I HoelilBbl. k. k. Hofbibliothek, Wion V Gorici, 3. marcija 1876. „Soca" izhaja vsak fcetvrtek in velja f poito prejemana ali ˇ Gorici na dora-poSiljana: Vseleto ¦-. . '. . . f. 4.50 { Pol leta . . ... „ 2.30 fJetvrt leta .... „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-... lanieah'Laeplafiujezanavadno tristop--no vrsto: 8 kr« ce tse tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 ., 6 „ „ „ „ 2 „ Za vee> drke po progtoru. Posamezne Itevilke so dobivajo po 10 soldov t Gorici v tobakarniei v go-sposki ulici blizo „treh kron". — t Tratu v tobakarniei „Via della ca-eeniia GO". NaroCnina in dopisi naj se blago. voljno poSiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi se no vrafajo; dopisi naj so blagovoljno frau-knjejo. — Delalcem in drugim nopre»-uioziiim so naroftnina miia, ako so ogla-se pri nrcdnifttvu. (ilasilo slovenskega politi&iega driiMva gorilkega za bramlw iiarodiiili pravic. -SSSS- Xasa trgovina. lz TrSta, 29. februarija. — V zadnjih letih I §e le je na§ mjadi narod pri§el k zavesti, da za utr-jenje svoje narodnosti in zagotovljenje svojega ob-stanka v hudem boju zoper brezStevilne nasprotuike | ni zadosti, veseliti se svojega o&vljenja iz dolgolet- i nega spanja in brezskrbno zibati se v sladkih sanjah | srecneje bodocnosti, marvefi da je potrebuo, poprijeti se resnega, marljivega i zdatnega dela tudi na bolj praktienem polju. V svoji prirojeni mu bistrouinuosti ogledal si je hitro vsa ona sredstva, ktera njegovi so-sedje v pospeSevaoje obenega izobra^evanja in pov-zdigo mateiijalnega narodnega blagostanja upotreblja-jo; podvizal je poizvedeti razmere svoje kruposti, napake in potrebnosti in spoznati vse zaklade, kteri neporabljeni Ie26 §e skriti v domovini, sku&al je na svojem doimt vse to vpeljati, kar bi zaraoglo dusevno in materijalno raoc pomnozlti. Temu prelepenm namenu so naj blazji rodoljubje, ktere narod u2e sedaj za svoje naj vefte dobrotiiiko spoznava, svoje zlvljenje posvetili in z zadovoljnostjo zamorejo oni uze dandanes zaznamvati velik korak, kterega je uaS narod v razvitku svojih duievnih in materijalnih moci storil in nam je tudi naj gotovej§e poroStvo, da zazejjtni cilj tazvitka ljudske izobra^e-nosti in blagostanja dosezemo, ako uporabimo v naso korist vsa sredstva, ktera nam okolnosti ponujajo in ako vsakdo izmed nas v svoji stroki in v svojem krogu vestno svojo dolinost izpolnuje. V zadnjih treh letih je slovenski narod marsi-kaj doscge], temr na nismo mi nadejali; pokazalo se je, koiiko zamore stoiiti krepka volja in prava razum-nost na podlagi poStenega rodoljubja. Pri tej priliki pa vendar moramo opaziti, da nam Se veliko izku§e-nih Cvrstih nioci matijka, ki bi zamogle ljudstvo po-dufievati in je navdusevati za napredek, in §e vefi moremo obialovati naj huj§o na§o pregreho, ki nas pri vsakem pocetju nar ve6 zavira, namrec: ne.s 1 og.oI V tem obzira vzemimo si v izgled francoski narod, kteri je v najnovej§i dobi posebno dokazal, koiiko zamore narod, kteri, uavduScn zablagor svoje domovine, se potiguje z marljivim delont in nerazru§ljivo slogo za obfini napredek in blagostanje svoje dezele. Potem, ko jih je leta 1870—71 tako strasna nesreto zadela, da so njih sovra^niki uze irnslili, da mora franeoska dr^ava vsaj za pol stoletja politico in materijalno uniCena biti, zbttdil se je ta narod iz dolgega spauja, v ktero so ga brezvestni in sebicni despoti spravili. — Zaiel je zopet polteno in pametnejSe 2ivljenje, po-prijet se je ivrstega dela in ne samo da je v zafia-denje eelega sveta v teku treh let stra§ausko svoto petih miljard frankov popladal, ainpak dandanes stoji y boljsih razmerah, kakor ie nikoli popred. Se sloznim LISTEK. Smrt starega faata Poleg Anastazija Grun-& V blazinah vitez sdmotnik; 1) Le2i na smrt bolan Nij 2ene na njegov zglavnik, Nij sina mu na stran. Na vezt dekle veriec z lilj Pevaje za-nj vijd Za li&pauje mrtva§kih dilj, Na kterih le^al bo. Src6 se vlali vftezu: nKaf samcat tukaj mrem? Posfednji svojega-roda Pocasi v nie se strem! Kali drevd i ie za vek S korenora vred trohni; postopanjem in neumorljivim dcloiu se je uinS&tvul nad svojimi sovra2niki in kakor so njh /adnje volitve dokazale, so Franeozi pokazali, da so tudi politiCnodo-segli vrhunec zrelosli. Vs o t o s e j i m j e posre-fiilona podlagi postenega rodoljubja, trdne s 1 oge in mar 1 jivega de 1 ovanja. — Kaka je pa z namiV Mi priinorski Slovenci posebno si moramo to o-Citati, da v resnici smo §e jako malo storili za napredek, toliko na duScvnein. kolikor mi materijalnem polju, posebno pa Co jemljemo obzir na va^no nalogo, ktero nam je naniva saina podala, postavsi nas na mejo vaznih deM in dcjul bi, colt'ga sveta, ker pre-bivaroo na obalih imenitnoga j^idranskoga morju. Srce nas mora boleti, da povsod 6ci po Slovenskem tuji e-lemeut nadvlada in posebno pa, da tukej v Trstu, ki vendar Mi m na§ih tleh in ki bi moral biti sredisee naSe materijalne delavuosti, Sloveneo nima Se nobene veljave in da ga tukajdui mu^aiii bolj prezirajo, kakor Grka, Ermenea ali ccl6 — Turku! In kaj je toga krivo? Pomanjkanjti pravc narodno zavosti pri tukaj v mestu bivajocih Siovencih, njihova nenntrnost za svojo domaCo stvar, kakor tudi pomanjkanje pravega podvzotncga duha in rosne vorje, svoje moci ne saiuo za svoj zi'p uporabljati, ainpak tudi za narodnc namene. V obCe so slisi, da trgovina v Trstu propada, dan za dnevom se plagi obcinstvo s tu2nim oznaailom fali-mentov, kterih ni-kouca nekraja in bati se je, da bodo te 2alostne prikazni Se nadalje nas vznemirjale. Kdor pa tukajsne trgovinske razmere pozna, nikakor se ne cudi, ampak izpozna, da je to naravni nasledek velikih pregreh, ktere je zakrivila vefiina naSih tukaj-§nih trgovcev. Popustili so nekdajno po^teuo trgovino in poprijeli so se, hrepcneei po velikih dobickih, ne-varnih Spekulacij, borsne igrein cel6 sleparskih sred-stev; s tem so zgubili zaupanje pri inostraneih, kteri so se drugam obrnili, kjer se poSteneje in razumniSe ravna s tujim blagom in premo^enjem. — Da manjka prave razumnosti, kale tudi to, da svojih otrok ne odgojujejo, kakor trgovski napredek tirja in rcdko se najde sina trgovca, da bi bil trgovine toliko zmozmi, kolikor je oSe pozna, akoravno sioovi biti bi morali bolj izobraz^ni, ker to tirja napredek t'asa; ali ta mladiua napreduje k veLcmu le v slabo.«ti, kar je do-brega pa ne posnema. 2eleti je le, da bi se ta ne-cisti zrak kmalo §cistil, da bode trgovcc na de2eli vsaj vedel, s kom da sine brezskrbno trgovati. Y dana§ujem poloiaju prva na§a naloga mora biti ta, da vse svoje 2ile napmuno, da nam tuji elc-menti t«Jro krasno lego kot je ima na5 Trst, z jadranskiin morjem, ne se vec pokvarijo. Slo^ni, s poSteuim in marljivim delovanjem gledati moramo, da se kredit, zaupanje sploh in posebno pri naSem obciustvu oftvi in da pride na vsak nacin na§a trgovina v naSe roke, da se Trst kolikor mogoce iu mi z njim materijalno Oblak bezeci, dete rek, V peSeevji 2e salmi! Zdaj grajski mu poda kaplan Lep kri2 na ustnice: Od Hedvige vain je poslan, Od moje mamice.a<* BCe Hedvigin si ti otrok, Si moj ljubljeni sin; Naj zmir ti (Suva vsaki skok Kriiatec 2) visoeln, Kapelo, grad i straznico 3.) Podedvaj za menoj; Ne Stcdi'4.) ma§ z molitvijo. Za duse mi pokoj." Skrlatno-fiiste roiice Pokloni mu vrtmir: „„Klotilda, moja mamica 5.) Vam to posilja v dar."" nCe njenin si area porod, Poljubi me, moj sin! na kiipcljHkein in obrtuijskem polju povjsdiguemo, da potem omiko med muni la2e diriino in da poiiticno do vrliuiicu nizvitka dospoiuo. — Ristoin pa Se onkrat: Trdna sloga in m irljivo delovanjo nas boHta pripeljala do one ueodvisnosti in sloboile, po kteri vsak clovek hrepeni. Pri teh razmerah nas mora veseliti noka va2na prika/eu na trgoviuskem polju, ktera nas Slovenco v obce mora jako zanimati. Kakor bum zvedeli, osno-valo se je crgovinsko dniHvo pod privatnim imonom, zastopauo od samib slovenskih trgovcev iu z sloven-skim kapitalom. Tim voft pa nan stvar zauimi in ve-seii, ker je vodstvo dmAtva v rokah mladih mo«, ktere kot rodoljube iu ztno^ne strokovujako cislamo. Hvale-vredno je gotovo to, da si upa dru^ba Slovencov v 89 danjem tako te^kem casn stopiti pred svet s tako vafc-nim podvzetjem. Iz poziva, kterega smo slufiajno v roko dobili, smo razvldidi, da bode imolo dritStvo lep o nalogo zaceti tu v Trstu trgovino na narodui podlagi. Ker prav dobvo p.;znamo miSljenjo in zino2tiostl sode-lavcev pri tern dnistvu, smeino upati, da ne bode samo koristno za udi>leLmke, ainpak da bodo Airiio svoj upllv na. druge krajo slovenskih de^ol in da bode eastno naso narodnost v Trstu zastopalo. Zelimo, da bi iiu'l ta zaeetek v>diko vspeha in da bi obilo naSih kapitalistov raje k temu /.avodu svoj kapital vlozilo, kakor da ga dija v rabo tujcein, ki so nam povsod le v Skodo; vsakakor priporotaui) to podvz«tje slo-venskemn obcinstvu, da ga no prezira, ko pricno svoje delovanje, ampak da ga vsakdo po okolnostih svoje trgovine podpira, ker mislimo, da se mu bode bolj vstrcglo, nego pri tujeih. Dopisi. |Z Solkana, 1. marcija. (Izv. dop.) Pokopali smo ga vceraj starega norca — pusta, kateri je letos uaso mladino gotovo zadosta zabaval. Saj so vrstili plesi zaporcdoma: skoro vsako uedeljo javni, med ted-nom iSeuitovanjski, najlcp§ega pa nam je napravila nasa citalnica. Tudi naSi ozenjeni rokodelci niso ho-teli zaostati. Pustno saboto so vrteli svoje Venice, da je bilo veselje. NaSa inteligencija, to je. vecji posestniki in drugi so naineravali napraviti pustui pondeljek nobel privatni pies, a vpraSanje, kedo naj bi se smel deleziti in ugo-vori proti temu iu onemu so bill krivi, da se ni mogla misel vresnifiiti. „Ce povabite tega, pa jaz ne pri-dem" se je glasilo med ujimi in ker se je drug nad drugim spodtikal r— odloiili so pies do prihodnjega pusta. Morda se do takrat porazumejo; vsaj bomo potem vedeli, kedo je nobel v Solkanu. Naj dokaj srefi neba gospod Podaja ti z visiu. Zapu§6am ti moj sadovuik, Moj travnik, log i klet, Le pazi, da moj spomenik Cvetic bo kinCal cvet." Blaguie «) njegov zdaj k njemu gre, Lep prstan mu zroci: nnTo matiKlara vam dad6 V spomin nekdanjib dui.uu „0 Klarin sin, o da si mi Otrok naj ljub§i zvan! Naj bo^ji blagoslov vse dni Krepi ti urn i dlan. NajboljSi konj, ki nosil me, Moj me6 je tvoja last; Ta moje nosi Se ime. V obeh ga sukaj Cast." Sume pod gradomstope nog, Otroci zavri^e: ir*-N \ Gotovo bipa bilo boljSe, ako bi pustib take sanjanfe o noblessi ter se vsi trdno oklenili skupnega druStva,15talnica, katera jevsakemu odprta brezspn-Sevala premozenjske ali rodbinske odlicnosti; njej za-dostuje poSteno imc in primerno majhna letmna. Kdor izpolnuje tfc BPgoja, se lahko delczi ne samo veselic, ampak tudi zanimivega in koristnega benla — vsak cas* celo leto in cem vefc nas bo, tirade nam bo tudi citalnica ponujala. ___________ iZ Domberga. (Izv. dop.) — Naklade, katere morajo placevati posestniki v tukaj&oi okolici za vzdr-Sevauje sMadovne ceste, so Se precej visoke; toraj je gpravtferof zelja, naj bi bila ta cesta v dohrcm stami. ZaHboze, da je pa mesto v dobrera v slabem, da ne re&m pvav slabem stann, Dokler se je nasipala s hruscem h Batuj in Solkana nij bilo toliko blata, zdaj pa ko bruSc iz Vertojbe nape^jujejo je tubko blata, da se mora vsakdo bati napotiti sevGorico, in vbogazi Tina mora vleei voz kakor, da bi po njivah vozila. Pa saj nij cuda; hruSc iz Vertojbe je sani na sebi slab, zraven tega pa Se ae zemljo nnnusan tako, da pride blato na blato in ostane \eeno blato. GruSc iz Batuj je za nasipanje cest tako dober, da ga nij v nasi de-zoli in tudi dalec okrog enaeega, toraj sc mi prav cudno zdi, zakaj je sklenil cestui odbor, da so una dornberSka skladovna cesta napoljavati s gruSeVm iz Vertojbe «rta od §empetra do Pervacine. Memla ne saradi tega, ker stane batujski hruSc par krajearjev vec nego vertojbski; saj je vendar nad polovico vec vreden. Nadejati se je, da bode cestni odhor preprical se o rcsnici teh vrstic in sklenil, da se, ima dornberSka skladovna cesta zopet s takim materjalom nape-ijjavati, kakor pod predsedniStvom rajnkega Doljaka. Vest, da napravi pcvsko druStvo „Slavec4 dne SO. aprila t. 1. tukaj koncert, nas je jako razyeselila, in komaj pricakujemo omenjenega dne. Tisti dan bode tndi razstava vin, kakor lansko leto. TukajSni obcinarji napravljajo na poziv tukaj-Inega vinorejskega druStva radiene poskuSnje z vinom in dne 30. aprila t. 1. bodo lazstavili te yina. Ze iz tega naj posnema gospod pisatelj opazke iz St. Mavra ? St. 8 »Soie", da Dornbercani nedrzimorok krizem. Tudi mi imarao prav dobro kaplico, ce tudi za zdaj ne Se rizlinga, Sicer nas prav veseli, da jc briSko vinorejsko drustvo pridelalo v lastnem vinogradu viz-ling. Jaz vem tudi za kupca, kateri bi knpil precej vec emerjev rizlinga in ga tudi dobro placal; priprav-Ijen sem tudi kupca Vain naznaniti, ako boste to zah-tevali. Omeniti moram §e, da bi bilo vendar bolje ako bi yinorejsiio drustvo javno delalo, ne pa na tiheni. Saj je namen druStva podueevati tudi prostega kmeta in tudi take, kateri nijso udje. Prosim toraj odbora vinoiejskib druzeb v Brdah in v Dornbergu, da kolikor mogoce porocajo o njih delovanju, posebno pa prvi o lastnemn, pravilnemu vinogradu, kernaraeravanio tudi v Dornbergu enakega napraviti. Iz Seiane 28. februarija.— Tacega dneva, kakor vcerajSnjega pa res nej »e dozivelu tia^a prijaz-na Sezana! Napovedana veselica na§a dosegla je vr-bunec slave svoje. Trijc. streli iz treh topcev pozdra-vili so po veiercicah zaCetek kaj prijetnega korsa. KoCija za kocijo, voz za vozom vil se je od raja Iva-na pi. Skaramange do starega grada pokojnega Ivana Marinija. Ob krajib dolge dunajsko trzaSke ceste dr-zavne stalo je vse polno gledakev in marsikaka pest drobnib in v popircke zavitih konfetov vsula se je z voz in s kocij na prijazna §egava ofiica lepega zen-skega spola Spegajocega s ceste in z oken na gonjbo V teh krajih nevidjeno. Razni gostjc prihajali so me-ju tem i2 raznih krajev: iz bogatega Trsta in njegove okolice, iz podzemskih cudes polne Pivke, iz tuzne Istre in kamenitega Krasa, Gosp. Heidrich se slav-nlm kvartetom svojim in s pomocjo proseskih in openskih. pevcev odprl je ob osmib zvefier mi-kavno zabavo. V dvorani pi. Skaramange stali so mo2 hTvoj dar prevelik je moj Bogl" I poCi mu srce. tfz 7) glas zvonov za trugo vil Ljudij se trop velik; Grb vitezov je tam razbil Cesarski p6slanik. Na trugi venec mu bliSCi, Pred jamo tisih rak Pozdravlja v krasnej svetlosti Breinljek, dol i zrak. Bogdan Lukavecki. Opazke 1.) samotnik-zastaran fant. - bagestolz. 2.) krilatec - angelj. 3.) straznica - warte, 4.) gtediti - Sparati. 5.) mamice je vokativ od mamica 6.) blagnie - page 7. TJz - vmes - pri - Uz gJas zvonov - ko so svonovi se glasili. do moza, iena do 2eue, dekle do dckleta, ena lep-Sa krasotica do druge. C^iineeva vesela igra: „V Ljubljano jo dajnio" je bila kaj spretno igrana, vzbu-dila je splosao zadovoljnost in Cudom moraino se cu-diti, da so sodeiajoie 2enske osobe gg. Mara Cveko-va, uze znana Mara Sila iz Razdrtega in Mara Mil-karciceva iz Kra§ pri Postojui tako casino zamogle reSiti svoje teike naloge. Gosp. Fran. Leban igral je kaj zaljubljeno mladega dohtarja* Da sta gg. Cvek Lavoslav kot otec in Fran. Rozic ko hlapecigrala ro-li svoji po mojsterski, razumi se pri tacih izvrstnih predstavljateljih samo ob sebi. Posebno fast nam je izkazaJa siuoci ljubezna gospodicna Auica Mankuceva iz Trsta. Uze se svojo vitko, prijazno postavo, s plavimi vlasi in modrima ocima vzbudila je javno pozornost, dm je na oder stopila. Ko je pa sreberue strune na citrah prebirala, je tako prijetne in v srce dirajoce glasove iz njih iz-mikala, da je sieheruega posiusalca z milioo rajskih glasov ocaiala, in da je sleherni mislil, da v zvoucnji breberuih stiun milo jwtje rajske tice odmeva. Gro-movita pleskanja in ziveia klici doneli so jejtakodol-go v zahvalo, da se je ntorala zopet na oder pokazati. Po besedi bil je uz kaj izvrsluo benesko godbo pies, ki je trajal do svetega jutra. Osemnajst parov plesalo je Letvorko. Po drugih izbah sedevali so pa za mizami razni gostje. pri litrik Cruega terana in ruj-ne luzanke. S petjein, govori in uljudnim pomenkova-njein kratkocasilo se je vse v najboljsero redu. Napit-nica predsednika rojanske citahiice na o^ivljenje se-ianske citalnice in napitniea tajnika se2anske citabu-ce na zdiavje narodnenm nezuemu spolu bili sti spri-jeti z najvceo zatlovoljnostjo, z burnimi zivioklici in vihamim rokopleskanjem. S to veselico zatnoremo v rcsnici vsi popolnoma zadovoljni biti, kajti bilojevse-ga in za vsacega. Veseljc be je bralo na vsjcem ob-razu in posebno nam Se za to, ker so nas tikrat tudi velepiiijubljeni castiti dnhovnici iz Stotij, iz Lo-kev in is Lipice s patrera Jakobom vied znazocnost-jo svojo poCastili. Pri pametuicib jave se uie posle-dice naSe narodne sprave. V pustnem casu bili so prebivalci naSega sod-nega okraja prav uiirni in pametni in naS jeCar Svi-toslav Bekar bi bil raogel predvCeranjera obesiti na poslopje okrajnega sodiSca belo zastavo v znamenje, da nej imel pod kljufem svojim uobenega jetuika. Kakor je pil nekdaj zakralja Matja2a varazdin-ski ban Petal" Dojcin, pije tlenes v Sczani erno in mjno vino in pijaCo slavnega kralja Gambrina Napoleon peti. Lepo krdelo njcgovih prijateljev in znancev s kr&narico, miado Mico vred pogovarja se i njim v resnih in Saljivih zadevah in nadaljuje vCerajSnjo veselico druge stopiuje. IZ doljnih Brd 26. svee. (Izv. dop.) V Biljani smo imeli pieteklo sredo, t. j. 23. t. m. piivatno veselico in sicer pies, govor, vecerjo in zopet pies. Vse se je prav izborno vrSilo inkar naj vec velja: v cisto narodnem duhu. Bajali smo veselo in po do-mace do ranega jutra. — Pohvaliti nam gre pa tudi onega, kateri je znal tako primerno pridruziti „utile dulci" koristuo prijetnemu, tojegospodaA. Jakoncic-a, kojega govor o kmetijstvu nas je vseh zanimal, pa tudi vnel za napredek. Le zeleti bi bilo, da bi se nasi Biici poprijeli nasvetov, ki jih je oni ve^er po-dajal, ker le ua tak nacin bomo imeli srefno prihod-njost. Kakor scm pozvedil, sta se le dva posestnika vpisala v vinorejsko dimStvo! To je res zalostno! ^adjati se je vendar, da njegove besede ne ostaaejo „glas upijoCega v puscavi." fo\m in vem, da je veli-ko enakih misli. da bi nas veCutat pri priliki s kakim govorom poCastili, ker zdijo se nam vazni in premer-ni nasi dezelici. Iz Trsta, 28. febr. (Izv. dop.) (Pozor slovenski u^itelji! Narcdni dom? Nabergoj in magistrat pa a-dresa na Gesarja.) Nij §e dolgo, od kar je nekdo ne-kako povrsno popisal, kako ravna trzaski magistrat z neitelji v okolici (z onimi v mestu ne). V prvi vrsti, mislim, da bi bilo odvec, Se enkrat cestitemu obcin-stvu povdarjati, da magistratu nij Cisto niC mar za napredek in poduk Slovencev v okolici, marvefc zdi se, da 2eli, da bi okoliiani vomiki tam obticali, kjer so, in se po mogofiosti pcla§iilj. Prav iz tega vzroka preganja vse tiste ucltelje od leta 1868. sem, ki cu-tijo kaj narodne zavednosti v sebi id prav strogo dela i njimi. Kakor je uze eitateljem ^Sofie1* znano, je pred mesecom dni g. Solski poroCevalec na magistratu, Loy, prav po turSko ufiitelje. jemal in dajal okolicnim vasem, brez da bi bile ne te ne oni prosili, da raa-rivec pritozevali so se in prosili okolicani in uii-telji, naj slavni magistrat vsaj do konca tega Sol-skega leta reu tako pusti, kakor je. Opomniti je treba, da je enemu ucitelju, ki ima 3 otroke, 2eno se od poroda bolehna — poslal dekret, da se mom z zeno — kakor receno in otrofiid nemudoma po mrzli. snejmi poti v svojo novo sluzbo, 3 ure hoda podati, pot, ki bi bila prav lehko materi in otroku smrtne nasledke naklonila. Ubogi reve2 je ubogal in storil, kakor mu je bilo zaukazano — a ko na svoje mesto dojde, najde tudi Se svojega prednika tam in — posIuSajte ne le samo Avstrijci, ampak sploh vsi kultiviiani Evropejci! cesar je Sepremoder magistratov, solski referent dalje zmozen. DoSli uCitelj s tremi, rjegov prednik a pe* timi otrocifii si po bratovsko prvic stanovanje razde-lita (eden 1 sobano a tremi otroci in zeno, toraj 5 oseb — drugi tudi eno sobano s petimi otroci in z gen* — 7 oseb, kuhalo si je skupno, jedlo in grelo in povoje majhenih otrocicev pralo tudi skupuo; z eno besedo: 12 osebvtrdi zimi jc bilo prisiljenih nakupu stanovati prav po cigansko skozi 5 dni in Solska mla-diua je brez Sole ostala. Med tem casom se je na magistratu kuhalo: 1. Imenuje imenovanega prednika za, Sv. Kriir ljudje puotestujejo. 2, Ga imenuje za Bazovico, in ba^oviSkegav Prosek, proseSkega v Kni — cele procesije ljudi protestovale so. 3. VniCi svoje vse dekrete in ga pusti na svojein mestu in do-Slega z eniin listkom, s kakorSnim se otroci na npuf4 po moko v prodajaluico posiljajo, za sv. Khz" imenuje, kjer je mcd drugi m receno: II passaggio dovra se-guire immediatameute, — ali ljudstvo nij bilo tudi tako zadovoljno. Sli so TtebiCani za novega u&telja prosit, Sv. Krizani se ga pa brauit, ker nij orgljavec; pa vse je bilo zastonj; po petih dnevih je moral od-uesti zopet pete v Sv. Kriz, Ce prav je definitivno ua-meScen. Tako veljavo ima tedaj demiitivnost pri trzaskem magibtratu. G. Loy se je pak veudar slovesno biatniral takrat. Rekel sem, da sc zdi, da magistratu nij Cisto nic mar za omiko okolicunov in da zcli, da bi se polaScili in to se se slede^im samo od sebe potijuje. Od 1. 18U8. sem je magistrat gosp. P., gotovo dobre-ga ucitelja in orgljavca odpiavil, potem M. L. tudi izvrstnega ufiitelja, dalje K. K. prav dobrega organiata in ucitelja za malenkost odstranil; 1873. proti voljt ufiteljev med letora ucitelje prestavljal, izvrstite druge ucilne mo6i penziouiral po nasvetu Bonin-overa in tudi po njegovem nasvetu popolnoma nekvalinciraiie v sluz-bo vzel in u2e stalno namestil; letos srcdi tecajapre* stavljunje, ki*je 4. Solum strasno Skodilo in sledujic; magistrat je od 1868. sem razven Bonin*a, ki nij ni6 slovenS6ine razumel in le nekaj las tine znal, Se druge vec ali manj bolje le v furlatiScmi podkovane v sluzbo vzel in Jim slovensko mladino izrocil ter jih tudi pestva, Ce prav Se dandanes najbolj gploSuo poznanili nti po slovensko imenovati ne znajo. Dalje je treba gospodom slovenskim uftiteljem Se povedati, da je triaski inestui magistrat ueiteljem vse pr&viee vaels Prepovedal jim je strogo v casnike pi-sati in dal jim za vaiuhe (respektive inSpektorje) v vasi, kjer sluibujejo, capi villa, srenjske glavarje, capi rurali, okrajne glavarje, potem cerkovne kljucarje in dotifinega duhovna; Se vec 51 incstnih svetovalcev in solskega referenta na magistratu. Bazven teh je uci-telj dolian pokorSfiine Se vsakemu posameznemu urad-niku magistrateve:nu in gorje mu, ce se enemu ali drugemu imenovanih gospodov zameri, all Bonin-a ali Timeus-a raz^ali, — naj le pobere kopita in gre. S kratka, stau uciteljev v okolici je neprenesljiv in cudno je, da se nij oglasil Se noben zastopnik okolice, v javni seji in da sploh c. k. vlada dopusti take kri-vice in tako pokvaro ljudskih Sol v okolici. „Edinost* v zadnjem lista nasvetuje, da bi se v Trstu sezidal narodni dom.— To je prav lepa ide-ja; a uekateri prav razumui iu trezno misleci trzaSki rodoljubje se ne m<>rejo ogreti za plan g. T., ker nij-ma za—se ne praktidne, ne druge vreduosti. V Trstu je mnogo sloveuskih bogatinov in tudi drugih Jugo-slovanov, in v tem najvecem in najvainejSem sloven-skem mestu je v resnici prepotreben narodni dom; toda krasen, velik, casten narodni dom, ne pa narod* ua bisica. V Trstu ta ideja nij tako teiko izvestlji-va; trzaSki okoliCani in veljavni rodoljubje trzaSki j uaj stopijo v dogovore in temu zapocetju postavijo | naj se na celo zmozni, v finanenih zadevah veSci lju-| dje. Za TrzaSki narodni dom bo nekoliko kapitala tudi iz drugih jugoslovanskih krajev priSlo na pomofi in ce bo po pravem plana sezidan, bodo delezoiki svoj kapital prav dobro nalozili. Toda programa, do-brega programa in razumne, pa mnoge delalnosti je treba. Toiiko za denes v hladuokrvni pretres. NaS Nabergoj je sopet pokazal v dr2. zboru, da vestno skrbi za svoje volilce in da malokedo toiiko dela v korist narodu, kakor on. V drz. zboru je kaj spretno za^ovarjal predlog, naj bi se okolica trzaSka glede mesnega davka vvrstila mej kmecke obcine in toiej plaCevala po III. tarifnem razredu, kateri pred-log je tudi ohveljal. — A zaliboze moia ta predlog biti potrjen Se v gospodski zbornici inpocesarju, za to bodo naSi mestni ocetje imeli dosti casa za intrige.— Najveca krivica je gotovo ta, da mora okolican placati I tako velik dac, kakor mestjan in da torej po krivici mora pripomoLi k potrati denara v mestu ter place-vati §ibo, s katero ga Hurinet-paSa ogreva; okolica ne potrebuje mesta, ampak mesto potrebuje okolice in vsled tega bi bila za okolicane velika sreca., ko bi se locili od mestu. To pa Italijanissimom nij po vojj! in predlog Na- I bergojev jih je tako vznemiril, da je magistrat takoj I odposlal svojega zastopnika na Dunaj, da tam zabra- ni konecno obveljavo Nabergojevga predloga; „Citta- dinou in drugi casr-iki pa so planili z vso jezo na vr- lega naSega poslauca, ceS da dela proti intcressom I mesta itd. Ti easniki so izracuuili, da bi mesto vsled te nove naredbe zgubilo na leto blizo 1 miljon gold. S tem sarai spoznavajo, koliko je vredna okolica za Trst in vendor delajo z okolicani, kakor z Heloti! Okolicani ne pustite do sebe; vsa okolica naj prav liitro podpi§e zahvalnico Nabergoju in adresso na go-spodsko zbornico, pa na presvitlega cesarja, da se s tem paralizirajo koraki mestnih ocetOY. Iz slovenskega Stajerja, 27. febr. (Voiitev de2. poslanca v Mariboru. Zeleznica Celje - Drajbcrg, Gornjesavinska posojilnica. Ustaja v Hercegovini.) Vceraj je bila voiitev del, poslanca v Mariboru. Narodni kandidat je bil — kakor sem vam u2e po-rotal — g. dr. Radaj; ustavoverski pa nemcur Wretel. Danes sem dobil od prijatelja iz Maribora listnico slc-decega zadrzaja: „Naprej zastava Slave !tt „Zniaga je nasa bo 105 glasovi proti 81. Sloga toraj jaci. Z Bo|omul Stajerski Slovenci se lahko vesele te zmnge, kajti je dokaz, da narodnost dobiva teren vkljub huj-skanju nnsprotne stranke. Upamo, da pri bodoCi volitvi v drzavni zbor zmaga tudi navodni poslanec, kajti pri zadnji volitvi je dobil ustavoverni kandidat Seidl proti g. prof. Pajku jedva 20 glasov veeino. Predlog zidanja zeieznice Celje - Drajbcrg je v drzavnem zboru p&del i akopiam so se izvrstuo za njo potezali gg. dr. VoSnjak, dr. Dubatsch in Forcgger, a protivili so jim |obce zvani govornik Suss, gosp. Brestl in Neuwirth. Pri glasovanju je predlog z inajhuo manjsino padel. Pri tej priliki so pa bile sprejete tri d r u g e zelezniCne proge; tedaj samo za Slovence so: „Slabi casi zdaj!" „Gornja savinjska posojilnica" se sedezem v Mo-zirji je v polletuem delovanju prav dobro dolovala.— Due 20. t. in. je iuaelo druStvo generaluo sejo v Mo-zirji in bilanca kaze koncem 1. 1875 dohodkov 2747" gl. 70 kr.: stroSkov pak 27170 gl.20kr. Ostane teiiaj Se 301 gl. 50 kr. Denarnica ima aktive 10900 gl.; pasive pa 10706 gld. Ostane tedaj reservnega fonda 200 gl. za prihodnje upravno leto. Da sc je posojilnica v Morirji osuovala iinamo sc zahvaliti nascmu d\± i dez, poslancu g. dr. VoS-njaku, kuteri je pod lasfnim predsedniStvom posojil-nico osnovol. Da pa drustvo tako izvrstno deluje, gre posebna bvala g. Janezu Lipoldu, biv&emu drz. i de& poslancu, katovi kot nuCelttik drustva je prav dobro vodi; gg. Ant. Goricar, dvuanucar, i J. JTribufi, pe kakor citate po raznih listih, kakih 6 all 7 takih po sojilnic in vse prav dobro naprcdujejo. — Ker sem pa tital v denaSnjem „Socinemtt vvodnem clanku, da nameravajo goriSki Slovenci v vecjih trgih tudi take „zadrugeu osuovati, pridajam svojemu pismu: „Pravila gornjesavinjske pcsojilnice", po katerib si lahko goriski Slovenci tudi posojilnice snujejo. — 0 j enem sem poslal en iztis v Sezano, Kauai, Tolmin, Ajdovscmo. — Slovenci snujte taka druStva „sebi i narodu na Cast": nDa z njo imel bo narod Bolj srecne Case kdaj \* Kedar bodete v denamih stiskab, se lahko obr-nete k posojilnici in poinagano vam bode, kajti druStvo gotovo ne porece: „Ah zal mi je — ne moron, So slabi casi zdaj !u V Hercegovini se godijo cudue reci. Nekateri menijo, da bode po „Andrassijevi notitt ustaje konec. „Res cudui casi to !¦ — Daudanes ko sc Slovanstvo ua Balkanu dviga, da se re§i okrutnega jarma najve-cega neprijatelja kiistjaustva in unicevalca naobraze-nosti evropejske, ko se poinlajena mladina slovanska na Balkanu bori za sveto vero in svobodo zlato, brez katerib naobrazeuosti Se misliti ne uioremo, daudanes jim evropejska diplomacija za kvaleznost tako rekoc orozje vjje iz rok. — Slavni Dositej Obradovia veli: „Ne ima gorjih ljudih od onih, koji se prosvetanju i nauku narodu protive. takovi, da »nogu suncu bi u-gasili". In nemSka „Neue freie Presse" zasmehuje boritelje za narodno ree: zasmehuje ljubitelje lastne matere. Povejtemi, kteri Slovan bi ne Jjubil in gojii jezika slovanskega? — Herder veli: „Wer seine Muttereprachc, die stis-sen, hefligen T6ne seiner Kiudheit, die mahucude Stimme seiner Heimath niclit liebt, verdient nicht den Kamen: Mensch." „Xarod, ki se sam ne zapu§ca, neCe biti zapu-g«en.a ____________ Mozirski. Na Dunaji 29. febr. Izv. dop.) Prazki i za - njimi tudi italijantki, anglezki i ruski listi donaSajo vedno vesti 0 ministerski krizi. Kolikor sem imel priliko govoriti z drz. poslanci,je vse to le izmiSljeno in sicer od staroCeskih listov, ki nijso v nobeui zvezi z dunajskimi veljavnejsimi krogi. In fie se tudi vsa-ko toliko casa vidi, da nij pravega i>rijatdjstva med vlado in ustavovemo stranko, veudar ne bode zadnja nikoli v nevarnih casih pi-ve zapustila. Oe se vcasih * tudi mej scboj nekoliko praskajo, godi se to le po nacelu: nwas sich liebt, das neckt sich,4 Da bi pa federalist! uzo zdaj na kinul- prisli, to so prazue sanje. ^e ce!6 gornje-avstrijski poslauec, Stark v. Weisseufels, se je pri debati 0 ruinunski konveuci-ji jasuo izrazil, da boljSega miuisteistva si niti prav-11a ali konservativna stranka vo^citi ne more in ome- ! njeni poslanec je konservativec od uog do glave. In \ ce ta poslauec, kot vodjauemSke konseivativue strau-ke ob vsaki priliki povdarja da bode to ministerstvo podpiral, kaj neki ho6e dmga oposicija uciniti, ki steje komej 20 glav in §e teh needinih! Ko bi tudi na zadnje tisoC nezaupnic dobila, vendar so si drz. poslauci gotovi, da ue odstopi Sc sedaj ta vlada, ka-teri je, da s Presirnom govoriin, koza 6ez podplat. — Ne samo v politictiih prasanjih, nego tudi v gmotnih je v dii. zboru stmSna needinost. Ah uijste litali cudnih razprav 0 vladncni zeleznicuem programuV Vladni program so gospodje zavrgli, in kaj so tukaj positivnega postavili? Kifi. Predelska zelczuica je u^e v odseku popolnoma propala. Niti pohlevna resolucija gorecoga nasega zago-vornika. Teuscbla, nij uuftla pied Heibstom usmiljenja in vendar se je tako nedolzno glasila, naj se g 1 e d e na za 10stni gm01ni stan di'zave za lotos nitiesar v prorafuu ne postavi, a naj se zbor ven dar v obCe za tosSclez-uico izrece. Manje st! pac no more zalitevati in Se to so zavrgli.—C-ituli ste gotovo v uradnem li-stu, da je uemskomu beletristicnemu listu, mnogoraz-sirjeni „Gartenlaubt»," postui debit odtcgium. To je za list velika Skoda! In zaknj se je tozgodilo? last je prinesel dva clanka, 0 (iodcllo in Miiamaiii, in sicer v neprijazuem dulm proti nasi cesarski hiSi. Zani-mivo pri tem je to, da piwitelj tell clankov je ured-nik oticijozne Montags,-Ilevue, Miheij Klapp, ki je bil tudi takoj od tvga lista odstraujon, Ta uri'dba j« v zvezi tudi z novim listom, ki bode od 15. mardja izhajal pod iiiieuoin T,,u»tr, Fainilienblntt.1* Ured-nik bode temu novem. .stu, kakor sem Vam uze pi-sal, vitez Vincenti, in glavna naloga inu bode neniskc citatelje sezuanjati z literaturo neie.nSkih uarodov. List bode imel isto nalogo, kakor almanah (.Dioslciiren." Sedaj ko je tiiaski imincstink, baron Pino, odri-nil, prisel je dvorni svetov, Winkler sem. Bil jo pri cesarji tcr se mu poklonil /a imenovanje dvor-uega svetovalca. H;zlaga b\ vedno nij tukuj in Va-hissija se tudi nmogo v zbovuici pogi'»»sa. •-• Povodenj je bila za Duuaj jako uovurna. Mej staro in novo Donnvo njj bilo nobpiiega razlocka, v^e je bilo preplujcuo . So celo Dunajseic.a, ki je tako mala in vmuzana kakor goriSki Korcnj, st? je bila razburila ter je hotela me&tna nasajalisca se svojim blatom onesnaziti, pa se jej nij posrecilo. — Politifini pregled. V Gorici 2. marcya 1876. Ministerstvo je v boju z svojo lastno stranko; ona stavi zaporedoma kabinetna vpra§anja, ampak njegovi prijatelji se toga ne strasijo vefi in zainetujejo zaporedoma miuisterske predloge. Te dni je bila debata 0 trgovinski pogodbi z Uumunsko; najvefie veljavc je bil v tej debati govor Starkenfelsa, enega glavarjev pravne stranke. Rekel je, da on ne dela opozicije za nalasc, ampak da bo v tej zadevi podpiral vlado, nadalje jc rekel miiiistrom, da bodo padli, kadar dozorijo, stvar mora konec imeti «ama po sebi, ker ministerstvo zlvi le od dneva do dneva in nima v parlainentu nobene zaslombe. Pristavil je na koncu: BV kratkem &isu pridejo va2ne naloge, (ogrska nagodba) ki nas morajo najti slozne vse brez razlofika. Gotovi smete biti, da mi (opo-zicija) ne bodemo tezav delali v tistem hipu1]. Ta govor jc osupnil ustavoverce, se bolj pa mi-nistre, ki bodo po tem takem ostali nasproti Ogroni brez ^ake modi in zaslombe. Tczavni dasi torej Sakajo ministerstvo in tezko je uae zdaj soditi, kateri drzavnik bode tistikrat pokli-can, da mocno poskodovano ladjo sopet popravi. Situvacija v Avstriji postaja cednlje bolj ncvarna in zalostno je posebno to, da se je danes v Avstriji bati, da parlamentarizem pride na kant. Nij je danes stranke, ki bi si upala stopiti na krmilo z nado, da bo popravila, kar so zakrivili ustavoverci. Padel je v drz. zboru ielezniski program in z njim za zdaj tudi Predelska zeleznica, Ministerstvo je sicer vse storilo, kar je moglo. Depretis je cet6 Sngal, da odstopi, 6e ne sprejmejo ustavoverci min. predloga, a vse zastonj in Depretis se jc tudi potolazil in ostal. Drz. zbor je sklenil danes sessijo. Ogrisozacelise hujSe pritiskati na Slovane inKumune, ogrski listi Seuvajo vlado posebno na Slovane in ministerstvo rado posluSa take glasove. To so dokazali-s tem, da so Hrvatski dale no-vega ministra, hudega madjarona Bedekovifia, ki je bil desna roka Rauchova; in narodna stranka vse to mirno prenasa ter seniti ne npa Crhniti. Hrvatje bodo na tak na6in zgubili ves kredit pri Slovanstvu in narod Hrvatski si mora izbrati bolj odlociiih voditeljev, fie hoLe napredovati. Sultan je izdal iradc, v katerem obljubja, da bode vvedel Andrassijeve reforme in pozivlja usta§e naj polozijo orozje in naj se povrnejo domov v 4 tedniU; obljublja jim, da jim bo vlada povrnila vso §kodo. A insurgent! ne ve-rujojo niS tem obljubam ter nadaljiyejo vojno in jjEdiuost" celd piSe, da bo ustoSi turSko veliko vojsko tako straSno pobili pri Vlasejovifcih, da doslej Se nikoli ne. Tudi porofia „Edinoat,t da so se turSki oticirji vprli razglaSanim reformam, katerc vesti pa potrebujeti fie le potrditve, ker jib drngi Mnniki Se nijso prinesli, TurSki listi porocajo sicer, da bo knez irnogorski poklical ernogorskc prostovoljcc iz Horccgovine domov in da bo uplivul na to, da sc pomirijo ustaSi; a ti glasi so neverjetni, kakor sploh vsaka vest, ki pride iz Carigrada. Avstrija se v tej vstaji vede tako cmlno, da so mora sklepati, dapihata dva vetrova, kakor sino uze zadnjW rckli; po eni Htrani zabranuje iistaSem priliod v Horcego* vino, mej torn ko dovoli, da Arnogorski vojvoda Plauittiuu! iinkupujc mnogo vsakovrntnega orozja mi Dunaju Na Spanjskcm bode menda sopet mir; Kar-listi so popolnoma pobiti; don Kariosjopopustll svojo fietc in udSel na Francosko. Z Frjinooi* kegtt pak je poslal manifest, v katerem izreka, da se odpove za zdaj vojni proti kralju Alfonzti. S tem je saj prcnchnl zalosten boj. Sj)an,)ski parlament .se jc; ustnnovil in bode zaCel miruo dclo. Franeoski minister Huffet jo padel in zdaj bode ministerstvo scstavljeno iz samih republi-kaneev, kateri imajo zdaj v rokeh vajeti; ministerski predsednik postane najbrze vojvoda Decazes. Razne vesti. Sporoeilo iz odborove seje pe.vskega druStva „Slavec-k due 2S. feb.— Vdeleiilo se je te odborove seje devet odbornikov, predsedoval je podpredseduik g. prof. S a n t e 1. Po prebranih raznih dopisih, dos-lih od vee strani, prestopi se na dnevui red in denar-nicar g. Dolenec poroca 0 stanu druStvenega premo-ienja. Vseh dohodkov jc imel „Slavec" do sedaj yOO f. 23 si., stroskov pa 848 f. 95 si., tedaj v kasi 51 f. 28 si. Za prodana pevska znemenja se ja do-bilo 23 f. Ysega sknp je v blagajuici 74 f. 28 si. (Tu i*o vsteti vsi dohwlki in stroSki prvega koncerta.) Po* leg U'ga zaeska v blagajuici ima „Slavec" se dobiti med 600—700 f. od ustanovuikov in drugih udov, ki v obrokih piacujejo. G. denaruicar konec svojega sporocila se predlaga, naj bi gg. poverjemki potirjali deiwr, in ga v kratkem njemu doposlali. t Glede velike mase in koucerta v Gorici sklent-lo se je slede6e: 1. Velika masa v cerkvi sv. Igna-cija bo 24. avgnsta (na dan sv. Jerneja) in to iz ten-le razlogov: Gg. ueitelii, pevovodje in pevci so ob nedeljah in praznikih vec ali manj vsi navezam ua dom; U dan bodo lahko tudi duhovni iz de2ele na-zo6i, kar jim ob nedeljah in praznikih ni mogofie, 8. Izvoli se se poseben odsek (Hiibar, Santel, Vidic, Mercina, Jug, Leban), ft) 1*8 li Zdravitni fliiid za temji (Restitntionsfliiid; Ta lek ima lastnost, 1 fl da izdr&ije konje dolgo dasa pri mofii. li 1 fl Ena steklenica stane i 1.20 z navodom vred. 1 B \t>\ Pagrliano Sirup 1 '5* pravi iz Florence. 1^ 6aj Wilhelm in Kollor > V 1 1 « za cj§6e»je krvi. 1 o ! Hofmanova Odontina proti bolesti zobov. Najbtijfia in ncprcjenljiva bo- leCina jenja prece;,, tu se eno kapljo tega leka « I a vlije na bombaz in dene v votel zob.« Is 1 *" Edma zaloga vsakovrslnih mintrat- \ shift voda in sledecih posabnih lekov: I «al Absent Montovanov iz Benetok.— Pravu Mag- 1 « nezija anglezka Henry-Kro^ljtce Blancard in Val H let .— Zobna zrnos Pfeffermanova. Popp, Suiu de Buoteinart.— Arabska Revalenta v pralm iu testu — Prah za olajSanje prebavanjo. dr Ordis-ov. — Pastilje Vichy Bilin, George. Milo iz zelisf; Bor-chard-ovo. Glicerina Hoffman.— Mesni ekstrakt Liebigov in vsakovrstna homeopatifina zdravila. INa Travniku prva lefearna sem od Ukqfije, Dr. Joh. Yate-jevu Florilina. "^1 i'entralua raz- posiljavna za> Joga pri Albin .. Mtiller-ju, ke- rastlmaki iiqtiu cvet, je najboljue sred- mikarju v llrnil. btvD Ztt "branjeuje /.ob, oddtraui srarad-Ijivo sapo, tor jej dodeli prijetno cvrstostfll ozdravi zopet krvavece in oteklo zobno' meso, zi.yrani gnjilobo zob. je ntrdi in zabruni iiiilainucijo v grlu' in goltaucu. Kteklenit'icu a 6*) kr. Dr. John Yate-jev Sa^Serail zobni prasek,"^WI ocisti tako 20he, da se ne odpravi samo \gled rsakdnje rabe obicajno neprijetni zobni kamciK nego i zobna glaznra', be-lina iu cvrstost se s tem pospesuje, a fekatlja 40 kr. Dr. John Yate-jev ____ gfly* l*r kr. gfly Tur^ke kroglj^./> "1K1 prezvekovalne kr»j.;ljice za uilstraiijeuje /.liinlljae sape, k1 izvira iz nst vsled ptuseuja tabakowga ali vsled zavzitih ^pirituoznih napojev itd.. zHo potrobue pri obisku boljSih in olikanih krogov, gledi»c, piesov, salonor itd., a skatlja 4U kr. __ Dr. Borhaver-ja _ ay splosno zelisno zdravilo za zelodec^PB Ta aromaticni in uioctu de^tilat je izborno sredstvo zoper slabo prebavljenje. in iz tega izvirajoco ueteCnost k jedi, pphanje in tiapenlilanje, uervozni glavo-bol, pekocino, zelo-decno prehlajeuje in trganje, bledicico, gliste, sploh pri vseh ! boleznib, ki izvirajo iz slabega prebavljeuja,a steklenica 50 kr. '' ___ Muller-jeve __ aflJT* zelisne prsne kroyljice, ^>g znamenito olajsajoce sredstvo zoper kaselji, jeuko, prso-bol, diahnje. suht kaselj. hriparost in zoper vse iegetalne bolezni v'prsih, a skatlja 30 kr. af Phil 0 kome j! rzelisna-pomaila), v svojih glavmh razdeiih narejenaiz raslt-\ linskih oljev, ohvani lase in brado v izvirnej lepoti in mofii, zabrani vsako stvorenje lnsktu na glavi, ter pospesuje rast lasij znova tam. kjer jih prej nij bilo, ozdravi v kratkej do-bi vsakovrstno lasuo bob»zeti, naj se uSeno zove kakor hoCe in nij trezba zdravniSke pomoci pri laseh in drugih euakih 1, cemijilov. Ucinek te pomade je cestokrat cudovit. 1 elegan-ten stekleni-pot 1 gold. 3tr ORIJEN'TALyO lepoticno mleko Mnogi imajo zahvaliti svojo lepo; cisto, belo in mladoliSno kozoediuole ,.orijeutalneniu mleku" Vse na obrazu ali kozi se nabajajoce napake kakor: pege, sinje, HSaj samo-rodna rudedica, zagorclost, brazde, kozavost itd., iz. ginejo v nekolikih dneh in na mesto njih nastopi njezna, mladcstua barva. Vspeh je tako gotov, da se ginrantira 'jpopolna neskodljivost, a steklenica I gold. 50 kr. 11 Gori omeujene specijalitete se prave dobivajo I v Gorki v lekarnici Kumerjevi na Travniku. 1 i^—ummmm f Lastnik, izdavatey ia urednik: VIKTOIi DOLENEC. — Tiskar: Mailing v Gorici.