sredino na ognja-varno podlago velik špiritni gorilnik in ogrejemo z njim veliko pločevinasto posodo, v kateri smo zmešali za vsakih 10 kub. metrov sobne prostornine 150 kub. I TVORNICA MILA IN KEMIČNIH IZDELKOV - PRIPOROČA SVOJE VODEČE IZDELKE »čbuta« &OJ&HG. Mr. ph. Kolaž ^ KEMIČNA TVORNICA IN DROGERIJA NA VELIKO Ljubliana VII SPECIALNA ZALOGA KLJUČEV ZA VSAKOVRSTNE KLJUČAVNICE Sirašišar Avg. TRGOVINA Z ŽELEZNINO Ljubljana, Gosposvetska c. 2, tel. 40-60 Priporoča se OBLAČILNA MANUFAKTURNA TRGOVINA ]ote Clup mi., Hublifma ARBOR LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJSKA DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA LJUBLJANA, Slomškova 4 Tel. Int. 29-33 • Polt. ček. rač. 10.771 Splošno kleparstvo, lesocementne strehe, strelovodne naprave, mrzlovodne in toplovodne instalacije ter sanitarne opreme vsajL §m SH5J8F* IIP s mm $ 'išjga sB^ie v;«; fesB fe ŠSPSKS&SKSS^ B!ft §V->'/ \r*\V,v^ič>> PLETENINE: jopice, puloverji, sviterji, jersey*obleke, modni in športni dresi, pijame v volni itd. TRIKOTAŽA: perilo, bluze, srajce v mako, svilenem in volnenem predivu »F. ir id LJUBLJANA, Židovska ulica št. 5 fr^ig ;Jt l! tl m. ^ m cm 40%> raztopine formaldehida in 225 kub. cm vode. Za manjše prostore vzamemo sorazmerno manj kemikalij. Dodatek vode je važen in potreben, ker suh plin formaldehida nima takega razkužilnega učinka kot pa mokri hlapi. Za uparitev 150 kub. cm. formaldehida poleg 1.5 kratne množine vode porabimo približno 1 del gorilnega špirita. Približno po 4 urah, odkar smo prižgali gorilnik, je razkuženje končano. Tedaj segrejemo pred razkuženo sobo v posodi 120 gramov 25%> salmijaka in vodimo uhajajoče hlape skozi odprtino v ključavnici v sobo. Amo-nijak prav kmalu uniči tudi ljudem škodljive hlape formaldehida. Dobro uro nato pa sobo že lahko prezračimo. Ciklonizacija se imenuje razkuževanje stanovanj s posebnimi strupenimi plini; v Ljubljani jo izvršuje zdravstvena oblast po naročilu. Razkuževanje ran Za razkuževanje ran se pri nas pogosto uporablja jodova tinktura. To je 10°/o raztopina jodovih kristalčkov v alkoholu. V rabi je tudi mešanica joda s kalijevim jodidom, ki je raztopina joda in kalijevega jodida v vodi. Ta raztopina ima približno 3%> prostega joda. Jodova tinktura je rjava tekočina. Prodajajo jo pa tudi v majhnih paličastih stekleničkah, ki jih uporabljamo tako, da odvijemo zamašek in vlečemo z odprtino narahlo okoli rane, pri čemer izteka iz stekleničke razkužiljoča jodova tinktura. Mimogrede omenim, da so včasih rane razkuževali z raznimi tekočinami in praški zato, da bi uničili bakterije in preprečili gnojenje. Izkušnje novejše dobe pa so pokazale, da razkužilne tvarine prerezanim, živim in nežnim vlaknom škodujejo, ker jih več ali manj razjedajo. Zato se ne dotikajmo ran ter ne ovirajmo strjevanja krvi z razkužilnimi sredstvi, ki jih uporabljamo le za okolico rane. V najnovejši dobi je industrija dala na trg preparat, ki ga pri nas običajno naziva jo »Brezbarvna jodova tinktura«. Ta tekočina ne vsebuje nikakega joda, pač pa ima približno enak razkužilni učinek kot 10%* jodova tinktura. Sestavljena je iz kombinacije zapletenih organskih substanc. Zaradi preglednosti omenjam še razna razkužilna sredstva, s katerimi razkužujemo usta. Sem prištevamo vodikov prekis (H2O2, perhydrol), ki ga za grgranje uporabljamo v 3°/o raztopini. V isti namen uporabljamo tudi raztopino kalijevega permanganata ali hiperman-gana, ki je v domačih gospodinjstvih najobičajnejše razkužilno sredstvo. Kupimo ga v drogeriji ali lekarni v obliki tankih, podolgastih, kovinsko se svetlikajočih kristalčkov, ki se radi tope v vodi. Vijolična barva raztopine je zelo močna. En delček hipermangana v pol milijona delov vode da še vedno rdečo barvo! Za grgranje uporabljamo svetlo rožnato obarvano raztopino. Vendar ima vodikov prekis nekatere prednosti napram hipermanganu, ki ima to napako, da slabše razkužuje in zapušča zaradi oksidacije rjave madeže manganovega oksida. (Madeže od hipermangana lahko s posod lepo očistimo, če jih drgnemo z bisulfitom.) Tudi raztopina kuhinjske soli ima razkužilni učinek ter se uporablja za grgranje. Industrija je izdelala še druge vrste razkužilnih sredstev. Iz trgovskih reklam je znano ime »Panflavin«. Flavin je rumeno organsko barvilo s precej zamotano kemično sestavo. Če premažemo rane z raztopino 1 grama čistega flavina v litru vode, so rane dobro zaščitene pred bakterijami. Mešanica tega barvila z mlečnim sladkorjem ima naziv Panflavin. To sredstvo uporabljamo za razkuževanje pri obolenjih vratu in pri gripi. Razkuževanje stranišč itd. Za razkuževanje stranišč, stajic za rejo malih živali in pitne vode s pridom uporabljamo klorovo apno. V čebričku zmešamo klorovo apno in malo vode, da napravimo testo. Nato prilijemo vode in dobro premešamo ter pustimo, da se gosti delci vsedejo na dno posode. Za razkuževanje uporabljamo bistro tekočino, s katero premažemo okužene dele ali prostore. V straniščih se klorovo apno posuje kar v prahu. Pečnikar Izletne vožnje z avtobusi in prevoz blaga s tovornim avtom oskrbuje avtopodjetje Anton LJUBLJANA Dolenjska 48 Telef. 49-28 Trgovsko učiliSče CHRISTOFOV UČNI ZAVOD Ljubljana Domobranska cesta 15 Največji in najmodernejši trgovski učni zavod te vrste v Ljubljani Oddelki: Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti Višji trgovski tečaj Večerni trgovski tečaj Strojepisni in stenografski tečaji Jezikovni tečaji Tečaji strokovnih predmetov Podrobni prospekt za posamezne oddelke na razpolago! f \ Trgovina z južnim in domačim sadjem ter zelenjavo na debelo Jv.au Pis£ick & Co Pisarna in skladišče Lingarjeva ulica v knezoškofijski palači dtju&Vjana Poštni predal 335 • Brzojavi: Pielick Ljubljana Poštni Cak. račun 17.708 • Telefon interurb. 45-47 V J Vsakovrstne cvetlice, šopki in venci. Specialna vzgoja cvetlic za nasade grobov. — Oskrbovanje cvetličnih nasadov. — Dekoracija grobov za praznik Vseh svetnikov. Šimenc Stanko, Ljubljana«Sv. Križ KMETIJSKA DRUŽBA r.z.z o. z. V LJUBLJANI, Novi trg štev. 3 je najstarejša kmetijska korporacija, ki zastopa interese našega kmeta ter ga ščiti pred izkoriščanjem. Da bi te svoje naloge mogla čim uspešneje izvrševati, je popolnila duhu časa primerno program svojega dela. Glavna njena naloga je: dobavljati svojim zadrugarjem najboljše in radi tega najcenejše kmetijske potrebščine ter vnovčevati kmetijske produkte, ki sojih zadrugarji pridelali. Vnovčuje: živino, krompir, žita, fižol, sadje, zdrav, zelišča, razno seme in vse druge pridelke, ako so po svoji kakovosti sposobni za trg in če jih imajo zadrugarji v zadostni količini na prodaj. Kmetijska družba izdaja svoj strokovni list *KMETOVALEC“, ki naj bi ga imel vsak kmet in vsaka kmetska hiša. Kmetovalci, pristopajte kot člani h Kmetijski družbi, če hočete imeti koristi od svoje stanovske organizacije. Clan Kmetijske družbe po pravilih je dotični, ki ga odoor sprejme in ki je podpisal pristopnico in vplačal enkrat za vselej delež od Lir 3'80. Jamstvo znaša Se Lir ,T80. Novi člani plačajo razen deleža Se vpisnino od Lir 11'40. Naročnina za „Kmetovalca“ znaša letno Lir 24'—. Vsakovrsten les rezan in tesan dobite v skladišču tvrdke V« MARAD i« z. z o. j. v Živinozdravnici ul. (za Cukrarno) lili Vodovode, sa- = nitarne opreme, = centralne kuril jave, plinovode, = strelovode in - - —.....— | stvoŠ"i°zvkršu7e’ Ljubljana — Ilirska ulica št. 15 = PODJETJE Telefon štev. 29-11 LOVRO PlČMAN Mihor Robert mestni tesarski mojster Ljubljana Devinska ulica 5 — Tel. 36-47 Se priporoča za vsa v tesarsko stroko spadajoča dela, vsem cenj. naročnikom in odjemalcem želim blagoslovljen Božič in srečno novo leto JEJA t« čevlje si želite f pojdite takoj k »JEJA«, tam dobite v veliki izbiri lepe močne čevlje za dame, gospode in otroke Ročno delo, solidne cene JEJA" HikloSičeva c. 36 nasproti Vzajemne zavarovalnice STAVBNA DRUŽBA d.d. LJUBLJANA Pisarna: Bleiweisova 17, telefon 20-46 / Obratova-lišče: Šmartinska 32, telefon 23-93 I Opekarna: Vič, Cesta dveh cesarjev 114, telefon 26-46 / Ustanovljena leta 1873. Kot stavbno in tesarsko podjetje projektira In gradi visoke in talne zgradbe vseh vrst. Ti večni madeži! Kako bi se jih iznebili? 0 čiščenju madežev si je treba predvsem tole zapomniti: 1. Madež je treba odstraniti, dokler je še svež. Ce se je že zajedel v vlakno tkiva in se je nanj usedel prah, potem ga je teže odpraviti. 2. Treba se je prepričati, ali bo blago preneslo sredstva za čiščenje madežev, ne da bi spremenilo barvo. Zato je treba tisto sredstvo preskusiti na krpici istega blaga ali na kakem nevidnem mestu (v gubi šiva itd.) Če se barva ne spremeni in ne ostanejo nobeni kolobarji, potem lahko »napademo« madež. 3. Če upoštevamo več čistilnih pripomočkov, tedaj začnimo s tistim, ki je najmilejši. 4. Pod mesto, ki ga je treba očistiti, podložimo snažno podlago, ki lahko popije tekočino, na primer, debel pivnik, ostanke bombažastega ali volnenega blaga itd. 5. Po čiščenju je treba čim hitreje s kako istobarvno krpico zdrgniti tisto mesto do suhega, ali pa tisto mesto poli-kati. Iz pralnega belega blaga je madeže mogoče izlahka odpraviti, saj jih večina izgine že med kuho perila. Pri drugih vrstah blaga pa odstranimo madeže, predan kuhamo. Pripomočki za čiščenje madežev. Mimo navadnih sredstev za odstranjevanje madežev, kot so: voda, milo, soda, limonov sok itd., imamo v gospodinjstvu še kemične pripomočke in sicer: bencin, špirit in terpentin, ki so jako nevarni spričo ognja. Zatorej ne smemo z njimi nikdar imeti opravka blizu odprtega ognja zaradi nevarnosti eksplozije. Steklenice je treba dobro zamašiti, ker bencin in špirit naglo izpuhtita. Teh sredstev ne imejmo v steklenicah za pivo ali podobnih, saj bi lahko te tekočine zame- njali za kako pijačo. Na steklenice je treba prilepiti listek z napisom vsebine! Uporabljati smemo le kemično čisti bencin, ki je na pogled tak kot voda in ki raztaja vse maščobne madeže, ne pa madežev od blata, prahu, ličila in sličnih snovi. Čisti špirit je prav tako na videz sličen vodi in odstranja madeže od voska, stearina, parafina, ličila, pečatnega voska, kolomaza, oljnatih barv, smole itd. Terpentin uporabljamo le za ličilo in oljnate barve. Če odpravljamo te madeže z njim, mora biti povsem čist. Po terpentinu ostane oljnat madež, ki ga je treba nato odstraniti z bencinom. Kako odpravljamo različne madeže? Madeži od piva. Iz belega blaga jih odpravimo z mlačno salmiakovo vodo; iz volnenega in svilnatega blaga z izcedkom kuhane skorje >panama< (dobiš v drogeriji); iz svilenih blagov z vodo in špiritom. Krvavi madeži. Iz belega blaga, pisanih volnenih in bombažastih oblačil z mrzlo milnico; iz svile in umetne svil* z razredčenim špiritom; na občutljive vrste blaga dajmo kašo iz krompirjevega ali riževega škroba, pustimo, da se posuši, in nato skrtačimo. Mastni in voščeni madeži. S pralnega blaga postrgamo mast in vosek in operemo blago na navaden način; z volnenega in svilnatega blaga prav tako postrgamo mast ali vosek, nato pomočimo krpico — če le mogoče iz istega blaga — v bencin ali špirit in drgnemo po madežu, dokler ne izgine; na blago, ki je občutljivo in barvasto, dajmo kašo iz bencina in magnezijevega praška. Ko se ta posuši, iztepajmo blago in ga skrtačimo. Če madež še ne bi izginil, ponovimo to- še enkrat; po žametu pa skrbno drgnimo s platnenim mošnjičkom, ki je v njem droben pesek, katerega smo prej segreli na šte-dilnikovi plošči. Madeži od trave. Te je treba čimprej odstraniti, dokler so še sveži, in sicer z milom in s sodo. Lahko jih odpravimo tudi z limonovim sokom ali žveplenim izpuhom (slično kot rjaste madeže). Če madeža nismo zmočili z vodo, ga lahko zmencamo s špiritom. Smolnati madeži. Odpraviš jih s špiritom, a iz blaga občutljivih barv — z milnim špiritom. Jako stare, trde madeže pa obdelujemo s terpentinom in nato z bencinom. Madeži od borovnic in češenj. Najprej jih zmočiš. Nato pojdi z gorečo žveplenko ali koščkom gorečega žvepla toliko časa sem in tja nad madeži, dokler ne izginejo. Na blagu ostane rumena lisa, ki se da izprati. Če je blago občutljivo, uporabimo za izpiranje razredčen špirit. Madeži od kave. Ti madeži izginejo, če tisto mesto namažemo z glicerinom in ga nato izperemo z mlačno vodo in polikamo na narobni strani. To velja za volnene, svilene in občutljive blagove. Madeži od blata in prahu. Pustiš, da se posušijo, in jih izmencaš. Lise, ki ostanejo po mencanju v blagu, odstraniš z vlažno krpico ali krtačo. PARKETI Cenjene gospodinje! Ne trudite se preveč z drgnjenjem parketov po stanovanjih. Da boste imeli parket spet tak kot nov, za to vam najbolje poskrbi znana delavnica za polaganje in dobavljanje parketov Brleč Josip - Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. Tvrdka ima strokovne moči, ki izrabljen parket lepo ostru-žijo, da je tak kakor nov. Vsa dela izvršuje temeljito. Cene so zmerne A. Adamič ZauaMtO' vKeJUc Izdelki iz celofana Ljubljana, Lepodvorska 23 Telefon 46-69 Drogerija Danica Sfiligoj - Ljubljana Tyrševa (Dunajska) cesta 18 nudi vse v drogerijsko stroko spadajoče blago fMkefar GRAVER JOŠKO DOLENC Ljubljana, Mestni trg 5-1. Telefon 44-25 Madeži od sadja in vina. Če so na belem blagu, jih damo na Bonče obelil ali jih držimo v vodni sopari. Sveže madeže rdečega vina takoj potresimo s soljo in jih nato izperimo. Iz svetlega blaga jih odstranimo s Špiritom. Madeži oljnatih barv. Odstranimo jih s terpentinom, špiritom ali bencinom. Če uporabljamo terpentin, moramo marogo, ki ostane po terpentinu, Se izprati z bencinom, da izgine. Na nežno svileno blago pa namažemo kašo iz magnezije in vode; pustimo, da se posuši, in nato skrtačimo. Nato damo drugo kašo na tisto mesto in sicer iz magnezije in bencina. Ko to odstranimo, podrgnimo to mesto z bencinom in ga zlikajmo med dvema pivnikoma. Madeže od plesnobe in trohnobe je jako težko odpraviti, ker je tkivo že prizadeto. Če so na belem perilu, giai damo na sonce in uporabljamo salmiakovo raztopino (en del salmiaka in 16 delov vode). Iz volnenega in svilenega blaga je te madeže skoraj nemogoče odpraviti. Rjasti madeži. Iz belega perila jih odpravimo z limonovim sokom, nato zmencamo in dobro izplaknemo. Izplakovanje je jako potrebno, ker limonov sok lahko razje tkanino. Iz barvastega blaga je te madeže teže odpraviti, ker limonov sok škoduje barvam. Petrolejevi madeži. Te odpravimo z bencinom. Madeži od potu. Iz volnenega blaga izginejo z mencanjem z zmesjo iz 3 delov etra, 3 delov alkohola in 1 dela salmiaka. Madeži od črnila. Dokler so sveži, jih lahko takoj izperemo v mleku. Ali pa damo tisto mesto v mleko in ga pustimo v njem, dokler se mleko ne skisa. Sicer pa madeže od črnila pokapljamo z limonovim sokom, dobro zmencamo in izperemo. Kolomazovi madeži se odpravijo s špiritom. Sladkorni madeži pa se izperejo z mlačno vodo. 0 čiščenju rokavic. Svilene, volnene in bombažaste rokavice pereš kakor istovrstno perilo. Irhaste in sploh usnjate rokavice pereš v raztopim milnih kosmičev (pralni prašek I) in dodaš malce salmiaka (če so zelo umazane). Rokavice najlaže opereš, če si jih oblečeš. Da ostane usnje mehko, moramo dati v vodo za izpiranje malo milnih kosmičev (ali pralnega praška). Potem ožmemo rokavice med dvema snažnima prtičema, jih napihnemo, napolnimo s penami od milnice in jib damo v senco sušit. Ko so na pol suhe, jih spet napihnemo in, ko so povsem sube, jih napihnemo še enkrat. Tako zvane glacč rokavice očistimo z bencinom. Če so jako umazane, jih damo za nekaj minut v bencin, nato jih stiskamo in mencamo, močno ožmemo, poravnamo, jih z ruto drgnemo do suhega, napihnemo in obesimo. — Če so glacč rokavice barvaste, jih očistimo z bencinom, ki mu dodamo kanec terpentina, Rokavice si oblečemo in jih zdrgnemo s to zmesjo. Nazadnje jih v bencinu povaljamo in stiskamo in z ruto zdrgnemo do suhega. A. KASSIG uniformski zavod Ljubljana, Miklt.šičeva 17 (palača Vzajemne zavarovalnice IVAN KREGAR LJUBLJANA o 11 nlfilfi fl O Zrinjskega cesta 3 ■J...— Telefon štev. 32-41 Pasarstvo, izdelovanje cerkvenih in raznih drugih kovinastih predmetov, lestencev, okovja in drugo. Vlečenje žice in galvanizacija Slaščičarna BLED IL» US S M, ALBESUČ Prehod nebotičnika PODRUŽNICA: Miklošičeva cesta štev. 18 Izbira najboljših in najfinejših slaščic, kave in raznih drugih poslastic. Vzorna postrežba. — Elegantno opremljeni lokali. Vabljeni k obisku! V*» 0\>t®V* / cMeščan npžan/ Priobčujemo 12 posnetkov in pismo, ki ga je poslal naročnik lanskega »Slovenčevega koledarja«. Napravili smo tudi uganko za Ljubljančane, kakor je predlagal. Naj govori kar sam: »Spoštovani gg. uredniki »Slovenčevega koledarja«! Ne bom dejal, da ne znate dajati dobrih zastavic in ugank vsem bralcem vašega koledarja. E, prav navite so, pa ne zamerite, včasih tudi učene. Vsak lahko vidi, da ste hodili v šole, medtem ko smo se mi kmetje učili, kako se prime v roke plug, kosa in cepec. Prav zato sem parkrat pri vaših ugankah obtičal.. Posebno pri tistih — računskih. Računi so pač nekaj takega, v čemer ste vi doma. Jaz sem pa doma na zelenih travnikih, na svojih njivah in med drevjem v gozdovih. To pa je moj svet. Mislim, da se vi Ljubljančani v njem še veliko manj spoznate, kakor se jaz v vašem — računskem. Ali bi hoteli poizkusiti? Prijatelj mi je napravil 12 res lepih posnetkov najrazličnejših popkov samega gozdnega drevja. Pri nas take vejice s popki, kakor jih vidite na posnetkih, .pozna že mladina. Da ne boni pretiraval, vsaj vsak 15 letni kmečki fant. Presneto bi ga bilo sram, če ne bi znal povedati za vsak popek od poslanih, na kakšnem drevesu je zrastel. Vidite, meni se kar dozdeva, da bi bila to dobra uganka iz mojega sveta za vaš mestni svet. Videl sem namreč zadnja leta, ko so nas mestni ljudje vse bolj pogosto obiskovali, da komaj še dobro ločijo krompir od kosmača, vrabca od ščinkavca pa že ne več. Dajte, pokažite jim posnetke, naj tudi oni malo premišljujejo lepote, ki jih premore popje našega domočega drevja. Sem prav radoveden, ali bo večina mogla spoznati vsaj polovico popkov. Bog naj vas poživi! Janez Bertoncelj « Mislimo, da jo je gospod Bertoncelj nam vsem kar dobro zagodel. Vsekakor pa nas je postavil na lepo preizkušnjo, koliko poznamo zeleno naravo, ki jo sicer tako ljubimo. Glejmo, da nas ne bo treba biti preveč sram! Ce nam ne bo šlo, je pa nekje v koledarju tam proti koncu tudi povedano, na kakšnem drevesu so zrasli posamezni popki. prepletene za premetene UBOGLJIVA TULJAVA S SUKANCEM. Gospod Pletilko in gospa Pletilko sta zvečer vedno v kuhinji ob toplem štedilniku. Gospod bere »Slovenca«, gospa Pletilko pa vedno šiva. Ko vnovič vdeva sukanec v šivanko, ji zdrkne tuljava s sukancem z naročja ter se Eokotali po tleh v naj-olj oddaljeni kot kuhinje. Gospa Pletilko že hoče vstati, da bi šla iskat pobeglo tuljavo, ko jo potisne mož nazaj v naslonjač. »Kaj boš vstajala in se lovila s tuljavo? Ta bo prišla sama nazaj!« pravi gospod Pletilko. Skloni se in začne žvižgati tuljavi. »Daj, daj, pridi nazaj!« Kdo bi mislil, da bo res pritekla tuljava sama nazaj, ne da bi gospod Pletilko moral vstati s stola. Zena ga je vprašala: »Kaj znaš čarati?« Tudi mi bi radi vedeli, kako je to napravil? LAŽ IMA KRATKE NOGE, Gospod Branjevec je sedel v pisarni svoje veletrgovine in preračunaval, koliko bo moral izdati za plače svojim uslužbencem, bilo je namreč 1. oktobra. Zazvonil je telefon. Veletrgovec, s katerim je hotel napraviti veliko kupčijo, ga je klical in začel siliti, naj bi že določila dan, kdaj se bosta sestala in kupčijo podpisala. Veletrgovec mu je tudi takoj povedal, kdaj ima čas in da mu je za to predlagal za skupni sestanek enega od naslednjih dni: 3., 7., 12., 26. in 29. oktobra ter 4., 5. in 11. novembra. Gospod Branjevec si je dneve zapisoval, kakor mu je narekoval veletrgovec po telefonu. Nikakor pa ne bi rad podpisal kupčije pred 15. novembrom. Ne bi pa se rad izdal, da hoče zavlačevati in je zato hotel kar na hitro odgovoriti, da ob vseh teh dnevih nima več časa in da je zadržan. Ker se kaj takega dela vedno s koledarjem v roki, je moral hočeš nočeš za vsak dan povedati nekakšen vzrok. Začel je zato lagati in razlagati, da se bo 3. oktobra udeležil neke gospodarske konference, potem bo obiskal tasta in taščo na deželi, kjer bo ostal do srede meseca. 26. ima, kakor vidi, razpravo na so- dišču, 29. mora na pogreb, 4. in 5. novembra bo potoval zaradi nakupa blaga, 11. novembra pa se mora udeležiti nekega važnega zborovanja. Šele 16. novembra bi imel primeren čas. Branjevec je bil kar zadovoljen, ker je mislil, da je temeljito pregovoril trgovca. Ta pa je vendarle iz pogovora spoznal, da se laže in da samo zavlačuje kupčijo. Kako neki? ALI IMA SPREVODNIK PRAV? Ključavničarski vajenec je dobil v trgovini sveženj železnih palic in jih nesel mojstru v delavnico. Na tramvaju, kamor je vstopil, jih je postavil spredaj, kjer je prostor za prtljago, v kot. Ko je prišel sprevodnik, ga je takoj nadrl: »Neroda! Kako pa postavljaš tako velike železne palice!« Pri tem je sprevodnik sam prijel sveženj in ga postavil v sprednji kot ob vozniku. Užaljen je vprašal vajenec sprevodnika: »Oprostite, saj so čisto trdno stale, kaj pa sitnarite!« In vendar se je vajenec motil in je sprevodnik imel prav. Zakaj? (Smer vožnje je zaznamovana na sliki s puščicami.) MOTVOZ JE DRAG. »Vsak zavitek je treba trdno in temeljito-prevezati, toda tako, da porabiš čim manj motvoza, da izgubiš čim manj časa in da je zavitek kljub temu kar najbolj trdno povezan,« je razlagal skladiščnik vajencu, ki ni znal povezati zavojev tako lepo, kakor je to kazal vzorec na mizi. Posebno hud pa je bil skladiščnik, ko je videl, da gre motvoz ponekod v dvoje. Kako bi moral vajenec potegniti motvoz, da bi bil zavitek tako prevezan, kakor kaže slika in da motvoz nikjer ne bi bil dvojen. Kolikokrat se mora motvoz križati, kažejo križišča, zaznamovana z 1, 2, 3, 4, 5 na vidnih straneh. Prav toliko križišč je še na nevidnih straneh. Poskusite, če bi lahko vi vajencu pokazali! m Vsalc kmet iz ljubljanske okolice, ki ga zanese pot v Ljubljano, se oglasi prav gotovo tudi pri Kmetijski zadrugi v Maistrovi ulici 10. Če je že v Ljubljani, te prilike prav gotovo ne zamudi. Pa zakaj? I, no! Saj tam dobi vse, kar potrebuje, ter poizve vse, kar mu je potrebno: blago, kakor stroje, orodje, gnojila, semenje, krmila, cement itd. dobi po čim najbolj ugodnih cenah, strokovne nasvete ter navodila v vseh panogah kmetijstva pa brezplačno. Torej? JCtnetijska &adbiu&a n. in pr. z. z o. j. v oCju&Ajani, (M>a.ist>iavA u&ica 10, je pat ustanovljena za kmete iz ljubljanske okolice in so včlanjene v njej vse okoliške občine. Zadruga pa tudi posluje zelo pripravno: od 8. ure zjutraj nepretrgoma do pol 2. ure popoldne, če imaš torej dopoldne opravka drugod, po raznih uradih itd., pri Kmetijski zadrugi v Maistrovi ulici 10 lahko opraviš tudi še po 12. uri, ko ti drugod že zapro vrata pred nosom, in ti zato ni treba čakati do popoldne. Tako je torej, prijatelj! Pojdi, poglej in poizvedi, če je kaj zate, da ne boš zamudil! a. nformacije vseh vrst, prevode, prepise, razmnoževanja, vsa pisarniška dela in razna posredovanja izvršuje najsolidneje .SERVIS BIRO1 LJUBLJANA SELENBURGOVA ULICA Priporočamo trgovino z oblekami, manufakturo in perilom. • Še vedno velika zaloga z dobrim blagom. • Obleke in perilo se izvršujejo tudi po naročilu, o Ljubljana Stari trg it. 2 Pod TranCo 1 Očetie in matere l Spominjam Vas na fotografije Vaših sinov in hčera, katere sem fotografiral za časa birm na Dolenjskem, Notranjskem, Gorenjskem in Štajerskem, kakor tudi v letoviščar-skih krajih Bohinjsko jezero in Kranjska gora ob raznih prireditvah tudi v Ljubljani in Mostah, katerih morda takrat niste kupili in so zato ostale od pošiljk v zalogi. Ker bi Vam bile fotografije morda dragocen spomin na Vaše svojce, ki so padli pod zločinsko roko komunističnega nasilja, ali umrli daleč proč v badoglijevskih koncentracijskih taboriščih, Vas obveščam, da dobite te slike z navedbo kraja in letnice pri tvrdki TCt* 43-54 TCi« 43-55 LJUBLJANA HO/TE Prešernova 9 Društvena ul. 54 MESARIJA IN MESNI IZDELKI Ljubljana-Vič, Tržaška 73 TEKSTILNA TOVARNA ZA PLIŠE IN BARŽUN LJUBLJANA, CIRIL-METODOVA 75 Telegr.: „FER“, TELEFON 27-13 RAZBITA UTE2. Razprodnikova trgovina z mešanim blagom ima že nekaj tednov novega vajenca. Tega se pa drži taka smola, da je joj! Zadnjič je moral prenesti 2 kilogramsko utež iz litega železa od navadne namizne tehtnice k decimalni tehtnici. Seveda je utež med potjo spustil na tla, da se je razbila. Fant je bil zmerjan, da se je kar kadilo. To pot pa vendar le po krivici, zakaj kasneje je pomočnik ugotovil, da se je utež razbila na štiri kose, ki tehtajo natančno po toliko dekagramov, da se da z razbitimi kosi stehtati vse najrazličnejše teže od pet dekagramov naprej, in sicer postopoma vedno po pet več do dveh kilogramov. Kaj pravite, koliko so tehtali posamezni kosi razbite uteži! HITRI RAČUNAR AiBTpTril France in Peter sta vrtnarja pri mestni vrtnariji. Navsezgodaj sta dobila naročilo, naj velikem drevoredu, v katerem je dve sto dreves, odstranita suhe in požagata nalomljene veje. »France,« je dejal delovodja, »vi boste vzeli drevesa s številkami 10 do 20, 30 do 40, 50 do 60, 70 do 80 in tako naprej, in jih boste očistili. Vse druge pa očistite vi, Peter!« France je bil kar zadovoljen in odšel na delo. Peter tudi, in še prav dobre volje je postal. Kar mel si je roke in momljal sam sebi v brado, da bo imel manj dela kot France. Kako to? POSEKANI GOZDIČ. Kmet je dokupil gozdič, ki je mejil na njegov travnik. Hotel je gozd posekati in ledino spremeniti v travnik. Ker je imel še drugo nujno delo, je sklenil, da bo prvi teden podrl samo eno drevo v gozdičku, drugi teden dve drevesi, tretji teden štiri, in vsak naslednji teden še enkrat več kot prejšnji teden. Izračunal je, da bi v tem primeru natančno v sedmih tednih podrl vseh 127 dreves, ki so stala v gozdižu. Koliko časa bi bilo treba, če bi naročil tudi svojemu sinu, naj seka in bi tudi njegov sin sekal tako, da bi podrl prvi teden eno in vsak naslednji teden vedno še enkrat več dreves. nN\ OJ, TO PRESNETO PISARJENJE! Tilka je pisala svoji sestrični Nežiki, da že dolgo ni prejela od nje nobene pošte. Urška pa je poslala razglednico svoji sestrični Tilki ter ji sporočila, da bo prišla konec tedna k njej, na obisk. Gospa Neža je zopet dobila pismo od svoje hčerke Tilke. Teta Ivana je pismeno voščila svoji nečakinji Tilki za god. Ivana je sporočila svoji sestri Neži, da ne bo odpotovala. Teta Neža je dobila raz- glednico s pozdravi, ki jih je pisala njena nečakinja Urška. Ivanka je pisala svoji sestri Tilki, da se je spoznala s prav zabavno družbo. Ivanka je dobila od svoje botre Ivane zavoj z lepim darilom. Nežika je pisala svoji sestri Urški, da ima sedaj prav dobro službo. Gospa Ivana je v pismu vprašala svojo hčerko Urško, kdaj bo prišla na dopust. Teta Neža je poslala lepo knjigo za darilo dekletu, ki mu je bila tudi botra. Končno je gospa Ivana dobila tako zaželeno sporočilo od svoje hčerke Ivanke, ki je sporočila, da bo naročeno blago kupila. Ivanka je od svoje sestrične Neže dobila pozdrave z dopusta. Urška je sporočila svoji sestrični Ivanki, da se je preselila. Koliko žensk je prav za prav pisalo v terni tako razsežnem sorodstvu? Ovojni papir vrečice, oglje nudi najugodneje tvrdka H. Skala Ljubljana Mirje št. 2 Telefon 24-50 Rudolf DERŽAJ ŽAGE - JERMENA IN TEHNIČNI MATER1JAL LJUBLJANA Kolodvorska 28, tel. 22-02 POTUJOČI NOVEC. Stric Matevž je položil na mizo, pogrnjeno s prtom, velik novec. Pokril ga je z notranjo škatlico za vžigalice, še prej pa je škatlico priredil tako, kakor kaže slika. Obema nečakoma je nato dejal, naj privabita novec iz škatlice, ne da bi premaknila škatlo ali se s prstom ali kakšnim drugim predmetom dotaknila novca. Če bosta spretna, bosta lahko privabila novec izpod škatlice in celo na rob mizel Poskusitel .STR™NO?PoKeT*T 'V' . VM£sT*| LOS C (TO**0' KV* J. KRANER strojna delavnica LJUBLJANA CESTA V MESTNI LOG 15 (Trnovo) Novo! Naročite takoj! ALEKSANDER DUMAS OČE TRIJE MUŠKETIRJI V 4 knjigah skupno nad 800 strani. Cena za vse štiri knjige broširane 140 L, vezane 180 L Plača se lahko tudi v štirih obrokih po 35 oziroma 45 L. Poštnina se računa posebej Dobi se tudi v vseh knjigarnah Redki so člani svetovne čitajoče javnosti, ki bi ne poznali najpopularnejšega romana Aleksandra Dumasa očeta z zgornjim naslovom. Živo in pestro pisateljevo pripovedovanje, vedri dvogovori, lagodno modrovanje, lahki slog in Jezik, vse to priklepa nase čitateljeve simpatije. Čeprav spada delo med zgodovinske romane, mu je zgodovina samo slaboten okvir, njene resnične osebnosti se mu pojavljajo le bolj v medlih obrisih, dočim nam stopajo junaki njegove bujne, neusahljive domišljije pred oči, kakor bi še sedaj živeli. Kralj Ljudevit XIII., Ana Avstrijska, kovarski kardinal Richelieu, elegan Bucklngham niso glavni junaki teh številnih, pogumnih podvigov, dvobojev, bojev, velikih ganotij, ki se s smelo silo vrste drugo za drugim, ampak dajejo samo rahlo snov za velike spletke, ki Jih nato v popolni vdanosti in s prezirom do lastnega življenja trije, oziroma prav za prav štirje mušketirji — d'Artagnan, Athos, Porthos in Aramis, — vsak z drugačnim značajem, podprti še po štirih slugah, katerim so po svoji volji in potrebah prikrojili hotenje in vedenje, neusmiljeno razvozlavajo. Mušketirji se bore za svojo čast, ki jo vidijo po srednjeveškem kriteriju na vsak korak ogroženo, njih vnema se pa stopnjuje zlasti tedaj, ko branijo kraljico ter ji pomagajo iz zank, katere ji nastavlja pretkani kardinal in njegovi pomagači, pred vsemi še poklicna intrigantka „milady", pobegla redovnica, povzročiteljica celega niza tragedij, žena z neverjetnimi zločinskimi nagnjenji, dokler je končno ne zgrabijo pesti doslednih mušketirjev, ki jo obsodijo na smrt in izroče istemu lilskemu rablju, ki ji je bil že nekoč poprej, v začetku njene pustolovske karijere vžgal na rame sramotno lilijo. Jme& današnjC^ dni Dve iz ljubljanskih trafik • >■■:£ r» tf v a / H »Skromnikova sta pa res nezaupljiva. Vsak večer izkopljeta jablano in jo neseta domov.« »Ti, sedaj pa vem, zakaj je ata kupil kar tri. Dobil jih je brez nakaznic.« »O. spominčice!!!« »Da!« »Nevesta?« ;Ne! Trafikantki jih nesem.« »Krompir sem tu vsadil, pa sedaj ne vem, ali naj kopljem še globlje?« i-šalž •v-:,. . . »Samo vedeti je hotel, če lahko »Kaj, vi ste stara mama? — Pa res dobi zavitek cigaret. — Ko sem ga še niste videti tako stari!« x, »Kajne mama, temu je pa zmanj- vprašala, kakšne vrste cigaret hoče, je »Kar nič se ne trudite, nimamo niti kalo v trgovini točk za blago.« omedlel, kakor da bi ga zadela strela.« jajc niti kur naprodaj!« mi TOVARNA PLETENIN Telefon 22-05 ZALOŠKA CESTA ŠT. 14 Razpletene uganke Ubogljiva tuljava s sukancem. Če leži tuljava na tleh tako, kakor je na sliki narisano, in če primemo sukanec in ga poševno navzgor vlečemo k sebi, tedaj se sukanec s tuljave odvija naprej in tuljava beži še dalj od nas. Če pa potegnemo sukanec k sebi prav pri tleh v vodoravni smeri, tedaj se tuljava ne odmika, ampak beži k nam in hkrati navija sukanec! Kdor bo prvič poskušal, naj vzame tuljavo, na kateri je že malo sukanca, pa se mu bo poskus gotovo posrečil, kakor se je posrečil gospodu Pletilku. Laž ima kratke noge. Ali morete vi trditi ob začetku meseca, da boste morali 29. na pogreb, ne da bi se lagali. Ali ima sprevodnik prav. Sprevodnik je imel prav. Če bi tramvaj moral naglo zavreti, bi železne palice zaradi žive sile odletele naprej in padle na kako šipo ali na sprevodnika ali vajenca. Postavljene v sprednji kot pa bi obstale kljub temu, če bi tramvaj nenadoma zavrl. Motvoz je drag. Če si mislimo nasprotna nevidna križišča, zaznamovana z rimskimi številkami, bi najenostavneje in najbolj praktično zavezali zavoj takole: z motvozom gremo: i, 3, I, III, 1, — 2, 4, II, IV, 2, — 5, 4, 3, V, III, IV, 5, — II, I, V, 1. Razbita utež. Vajencu se je utež razbila na kose, ki so bili težki 5 dkg, 15 dkg, 45 dkg in 135 dkg. V resnici se z njimi da stehtati vse teže, ki se postopno večajo za 5 dkg od 5 dkg naprej do dveh kilogramov. Hitri računar. Videz števil vara. France je moral očistiti vedno skupine po 11 dreves, Francetu pa je ostalo vedno le po 9 dreves. Vsega skupaj je France moral očistiti 110 dreves, Peter pa le 90. Posekani gozdič. Kmet sam bi po predpisanem načinu posekal vseh 127 dreves v sedmih tednih, če bi mu pa ves čas pomagal sin, bi pa opravila delo komaj v šestih tednih in bi jima ostalo za sedmi teden še eno drevo. Kar pomislite. Prvi teden bi posekala vsak po eno, torej toliko, kakor bi kmet sam posekal v drugem tednu. Drugi teden bi Eosekala oba vsak po drevesi, torej štiri, ali toliko, kolikor i kmet sam v tretjem tednu in tako naprej. Torej bi šesti teden oba posekala toliko, kolikor bi kmet sam posekal v sedmem tednu, ko bi padlo zadnje drevo. Stalo pa bi še drevo, ki ga je kmet sam posekal prvi dan! Oj, to presneto pisarjenje. Le šest žensk si je dopisovalo. Obe sestri in materi: Ivana in Neža. Ivana ima dve hčerki: Urško in Nežiko, Neža pa hčerki: Ivanko in Tilko. Potujoči novec. Če leži škatlica, da gleda proti nam odprtina, skozi katero lahko vidimo novec, tedaj moramo kakih 20cm pred škatlico hitro in kratko popraskati po prtu. S praskanjem se drobne zanke v namiznem prtu nategnejo in premaknejo novec proti nam. Ko dvignemo prst, skočijo zanke v prtu nazaj, a novec ne. Če to ponavljamo, spravimo novec kamor hočemo, ne da bi se ga dotaknili. TRGOVINA Z ELEKTRIČNIMI POTREBŠČINAMI Lekarna pri Zlatem jelenu Ph. Mr. 11. SUŠNIK Zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in toaletnih predmetov. — Poštne pošiljatve obratno. Ljubljana Marijin trg - Pošt. ček. rač. 10.522, tel. 21-15 Su^e gobe in deželne pridelke kupuje in prodaja po najsolidnejšif) cenaf) Trgovina M. ČUČE Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13. TISKARNA! 0 >PNJ s cc ca poj Kadar boste v dvomih, kje naročiti tiskanje raznih revij, knjig, časnikov itd., tedaj se brez skrbi zaupajte Zadružni tiskarni, ki vam bo ustregla v vsem kot želite. Razen tega lahko pri njej naročite tiskanje različnih vabil za gledališke odre in koncerte. Kar najbolje boste postreženi tudi z najrazličnejšimi pisarniškimi tiskovinami, kuvertami, reklamnimi lepaki in še z vsem takim, kar potrebuje tiskarskega stroja in veščih tiskarskih rok. Kadar boste torej v zadregi, kje naročiti takšne izdelke, tedaj se obrnite na Zadružno tiskarno v Ljubljani, na Bleivveisovi cesti 17. — Z izdelki boste vsekakor zadovoljni, prav tako tudi s ceno UJUBUANA - BLEIWEISOVA 17 Junenc fiaveč Stalna zaloga cvetlic, šopkov, žalnih vencev ter raznih aranžmajev, kakor tudi bogata izbira cvetlic za vsakovrstne okrasitve Ljubljana, Sv. Petra cesta 26, tel. 26-54 Kje dobiti dobro blago? Nad sto let že posluje o Ljubljani znana trgovina s tekstilijami tvrdka I. C. MAYER Že štirje rodovi vodijo to manufakturno trgovino, ki je sedaj na Marijinem trgu. Tvrdka si je v teku tega časa pridobila velik ugled pri strankah, ker ima vedno na razpolago le prvovrstno blago. Da pa ustreže tudi manj premožnim slojem, je podjetje osnovalo v isti hiši (vhod iz Wolfove ulice) tako zvani cenejši oddelek, kjer ima blago cenejših, toda prav tako izvrstnih vrst, izbranih po najboljšem okusu. Tvrdka ima lepe in velike izložbe, kjer se blago pogosto menjava, tako da ima občinstvo vedno priliko seznaniti se z najnovejšimi pridobitvami v tej stroki in ima priliko kar najbolj ugodnega ogleda in izbire. FR. P. ZAJEC OPTIK IN URAR Ljubljana, Stritarjeva ul. 6 Telefon št. 44-86 Očala, toplomeri, barometri, ure * LJUDSKA KNUGARN A V LJUBLJANI PRED ŠKOFIJO 5 ZALOŽBA: izdaja leposlovno knjižno zbirko „Naša knji-ga“, „Bogoslovno knjižnico11, znanstvene knjige, slovarje in učbenike tujih jezikov, mladinske knjige, šolske knjige, poučna in Eraktična dela, kulturno-leposlovno revijo lom in svet, knjižni vestnik „Naša knjiga" itd. SORTIMENT: ima v zalogi slovenske knjige, ki se še dobijo na našem knjižnem trgu. Bogata zaloga knjig vseh strok v tujih jezikih ter strokovnih in modnih revij. Cerkvena in svetna glasba. - Izvrši hitro in točno vsa naročila. PAPIRNICA: papir vseh vrst, šolske potrebščine, devoci-jonalije, keramika, poslovne knjige itd. Zahtevajte seznam naših knjig. — Kataloge inozemskih založb si lahko brezobvezno ogledate v knjigarni. PODRUŽNICE (knjigarne in papirnice): Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 Novo mesto, Ljubljanska ulica 1 LJUDSKA KNJIGARNA V UUBLJANI PRED ŠKOFIJO 5 ri' Jčdo pogleduje med kmetom ut meščanom Da bi se izpopolnila 0 zadružna organizacija tudi v Ljubljani in okolici, je bila leta 1940 ustanovljena Gospodarska zadruga, z. z o. j. v Ljubljani. Za svojo nalogo si je nadela: potom kmečke stanovske organizacije tudi zadružno organizirati kmete v mestu in okolici ter povezati z zadrugo vse socialne in vzgojne zavode v Ljubljani. To nalogo je v precejšnji meri tudi izvršila. Kot posredovalka med kmeti in zavodi je v okviru skupne organizacije omogočila prvim ugodno prodati odvišno blago, drugim pa ceneno in solidno nabaviti razne kmetijske pridelke • Sedaj je Go- spodarska zadruga prevzela vlogo, ki so jo narekovale razmere in postala tudi aprovizacijski organ v Ljubljani. A tudi sedaj skrbi, da ima vedno v zalogi blago, ki sicer ni racionirano, pa ga je težko dobiti. Tako oskrbuje zavode in ostale svoje člane skoraj z vsemi predmeti, ki so potrebni v gospodinjstvu — tudi s kurivom — kmetom pa dobavlja razna umetna gnojila, cement itd • V dobrih treh letih je Gospodarska zadruga svoje poslovanje znatno razširila. Organizirala je skoraj vse zavode v Ljubljani, mnogo posameznikov in Krajevnih kmečkih zvez « Svoje poslovne prostore in skladišča ima na Blei-weisovi cesti štev. 29. iunahika industrija v po.kh6.jini Podjetnost naših ljudi je pogosto prav priznanja vredna. Naši obrtniki in indu-strijalci se zadnja, leta uveljavljajo skoraj v vseh strokah in kljub resnosti časa ter raznim težavam večkrat naletimo na primere prav priznanja vredne iniciative. Tako je v letu 1941. znana ljubljanska tvrdka „Žima”, lastnik Milan Jager, zgradila v bližini Ljubljane pri Fužinah moderno tovarniško poslopje, v katerem predeluje žimo in razne surogate na sodoben, moderen način. V krajih, ki spadajo sedaj pod Ljubljansko pokrajino, žimar-stvo ni bilo razvito ter je sedanja pokrajina izvažala sirovine v druge kraje, od koder jih je kupovala v predelanem stanju ali že kot cele izdelke. Tvrdka Milan Jager obstoja že nekaj let ter je znan njen poslovni lokal na Sv. Petra cesti 17 s podružnico v Zagrebu, Preradovičeva ul. 20. Znatno povpraševanje po solidnih izdelkih te tvrdke pa je pripomoglo, da si je tvrdka omislila lastno tovarniško poslopje, kakor nam ga kaže naša slika. V tem poslopju obratujejo moderni stroji, ki jih vodijo izvež-bane moči. Poskrbljeno je predvsem za absolutno higieničnost vseh izdelkov, zakaj žima se sterilizira pri 115° C, s čimer so uničene vse nevarne kali, ki bi mogle preiti z žime na človeka in ogrožati njegovo zdravje, razumljivo, da je tako očiščena žima nedostopna tudi raznemu mrčesu. Vsaka okužitev z izdelki te tvrdke je tako popolnoma izključena. Enak higijeničen postopek vlada tudi v predelavi suroga-tov. S tem novim podjetjem, ki pomenja lep napredek naše industrije, se je naša pokrajina osamosvojila, tako da ji ni potreba več izvažati surove žime in surogatov, ki jih uporabljajo ščetkarji za izdelavo ščetk itd., drugam pa tudi ni potreba uvažati nazaj izdelkov. — Naša slika nam kaže lepo novo poslopje, v katerem obratuje moderno urejena tovarna, ki je največje podjetje te stroke v pokrajini. (P Z&G0(Ut vam razpošilja Družba sv. Mohorja knjige. Vaši pradedi, dedi in očetje so črpali iz njih pouk in zabavo. Družba jih je s svojimi izdajami zvesto spremljala skozi življenje. Ostanite ji tudi vi zvesti, ohranite izročilo in ga sporočite svojim sinovom: Mohorjeve knjige morajo vsako leto v vsako slovensko hišo! Vsa podrobna navodila in obvestila dobite v Mohorjevi knjigarni na Miklošičevi cesti 19 v Ljubljani (palača Vzajemne zavarovalnice), kjer dobite lahko tudi vse druge slovenske knjige in šolske ter pisarniške potrebščine. M ffiS fifi JVj<ffojZJUUi otju&ijana TYRŠEVA CESTA 14 TEL. 39-25 & T~ KOŽUHOVINA v izbiri, solidne cene in točna postrežba pri tvrdki BIZJAK FILIP, KRZNARSTVO LJUBLJANA, Kongresni trg št. 8 — Telefon št. 30-17 DIPL.OPTIK LJUBURrm.ppsožp nEBončniKR gf"\ fftJvGUST Mgnola LJUBLJANA - NASPROTI NEBOTIČNIKA STEKLO PORCELAN STEKLENICE KOZARCI Se priporoča svojim cenjenim odjemalcem! ZVEZA DRUŠTEV MALI COSPODAR LJUBLJANA, GALLUSOVO NABREŽJE 83 izdaja: ilustrovano mesečno glasilo MALI GOSPODAR prireja: gospodarska predavanja, tečaje . . . daje: praktične nasvete in načrte . . . ustanavlja: strokovne organizacije . . . IMA V ZALOCi: strokovne knjižice, tiskovine, liste itd. Cofssotova Hej fantiči, brž vstanite, dobre kose izberite — travniki so vsi zeleni, prelepo so razcveteni. Vsi po vrsti prihitite, mojo koso si kupite, lahko mi verjamete, da se z njo postavite. Lojze vaš prijatelj pravi, se ne laže, ko vam pravi: Iz najboljšega je jekla, še nikoli ni odrekla. Jaz sem Lojze jo popravil, vpeljal, skusil in postavil, zdaj je kosa najfinejša in najboljša, najostrejša. Jaz sem Lojze jo izbral, starim, mladim koscem dal, zdaj vsa pokrajina naša z mojo koso se ponaša. Kadar pa se kosa skrha, pravi bergamaški kamen za ostrino si kupite, pa bo rezala kot plamen. Železnina Ne bo zastonj Tvoj trud, uspeh bo nagel, če za semena si zapomniš ime Gagel SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU tf.Ojbo-sStudiO’ SOLIDNO DELO ZMERNE CENE! LJUBLJANA, ULICA 3. MAJA 5, - TEL. 37-47 ZEGOZA zadruga malih gospodarjev z. o. z. LJUBLJANA, GALLUSOVO NABREŽJE 33 KUPUJE kunčje in zajčje kožice, angorsko in ovčjo volno PREDELUJE volno v predivo raznih barv kožice v krzno in usnje PRESKRBUJE vsakovrstna krmila za male živali, in ostale potrebščine pH||ii||l»l||ii||l«l||i'l||ii!||ii[||il|[|ii|||ii||l'l||l«l||ii|||ii|||U|||ii!||ii|||ii|||ii|||ii|||ii|||il|||ii|||ii|||U|||ii|||ii|||U|||ii||l»l|l>i|pii|||ii||!'i|||ii|||ii|||ii|||ii|||iil DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE UNION LJUBLJANA PIVO PEKOVSKI KVAS ŠPIRIT Hniiiliiiiliiiiliiiiliiiiliiiiliiiiliiiiliiiiliiiiliiiiliiiiliiiiliiiiliiiiliiiiliiiiliiiiliiiiliiiiliiiiliiiiliniliiiiliiiiliiii^ 235 n SlcroGenUt 01LcU&o Qwv{\ 53j.-wMj.cwa, 01čitjc 1. tifavt«« po3je tj* - clclitzo - i-a^a ie3 JČk&cUUiC 'zavazL t\QX)Vi*U> Ut UldllStfiijO’ x$£ju&£jaita Prešernova nlica štev. 50 Telefon: 37-81, 37-82, J7-83, 37-84, 37-85 Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujini, safes deposits itd. Juan fupše Galanterija, manufaktura, moda niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiliiiiiiiiiiii Velika izbira - nizke cene Poljanska cesta štev. 1 — Peglezen STROJNO PODJETJE R.WILLMANN uuBLiANA, slonskova ulica 3 Telefon 20>S5 Beneški jarmeniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše sestave, brusilni stroji. Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornice. Transmisijski deli, kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. Rebraste cevi iz kovanega železa in s prav ugodnim grelnim učinkom. Elektrotovorna in jamska dvigala, vitli, dvigalne in transportne naprave. Projektiranje in opremljanje žag, mlinov in drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev! — Razne ponudbe brezplačno! — Na željo obisk strokovnjaka! mmmnmmmmm murni J Med javnimi lokali, ki v Ljubljani nudijo slehernemu gostu prijeten odpočitek in dobro postrežbo, tako z vsakovrstno pijačo in jedjo, je že dolgo vrsto let znan Avtomatifrii buffet »RIO Ta lokal je najstarejši te vrste v Ljubljani in uživa splošno priznanje pri občinstvu, ki mu ga toplo priporočamo. O- SLIKE IN UMETNINE ŠTEVILNE RAZSTAVE naših najboljših umetnikov OKVIRJE (največja izbira vzorcev iz lastne izdelovalnice) Vam nudi Galerija Obersnel Gosposvetska c. 3, telefon 45-56 | It ' l— r*> m Popki na strani 215 so seveda nekoliko povečani, da se bolje razločijo podrobnosti. V prvi vrsti od leve na desno so: maklen, bukev, velikolistna lipa, bezeg; v drugi vrsti od leve: beli jagned, vrba, divja češnja, trepetlika; v tretji od leve: dob ali poletni hrast, jesen; v četrti od leve: ostrolistni javor, beli javor. S Dominik Bezenšek Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 (v palači Ljudske posojilnice) emcira zn polji in rat UUDSKA KNJIŽNICA PROSVETNA ZVEZA Knjižnica šteje nad 20.000 knjig ter je na razpolago občinstvu dnevno od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne razen nedelj in praznikov. Izposojuje tudi na deželo proti malenkostni odškodnini. Izposojujejo se istotam diapozitivi, skioptikoni, epidiaskopi in kino-aparati za družine, društva in kongregacije. Na razpolago ogromna garderoba in zbirka iger LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 7 Kolkovanje listin in druge takse Na področju Ljubljanske pokrajine so sedaj v veljavi deloma spremenjeni predpisi Zakona o taksah bivše Jugoslavije. Prejšnje banovinske takse so sedaj pokrajinske takse. S 1. marcem 1943 je bila uvedena raba taksnega papirja. Taksni papir po L 6.— za vsako polo se uporablja za: a) vloge, prošnje in pritožbe, ki se vlagajo na oblastva in urade; b) izpričevala, potrdila, pismene odločbe, odloke in obvestila oblastev; c) krstne in rojstne liste, samske liste, poročne in mrliške liste; d) ponudbe k dražbam, licitacijam in natečajem; e) prepise raznih zasebnih pogodb, ki so določeni za davčno upravo; izvirniki teh pogodb morajo biti pisani na taksnem papirju za L 8.—. Zakupne pogodbe o najemu stanovanj, lokalov in zgradb se morajo sestavljati na predpisanih obrazcih, in sicer po višini letne najemnine: do L 912.......................L 4,— nad L 912 do L 1.368 ................L 8.— nad L 1.368 do L 2.280 ................L 16.— nad L 2.280 do L 3.800 ................L 24.— nad L 5.800 do L 7.600 ................L 40.— nad L 7.600 do L 11.400 ................L 80,— nad L 11.400 do L 19.000 ................L 160.— Preko tega zneska od vsakih nadaljnjih L 38,— še 1A%>. Na istih obrazcih se morajo sestavljati tudi pogodbe za podnajeme. Kupoprodajne pogodbe. Izvirniki morajo biti pisani na Taksnem papirju po L 8.—, prepisi pa, določeni za davčno upravo, na taksnem papirju za L 6.—. Razen tega se plača pri davčni upravi: a) za nakup in prodajo premičnin 2 % od vrednosti; b) za nakup in prodajo nepremičnin stalna taksa L 20,— v kolkih ter v gotovini: do vrednosti L 76.000 6 % nad L 76.000 do L 580.000 7 % nad L 380.000 do L 1,900.000 8 % nad L 1,900.000 .............................. 10 % Pri taksi za prodajo nepremičnin se pobira še: 1 % v korist sodnega sklada ter 2 % na pokrajinska prenosna taksa; na področju mestne občine ljubljanske pa še 2% na občinska prenosna taksa. Posodbene pogodbe o oddaji nepotrošnih stvari za določen čas v uporabo: 2%. Zadolžnice: 1 %. Pooblastila: a) splošna: izvirnik na taksnem papirju za L8.—, prepis za davčno upravo na taksnem papirju za L 6.— ter L 20.— v gotovini pri davčni upravi, in sicer tolikokrat, kolikor je pooblastiteljev oziroma pooblaščencev; b) posebna (specialna): taksni papir za L 12.—. Računi: nad L 1.— do L 100.— .... kolek L 0-50 nad L 100,— do L 1000.— .... kolek L 1.— nad L 1000.— do L 3000,— .... kolek L 1.50 nad L 3000.— L 0.50 za vsak začeti tisočak, zaokroženo na cele lire. Za račune nad L 300.000 je stalna taksa L 150.—. Formalne priznanice: kakor računi. Neformalne priznanice: Vi%. Naročilnice: L 0.40. Oporoke: za izjavo poslednje volje kot listine za vsako polo L 6.— ; za ustne izjave poslednje volje na zapisnik pri sodišču L 60.—; za predajo izvensodne pismene izjave poslednje volje v shrambo sodišču L 30—. K tej taksi pa se pobira še ‘/io kot sodni prispevek. Trgovske knjige: glavne L 0.40, druge L 0.20 od vsakega lista, ne oziraje se na njegovo velikost. Tej taksi so podvrženi tudi kartotečni listi. Za prepise aktov in listin v pisarni brez overitve: za izpiske iz računskih ali kakih drugih uradnih knjig, ki jih vodi oblast, se pobira od polovične pole: ako izvrši prepis privatna oseba, L 0.80, če izvrši prepis oblast, L 4.—; ako so listine ali akti v tujem jeziku, je plačati dvakratno takso. Za potrditev ali overitev listin, spisov in aktov ter overovitev prepisov, ne oziraje se na to, ali jih overovi ja oblastvo ali kaka druga uradna oseba, od vsake pole L 6.—. Za overitev vsakega podpisa L 6.—, a za overitev prepisov, spisov in listin pri sodišču od prve pole L 9.—, za vsako nadaljnjo polo L 6.—; razen tega še ‘/io kot sodni prispevek. Tovorni listi: za kosovne pošiljke L 0.80, za vagonske pošiljke L 4.—. Za potrditev prenosa pravice s tovornega lista za prvi prenos na drugega L 12.—, za vsak nadaljnji prenos L 20.—. Za razglasitev, da ne veljajo raztrgane (nečitljive) ali izgubljene listine in prav tako vrednostni papirji (razveljavitev listin), in sicer pri vrednosti L 190 do L 380 L 6.—, nad L 380 L 12.—; ako pa listina nima označene vrednosti, L 18.—; razen tega je plačati še ‘/io gornje takse kot sodni prispevek. Vstopnice za gledališča, kino, zabave, plesne veselice 10% od vrednosti vstopnice. Na področju mestne občine ljubljanske se pobira k tej taksi še 50 odstotna občinska doklada. Davek na dohodek hišnega slnžabništva znaša na leto L 30.— za vsako osebo. Dohodki kmetijskih delavcev in služabnikov pri kmetijskem delu ne spadajo pod uslužbenski davek. KLOBUtARNA .PAJK" Vam strokovno osnaži, pre-oblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga klobukov. Se priporoča Rudolf Pajk, liubljana SV. PETRA CESTA ŠT. 38 MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 12 (nasproti hotela Union) MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA izplačuje »A vista vloge« vsak čas, »navadne« in »vezane« po uredbi. — PUPILARNO VARNA! Sodno depozitni oddelek — Hranilniki Tekoči račun ZA VSE VLOGE IN OBVEZE JAMČI MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Jčo.ikovine. ut dbui^e. ptistaj&ine. so- na StK. 23? Poštne pristojbine Pisemske poštne pristojbine Tuzemstvo Tu- v kraju mediš ra j. zemstvo Paketne pristojbine zemstvo Lire Lire Pisma in zalepke Paketi za vsakih 15 g ali del te teže .... 0-25 0-50 od 10 kg do 15 kg ■> od 15 kg do 20 kg samo za Ljubljansko od 20 kg do 25 kg J POkraiin° 16 — za prvih 20 g 1'25 18 — za vsakih nadaljnjih ‘20 g 0-75 20 — Dopisnice 0-15 0'30 0-75 Paketi s svežim sadjem in paketi društva Razglednice s sporočili 0-15 0-30 Rdečega križa (v Ljubljanski pokrajini) do 6 kg 1-90 Posetnice do 5 besed vljudnosti 025 0-50 0-25 od 6 kg do 9 kg 3-05 Naznanila (tiskana) od 9 kg do 12 kg 3-80 o rojstvu, poroki, smrti itd 0-15 0-25 irio Trgovski računi 0-25 0-25 1-25 Denarna in brzojavna Tu- zemstvo Eksprcsnina pošta Lire razen običajne pristojbine Priporočnina 1'25 2-50 Poštne nakaznice razen običajne pristojbine za zaprte po- do 25 lir 0-40 šiljke 1-25 1-50 od 25 lir do 50 lir i '80 za odprte pošiljke 0-60 1-50 od 50 lir do 100 lir 1-20 Poštno ležeče pošiljke od 100 lir do 200 lir 2 — razen običajne pristojbine 0-15 za vsakih nadaljnjih 100 lir ali del te Zrakoplovna pošta vsote do zneska 3000 lir ('50 pisma, dopisnice za vsakih 15 g ali del preko 3000 lir do 5000 lir za vsakih te leže, razen običajne pristojbine . . 0-50 500 lir 1'— za Evropo za vsakih 20 g ali del te teže, Brzojavne nakaznice še razen običajne razen navadne pristojbine 1-— tarife tudi brzojavno obvestilo . . . 0-50 Rokopisi Izplačilno obvestilo 0-50 za prvih 200 g (za inozemstvo do 250 g) 0-60 1-25 Čekovne položnice za vsakih nadaljnjih 50 g 0-20 0-25 do 50 lir 0-15 Tiskovine od 50 lir do 100 lir 0-20 za vsakih 50 g ali del te teže .... o-io 0-25 od 100 lir do 500 lir .... 0-40 od 500 lir do 1000 lir 0-60 Paketne pristojbine Inozemstvo Tuzemstvo od 1000 lir do 5000 lir .... od 5000 lir do 10000 lir . . . 1-— 2-— Lire za vsakih nadaljnjih 5000 lir najvišja pristojbina pa V— 10 — Mali paketi Brzojavke za prvih 200 g 1-20 do 10 besed 2'— za vsakih nadaljnjih 50 g 0-30 za vsako nadaljnjo besedo 0-25 za Nemčijo za vsakih 50 g 1'50 najmanj pa 2-50 Medkrajevni telefonski govori za Ljubljansko ; V ostalo inozemstvo niso dovoljeni. in druge pokrajine čez dan: do 25 lun 1'50 Vzorci brez vrednosti od 25 km do 50 km 2’— za prvih 100 g 050 0'35 od 50 km do 100 km 4 — za nadaljnjih 50 g 0-25 0-15 od 100 km do 200 km T— Paketi od 200 km do 400 km 9'- do 1 kg . . . . i 2-50 od 400 km do 600 km 11 — od 1 kg do 3 kg za Liubli- pokrajino o i,„ r i } in ostale pokra-od 3 kg do 5 kg jine Kraljevine 5 — 7-50 od 600 km do 800 km od 800 km do 1000 km 13- 16-— od 5 kg do 10 kg J 12-50 nad 1000 km 18'— SLOVENIJA TRANSPORT,OS i ž,LIH Spedfcijsko in transportno pod.etje • Cannsna agentura • Tarifni biro LJUBLJANA, Miklošičeva cesta - Tel. 27-18, 37-18, 37-19 paitna, p\istaj&ine. so no pKed&adtiji sbiani KAZALO Prestopno leto 1944 Mesečni koledar . . Za duha in srce Janko Moder: Kolednica....................... Marija Pomagaj (slika)....................... Dr. Stanko Majcen: Sveta noč................. * Posvetitev slovenskega naroda brezmadež- nemu Srcu Marijinemu...................... * Vinko Lavrič: Dve materi..................... Severin Šali: Na grobeh...................... Kronika zadnjih let * Ljubljanska pokrajina v luči dogodkov vojnega leta 1942—1943 ................... * France Glavač: Slovenci v ognju revolucije * Joško Krošelj: Ustvarjal je dom trpečemu delavstvu................................. * Dr. Anton Korošec: Mladostna liturgična doživljanja............................... * Joško Krošelj: Spomini na dr. Korošca . . Vsesvetarice na grobu pesnika Silvina Sar- dcnk.Q * J. Pečar: V Ljubljani 8. in 9. sept. 1943 . Življenje davnih dni * Kanonik Josip Vole: Mošenjski župnik An- drej Novak obdolžen čarovništva . . * Ljubljana pred 100 leti in sedaj .... Ob stoletnici Bleiweisovih novic .... A. Potočnik: Meksikajnarji v Ljubljani . Naš lep ino pošteni jezik Kanonik Josip Vole: Narodne primere . . * C. K.: Slovenščina — mednarodni jezik pred 100 leti............................. Viktor Steska: Razlaga nekaterih naših krajevnih imen............................ Tolmin s Škrbino in Voglom v ozadju (sl.) Zrcalo naše kulture * F ranče Kremžar: Mecenu in piscu .... * Viktor Steska: Najstarejša slovenska igra »Raj«..................................... * Dr. France Stele: Srce Jezusovo in Mari- jino v umetnosti.......................... * Dr. Tine Debeljak: Literarni jubileji v le- tu 1944 .................................. * Prof. France Jesenovec: Slovenčeva knjiž- nica Po širni slovenski zemlji * Pevec pozabljene dežele...................... Jadransko Primorje........................... * France Kremžar: Po sončni Primorski de- želi ..................................... " Obrazi z Jadranskega Primorja................ 4— 15 16 17 18— 19 20— 25 26— 28 29 30— 38 39— 45 44— 45 46 47— 49 50 51— 54 55— 61 62— 64 65— 66 67— 69 70— 73 74— 77 78— 80 80 81— 86 87— 88 93— 98 94—107 108—109 110—112 113—115 116—125 126 Razgled po zemeljski obli * Razdelitev najvažnejših dobrin na svetu Zemljevid Jadranskega Primorja .... Dr. I. P.: Svet v četrtem vojnem letu . . Iz skritega žitja narave * Marjan Juvan: Naš pušeljc po vrtnarsko Izkušnja in znanost o vremenu .... Dr. Vital Manohin: Podnebni koledar za Slovenijo................................. * M. K.: Kraguljka — strah vse soseske . . Slovenski pisatelji bralcem Dr. Ivan Pregelj: Zdrava, Marija Goriška! * Janez Jalen: Iskre v temi (Ilustriral J. Be ranek) ................................. Silvin Sardenko: Delavčev Betlehem . Dr. Stanko Majcen: Poslednje pismo . * France Kunstelj: Na Stopah (slike J. Bera nek).................................... * Stanko Janežič: Naši klopotci .... Stanko Kociper: K materi.................... F. Terčelj: Vipavska........................ Zorko Simčič: Krst pri Savici (besedilo za opero) ................................. * t Lea Faturjeva: Kar nam je pravil piskro vez (slike J. Beranek).................. Dr. Jože Krivec: Povestice.................. Jan Plestenjak: Urbanova Mina . . . Ksaver Meško: V tujini...................... * Jos. Jurčič-S. Hotko: Raztrgana Višnja go ra — zakrpani Žužemberk .... Za vsakega nekaj Božo Račič: Lan, volna in konoplja — naša obleka in perilo....................... J. P.: Tiralica: Kdo je kurivo-kradež? . Inž. A. Nečima: Od lesa mimo zdravila do umetnega vlakna........................ Inž. A. Šivic: Mrčes ograža naš gozd . Ob stoletnici papirnic v Vevčah . . - . D. U.: Nekaj navodil za domačo telovadbo M. Topličar: Naš obraz — zrcalo duše . Aleš Strojnik: O milijonu in letalih . . Abecednik za naše najmanjše .... Gospodarstvo Ljubljanske pokrajine . Hortenzija — Sobna ostrica................ Inž. A. Nerima: Razkuževanje in razkužila Ti večni madeži!.......................... Na plan, meščan! Uganka v slikah . . Prepletene za premetene. Uganke . . . Smeh današnjih dni........................ Razpletene uganke......................... Oglasi.................................... Kolkovine in druge pristojbine .... Poštne pristojbine........................ Ovitek izdelala Tatjana Hafner. — Dvobarvni bakrotisk Ljudske tiskarne. Z zvezdico (*) zaznamojuHČ&anki so ilustrirani. /