POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 3102 CELJE 8000032 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a I Commerce simo Im pomiod UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 00802236 www.tip-commerce.si Zgornjesavinjska kmetijska zadruga v j Mozirju odprla naj večji i prodajni center m «D* . t3«1 ■ ^ jkNCNIH sToKiitvT" aìri STRAN 9 •r.l'r, kmetijska Mort je Z.O.O. Koruzni mešani kruh Ro3ljiček POSEBNA AKCIJA v decembru 2007 do 21. januarja 2008 MPC/kg 2,94 EUR 4,50 EUR 4,62 EUR 3,58 EUR 4,23 EUR Pizza šunka Hrenovke Laška kranjska Navadna klobasa Tirolka mini Zadruga mozirje - Pšenični kruh V mesecu decembru akcijske cene dobavitelja tip 500 800 g 1,76 EUR ATRIJ Stanovanjska zadruga z.o.o. Lava 7, Celje, PE ŽALEC Tel.: 03/713 32 10; Fax: 03/713 32 11 GSM: 031/342-30 e-mail: atrij.zalec@amis.net www.sz-atrij.si ■ Tirolka maxi 4,23 EUR Krača prekajena zadnja VP 3,00 EUR ODKUP ŽIVINE Odkupujemo mlado pitano sovedo, krava ki telata za zakol po dnevnik cenah. ROK PLAČILA 10 DNI! Informacije: 03-837-07-19 ki 03-837-07-10 Prodamo odlično ohranjeno trosobno stanovanje s celotno opremo in pohištvom v starem jedru Mozirja. Prvo nadstropje, lasten vhod, predprostor, kuhinja, kopalnica, shramba, 3 sobe, balkon, skupna klet v pritličju, solastništvo visokega podstrešja, lesena tla. Etažna centralna kurjava, olje, lastna cisterna v pritličju, CATV, telefon, lasten dimnik - možnost kamina. Vselitev možna takoj. Urejena etažna lastnina in vpis v ZK. Velikost: Leto izgradnje: Leto obnove: Cena: GRAFIČNE STORITVE ^jjunjgraf Na trgu 51, Mozirje STÈNSKIKÜDAR 2001 Stenski koledar z vašimi fotografijami je lanko zelo lepo wNrWi novoletno darilo, ki bo vas in vaše najbližje razveseljevalo celo leto. wvtgpr.fotoknjiga.net Ustvarjate ga na internetu, zatli fii potrebna instalacija nobenega programa. II Otročja lahko boste dosegli izredno lepe rezultate s brez znanja oblikovanja ali programiranja. Delovni (as: od ponedeljka do petka t.i . 030 cn oni 8.00-12.00,13.00-16.00 I 61.. O jU" jU“OU | KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051.517 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 0.51 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 Brzoparilniki že od 185 € Novoletni okraski, lučke Velika izbira! Bakla velika 2,20 € Barvni televizor LCD 32" samo 630 € Mesoreznica električna št. 22 270 € Kompresor elektro maschinen lt.50 samo 149 € Visokotlačni čistilec Fasa, 150 bar z grelcem za vodo po ugodni ceni Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas .«SREDNJA Tretja stran liHJtZNICA--------------------------------------------------------------------------------; 15/44 - tretjič in zadnjič Bilo je nepozabno - tako kot smo obljubljali. Številni nastopajoči, duhovita voditelja, nabito polna dvorana, atraktivna scena, fantastično vzdušje - vse je bilo idealno, nenazadnje tudi vreme, ki je omogočilo številnim obiskovalcem parkiranje na bližnjih travnikih. V mislih imam seveda veliki dobrodelni koncert ob 15-letnici Savinjskih novic minuli četrtek v športni dvorani Nazarje. Po zares nepozabnem dogodku se želim zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je do njega sploh prišlo. Najprej dolgujem zahvalo najboljšemu Franciju, kot ga jaz imenujem, Franciju Podbrežniku, ki je brez oklevanja sprejel moje povabilo k sodelovanju in s svojim avtorskim prispevkom, tako pri pripravi scenarija kot tudi pri sami izvedbi, ključno pripomogel k temu, da so se obiskovalci zabavali ceh dve uri in pol. Enako zahvalo namenjam Ireni Vrčkovnik, ki je prav tako vložila veliko energije v pripravo in vodenje dogodka ter napisala besedilo pesmi ob jubileju Savinjskih novic, ki smo ga na melodij o Dan ljubezni ob koncu družno zapeli vsi v dvorani. Hvala tudi ostalim nastopajočim, ki so se vsi odrekli honorarju v korist društva Sožitje, še posebej pa Andreju Raku, šefu ansambla Golte, ki je bil vezni člen med nami in izvajalci in je v veliki meri pripomogel k temu, da je bil nabor nastopajočih tako pester in po mnenju obiskovalcev tudi zelo posrečen. Hvala vsem, ki so sodelovali pri zagotovitvi tehničnih pogojev za izvedbo koncerta, še posebej hvala pa delu organizacijske ekipe, ki ga je vodila moja draga Helena, ki je poskrbela, da je vse v ozadju teklo po načrtu -od prodaje vstopnic do okrepčila za glasbenike. Hvala nenazadnje tudi vsem vam, ki ste pretekli četrtek preživeli z nami. Hvala za vse pohvale, ki smo jih prejeli v ustni in pisni obliki, izjemna odmevnost dogodka pa dokazuje, da nas kljub navidez noremu vsakdanjemu tempu še vedno lahko združujejo lepe, plemenite stvari, ob katerih vsaj nekaj trenutkov postojimo in se zavemo, da živimo pravzaprav eden za drugega in da tako v sreči kot nesreči potrebujemo družbo prijateljev. Hvala, Zgornjesavinjčani, za vas se bomo trudili še naprej. IZ VSEBINE Aktualno: Ali nasilje med učenci narašča tudi v naši dolini? Občina Rečica ob Savinji Soglasje k delitvi premičnega premoženja.......................... Mercator blagovnica Mozirje: Praznovali rojstni dan............C KLS Ljubno ob Savinji Razvoj terja nenehna vlaganja.. Intervju Lojze Gluk Mozirje: Sejem nove in rabljene smučarske opreme................11 Miklavževanje: Veseli čas otroškega pričakovanja.15 Policija opozarja: Alkohol in volan sta smrtna sovražnika.19 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 49, 7. december 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. OSNOVNOŠOLSKI UČITELJI POD STRESOM PREDVSEM ZARADI NASILJA MED UČENCI Ali nasilje med učen« narašča tudi v naši dolini? Med starši in verjetno tudi med številnimi učitelji v Zgornji Savinjski dolini vlada prepričanje, da se povečevanju nasilja v šolah ne bo moč izogniti. V bližnjih mestih se s problematiko nasilništva med učenci in tudi nad učitelji spopadajo že več let, nekje dobro, drugje brez uspeha. V naši dolini osnovne šole še nimajo varnostnikov in kot trdi ravnatelj Osnovne šole Nazarje Jože Kavtičnik, tudi niso potrebni. Nasilja po njegovem prepričanju ni nič več in nič manj kot pred leti, le javnost vse negativno bolj potencira, žal pa ob strani pušča pozitivne spremembe. VZVODI ZA TEŽKO DELO UČITELJEV Po raziskavi Zavoda RS za šolstvo o stresu in spoprijemanju s stresom med učitelji gimnazij in osnovnih šol, kije bila izvedena že pred petimi leti, so nasilje med učenci, različni psihični pritiski in tihe grožnje kot oblika trpinčenja in nenazadnje konflikti s starši in vmešavanje nestrokovne javnosti v strokovno delo učite-Ijevžetedaj bili glavni vzvodi za težko delo učiteljev. Pa vendar, tako je prepričan Jože Kavtičnik, se da s pravilnim načinom dela takšne težave hitro premostiti: »Vsekakor delo učiteljev ni lahko. A če imaš svoje delo rad, so uspehi hitro tu. Zavedati seje treba, daje pri delu z otroci potrebna velika občutljivost. Karkoli ti otroci povedo, pa naj bodo to žrtve nasilja ali nasilneži sami, je treba vzeti resno. Če nisi občutljiv na otroške besede ali njihovo obnašanje, se le-to hitro sprevrže v nasil-niško ravnanje.« Atakoje bilo že od nekdaj, trdi Kavtičnik. Nasiljeje nekomu lastno, drugi ga v sebi ne čuti. Otroci modele obnašanja prinašajo od doma, z ulice, terjih nato s slabimi vzgledi priučijo tudi drugim otrokom. »Zato se pravočasno ukrepanje še najbolj obrestuje. Iz svojih izkušenj službovanja v osnovni šoli v Velenju, kjer je bilo zagotovo več agresivnih otrok kot tukaj, lahko rečem, da smo dosegli skoraj popolno izkoreninjenje nasilja v šoli predvsem stem, da smo bili nenehno v njihovi bližini, z njimi smo se pogovarjanjih sproti opozarjali na vsako nasilniško vedenje in jih učili spoštovanja postavljenih pravil.« Za takšno delo je po mnenju Kavtičnika potrebno dobro sodelovanje v učiteljskem kolektivu, dobri odnosi s starši, otrokom je venomer treba dajati občutek varnosti. Naša anketa Kje so vzroki za nasilje med najstniki? Z nasilnim ravnanjem vrstnikov, naj gre za fizično ali psihično nasilje, se danes v šolskih okoljih srečuje mnogo otrok, pa naj šole to priznavajo ali ne. Nasilne situacije so stalne, ponavljajoče se in lahko kar vsakodnevne. Tu ne gre za navidez nedolžne konflikte, ki naj bi jih reševali mladostniki sami, ampak za situacije, ob katerih se otroci, ki so žrtve, srečujejo s hudimi stiskami. Med pogostimi oblikami nasilja, ki se dogaja v šolah, so še tatvine denarja ali lastnine, psihično nasilje, ki zajema širjenje govoric, izključevanje iz družbe in zasmehovanje ter številne druge oblike. Zato je še kako pomembno, da na šoli vlada pozitivno vzdušje in red, po kateri je prepoznavna, da so v veljavi pravila igre, ki jih poznajo vsi otroci. Je tako tudi v Zgornji Savinjski dolini? Karl Hudobreznik, Šmihel Ko sem sam hodil v osnovno šolo, ni bilo opaziti tolikšnega nasilja med mojimi vrstniki, kotje to sedaj. Fantje smo sicer prihajali v določene konflikte in se zravsali, a to smo hitro pogladili. O tovrstnih problemih slišim le od vnuka, ki pa se, kot kaže, zna postaviti zase. Nekajkrat jih je sicer »dobil okrog ušes«, a je to uspešno rešil. Roman Čretnik, Mozirje Nasilje v naših šolah je bilo prisotno že v času, ko so moji otroci hodili v osnovno šolo, potem je to malo upadlo, sedaj pa je v porastu. Učitelji in socialni delavci imajo dovolj znanj in usposobljenosti, da bi lahko reševali probleme z nasiljem, žal pa so njihove pristojnosti omejene. Prav tako velja iskati rešitev problema v nas samih - starših, preveč se namreč bojimo za svoje otroke. Prav tako pa smo bolj občutljivi za vse stvari. Nekdo za nasiijejemlje že najmanjši spor. A dokler učitelji v razredu ne bodo znali vzpostaviti avtoritete, in to z besedo, se bodo vedno našli posamezniki, ki bodo to znali izkoristiti za psihični teror nad sošolci. Valerija Čeh, Ljubno ob Savinji Za nasilje v šoli niso krivi le učitelji, temveč tudi starši. Otrok marsikaj vidi doma in različen teror, tako psihični kot fizični, prenaša v šolo, ker je pre- pričan, daje to pravilno. Zato bi jih v prvi vrsti starši morali naučiti obnašanja injim privzgojiti moralna načela. Sama imam štiri otroke, ki mi sproti poročajo o dogodkih tako v šoli kot na poti iz nje. Tako seje zgodilo, da so čevlji končali v wc školjki, pretepanje in še bi se našlo. Da bi zmanjšali nasilje v šoli, bi tudi starši morali prispevati svoj delež in se z otrokom o tem pogovarjati in mu svetovati, ne pa mu dajati slab vzgled z različnim zbadanjem in žaljivkami. Ko sem sama hodila v šolo, nismo bili toliko razvajeni, učitelje pa smo spoštovali. To danes ni več praksa. Martin Kosmač, Ljubno ob Savinji Učitelji imajo danes premalo avtoritete. Včasih je to bilo bolje, čepravjih je kdo dobil po zadnji plati, so otroci učitelje spoštovali. Pravtakoje danes nad otroci v osnovni šoli premalo kontrole. O dogodkih v šoli sem vedno obveščen, saj mi o tem pridno poročajo moji otroci, ki k sreči do sedaj niso bili vpleteni v noben teror ali nasilje. Doma imam tudi srednješolca, ki mi pogosto pripoveduje o hudih pretepih kar na šolskem hodniku. Vzroki za nasilje lahko izhajajo že iz družinskega okolja in potem to nasilje in teror, ki ga doživijo doma, prenašajo na svoje sošolce. Kljub temu, da so učitelji dovolj usposobljeni, nasilja ne morejo izkoreniniti, ker imajo premalo pooblastil. Ivana Šemenc, Prihova Nasilje v osnovnih šolah po naši dolini je prisotno, a je marsikje prikrito. Pogosto en sam učenec terorizira cel razred. Vnuk mi pogosto pove, da prihaja tudi do situacij, ko se marsikdo boji iti v šolo. Nasilje izvira iz družine, tam so otroci danes pogosto prepuščeni sami sebi, brez kakršne koli vzgoje. Ko sem sama hodila v šolo, so se fantje včasih stepli, a to ni bilo toliko prisotno kotje danes. Brigita Terbovšek, Gornji Grad Da bi omejili nasilje v osnovnih šolah, bi morali povečati nadzor nad njimi in jih zaposliti z različnimi aktivnostmi. Izvor agresijeje v domačem okolju, od tam se potem širi v šolo. Med učiteljskim kadrom se tudi kdaj najde kdo, ki mu je za otroka vseeno. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem TEŽAVE V ŠOLI NAJ REŠUJE RAVNATELJ, NE VARNOSTNIK Jim lahko ta občutek vlije prisotnost varnostnika v šoli? Jože Kavtičnik ni pristaš takšnih preventivnih ukrepov, kot je uvajanje varnostnikov v šolsko okolje: »Menim, da prisotnost uniforme, celo orožja, sproža še dodatno agresijo, verjetno tudi večjo željo po dokazovanju. Zato mislim, da mora biti ravnatelj tisti, seveda s pomočjo svojih učiteljev in staršev, ki takšne situacije rešuje. Takoj pa povem, da bom ob težki kršitvi pravil, ob povzročitvi večje materialne škode in podobno, nemudoma in odločno odrea-giral. Obrnil se bom tudi na policijo, saj menim, da morajo tudi pristojne institucije opraviti svoje delo. Vendar ob koncu postopka nisem za kaznovalno politiko, ampakza opozorilno. Otrok, kije storil nekaj narobe, mora razmisliti in škodo poskušati vsaj delno popraviti. Vsekakor pa nobene težave ne smemo »pomesti pod preprogo«, saj to otrokom daje popolnoma napačen vzgled.« Obstajati mora torej, kot pravi Kavtičnik, učinkovit sistem kontroliranja šolskih in medosebnih pravil. Ravnatelj mora za dobro delovanje le-tega odgovarjati, svoj del odgovornosti pa nosijo tudi učitelji, učenci in starši. NARAŠČA TUDI NASILJE S STRANI UČITELJEV V Sloveniji pa ne narašča samo nasilje med učenci, ampak tudi OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Soglasje k delitvi premičnega premoženja Občina Rečica ob Savinji se je uradno ločila ob mozirske že v začetku leta, vendar občini tudi po podpisu delitvene bilance še nista dokončno razdelili skupnega premoženja. Na podlagi dogovora župana Vinko Jeraj in Ivan Suhover-šniksoglašata, da Občini Rečica ob Savinji skupno vrednost premičnega premoženja v višini 18,7 tisoč evrov Občina Mozirje poravna v denarni obliki. Na osnovi seznama premičnega premoženja na dan 31.12.2007 je Občina Rečica ob Savinji upravičena do premičnega premoženja v višini 6,3 tisoč evrov. Na skupnem sestanku obeh županov pa je bil dosežen dogovor, da se oprema, ki je bila kupljena v preteklem letu, ovrednoti po nabavni ceni, skupna nabavna cena pa se deli po splošnem delitvenem ključu. Izjema je oprema iz naslova projekta Inter-reg, ki se ne deli in v celoti ostaja v Občini Mozirje. Na osnovi tega dogovora pripada Rečici dodatno premično premoženje v skupni vrednosti 12,3 tisoč evrov. Svetniki so med drugim obravna-vali tudi predlog o povišanju ekonomske cene vrtca in se strinjali s 5,1 odstotno podražitvijo, vendar samo pod pogojem, da bodo predlog potrdili tudi mozirski kolegi. Ob tem so svetniki poudarjali, da se bo bolj kot o povišanju cen potreb-no pogovarjati o izkoriščanju notranjih rezerv, saj po njihovem obstaja bojazen, da bodo starši otroke prepisovali v cenejše vrtce. S takšno oceno se ni strinjala ravnateljica mozirskega vrtca Ana Rebernik, saj je prepričana, da je kvaliteta njihovega dela na visokem nivoju, kar naj bi bila posledica dejstva, da so samostojni zavodi bolj kvalitetni od vrtcev, ki so priključeni osnovnim šolam. Savinjčan POSREDOVANJE PRI PROMETU NEPREMIČNIN Cesta Františka Foita 2, 3320 Velenje PE Mozirje tel.: 03/839-56-50 GSM: 051/307-035 E-mail: bremism@volja.net Menjamo starejšo manjšo hišo (96m2) v centru Mozirja, delno obnovljena, elektrika, voda, etažna centralna, kanalizacija, parcela 796 m2 za tri sobno stanovanje v Mozirju ali Nazarju. Jože Kavtičnik, ravnatelj Osnovne šole Nazarje, o konfliktnosti med učitelji in starši: (foto: Irena Drobež) »Žal opažam, da smo na področju medsebojnega zaupanja ljudje zelo nazadovali. Ne zaupamo zdravnikom, ne zaupamo učiteljem in še številnim poklicem, vse lezato, ker na podlagi osamljenih primerov posplošujemo in to le v negativno smer. To nezaupanje nam jemlje občutek varnosti, ljudje se počutimo ogrožene, zato vse težave le še potenciramo. Kar se tiče samega odnosa med učitelji in starši, sem prepričanja, daje ta lahko zelo dober, seveda ob pravilnem ravnanju pedagoških delavcev. Do staršev ne smemo pristopati le ob težavah njihovega otroka, venomer je treba poudarjati tudi otrokove pozitivne lastnosti. Ker le, če bomo imeli pozitiven odnos do otrok, se bodo starši radi vračali v šolo in se bodo z nami pogovarjali tudi takrat, ko bodo njihovi otroci doživljali kakšne težave.« nasilje s strani učiteljev. Tako ugotavlja Tomaž Rozman, generalni sekretar na šolskem ministrstvu in v. d. glavnega šolskega inšpektorja, kije povedal, da se število pobud zaradi domnevnega nasilnega ravnanja pri učiteljih veča. Medtem ko so bile leta 2005 izmed 13 pobud utemeljene štiri, je bilo pobud lansko leto 29, od tega 16 utemeljenih. Vselej je šlo za fizično ali psihično nasilje učiteljev nad šolarji. Že v prvi polovici letošnjega leta je šolska inšpekcija prejela 12 pobud, ki so navajale domnevno nasilno ravnanje strokovnih delavcev nad šolarji, odtegaje bila polovica utemeljenih. Torej polovica staršev, ki se odloči za tovrstno prijavo, le ni zaslepljena s strani svojega "razvajenega" otroka, ampak se za tako drastičen ukrep odloči na podlagi utemeljenih kršitev. Tatiana Golob OBČINSKI SVET LJUBNO Razvojno naravnan proračun Ljubenski svetniki so na zadnji seji podprli osnutek proračuna za leti 2008 in 2009, v katerih občina načrtuje 2,3 milijona evrov oziroma 2,1 milijona evrov prihodkov. Svetniki, razen manjših prerazporeditev znotraj posameznih postavk, večjih pripomb niso imeli, tako da računajo, da bosta proračuna za prihodnji dve leti sprejeta na zadnji seji še pred koncem leta. Po mnenju županje Anke Rakun gre za izrazito razvojno naravnana finančna dokumenta, saj nameravajo v prihodnjem letu kar milijon evrov nameniti za investicije. »Precej sredstev namenjamo oskrbi s pitno vodo, v načrtu je nadaljnja modernizacija trškega jedra, izgradnja komunalne infrastrukture za novo stanovanjsko sosesko na Janezovem polju in nenazadnje nadaljevanje industrijsko poslovne cone Loke,« razlaga Rakunova, ki si skupaj z občinskimi svetniki prizadeva za enakovreden razvoj vseh delov občine. Na Ljubnem bodo tudi v prihodnjem letu poskušali pridobiti čim več sredstev iz naslova javnih razpisov in vkolikor bodotako uspešni kot v letošnjem letu, bodo po mnenju županje razmislili še o kakšnem dodatnem projektu. Savinjčan MERCATOR BLAGOVNICA MOZIRJE PRAZNOVALA ROJSTNI DAN Zvestobo poplačali z zabavo ZAVAROVALNICA MARIBOR Svojo prvo svečko je prav na prvi decembrski dan upihnila Mercator Blagovnica Mozirje. Ob tej priložnosti so svojim kupcem pripravili rojstn-odnevno zabavo, na kateri ni manjkala niti torta. Obiskovalce je zabavala harmonikarka, poskušali pa so lahko tudi izdelke različnih proizvajalcev. Številni zvesti kupci so s svojo prisotnostjo potrdili, da je Mercatorjeva blagovnica v Mozirju izpolnila svoje poslanstvo (fotografije: Marija Šukalo) Vodja blagovnice Marina Pann na praznični dan ni skrivala zadovoljstva, saj so številni zvesti kupci ssvojo prisotnostjo na zabavi potrdili, daje Mercatorjeva blagovnica v Mozirju izpolnila svoje poslanslvo. Ktemu je vsekakor pripomoglo prijazno osebje tako v supermarketu kotna tekstilno-tehničnem oddelku, pestra izbira in dobro založene police. Da bi se strankam za zvestobo nekako oddolžili, jim bodo v mozirs- kem Mercatorju zadnji letošnji mesec pripravili širok asortiman različnih artiklov, s katerimi bodo lahko obdarovali svoje najbližje in prijatelje oziroma pripravili praznično mizo. Pripravili so tudi vrsto prijetnih presenečenj. Med slednja vsekakor sodi prihod Miklavža in obdaritev najmlajših. Imetnike Mercatorjevih kartic pa čaka kopica ugodnosti. Marija Šukalo Ob jubileju donacija za žički grobeljnik Donacijo Zavarovalnice Maribor sta županu občine Slovenske Konjice Miranu Gornišku (drugi z leve) in predsedniku turističnega društva Žička Gorca Iztoku Šajtegeiu (prvi z leve) izročila predsednik uprave ZM Drago Cotar (tretji z leve) in direktor PE Celje Florjan Lorger Zavarovalnica Maribor, poslovna enota Celje praznuje letos 15. obletnico poslovanja. Ob tej obletnici je Zavarovalnica Maribor postala tudi podpornik žičkega grobelj-nika, ene najredkejših slovenskih rož, ki raste samo v Žičah. Po besedah predsednika uprave ZM Draga Cotarja je celjska enota danes zrasla veno njihovih pomembnejših poslovnih enot, nasploh pa so z dosedanjim poslovanjem zelo zadovoljni. Že v prvih desetih mesecih letošnjega leta so zbrali za 11,7 odstotkovveč premije kotvenakem obdobju lanskega leta. Zavarovalnica Maribor ob obletnici poslovne enote Celje nadaljuje okoljevarstveno politiko. Z donacijo petsto evrov Turističnemu društvu Žička Gorca je pripomogla k ohranjanju žičkega grobeljnika in s tem postala podpornik ene najredkejših rožvSIoveniji, ki rastesamovžičah. Donirana sredstva bodo namenjena zaščiti redke rože ter porabljena za njen obstoj in prenašanje naravne dediščine na rodove osnovnošolcev. ID Berta Vasle, Mozirje »Mercatorje moj bivši delodajalec. V mozirski blagovnici v večji meri vedno najdem tisto, kar iščem. Police so vedno dobro založene, prodajalke pa so prijazne in zelo ustrežljive. Vedno so pripravljene pomagati poiskati določeni artikel ali svetovati pri nakupu. Le na cene bi imela nekaj pripomb, saj je moja pokojnina zelo majhna in moram preudarno trošiti.« Franc Es, Mozirje »Sam sem stalna Mercatorjeva stranka, ki vsakodnevno rabi njihove prodajne artikle. Zaposleni v blagovnici se maksimalno potrudijo, da bi zadovoljili še tako zahtevnega kupca. Na njihovih policah najdejo kaj zase tudi tisti najbolj izbirčni. Cene vseh artiklov so v današnjem času še sprejemljive.« JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ Več denarja in daljši rok za oddajo vlog Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj je v Uradnem listu RS št. 109 30. novembra objavil spremembo roka za oddajo vlog po Javnem razpisu za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja. Rok za oddajo vlog za podjetništvo je z 10.12. podaljšan na 14.12. 2007, poleg tega bodo vlagatelji lahko vložili vloge še na dodatnem roku, kije 11.1.2008. Hkrati namerava sklad 7. decembra objaviti povečanje skupnega obsega razpisanih sredstev, ki naj bi bil presegel 13 milijonov evrov. Tako bodo za decembrski in januarski rok odpiranja vlog na razpolago najmanj trije milijoni evrov ugodnih posojil. Interesenti lahko pridobijo dodatne informacije o razpisu na spletnih straneh vwwidtskjadsj. KF KLS LJUBNO OB SAVINJI Razvoj terja nenehna vlaganja Ljubensko podjetje KLS je med najbolj razvojno naravnanimi v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi med najboljšimi na svetu v svoji panogi, kar ob svojih obiskih povedo številni tuji poslovni partnerji. V podjetju s 180 zaposlenimi praznujejo letos 35-letnico svojega delovanja. Letna rast proizvodnje v zadnjih letih je pri njih od 30 do 35 odstotkov tako v fizičnem kot v finančnem smislu. Poleg tako velike rasti sistematično skrbijo za nenehen dvig kakovosti svojih izdelkov in zmanjševanje števila napak ter posledično reklamacij kupcev. »Postali smo dobavitelji zobatih vencev in masnih obročev za velike svetovne proizvajalce avtomobilov. Pri tem je pomembna zanesljivost rokov in dobave, fleksibilno prilagajanje naročilom in odlična kakovost dobavljenega blaga. Dosegli smo, da se na milijon dobavljenih kosov naših izdelkov pojavi manj kot de- set napak. Stremimo pa k temu, da se bomo približali ničli,« pravi direktor Mirko Strašek. Zaradi stalnega širjenja obsega proizvodnje in razvoja so sedanji Direktor KLS Mirko Strašek je izpostavil sistematično skrb za dvig kakovosti svojih izdelkov (foto: Marija Lebar) prostori, ki sojih v preteklosti že širili, postali premajhni. Tik zraven obstoječih zgradb bodo drugo leto začeli graditi 2.200 kvadratnih metrov novih objektov. Investicija je del širšega razvoja KLS. Zgradili bodo novo proizvodno halo, prostor pa bodo dobile tudi upravna zgradba, sodobna jedilnica in prenovljene garderobe ter sanitarije, ki so za naraščajoče število zaposlenih premajhne. Ravno zagotavljanje ustrezno izobraženih kadrov je eden večjih problemov. »Vendar se to dogaja vsej kovinski industriji pri nas. Pomagamo si s kratkoročnimi ukrepi, gledamo pa tudi dolgoročno. Že nekaj let spodbujamo dijake in študente, da bi se odločali za take poklice. Povabimo jih v tovarno, jim pokažemo proizvodnjo, omogočimo opravljanje prakse in počitniško delo. Preko študentskega zaposlovanja pa delajo pri nas ob koncu tedna skozi vse šolsko leto. Na tak način jim omogočimo dodaten zaslužek in zmanjšamo število nadur,«je dodal Strašek. »Za premoščanje kadrovskih težav smo sklenili pogodbo s podjetjem, ki zaposluje delavce iz Moldavije. Tako pri nas v proizvodnji trenutno dela osem moldavskih inženirjev. So zelo dobri delavci in kažejo pripadnost kolektivu.« Ker na trgu dela ni videti skorajšnjih rešitev, uvajajo robotizacijo in imajo večino proizvodnih postopkov avtomatiziranih. Pomagajo si tudi tako, da so začeli zaposlovati žensko delovno silo. Trenutno imajo v proizvodnji zaposlenih petnajst žensk, večinoma na izhodni kontroli. V skladu s svojo strategijo kakovosti poleg nenehnih vlaganj v stroje in opremo vlagajo tudi v človeške vire. Izobraževanje kadrovje njihova stalnica. Tako so v letu 2005 in 2006 imeli 90 ur usposabljanja na zaposlenega, letos pa jih bodo za to porabili več kot štirideset. Marija Lebar ODKUPNE CENE MLEKA IN MESA SO V ZADNJIH LETIH STAGNIRALE OZIROMA PADALE Kmetje kljub dvigu cene mleka brez višjega zaslužka V mozirski izpostavi kmetijsko gozdarske zbornice so prepričani, da Slovenija mora ohraniti potenciale kmetijske zemlje (foto: EMS) Mozirska izpostava slovenjgraške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije opozarja, da rast odkupnih cen mleka in mesa zaostaja za rastjo prodajnih cen vtrgovinah. Gre za pestro problematiko, kjer je hrana na tapeti kot povzročitelj inflacije. Za območje Zgornje Savinjske doline je najbolj pomembna odkupna cena mleka, kjer proizvajalci ugotavljajo, da zaradi višjih vhodnih cen žitaric kljub višjim odkupnim cenam mleka ostajajo brez zaslužka. Cene mleka so se nenehno dvigovale, ugotavlja direktor Zgornje-savinjske kmetijske zadruge (ZKZ) Andrej Presečnik, saj so decembrske v primerjavi zjulijskimi višje za 23 odstotkov. Ker krma predstavlja tretjino stroškov, so proizvajalci mleka kompenzirali dražji vhod z višjimi cenami mleka, pri tem pa se tudi slovenske mlekarne zavedajo, da morajo konkurirati italijanskim. Pri nas znaša odkupna cena mleka med 26 in 28 centi, v Avstriji in Nemčiji 35 centov. Kot je slišati, ugotavlja Presečnik, gre na prostem trgu cena za liter mleka tudi preko 40 centov. Ker na sosednjih trgih primanjkuje surovega mleka, tuje mlekarne zdaj vabijo kmete z višjimi odkupnimi cenami. »Mlekarne in živinorejci so na isti ladji. Dejstvo je, da se je v maloprodaji hrana zelo podražila. Januarja prihodnje leto pričakujemo ponoven dvig maloprodajnih cen mlečnih živil, to pa pomeni, da naj bi se dvigovala tudi odkupna cena mleka,« napoveduje direktor ZKZ. Pri mesu je zgodba nekoliko drugačna, saj so se zaradi velike ponudbe živine cene v zadnjem času nekoliko umirile (2,8 evra za kilogram pitane živine). Presečnik opozarja, da prihaja na tem območju do večje ponudbe nedopitane živine, kar znižuje kvaliteto in posledično povzroča padec cen. Uroš Zgonec iz zborničnega urada sicer ugotav- lja, da se bodo morale cene popraviti, zato naj kmetje, v kolikorje to mogoče, zadržijo živino doma. Za kmete je ob nenormalno visokih stroških slaba tolažba, da so odkupne cene primerljive z evropskimi, zato v KGZ glasno opozarjajo, da so kmetje za svoje delo premalo plačani. Zaradi uvedbe evra so trgovci dvignili maloprodajne cene, kar je sp- rožilo inflacijsko spiralo in potisnilo kmete v precej nezavidljiv položaj, saj kljub zviševanjem odkupnih cen ne dohajajo inflacijskih tokov. Po mnenju razpravljavcev bi Slovenija morala skrbeti za živilsko samo-preskrbo, saj ob sedanjih razmerah država nima zagotovljene prehranske varnosti. Savinjčan STROKOVNI POSVET V ŠOŠTANJU Kakšno zdravstvo si želimo in kaj smo za to pripravljeni storiti? Na pobudo šoštanjskega župana Darka Meniha je bil v petek, 30. novembra, v tamkajšnjem kulturnem domu posvet o zdravstvu s poudarkom na stanju v bodoči Sa-Ša regiji. Posvet je vodila ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, sodelovali pa so številni razprav-Ijalci s področja zdravstva in gospodarstva. KAKŠNO JE SEDANJE STANJE? Po uvodnem nagovoru šoštanjskega župana, ki je bii tudi edini župan na posvetuje prim. Janez Remškar, direktor Direktorata za zdravslveno varstvo na ministrstvu za zdravje, opisal trenutno aktualno dogajanje na področju zdravstva. Pri tem je podčrtal ukrepe, ki so jih na ministrstvu pričeli po prihodu nove ministrice. Povedal je, da je treba težave v zdravstvu reševati tekoče, kar pa se v zadnjih desetih letih ni počelo. Tudi zaradi zgrešenega gledanja na šolanje medicinskega osebja nam kronično primanjkuje zdravnikov. Tako vse težje sledimo evropskim usmeritvam o univerzalni dostopnosti, enakosti in solidarnosti v zdravstvu. V primerjavi z razvito Evropo imamo na 100.000 prebivalcev kar sto zdravnikov manj. Pomembno je krepiti in ohranjati zdravje prebivalstva, pri tem pa naj bo bolnik enakovreden partner zdravniku. Tukaj je zlasti prisotna asimetričnost informacije, ko se bolniku ne pove dovolj o njegovi diagnozi in poteku zdravljenja. Pomen preventive v zdravstvu je posebej poudaril prim. Ivan Eržen z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Menil je, da je zlasti Zgornja Savinjska dolina nad republiškim povprečjem po številu kroničnih bolezni na prebivalca. Tukaj je preskrbljenost s splošnimi zdravniki v republiškem povprečju nekoliko nižja, primanjkuje pa tudi specialističnih ambulant. Dr. Cvetka Tinauer iz Območne gospodarske zbornice in Branko Meh iz Obrtne zbornice Velenje sta poudarila zainteresiranost svojih članov za ustrezno zdravstveno stanje zlasti zaposlenih prebivalcev, kar vpliva tudi na gospodarske rezultate. Meh je pri tem omenil »tobačni zakon« in težave manjših gostincev. BOLNIŠNICE TOPOLŠICA NI V NACIONALNEM PROGRAMU Delovanje, predvsem pa načrte bolnišnice Topolšica je predstavil direktor Damjan Justinek. Poleg pulmološkega (pljučnega) oddelka, kjer pokrivajo potrebe od avstrijske do hrvaške meje, želijo usposo- zaslužek. Toni Rifelj iz Gornjega Grada je povedal, da lahko pripelje konkretnega investitorja, vendar ga je zanimalo, kako bi okolje gledalo na to, da je ta iz tujine. Ostali predstavniki gospodarstva so se omejili zgolj na razpravo o bolniških izostankih zaposlenih. KAKO RAZUMNEJE TROŠITI RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA? Bolniški izostanki so tema, ki prizadeva zlasti delodajalce. Pri tem je ministrica poudarila, dav tujini Ijud- »Tudi farmacevt bi moral biti pomemben člen pri zagotavljanju zdravstvenega varstva prebivalcev,« je menila ministrica Zofija Mazej Kukovič (foto: Marija Lebar) je za enodnevno odsotnost z dela porabijo svoj dopust in ne bolniške. Nujno pa je, da zdravstveno osebje spoštuje bolnikov čas. Če je ta naročen ob določeni uri, je vzdržno, da čaka do pol ure, nikakor pa ne več ur, je pripomnila Mazej Kuko-vičeva. Oglasil seje ljubenski zdravnik Igor Kočevar, kije menil, da bi prihranili precej sredstev, če bi pri izplačevanju bolniških nadomestil in nudenju ostalih zdravstvenih storitev bolnike obravnavali tudi po tem, koliko sami naredijo za svoje zdravje. Tako bi naj tiste, ki imajo slabe ter zdravju škodljive navade, obravnavali bolj odločno. Tudi nekatere bolezni, kot so visok krvni pritisk, srčno-žilne bolezni, preveč maščob v krvi, so v veliki meri posledica pacientovega nepravilnega odnosa do svojega zdravja. Po številnih razpravljalcih tako s področja stroke kot uporabnikih je bilo sklepati, da je tema res pereča. Vsi pa so se strinjali, daje bolnišnica v Topolšici za regijo nujna, saj bodo s tem krajše tudi čakalne dobe. Marija Lebar biti še internistično obravnavo in nekatere specialistične ambulante. Velik poudarek dajejo sodobni diagnostiki, ki jo bo omogočil novi CT aparat ter rehabilitaciji. Želijo biti razvojno naravnana in ljudem prijazna bolnišnica. O dopolnilni ponudbi na področju medicinske rehabilitacije v Termah Topolšica in težavah, ki se ob tem pojavljajoče spregovorila direktorica Lidija Fijavž Špeh. Ministrica Mazej Kukovičeva, kije vodila posvet, je pozvala gospodarstvenike, da se osredotočijo na to, kaj je gospodarstvo v regiji pripravljeno ponuditi, da bi bolnišnica lahko delovala. V bodoči Sa-Ša regiji menijo, da bolnišnico potrebujejo in bo zato pokrajina morala prevzeti tudi skrb za njo. Smiselno bi bilo javno zasebno partnerstvo. Pozvala je udeležence, naj povedo svoje predloge ali ideje, saj v tujini takšne naložbe prinašajo dober OBČINA RECICA OB SAVINJI Milan Cajner za podžupana Milan Cajner je bil imenovan za prvega podžupana občine Rečica ob Savinji (foto: EMS) Novoustanovljena občina Rečica ob Savinji ima od preteklega tedna prvega podžupana. Župan Vinko Jeraj je člane občinskega sveta seznanil s svojo odločitvijo, da je na to mesto imenoval svetnika iz vrst Liberalne demokracije Slovenije, Milana Cajnerja. Po besedah župana Jeraja bo Cajner poleg zakonsko določenih obveznosti skrbel še za področje gospodarstva in negospodarstva. Milan Cajnerjeznan zgornjesavinjski gospodarstvenik, ki sije svoje politične izkušnje nabiral že v občinskem svetu takrat še skupne občine Mozirje. Savinjčan ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA (ZKZ) V MOZIRJU ODPRIA NAJVEČJI PRODAJNI CENTER Želja je dolgoročna in stabilna Zadruga Ob centru je nove prostore odprla tudi Deželna banka Slovenije, ki skladno s svojo poslovno politiko ponuja celovito paleto bančnih in finančnih storitev najvišje kakovosti v skoraj 90 enotah po vsej Sloveniji. Na svečani otvoritvi sta direktor ZKZ Andrej Presečnik in predsednik uprave Deželne banke Slovenije dr. Draško Veselinovič direktorju Bolnišnice Topolšica Damjanu Justineku predala čekza 3000 evrov za nakup novega CT aparata. Z otvoritvijo prodajnega centra v Ljubiji se po besedah Andreja Presečnika zaključuje eno najpomembnejših obdobij v zgodovini Zadruge. »Po številnih razpravah in odločanju na organih upravljanja smo sprejeli odločitev, da prodamo našo prejšnjo lokacijo in pristopimo k investiciji novega sodobnega prodajnega centra, upravo Zadruge pa preselimo v Gornji Grad. Celotna vrednost investicije znaša 1,3 milijona evrov. Računamo, da se bo objekt »poplačal« v desetih do petnajstih letih. Po dobre pol leta poslo- vodja prodajnega centra Milena Irmančnik je s simboličnim darilom predsedniku uprave Deželne banke Slovenije dr. Drašku Veselinoviču (v sredini) zaželela uspešno poslovanje v novih prostorih (foto: EMS) MERCATOR Brezplačna drsališča po vsej Sloveniji Mercatorje v začetku decembra pred izbranimi trgovskimi centri pričel z odpiranjem brezplačnih drsališč, kjer se otroci z učitelji drsanja lahko naučijo prvih drsalnih korakov, bolj izkušeni pa se lahko pomerijo v Mercatorjevi mali hokejski ligi. Brezplačna drsališča bodo odprta do sredine februarja prihodnje leto. Drsanje postaja vse bolj popularna športna zabava v mestih v zimskih mesecih. Nizke zimske temperature so omogočile, da je Mercator sredi novembra pred sedmimi trgovskimi centri odprl brezplačna drsališča, ki bodo v času svojega obratovanja vse do sredine febru- arja 2008 mesto zabave, druženja malih in velikih ljubiteljev drsanja, ki jih bodo na drsališčih obiskali tudi decembrski dobri možje - Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Na stojnicah ob drsališčih se bodo obiskovalci lahko okrepčali z bogato gostinsko ponudbo in sladkimi dobrotami, poskrbljeno pa bo tudi za dobro glasbo in animacijo. V Ljubljani bo brezplačno drsališče v kratkem postavljeno pred blagovnico Maximarket, ljubitelji drsanja pa se bodo brezplačno zabavali še pred Mercator centri v Novem mestu, Kopru, Kranju, Ruju, Mariboru, Celju in Slovenj Gradcu. KF Otvoritev prodajnega centra je bila priložnost tudi za dobrodelnost: direktor Bolnišnice Topolšica Damjan Justinek (desno) je od Deželne banke in direktorja ZKZ Andreja Presečnika (v sredini) prejel 3.000 evrov za nakup novega CT aparata (foto: Ciril M. Sem) vanja v novih prostorih ugotavljamo, da je prodaja v okviru realnih pričakovanj. Vsi skupaj smo prepričani, da bo center prestopil novo stopničko k večji prodaji po dokončni ureditvi, tudi prometni z novim krožiščem,« je na slovesnosti med drugim poudaril Presečnik, prepričan, da s tem dejanjem vsem skeptikom in kritikom dokazujejo iskreno željo po dolgoročni in stabilni Zadrugi. Za predsednika uprave Deželne banke Slovenije dr. Draška Veselinoviča je Mozirje eden najpomembnejših krajev v Sloveniji. »Tukaj v Mozirju je prekrasen nakupovalni center in tudi naša banka sodi v ta kontekst. Ambicioznost je edina ga- rancija za obstoj, zato želimo krepiti vlogo v Sloveniji,« je povedal Veselinovič in ob tem napovedal odprtje regijskega sedeža banke v Celju. Deželna banka je sicer imela nekaj problemov z dokapitalizacijo, vendar je ohranjena sestava tradicionalnega konzervativnega in modernega ter v malem delu tujega lastnika. Nove pridobitve seje veselil tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Po njegovem je pomembno, da je v Mozirju veliko bank in trgovin, kar omogoča večjo izbiro in lažje odločitve za cenejši ali oplemeniten nakup. V Mozirju čas ne stoji, je še pomenljivo poudaril Suhoveršnik. Savinjčan ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE Podeljena priznanja za odličnost v gozdovih Na miklavževoje bila v Kostanjevici na Krki slovesna podelitev priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozdov. Prireditev je organiziral Zavod za gozdove Slovenije, ki že osmo leto podeljuje priznanja po enemu lastniku iz vsake od 14 območnih enot. Iz nazorskega gozdnogospodarskega območja je bil po enotnih kriterijih letos izbran Stanko Gollčnik iz Belih Vod. Namen te aktivnosti javne gozdarske službe je opozoriti na pomen dobrega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in prikazati lastnosti ter delo skrbnih lastnikov gozdov. Dobro gospodariti z gozdom namreč pomeni negovati ga, pa čeprav ne moreš pričakovati od njega takojšnjih ali velikih dobičkov. Prireditve so se udeležili predstavniki različnih organizacij na državni in lokalni ravni, ki so v svojem okolju povezani z gozdovi in gozdarstvom. Marija Šukalo LOJZE GLUK, NAČELNIK ODSEKA ZA PROPAGANDO IN ODSEKA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE PLANINSKEGA DRUŠTVA GORNJI GRAD »O rabi gorskega prostora naj odločajo domačini« Lojze Gluk (foto: Marija Šukalo) Lojze Gluk zase pravi, da bi brez narave težko shajal, prav tako pa tudi brez dela z ljudmi. Ljubi izzive in neprestano dogajanje. Zato ni naključje, da je svoj poklic ter prosti čas povezal prav z naravo in ljudmi. Kot načelnik odseka za propagando ter odseka za varstvo gorske narave pri gornjegrajskem planinskem društvu pa dodaja tudi svoj kamenček v mozaik ohranjanja našega okolja in prostora, kjer živimo. Opaža, da se ljudje kljub vse večjim možnostim še premalo aktivno vključujejo v odločanje o rabi prostora, kljub temu da je od pravilne rabe odvisno njihovo vsakodnevno življenje, počulje in tudi zdravje. - In kakšna je naša naloga pri tem? V času, ko kapital in ekonomski interesi z velikimi koraki prodirajo tudi na podeželje, je še toliko bolj potrebno razmišljanje o prihodnosti ter o razvoju prostora, v katerem živimo. Čas nedvomno prinaša spremembe, tem ni mogoče uiti. Naša naloga pa je, da znamo spremembe sprejemati, jih izbirati in usmerjati na takšen način, da bomo v čim manjši meri zmanjšali kvaliteto prostora in našega bivanja. - Posegamo tudi v gorski prostor? Da, tudi gorski prostor doživlja spremembe in čedalje večje obremenilve kot so večji pojav motoriziranega prometa, tudi v zimskem času, onesnaževanje, posegi v prostor, izkoriščanje gozdov in zemljišč, povečevanje množičnosti obiska gora, hrup, erozija, plazovi... Še posebej so takšne obremenitve prostora prisotne na področjih, kjer se prepleta več rab prostora oziroma obstajajo različni interesi za njegovo rabo. - Kakšen pa je pomen gorskega prostora za ljudi v naši dolini? V preteklosti je imel gorski prostor za življenje ljudi na področju Zgornje Savinjske doline velik pomen. Raba prostora seje s časom spremenila, pomen prostora pa postaja čedalje bolj vsestranski. Pretežno gozdnata ter s planinami in celki posejana krajina je pomembna za pridobivanja lesa, varovanje tal pred erozijo, za izboljšanje bivalnega okolja. Je rezervoar vodnih virov, primerna za lov, nabiranje gozdnih sadežev, za planinsko pašništvo, za rekreacijo in turizem, za planinarjenje, ohranjanje redkih ter ogroženih živalskih in rastlinskih vrst itd. - Prihaja pri tem do navzkrižja interesov in zakaj? Kljubtemu da gorska področja pri nas v večini primerov zaenkrat niso preveč problematična, pa je lahko hitro drugače, v kolikor razvoj prostora ne bo usklajen med različnimi uporabniki prostora. Do navzkrižij interesov pogosto prihaja zaradi pomanjkanja medsebojnega sodelovanja ter komunikacije, oziroma pomanjkljivega znanja o pogledih in interesih med različnimi uporabniki prostora: lastniki gozdov in zemljišč, lovci, pašnimi skupnostmi, lokalnimi skupnostmi, državo, javnimi službami kot sta zavod za gozdove in zavod za varstvo narave ter drugi. - Smo se v preteklosti tudi Zgornjesavinjčani soočili s takšnim primerom? Slab primer sodelovanja med uporabniki prostora je bila s strani države načrtovana gradnja radarjev na Menini pred 11 leti, ko seje v postopkih upravljanja s prostorom lokalnojavnostskoraj popolnoma izključilo. Takratje bilo potrebno vložiti veliko napora, da smo uspeli prepričati državo, da na Menini radarjev ne želimo. Dolgoročen pogled je zmagal nad kratkoročnim. Prev-ladaloje zavedanje, da bi s tem Menina več izgubila, kot pridobila. - Pomanjkanje informacij, oziroma nepriprav- ljenost na dialog imajo posledice? Pomembnoje, da se ob nameravanih posegih v prostor vzpostavi dialog med uporabniki prostora že na začetku - vfazi načrtovanja in ne šele tik pred izvedbo posegov v prostor. Ljudje morajo med sabo sodelovati. Zaradi pomanjkanja informacij ter dialoga med uporabniki prostora so propadli številni nameravani projekti, ki pa so v fazi priprave zahtevali veliko časa in denarja. Vnaprejšnje zavračanje novih dejavnosti in vsebin tudi ni prava pot. O vsem seje potrebno pogovarjati in dogovarjati preden nastanejo konflikti. Bolje je namreč preprečevati, kot zdraviti. - Kako sami pridemo do informacij in se vključimo v proces odločanja? K aktivni udeležbi javnosti pri odločanju ter dostopu javnosti do informacij nas obvezuje in nam daje pravico Aarhuška konvencija, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2004. Pravno osnovo nam daje tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja... Kljub temu se ljudje še premalo zavedamo pomena vključevanja v procese načrtovanja in odločanja. - In kako lahko to spremenimo? Naravo in okolje moramo ohraniti tudi za prihodnje rodove, kar pa lahko dosežemo le s sodelovanjem vseh uporabnikov prostora in usk- lajenim trajnostnim razvojem. Taje namreč tisti, ki potrebe, interese in cilje uporabnikov prostora zadovoljuje vtakšni obliki, ki ne škoduje naslednjim generacijam, oziroma ne poslabša okolja. Naravo smo si "izposodili od naših potomcev", zato moramo z njo ravnati odgovorno. - K temu boste pripomogli tudi v gornjegrajskem planinskem društvu? Z željo po čimbolj usklajenem sobivanju različnih rab prostora ter dialogom med različnimi uporabniki prostora v Planinskem društvu Gornji Grad ob praznovanju mednarodnega dneva gora v soboto, 15. decembra, ob 19.00 v gostišču Menina v Gornjem Gradu organiziramo javen posvet o Menini. Glede na to, da smo od ohranjene narave in okolja na tem prostoru odvisni vsi, vabimo bralce, da se udeležijo posveta ter prispevajo svoje mnenje in poglede. Marija Šukalo »Kljub temu da gorska področja pri nas v večini primerov zaenkrat niso preveč problematična, pa je lahko hitro drugače, v kolikor razvoj prostora ne bo usklajen med različnimi uporabniki prostora. Do navzkrižij interesov pogosto prihaja zaradi pomanjkanja medsebojnega sodelovanja ter komunikacije, oziroma pomanjkljivega znanja o pogledih in interesih med različnimi uporabniki prostora. « VIV VELENJE 17. rojstni dan Vaše televizije VTV je kot Velenjska televizija začela z oddajanjem lokalnega programa leta 1990, ko so iz studia na Stantetovi 2 v Velenju poslali v eter prvo oddajo. 3. decembra leta 1993, ko je VTV začela oddajati preko oddajnika Ple-šivec, so prerasli ozke lokalne okvire, se preimenovali v Vašo televizijo in postali regionalna televizija s statusom televizijskega programa posebnega pomena. Signal VTV se razširja na območju zahodne Štajerske in Koroške. Namenjen je prebivalcem savinjsko-šaleške, celjske in koroške regije ter prebivalcem Kozjanskega in Obsotelja. Program se razširja preko oddajnika k 52 Plešivec, kot tudi preko oddajnikov k 46 Mozirje in k 27 Laško. Dnevno imajo najmanj sedem uržive-ga programa. LASTNA PRODUKCIJA INFORMATIVNEGA PROGRAMA Obseg lastne produkcije informativnega programa je znašal v letnem oddajnem času okoli 13 odstotkov. Skozi vse leto so pomembno pozornost namenjali trenutno aktualnim lokalnim gospodarskim in političnim temam predvsem v informativnih oddajah - VTV magazinu, Regional- nih novicah in Novicah vjufranji oddaji Dobrojutro. Vsebino informativnih oddaj so krojili aktualni lokalni in regijski dogodki, kijim nacionalni mediji ne posvečajo dovolj pozornosti, so pa za življenje ljudi na določenem območju zelo pomembni. Poročanje o teh dogodkih pomeni uresničevanje pravice posameznika do javnega obveščanja in do objektivne obveščenosti. V Lokalnem utripu, informativni oddaji, kije na sporedu vsakih 14 dni, so našle svoj programski čas lokalne skupnosti in predvsem lokalno obar-vani dogodki. Izmenjevali so se Lokalni utrip Šaleške doline, Celja in okolice, Lokalni utrip Kozjanskega in Obsotelja, spodnje Savinjske doline, Zgornje Savinjske doline ter lokalni utrip Mislinjske in Dravske doline. ODDAJA DOBRO JUTRO Z letošnjim letom so vsakodnevno jutranjo kontaktno oddajo z izobraževalnimi in kulturnimi vsebinami Dobrojutro podaljšali na uro in pol. Ob tem velja spomniti, da so prva televizija v Sloveniji, ki so 13. novembra 1995 začeli z rednojutranjo oddajo Dobro jutro. Sprva trikrat tedensko, kasneje pa vsak dan med tednom. Poleg aktualnih informacij, poročil o dogajanju v prometu in vremenske napovedi, pripravijo tudi aktualne jutranje novice. Osrednji del oddajeje namenjen pogovoru in predstavitvam različnih zanimivih gostov: umetnikov, pesnikov, pisateljev, radijskih urednikov, šolnikov, glasbenikov, popotnikov, zdravstvenih delavcev in mnogih drugih. TEDENSKE TEMATSKE ODDAJE Veliko pozornosti so namenjali aktualnim gospodarskim in političnim temam, ki sojih skupaj z različnimi gosti pripravili v posebnih tedenskih tematskih oddajah: Župan z vami, Županova torta, Poslanska pisarna, Ministrski stol, Okrogla miza in Dober večer, gospod predsednik. Pripravili so posebne oddaje z raznovrstnimi izobraževalnimi, svetovalnimi in dokumentarnimi vsebinami ter ohranjanju slovenske kulturne dediščine skozi sliko in besedo. V programu so ohranile svoje redno programsko mesto otroške in mladinske oddaje: Miš maš, Čas za nas, Mojca in medvedek Jaka, začeli pa so tudi z novo mladinsko oddajo Nanovo. Enkrat mesečno so pripravili oddajo za tretje življenjsko obdobje Jesen življenja, za ljubitelje potovanj pa oddajo Popotniške razglednice. Veliko programskega časa so namenjali športnemu programu v redni informativni oddaji Športni torek, športnike SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME V MOZIRJU Prireditev se je dobro prijela Člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba, ki ga vodi Damjana Paulič, so v času prvega decembrskega vikenda v prostorih dvorane mozirskega športnega društva organizirali tradicionalni smučarski sejem. Na njem je več prodajalcev ponudilo različne kose nove, velika pa je bila tudi ponudba rabljene smučarske opreme. Zanimanje za prodajo oziroma različne nakupe je tako s strani prodajalcev, kakor tudi kupcev iz leta v ieto večje. Organizatorji ocenjujejo, da sejem vsako leto obišče večje število ljudi, predvsem kupcev, ki želijo kupiti kakšen kos rabljene smučarske opreme. Prodajalci no- Na sejmu je bila največja gneča med kupci rabljene smučarske Opreme (foto: Benjamin Kanjir) ve pa ugotavljajo, daje kupna moč Zgornjesavinjčanov, tudi na tem Slovencev oziroma v tem primeru področju padla. Dober obisk sejma in klube so predstavljali v oddaji Športni gost, pripravili so številne posnetke tekem in posnetke različnih športnih dogodkov. Svoje redno tedensko programsko mesto je imela glasbena oddaja Pop corn ter dve priljubljeni oddaji z narodnozabavno glasbo Naj viža in Planet polka. Veliko programskega časa so tudi letos namenili lastnim posnetkom različnih koncertov, nastopov in prireditev. Še vedno ostaja pomembna tudi izmenjava oddaj v sklopu 3. TV mreže. V letu 2007 so lahko gledalci VTV od torka do petka ob 18., 21. in 21.30 uri skozi vse leto spremljali oddaje, ki so nastajale v studiih petih televizij: Studia Signal Ljubljana, TV Primorke, TV Novo mesto, TV As in VTV Vaše televizije. OBLETNICO PROSLAVILI DELOVNO 17. rojstni dan so v ponedeljek sodelavci VTV Vaše televizije proslavili delovno, z dnevom odprtih vrat in pre-miernim predvajanjem dokumentarnega filma Energetika v Šaleški dolini, kije nastal v lastni produkciji. Tega dne sta v oddaji Dobrojutro o nedavni 15-letnici Savinjskih novic spregovorila pomočnik glavnega in odgovornega urednika Igor Solar in nekdanji urednikAleksander Videčnik. KF gre deloma pripisati tudi dobremu delovanju kluba, načrtnemu izvajanju zadanih nalog in izvedbi različnih dejavnosti. Tako v času zime kot v poletni sezoni. Na sejmu so poleg prodaje in nakupa rabljene opreme ter nakupa nove opreme s sejemskim popustom člani kluba obiskovalcem pomagali z nasveti. Poskrbljeno je bilo za servisiranje opreme in montažo vezi, možen je bil vpis v vrste članstva. Člani kluba v veliki meri skrbijo tudi za podmladek, torej najmlajše člane, ki tekom leta pridno telovadijo, pozimi pa pogumno drvijo po snežnih strminah. Benjamin Kanjir ZLATA POROKA JOŽICE IN ANTONA BLATNIK IZ KOKARIJ Igral jima je na poroki in po 50 letih Lep običaj, ko se zakonca po petdesetih letih "potrdita" še na zlati poroki, je vse bolj redek dogodek. Prav zato smo se pridružili Jožici in Antonu Blatnik iz Kokarij, ki sta si po pol stoletja skupnega življenja ponovno izkazala pozornost ter izrekla »da« do konca življenja. Jožica Forštner, Dobnikova z Dobrovelj, je zrasla v lepo in brhko mladenko, ki jo je odkril postaven mladenič Anton Blatnik, Bezočki iz Kokarij. Vzela sta se 23. novembra 1957 na enoti matičnega urada v zadružnem domu v Kokarjah. Vendar takrat poroka ni bila kar tako. Ženin Tonejo je skupaj s pričo Antonom llovškom naslednjega dne še pred petelinjim petjem mahnil peš na Dobrovlje, kjer so pri cerkvici svetega Urbana vaški mladeniči že ob 5. uri zjutraj opravili »šrango«. Koje ženin slišal nekaj levit in se olajšal za težko prislužen cvenk, sojo z nevesto in nekaj svati mahnili peš v cerkev svete Marije Nazaret, kjer je bila opravljena cerkvena poroka. Da bi bila vsa stvarcenejša, sta se hkrati ženila kar dva Bezočka fanta, starejši brat Ivan se je ženil k Mlinarjem v Žlabor. Ves čas je svate spremljal muzikant, harmonikar in vedri sosed Emil Flere. Po cerkvenem obredu so prvi del poročne- Zlatoporočenca Jožica in Anton Blatnik iz Kokarij (foto: Jože Miklavc) ga rajanja opravili pri Dobnikovih na Dobrovljah, v ponedeljek pa so zaključili svatbo pri Bezovcih v Kokarjah. »Ja, to so bili naporni, vendar lepi časi,« se spominja 73-ietni Anton Blatnik. Njegova tri leta mlajša žena Jožica pa pove, dajeta zlata poroka bolj na željo njunih štirih otrok kot zavoljo njiju. »No, zdaj je spet vse tako, kotje bilo. Da bi le bila zdrava, pravim, da bi si še nekaj let delila pr- ijaznost najinih otrok in osmih vnukov,« še doda. Jožica je vseh petdeset let gospodinjila, opravljala vsa kmečka dela, ob tem pa bila skrbna mama otrokom in babica vnukom. Poskočni mož Anton pa je bil poleg dela na kmetiji in v gozdu vrsto let furman ter strojnik gradbenega stroja. Ob vsem tem je bil še gasilski zanesenjak s prav vsemi možnimi čini in funkcijami, občinski svetnik Občine Nazarje ter prejemnik visokih priznanj in odličij na področju gasilstva ter krajevne samouprave v Kokarjah in v Nazarjah. Predvsem pa je bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč. »Zlati« poročni obredje potekal najprej v farni cerkvi svetega Kancijana na Rečici ob Savinji, poročno mašo pa je bral župnik Ferdinand Luk-nar ob spremljavi mladih cerkvenih pevcev ter solistke Mojce Bitenc. Civilni del poroke sta opravila predstavnica Upravne enote Mozirje Duška Hrovat in pooblaščenec, župan občine Nazarje Ivan Purnat. Sledila je še "gasilska" poročna slika ter kosilo na domu Bezočkih v Kokarjah. In koje kazalo, daje dogodek pri končuje tako kot pred petdesetimi leti v hišo vstopil muzikant Emil ter nasmejanega obraza raztegnil harmoniko. »To pa je bilo nekaj,« so se muzali gostje, koje hiša spet praznično oživela. Jože Miklavc POTOPISNO PREDAVANJE O KITAJSKI Pred zajtrkom ples in telovadba V Osrednji knjižnici Mozirje so na večer s potopisnim predavanjem povabili gosta iz Vipave. Štefan Rehar, popotnik in fotograf, je pripravil predavanje o Kitajski. Rehar, ki ga na potovanjih in predavanjih pogosto spremlja žena Tamara, ima za sabo številna potovanja po svetu in okoli tristo predavanj o tej temi. Kitajska je tako obširna, da jo je želel bolje poznati inje bil leta 2006 tam že tretjič. Med uro in pol trajajočim predavanjem se obiskovalci vsekakor niso dolgočasili, saj so sodelovali z vprašanji in komentarji. Nekateri med njimi so Kitajsko obiskali že sami, drugi pa to deželo poznajo samo "teoretično". Kitajska ima preko 160 mest, ki štejejo milijon ali več prebivalcev. Trenutno so vse njihove misli in načrti uprti v izvedbo olimpijskih iger leta 2008. Zlasti v Pekingu rušijo stare značilne kitajske četrti ter gradijo sodobne objekte, kar je Rehar tudi prikazal. Obenem pa skrbno vzdržujejo ali prenavljajo kulturno dediščino, ki privablja turiste. Kljub povedanemutradicionalni kitajski načinživ-Ijenja na ulicah še ostaja. Tam vam naredijo frizuro, vam postrežejo s testeninami ali sešijejo obleko. Na ulicah in trgih ljudje že navsezgodaj, »Kitajska obiskovalcu ponuja številne kulturne znamenitosti in povsem drugačen način življenja,« pravi Štefan Rehar (foto: Marija Lebar) še pred zajtrkom, tudi množično telovadijo, plešejo ali vadijo kung fu in tai chi. Reharja kotfotografa je motilo, da tudi vsonč-nem dnevu ni mogoče narediti jasne fotografije, saj je zrak izredno onesnažen, močan smog v mestih, zlasti Pekingu, pa stalno prisoten. Tu in tam ga malo spere močnejše deževje in v takih okoliščinah so nastale lepe slike kitajskega zidu. Onesnažen pa ni le zrak, pač pa tudi reke, zlasti znamenita Rumena reka, v katero se iztekajo vse industrijske in ostale odplake. S to vodo potem namakajo polja, na katerih raste gensko predelan riž ter ostali pridelki. Vsekakor je Kitajska vredna ogleda, je menil popotnik. »Če pa si želite miru, zasebnosti ali samote, tega na Kitajskem zagotovo ne boste našli,«je zaključil Rehar. Marija Lebar — \ «SIE&RINEK Prihodnji danje učenec prejšnjega dne. ^_______________________Publilij Sirijski ^ KUD UTRIP REČICA OB SAVINJI »Kultura zrcalo človeka« Kulturno umetniško društvo Utrip z Rečice ob Savinji je v počastitev rojstnega dne našega največjega pesnika Franceta Prešerna pripravilo koncert dua Pan'Arpa. Prvo decembrsko nedeljo so tako obiskovalci v rečiški osnovni šoli lahko prisluhnili sestri in bratu, Ani ter Luku Železniku, ki sta ob harfi in flavti pripravila prijetno urico ob skladbah avtorjev različnih stilskih obdobij. Duo Pan’Arpa je izvedel koncert ob počastitvi rojstva našega največjega pesnika (foto: Marija Šukalo) Slavnostni govornik Anton Venek, predsednik mozirske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, je razmišljal o slovenski kulturi, njenih temeljih in pogledih na njo. Prepričan je, da naše narodnostne identitete nismo oblikovali s politično in vojaško močjo, temveč s kulturno ustvarjalnostjo ter ohranjanjem jezikovnega izročila. Osrednje osebnosti slovenske zgodovine niso bili kralji, temveč učenjaki, učitelji, duhovniki, pisatelji, skladatelji in pesniki. Med slednje vsekakor sodi tudi naš največji pesnik France Prešeren, velik narodnjak, kije trdno ostajal na domačih tleh, iz njih pa je rasla njegova pesem. Taje postala merilo slovenske literarne ustvarjalnosti. »Prešeren in njegovi sodobniki so natanko vedeli, da se jezik ne sme odreči nobeni funkciji in mora delovati na vseh socialnih in stilnih ravneh, če hoče preživeti. To nam je končno uspelo, saj je v evropski skupnosti enakovreden z vsemi drugimijeziki,«je med drugim povedal Anton Venek in poudaril, da se do lastnega jezika obnašamo zelo neodgovorno, pogosto namtujezveni bolje kot domače. »Kulturno izročilo naših prednikovje modrost, ki jo rod zapusti rodu. Ta dediščina je Slovence bodrila in ohranila. Kultura je namreč zrcalo človeka, to so odnosi na ravni človek do sočloveka.« Glasbena izvajalca sta občinstvu predstavila sin in mama, Nejc in Zdenka Presečnik. Dvajsetletna Ana sodi med najbolj obetavne harfistke, saj je na mednarodnem tekmovanju Ithaka v Ljubljani ter na prvem mednarodnem tekmovanju harfistov v Velenju osvojila zlato plaketo. Njen štiri leta starejši brat pa že tri leta študira flavto na univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnostna Dunaju. Sodeloval je na številnih koncertih. Obetavna mlada glasbenika izhajata iz celjske glasbene družine in sta že od malih nog v stiku zglasbo. Skupaj sta javno zaigrala lansko leto maja na Aninem koncertu ob koncu njenega srednješolskega izobraževanja. Marija Šukalo KNJIŽNICA MOZIRJE Mladostniki prisluhnili tudi o temnih plateh odraščanja Splošne slovenske knjižnice, njihovi zaposleni in seveda uporabniki 20. novembra praznujejo svoj dan - dan slovenskih splošnih knjižnic. Tema letošnjega praznovanja je bila Pravica do branja - najstniki in splošne knjižnice. Osrednja knjiž- nica Mozirje je ob tej priložnosti pripravila literarni večer s pisateljem Francijem Rogačem in na pogovor z njim povabila osmošolce in deve-tošolce osnovne šole Mozirje. Franci Rogač je mlad pisatelj, po poklicu socialni delavec, ki je mla- Franci Rogač je mladim odkrito spregovoril o težavah na poti njegovega odraščanja (foto: Tatiana Golob) dostna leta preživel uporniško, zanemarjal izobrazbo in bil nekaj časa celo brezdomec. Koje po težkih letih životarjenja končno sprejel odločitev, da svoje življenje spremeni, je to naredil res korenito. V zelo kratkem času je z uspehom končal srednjo šolo ter se vpisal na fakulteto za socialno delo, kjer je v dveh letih diplomiral. Sedaj mladostnikom z učnimi in osebnimi težavami pomaga pri preživljanju težavnega življenjskega obdobja. Poleg več pravljic je napisal tudi avtobiografsko delo Ključ brezdomca, v katerem odkritosrčno spregovori o najbolj temnih plateh svojih mladostnih let. Ker seje Knjižnica Mozirje ob praznovanju svojega dneva odločila, da predlagano temo razširi še na področje pravice do branja, mladosti in sreče, je bil Rogač še toliko primernejši sogovornik najstnikom, ki so se večera udeležili. Mladim je odkrito spregovoril o težavah, ki so ga spremljale pri njegovem odraščanju in jih z nasveti iz prve roke poskušal okrepiti na njihovi poti. Vsi mladostniki so ob koncu večera prejeli še manjše presenečenje v obliki majčk in beležk s sloganom letošnjega praznovanja. Tatiana Golob S knjižnicami, ki delujejo kot lokalne enote Osrednje knjižnice Mozirje, se spoznavajo že predšolski otroci. Tako so tudi ob dnevu knjižnic mozirsko knjižnico obiskali otroci iz Vrtca Mozirje, ki so se s knjižničarji pogovarjali o knjigah in pravilnem ravnanju z njimi, za lep zaključek srečanja pa so prisluhnili zanimivi pravljici. Namen praznovanja dneva splošnih knjižnic je povečati prepoznavnost knjižnic ter opozoriti na njihov pomen pri širjenju bralne kulture, pri pridobivanju znanja, izmenjavi informacij in kulturnih dobrin. Ker bolj kot so splošne knjižnice razvite in tesno povezane z lokalnim okoljem, več lahko nudijo, krajani pa bolje uporabljajo. Piše: Aleksander Videčnik Odprava fevdalizma je bil neke vrste temeljni dogodek vzgodovini. Žal pa je nastala nova velika kriza kije najbolj prizadela kmete, obrtnike in delavce. Najhujša revščina je nastala na Angleškem, tako pišejo zgodovinarji. Vtedanjih razmerah so ljudje iskali izhod iz krize vzadružništvu in socialističnih gibanjih. Seveda so bile na Slovenskem podobne okoliščine, ki so povzročale prave pretrese v tedanji družbi. Po marčni revoluciji v Avstriji so se stvari začele premikati tudi v narodnostnem pogledu, zato so mnogi imenovalito revolucijo "pomlad narodov". Na slovenskem je bilo tedaj skoraj 90 odstotkov kmečkega prebivalslva, kar je pomenilo velike premike po uvedbi kmečke odveze v petdesetih letih 19. stoletja. Slovenski podložnikje bil neuk in je moral zaupati oblasti, kije zzakonom zadolžila za odplačilo nakupa posestev, ki sojih kmetje obdelovali za fevdalce, tako je odpadel del na fevdalce, del na državo in del na kmeta. Država ni dosledno nadzorovala poteka kmečke odveze. Kmet ni imel denarja, saj je še včeraj bil podložnik brez pravic, država je sicer primaknila svojo tretjino, toda ni ugotavljala pravilnosti cenilnih zapisnikov za posestva, ki so jih vodili fevdalci, seveda v svojo korist. Če gledamo tedanje cenilne zapisnike, ki jih je kmet podpisal kar s križcem (nepismenost), je bilo jasno, da so bile cenitve pisane na kožo fevdalcem. Vsekakor je bil kmet na najslabšem. Zato so kmetje morali iskati posojila pri raznih goljufih, torej ni čudno, če uradne avstrijske statistike navajajo, daje v avstrijskem cesarstvu v kratkem času šlo na boben kar 120.000 kmetij. REVŠČINA IN STISKE NAŠIH LJUDI Na slovenskih območjih je bilo obupno, posledice pa katastrofalne. O tem je izčrpno poročal Janez Evangelist Krek vsvojih Črnih bukvah. Slovenci smo tedaj imeli le malo šolanih ljudi, ki bi narodu pomagali iz težav. Pa vendar, kmalu so nekateri izmed narodnih mož pričeli razmišljati, kako pomagati ljudstvu iz zagate. Kmetje so prodajali kmetije pod ceno in v tujih deželah iskali preživetje, mnogo ljudi je porabilo izkupiček od prodaje za stroške prevoza v Ameriko in drugam. Tudi iz naše doline seje mnogo ljudi podalo v negotovo in neznano usodo izseljenca. (uJ Ob 170-Iefnici rojsJua ülihaela Vošnjaka DELOVANJE DR. JOSIPA VOŠNJAKA Vtakih časih je dr. Josip Vošnjak opozarjal na zadružne denarne ustanove, ki bi delale po vzoru čeških hranilnic (založne). Koje bil Vošnjak v Šmarju pri Jelšah zdravnik, je prvi sestavil pravila za hranilnice kot zadružne denarne zavode. Seveda so bila njegova pravila v strokovnem pogledu pomanjkljiva, saj ni bil gospodarstvenik, pač pa zdravnik. Vendar je le sprožil zanimanje med izobraženci. Spet pa so bile tu razlike, kajti velika večina narodnjakov je smatrala, da Slovenci nimajo denarja za varčevanje. Vošnjak je v časopisu Slovenski narod z vrsto člankov opisal češki način varčevanja, ki si ga je temeljito ogledal in ga preučil. Stvari so se hitro spremenile, ko se je brat dr. Josipa Vošnjaka, Mihael, upokojil in naselil v Celju. Nekaj več o Vošnjakih. Oče obeh bratov je bil usnjarvŠoštanju. Sicer se Vošnjaki vtem predelu Slovenije omenjajo že v listinah fevdalne gosposke leta 1542, tedaj so bili v okolici Šoštanja kar trije kmeti s tem imenom. Nekateri raziskovalci menijo, da so bili Vošnjaki ubežniki iz Bosne, ki so v 15. stoletju pribežali v naše kraje in tako tolmačijo izvor imena v besedi Bošnjak. Zgodovinsko dejstvo je, da je tiste čase pred nasiljem Turkov k nam pribežalo veliko ljudi iz Bosne. MIHAEL VOŠNJAK Rodil seje v Šoštanju 18.9.1837. Gimnazijo je zaključil v Celju, nato je študiral v Gradcu in na Dunaju ter postal železniški inženir. Ob rednem študiju je poslušal še predavanja iz prava in narodnega gospodarstva. Zaposlil seje pri Direkciji južne železnice v Gradcu. Služboval je v različnih krajih tedanje Avstro-Ogrske. Omeniti velja, da je bil tudi postajenačelnik v Zagrebu in si tam nakopal jezo tedanjega ogrskega bana Raucha, ker je leta 1871 dovolil uporabo dvorne čakalnice za sprejem hrvaškega narodnjaka, nadškofa Strossmayerja, ki se je vračal s koncilija v Rimu. Moral je v Trst, tam je zbolel in se leta 1879 upokojil. Naselil seje v Celju in takoj prijel za narodno delo. Že od začetka je nagovarjal sonarodnjake za zadružno denarništvo in zadruge nasploh. Postolje priljubljen in bil leta 1884 izvoljen v deželni zbor Štajerske ter državni zbor Avstrije. Tedaj je zahteval dvojezičnost na celjskem sodišču, karje pomenilo veliki boj s celjskimi Nemci. Vendarje uspel. Potem seje zavzel za slovenske spored-nice na celjski gimnaziji. Vsa nemška javnost je bila tedaj na nogah in kar dve avstrijski vladi sta morali zaradi tega spora odstopiti. Državni zborje šelejulija 1895 izglasoval soglasje za slovenske spored-nice na gimnaziji. Zaradi njegovega dela na zadružništvu je postalo Celje središče gospodarskega osamosvajanja Slovencev. Mihael Vošn-jakje po vzoru Schulze-Delitscha pripravil pravila za kreditne zadruge (hranilnice in posojilnice). Pravila so bila nekoliko prirejena za tedanje slovenske razmere - ljudje so rekli tem hranilnicam preprosto "Voš-njakovke". Kmalu seje pokazala potreba po združevanju hranilnic zaradi enotnosti poslovanja in možnosti revizije. Ustanovil je prvo zvezo hranilnic na celotnem slovanskem Jugu, imenoval jo je Zveza slovenskih posojilnic v Celju. Kmalu je ustanovil še Zvezno tiskarno in začel izdajati strokovno revijo Zadruga. Da v Celju stoji Narodni dom, je zasluga Mihaela Vošnjaka. Zgradil je tudi zadružno palačo, v kateri je potem bil sedež vseh dejavnosti zveze. KAJ PA V NAŠI DOLINI? V naši dolini je sodeloval pri ustanovitvi Zgornje-savinjske posojilnice v Mozirju (1873), to je bila po posojilnici pri sv. Jakobu v Rožu (1873) druga na slovenskem govornem območju. Šoštan-jska posojilnica je bila tretja po vrsti (1874). Večina posojilnic oziroma hranilnicje bila registrirana kot zadruga z neomejeno zavezo. Članice celjske zadružne zveze so bile tudi nekatere hrvaške kreditne zadruge. RADMIRJE, GORNJI GRAD, SOLČAVA Veseli «is otroškega pričakovanja Sveti Miklavž je gotovo eden najbolj priljubljenih svetnikov, v dobršnem delu katoliške Evrope mu med zimskimi svetniki po priljubljenosti ni enakega. Zlepa se ni okrog kakšnega svetnika spletlo toliko legend kot prav okoli sv. Miklavža osebe, ki bolj kot katera druga simbolizira prijazno darežljivost, ki je v Evropi in tudi pri nas dosegla vrh v Miklavževem obdarovanju otrok. V zadnjih letih je miklavževanje postalo skoraj narodni praznik, še posebej zanimiv za trgovce. Vendar je to že druga zgodba, zato ostanimo pri dobrotniku, kije že pretekli vikend začel svoj obhod skupaj z obveznimi spremljevalci, črnimi parklji. Miklavževa dobrota je v res- ti Gornjem Gradu so občinsko srečanje z Miklavžem pripravili v tamkajšnji katedrali, kamor se je pripeljal z lepo okrašenim vozom \^U VOpHONE Europhone Mozirje, Ob Trnavi 1, 3331 Mozirje GSM: 031 387 180 tel.: 03 839 08 20 fax: 03 839 08 21 e-mail: mozirje@europhone.si NOKIA 2310 14,99 € ll NOKIA 6060 19,90 € NOKIA 5B10 19,90 € H NOKIA 7390 149,00 € • Prodaja mobitelov iz akcijske in redne prodaje • Dodatna oprema • Sklepanje naročniških razmerij • Servis in odkup rabljenih mobitelov V Radmirju se je Miklavž še posebej potrudil in dobrote za vse otroke iz ijubenske občine skril v lične nahrbtnike niči težko izmerljiva, vendar bi bila brez raznih dobrotnikov njegova košara hitro prazna in marsikateri otrok prikrajšan za darilo. Zahvala torej Miklavžu, občinam in raznim društvom ter organizacijam, ki skrbijo, daje veselo pričakovanje otrok vsako leto izpolnjeno. Tekst in fotografije: Savinjčan V Solčavi so že dan pred prihodom svetega moža organizirali Miklavžev oratorij in izvedli delavnico, na kateri so izdelovali adventne venčke 9. decembra bo praznoval rojstni dan Franci Vodušek Želimo ti veliko zdravja, sreče in naj se ti uresničijo vse skrite želje. Vsi tvoji ilina duše in telesa. iUV-c telefon/Pjffine: ;-)-38p Prenpcišca-sJj^ storitvami (savfla^piasaza, bazeng.) B^im^iSauMnnassage, baths...) S predložitvijo tega kupona, vam ob nakupu darilnih bonov do 31.12.2007 priznamo 5% popust za nakup do € 200,00jtnjj)%jiop^ 15-LETNICA NOVIH SAVINJSKIH NOVIC Praznik, kot ga nazorska športna dvorana še ni doživela V četrtek, 29. novembra, je v športni dvorani v Nazarjah potekal veliki dobrodelni koncert ob petnajsti obletnici izhajanja novih Savinjskih novic. Zanimivi govorniki in nastopajoči, odlična organizacija prireditve in znaten znesek sredstev za zgornjesav-injsko društvo Sožitje so bili vzrok za navdušenje obiskovalcev. Ti so se vabilu odzvali v rekordnem številu, saj jih je bilo menda kar okoli tisoč. Vdvorano so namestiii številne dodatne sedeže, ob odru pa sta bila postavljena dva velika zaslona, kjer so gledalci lahko spremljali dogajanje v živo, spremljati pa je bilo moč tudi videoprojekcije nagovorov nekaterih vidnih predstavnikov družbenega življenja, publicistov in sodelavcev Savinjskih novic. Ti so bili enotni v svoji ugotovitvi, Coronke so očarale občinstvo in Francija Solčavskega so drugačni. Še se znajo iskreno veseliti malih stvari, še znajo pozdraviti in seje na njihovih licih prijazen nasmeh, česar »normalni« dostikrat ne premoremo več. Nenazadnje pa je večer namenjen tudi vsem zvestim ali občasnim bralcem Savinjskih novic, saj bi brez njih ne bilo niti časopisa. Dobrim željam so se pridružili še nekateri govorniki, med njimi nazorski župan Ivan Purnat. Vmes so nastopali glasbeni gostje, ki so seta večer razdajali še s posebno energijo. Nato je obiskovalce nagovoril Franci Kotnik, direktor, glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic. »Upam, da bo ta čudoviti dogodek vsem nam ostal še dolgo v lepem spominu. Zato dovolite, da se zahvalim vsem, ki so k temu prispevali. Toje na prvem mestu moja družina, moja tri dekleta Helena, Nastasja in Rebeka. Zahvaljujem se vsem sorodnikom in prijateljem, ki mi niso zaprli vrat, ko sem na začetku svoje podjetniške poti potrkal pri njih in prosil za pomoč. Zahvaljujem se vsem sodelavcem, saj je ustvarjanje časopisa timsko delo. Z ubranimi zvoki so napolnili ušesa obiskovalcem tudi mladi harmonikarji Primoža Zvira Iztok Benetek (levo) se je v imenu društva Sožitje zahvalil Franciju Kotniku za organizacijo dobrodelnega koncerta Ansambel Igor in zlati zvoki je publiko mimogrede popeljal po Evropi s skladbo Halo, Evropa! da lokalno glasilo pomembno prispeva k obveščenosti prebivalstva, povedali so nekaj o svojih stikih z Novicami v preteklosti in dodali še kakšno sugestijo za bodoče delo. Nekaj gostov paje pred kamere karvživo povabil Franci Podbrež-nik, kije skupaj z Ireno Vrčkovnik duhovito povezoval posamezne točke koncerta. Tako je v razgovor pritegnil tudi Edija Mavriča -Savinjčana, dolgoletnega sodelavca Savinjskih novic. Mavrič je dejal, da ima ta večer več namenov in praznovanje petnajstletnega jubileja je gotovo eden od njih. Še posebej pa je večer namenjen tistim, ki jim večkrat pravimo »drugačni«. In res Zmaji so obudili spomine z venčkom zimzelenih melodij Franci Pobrežnik in Irena Vrčkovnik sta popeljala publiko skozi 15 let delovanja Savinjskih novic Zahvala velja tudi vsem poslovnim partnerjem in vsem obiskovalcem, ki ste dokazali, daje solidarnost in humanost pri nas še vrednota. Hvaležni in srečni smo lahko za naše zdravje, tistim, ki jih je narava prikrajšala, pa je namenjen izkupiček nocojšnjega večera,« je vidno zadovoljen povedal vo tudi Savinjskim novicam, je zaključil. Dogajanje seje stopnjevalo, sledila je posebej za to priložnost zložena čestitka objubileju, ki jo je zapela Irena Vrčkovnik. Kot se ob rojstnih dnevih spodobi, je sledila še torta - seveda v obliki Savinjskih novic, ki stajo razrezala Helena in Franci Kotnik. Še pred tem pa je Franci Kotnik obljubil, da se bo čez pet let na praznovanju dvajsete obletnice novih Savinjskih novic tudi sam povzpel med Zadovoljno občinstvo se bo čez pet let gotovo vrnilo Čestitko ob jubileju je Franciju Kotniku zapela Irena Vrčkovnik s Happy bandom Franci Kotnik. Na odru se mu je pridružil predsednik društva Sožitje, kateremu so namenjena sredstva dobrodelnega koncerta, Iztok Benetek, ki seje zahvalil za lepo gesto. Zahvala, da so prebivalci dobro seznanjeni z delovanjem društva, gre prav goto- nastopajoče na odru in zaigral na bobne, kar je poželo odobravanje in bučen aplavz. Da bo temu res tako, je poskrbela Helena Kotnik, ki je svojemu možu predala darilo. Dobil je deset ur inštrukcij igranja na bobne. Marija Lebar ANSAMBEL GOLTE Finalisti Naj viže 2007 > 1 Ansambel Golte je zabaval občinstvo tudi na dobrodelnem koncertu Savinjskih novic (foto: Ciril M. Sem) Radio Slovenija že nekaj let zapored organizira izbor najlepše viže leta. Prvič je letos med finalisti tega izbora tudi ansambel iz naše doline -Golte. Marca je namreč ansambel Goite zmagal s skladbo Če je ljubezen greh in se tako uvrstil v finalno oddajo, ki bo v soboto, 8. decembra, ob 20. uri v festivalni dvorani na Bledu. Prenos bo potekal preko Radia Slovenija, po končanem nastopu vseh finalistov pa bo potekalo telefonsko glasovanje. Zgornjesav-injčani, ansambel Golte se priporoča za vaše glasove! Helena Kotnik - AAE OBČINA MOZIRJE Šmihelska cesta 2,3330 MOZIRJE I Naložba v vašo prihodnost B OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski sklad za regionalni razvoj TRŠKO JEDRO MOZIRJE Obnova trškega jedra v Moziiju je projekt, ki ima za namen predvsem povezati dva turistična objekta, ki se javno tržita, in sicer Mozirski gaj ter stalno zbirko Moziije in Moziijani. Za ta namen bo urejena lokalna cesta številka 267140 s pripadajočo prometno infrastrukturo. V sklopu projekta pa bo istočasno urejena tudi okoljska infrastruktura, pri čemer bo izgrajen sistem za odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda (sekundarno omrežje). www.avtosola-rclax.si Avtošola RELAX Mozirje, Savinjska cesta 29 Vpisi vsak dan na avtošoli RELAX, na telefon 041-698-252 ali na dan tečaja! RELAX-ov kredit do 24 mesecev! Vse I uredite na avtošoli RELAX v Mozirju. I POUČUJEMO MLADOSTNIKE STAROSTI 16.5 LET ZA VOŽNJO I S SPREMLJEVALCEM Tečaj CPP17.12. ob 17.00 \ tel: 03/837-08-90 Trgovin« « »konta radnik ponujata Stilski izziv Izzivamo vse tiste ženske h moške, ki bi bill radi lepši privlačnejši ki bi radi Ulf všeč sebi ki draghi. V trgovini z modno konfekcijo Kar=h bodo poskrbeli da boste dobili celovit nov izgled (pričeska ličenje, čevlji h obleka), primeren vaši postavi h starosti v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi draghi. Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite svojo fotografijo h kratek opis ter vse skupaj pošljite na naslov: Savhjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. PRIJAVNICA Spodaj podpisan/a si želim novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine KarHn in Savinjskih novic. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij. IME IN PRIIMEK:_____________________________ NASLOV: POŠTA IN KRAJ: DATUM ROJSTVA: PODPIS: TEL.: Z načrtovanim posegom v prometno in okoljsko infrastrukturo želimo doseči naslednje cilje: • ureditev lokalne ceste s pripadajočo prometno infrastrukturo • omogočiti višjo zaposlenost v turistični dejavnosti v občini in s tem okrepiti regionalni razvoj, • omogočiti razvoj turistične, kulturne in gostinske ponudbe v mestnem središču ter s tem povečati zaposlenost • trajnostni razvoj Vpliv prenove se kaže v: 1. zmanjšanju motoriziranega prometa skozi mestno jedro, 2. obno vij ena prometna infrastruktura omogoča bolj šo dostopnost in obenem povečuje obisk starega trškega jedra, 3. izboljšanju pogojev dela in razvoju obrti in podjetništva v mestnemjedru, 4. urejenosti središča mesta Moziije, 5. investicija bo pripomogla k boljši kakovosti življenja ljudi v trgu in okolici, kar bo pozitivno vplivalo tudi na ohranjanje in razvoj kraja, 6. omogočeno bo 26 novih priključkov na fekalno in meteorno kanalizacijo objektom v trškem jedru, 7.26 obstoječim priključkom bo izboljšana kvaliteta vode v obravnavanem območju zaradi zamenjave azbestnih cevi. Terminski plan: Projekt se je začel spomladi leta 2007 in bo v predvidenem obsegu zaključen jeseni leta 2008. Finančna konstrukcija projekta: Sredstva za financiranje projekta so zagotovljena v letu 2007 in 2008. 85% upravičenih stroškov zagotavlja Republika Slovenija skupaj z Evropskim skladom za regionalni razvoj. ŽUPAN OBČINE MOZIRJE Ivan SUHOVERŠN1K Priloga: barvna fotografija celotne postave SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO (SPV) V CESTNEM PROMETU OBČINE GORNJI GRAD Varno v zimo Brezplačni preventivni pregled žarometov in zimske opreme avtomobilov naj bi prispeval k izboljšanju prometne varnosti 15. november je datum, od katerega morajo imeti vsa vozila obvezno zimsko opremo. To pomeni tudi štiri zimske pnevmatike s tri milimetre globokimi žlebovi oziroma letne gume, pri čemer morajo biti v vozilu obvezno shranjene še snežne verige. V skupni preventivni akciji policije in članov gornjegrajskega SPV je bilo ugotovljeno, da vozniki zzimskimi pnevmatikami nimajo pretiranih težav. Slabše je s pravilno nastavitvijo žarometov, kar ravno tako vpliva na varnostne razmere na naših cestah. Sredina novembra je čas, koje treba v večjem delu Evrope letne gume zamenjati zzimskimi. Preveč voznikov pri tem misli, daje za kaj takega treba počakati na prvi sneg in temperature pod ničlo, kar je prevečkrat usodno. Vremeje nepredvidljivo in kaj hitro se lahko zgodi, da vozilo nemočno obtiči v snegu, karje v primerjavi s prometno nesrečo še blaga neprijetnost. Pravilniko napravah in opremije po besedah člana SPV Gornji Grad Ivana Ropa nadvse jasen. Vozila z največjo dovoljeno maso do 3500 kilogramov morajo imeti pnevmatike na vseh kolesih enake, kar pomeni, vse štiri zimske gume ali vse štiri letne z ustreznimi snežnimi verigami. »Globina kanalov na pnevmatikah mora biti najmanj tri milimetre. Ob tem je potrebno vedeti, da so zimske gume manj trde od letnih, oziroma pri nizkih temperaturah zadržujejo primerno količino mehkobe, da oprijemljivosts pov- ršino ne bi bila vprašljiva. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da veliko voznikov v času sezonske menjave pnevmatikzimske namesti izključno na pogonska kolesa. Pri tem dobimo avtomobil z dvema koncema, ki se v zimskih razmerah obnašata različno,« razlaga Rop. Dejslvo, daje vozilo pravilno opremljeno za zimske razmere, še ne pomeni, da na cesti ni potrebna velika mera previdnosti. Zaledeneli odseki cestišč lahko predstavljajo usodne pasti, zato mora biti vožnja vsak trenutek prilagojena najslabšim možnim razmeram na cesti. Prav tako je potrebno upoštevati varnostno razdaljo in se izogibati sunkovitemu speljevanju in zaviranju. »Vozniki bi se morali zavedati, da z nepopolno opremo ne ogrožajo le sebe in sopotnikov, pač pa tudi druge udeležence v prometu,« dodaja Rop. Savinjčan POLICIJA OPOZARJA LASTNIKE GOSTINSKIH LOKALOV, NAJ NE TOČIJO ALKOHOLNIH PIJAČ TISTIM, KI SO ŽE POD VPLIVOM ALKOHOLA Alkohol in volan sta smrtna sovražnika V lanskem decembru se je na slovenskih cestah zgodilo 2.618 prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje 29 ljudi, 94 je bilo hudo in kar 1.278 lažje telesno poškodovanih. Zlasti je izstopal problem vožnje pod vplivom alkohola, saj je delež alkoholiziranih povzročiteljev znašal 14,70 odstotkov, karje bistveno nad celoletnim povprečjem. [CE’iK-lÖtl \f' 1: ff] ! Na zgornjesavinjskih cestah se je v enajstih mesecih letošnjega leta zgodilo 78 prometnih nesreč, od tega dve s smrtnim izidom in 36 s telesnimi poškodbami (foto: EMS) Za Zgornjo Savinjsko dolino je znano, da precej voznikov vozi pod vplivom alkohola. V 78 nesrečah je bilo kar 17 povzročiteljev vinjenih, karje izraženo v procentih največ med vsemi policijskimi postajami na območju Policijske uprave Celje. Nesporno je, da se delež alkoholiziranih voznikov decembra pravilo- ma poveča, zato se je policija s poostrenim nadzorom nad psihofizičnim stanjem voznikov in tudi nad vožnjo pod vplivom drog pridružila ministrstvu za zdravje pri izvajanju načrta za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu. Pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje, zadolžen za prometno varnost, Matjaž Sem opozarja, da v nadzorih sodelujejo vsi razpoložljivi policisti z vso tehniko, težišče njihove pozornosti pa je predvsem na cestah in odsekih, ki izstopajo po problematiki alkohola. Črno statistiko polnijo predvsem domači vozniki, ki povzročajo nesreče na cestah ter odsekih, za katere očitno zmotno mislijo, dajih dobro poznajo. Policisti del nadzora namenjajo tudi poudarjeni vidnosti, del je namenjen aktivnemu preprečevanju vožnje alkoholiziranih voznikov. »Nadzore izvajamo tudi v neposredni bližini najbolj problematičnih gostinskih lokalov. S tem želimo že na začetku preprečiti vožnje pod vplivom alkohola in zagotoviti varnost drugim udeležencem v cestnem prometu. Ko bomo naleteli na opite voznike, bomo preverili, kje je do opitosti prišlo ter ukrepali zoper strežno osebje tega gostinskega lokala. Vse te aktivnosti kombiniramo z nadzorom hitrosti, saj je znano, da sta hitrost in agresivna vožnja najpogostejša spremljevalca alkohola,« poudarja Matjaž Sem ter pri tem dodaja, da bodo do konca decembra še bolj kot sicer nadzorovali mladoletnike in točenje alkohola osebam, ki še niso dopolnili 18 let. Savinjčan POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLPI Savin/ski val www.radioiAldi.si 106,2 Mhz NOVA FREKVENCA - STARI PRIJATELJI j V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz | VSAK KORAK ŠTEJE Nordijska hoja je navdušila tudi Slovence IGOR ROSINA inštruktor nordijske hoje V Sloveniji vse več zdravstvenih ustanov uporablja nordijsko hojo kot del rehabilitacije pri raznih zdravstvenih težavah. Prvo uradno predstavitev te hoje pri nas, na katero so bili povabljeni številni predstavniki športne in medicinske stroke, je leta 2003 izvedel Andrej Švent s podjetjem IntAct kot slovenskim partnerjem INWA(ln-ternational Nordic Walking Association, slovensko Mednarodno združenje za nordijsko hojo). Od takrat pa vse do danesje nordijska hoja doživela velik razmah, v posameznih okoljih jo uporabljajo tudi pri rehabilitaciji. V Bolnišnici Topolšica jo uporabljajo pri rehabilitaciji srčno-žilnih bolnikov, podobno na Ortopedski kliniki; Zdravilišče Šmarješke toplice se ponaša s prvim parkom označenih poti za nordijsko hojo vSIoveniji inje uveljavljena šport-no-rekreativna aktivnost gostov zdravilišča. Podobno je z zdravilišči Radenci, Moravske toplice in verjetno še kje. KDO LAHKO VODI TEČAJE NORDIJSKE HOJE? V Slovenijije približno 300vodnikov nordijske hoje s potrjenimi mednarodnimi licencami, deset inštruktorjev in dva mednarodna inštruktorja. Vse, ki se zanimajo za nordijsko hojo, lahko naučijo pravilne uporabe palic, ki so osnovni pripomoček. Na žalost je mnogo ljudi v Sloveniji v tem videlo predvsem dober zaslužek, tako da skušajo sami, mimo INWE izvajati nekakšne tečaje, ki na žalost ljudem z zdravstvenimi težavami bolj škodijo kot pomagajo. Mnenje »kakršnakoli IZVAJANJE PREDSTAVITEV IN TEČAJEV NORDIJSKE HOJE Smučarsko društvo BELI ZAJEC Bojan: 041/ 865 598, Igor: 041/741-109 palica, tudi če je odrezana z leskovega grma, je dobra, da le imaš nekaj v roki«, je zmotno. Celo nevarno je za ljudi z zdravstvenimi težavami, saj lahko ob nepravilni uporabi palic pride do hudih poškodb. Pred desetimi leti je prvo podjetje Exsei na Finskem prisluhnilo ideji o nordijski hoji in razvilo posebno palico prav vta namen. Njihovi ideji je sledilo nekaj svetovno priznanih podjetij, kot so Leki, Italbastoni in Swix. Seveda pa se pojavlja vedno več proizvajalcev, ki v izdelavi palic vidijo predvsem dober zaslužek. Res, da so te palice zelo poceni, vendarje razlika v ceni med kvalitetnimi palicami omenjenih izdelovalcev ter palicami, kijih lahko kupite v skoraj vsakem »supermarketu«, zelo mala, poškodbe, kijih lahko dobite z uporabo nekvalitetnih palic, pa zelo neprijetne. Zato INWA vodniki svetujejo, da odštejete tistih nekaj evrov več, se zglasite pri njih, da vas naučijo pravilne uporabe palic in začnete bolj aktivno in zdravo živeti. Naslednjič: Kakšna je dobra palica za nordijsko hojo in kje jo kupiti? NAGRADNO VPRAŠANJE §3® Nordijska hoja bo imela pozitivne učinke na telo, če se bomo z njo ukvarjali: petkrat na teden po 20 minut, dvakrat na teden po 70 minut ali trikrat na teden po 45 minut, je pravilen odgovor na nagradno Vprašanje, ki smo vam ga zastavili V 47. številki Savinjskih novic. Srečna izžrebanka Suzana Zupanc iz Radmirja naj se oglasi v uredništvo do 28. decembra 2007 po lepo nagrado. Tokratno nagradno vprašanje se glasi: Kdo lahko izvaja tečaje nordijske hoje? Na dopisnicah nam pošljite pravilen odgovor do 24. decembra na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Morda boste prav vi prejeli eno izmed lepih nagrad, ki jih podarja Smučarsko društvo Beli zajec. Izžrebali bomo še tečaj smučanja in nordijske palice. Smučarsko društvo Beli zajec VARNOST V CESTNEM PROMETU Alkohol za volanom December. Časzaključevanja leta in mesec zabav. Posledično s tem tudi veliko dobre hrane in dobre kapljice. Potem pa po možnosti za volan našega vozila, z besedami: »Pa saj sem čisto trezen!«, »Žena, ne gnjavi,jaz vozim!«, »Pa saj nisem nič pili«, »Teh par kilometrov do doma bom pa že zmogel.«, »Ti boš mene komandiral/ a...« Znane besede. Zato ni čudno, da policija napoveduje poostren nadzor in svetuje, da pokličite 113, če vidite voznika, ki hoče pijan za volan. Število smrtnih žrtev je bilo lani v decembru nenormalno visoko. V večini primerovzznanim vzrokom-alkohol. Torej vozniki, pamet v roke, domov naj vas pelje trezen prijatelj ali pa taksi. Roko na srce, taksi službe so v dolini redke kot istrski tartufi. Ampak če imamo vžepu telefonsko številko, nas pridejo iskat tudi iz kakšnega bližnjega mesta. Resje malo dražje, ampak če pomislimo na posledice... Seveda ne smemo pozabiti, da se alkohol razgrajuje zelo počasi. To pomeni, da v praksi naslednji dan nismo ravno primerni za vožnjo vozila. Razgradnja je počasna in če od osme ure zvečer pa tja do enih ponoči vsako uro popijemo eno pivo in zvrnemo enega kratkega, imamo ob enih ponoči v krvi 1,55 promila alkohola. Razgradnja poteka zelo počasi, torej če smo se po pameti odpeljali domov s taksijem, smo naslednji dan še vedno "vinjeni". Mrzel tuš zjutraj, zajtrk, dve skodelici kave, pa smo kot novi. Vendar če okoli desete ure zjutraj naletimo na policijsko kontrolo, ki nam ponudi "frulico", potem lahko ugotovimo, da imamo še vedno 0,65 promila alkohola. V takšnem "nedolžnem" primeru se torej lahko kaj hitro zgodi, da ostanemo brez vozniškega dovoljenja, da plačamo visoko kazen ali da nam zavarovalnica ne izplača kasko zavarovanja. Vse to je še najmanj, kar se lahko zgodi, kaj šele, če pride do prometne nesreče s hujšim izidom. Vse to je lahko vreči na papir. Vendar je vredno razmisleka, ne pa da si zjutraj rečemo, kako smo bili nespametni, da smo sami vozili, kljub veseli noči. Torej, december naj bo vesel, vendar po pameti! Igor Pečnik KARIN BITENC svetovalka za modo Siva, vijolična in srebrna so nove barve, v katerih bomo bleščale na vseh decembrskih zabavah. Privoščile si bomo svetleče hlačne nogavice, legice ali svetleče ozke kavbojke. K večerni toaleti bomo kot dodatek nosile mini tobice, posute Naj se blešči z bleščicami, okovane z neti in okrašene s kamni. Čez dan pa ogromne, uporabne, z lakastimi usnjenimi dodatki. Večerni modni minimalizem poživimo z živo rdečo barvo. Čevlji, torbice, nakit, pasovi, rokavice... V rdeči barvi so prava izbira za popestritev klasične črne ter sive barve. Na bluzah in srajcah se pojavljajo drobni vzorčki ter naborki, krasijo jih tudi opazne pentlje na vratu. Zatlačimo jih za oprijeto krilo ali hlače. Ne pozabimo tudi na zelo modne korzete. Prikupne široke hlače so najlepše iz klasičnega materiala - tvida. Poleg oblečemo oprijet svetleč top ali puli. Pas na krilih in hlačah je visok, ki še vedno poudari obline ter podaljša noge. Bolero je prava rešitev za razgaljena ramena, kijih razkriva seksi top. Na jaknah se pojavlja krajša dolžina rokavov, nosimojih prek puloverja ali kot bluzo. So zelo uporabne, najbolj modne pa so prepasane s širokimi pasovi. »In« so še vedno kratke obleke, saj z njimi lahko pokažemo zanimive hlačne nogavice, nadkolenke in dokolenke. Privoščite si in zablestite v decembru! Ob mednarodnem dnevu brez nakupov Že petnajsto leto zapored je bil 24. november mednarodni dan brez nakupov, kije svoj pohod osveščanja začel v Kanadi in se zdaj razširil po vsem svetu. Takrat smo lahko vsi, ki se vsaj malo zavedamo, kakšen vpliv ima potrošniško usmerjen sistem na človeka, sodelovali pri širjenju te osveščenosti. To je dan, ko se odpovemo sodelovanju v sistemu potrošništva in v celem dnevu ne kupimo prav ničesar. Letos, ob 15. obletnici, so dan brez nakupov obeležili vsi okoljevarstveniki, družbeni aktivisti ter vsi osveščeni prebivalci kar 65 držav sveta. V zadnjih nekaj letih so se družbeni aktivisti izkazali s svojimi domiselno izvedenimi akcijami praznovanja tega dne. Priredili so javno rezanje kreditnih kartic, postavili posebne »nakupovalne klinike« v nakupovalnih centrih in na uličnih trgih, vse z namenom, da bi pokazali, kakšne so okolj- ske ter družbene posledice prevelike potrošnje. Kalle Lasn, soustanovitelj medijske fundacije Ad-busters ("Izganjalci oglasov"), organizacije, kije lansirala dan brez nakupov kot letni globalni dogodek, pravi, da seje fokus akcije v zadnjih letih močno razširil. Prejje bil to samo dan, ko so se vsi sodelujoči za 24 ur odpovedali nakupom in tako za en dan izstopili iz sistema potrošniških manipulativnih iger, ki jim ljudje tako radi podležemo. Danes pa seje vse skupaj še razširilo in usmerilo na osveščenost h klimatskim spremembam, ki jih prav tako povzroča naša prekomerna potrošnja ter način življenja. Dan brez nakupov nas vsaj za en dan spomni, da ozavestimo svoj način življenja. Koliko nakupov naredimo v enem dnevu? Koliko je takšnih drobnih stvari, ki jih sploh ne potrebujemo, a že kar avtomatično pristanejo v naših nakupovalnih košarah in vozičkih? Koliko s tem prispevamo k prekomernemu črpanju naravnih virov in one- snaženju prav vseh nivojev našega planeta? A ta dan ni namenjen samo temu, da spremenimo svoje navade za en sam dan. Namenjen je temu, da nas predrami iz množične narkoze, ki jo nad nami izvaja sistem in nam vtem stanju skozi vsa možna sredstva sporočanja vceplja misli o vsem - kaj potrebujemo, kaj moramo nujno imeti, kaj kupiti. Samo 24 ur osveščenega preživlja-nja dneva nam lahko pokaže, da živeti pomeni biti, ne pa imeti. Odpre naj nam oči, da sprejmemo priložnost drugače preživeti dan. Naj bo to naš začetek k bolj osveščenemu, z naravo povezanemu, odgovornejšemu življenjskemu stilu. Naj bo dan brez nakupov prva stopinja na novi, lepi, zeleni poti, kjer vse vibrira od lepote življenja. Kjer življenje ni boj, kdo bo več imel, ampak dogovarjanje in sodelovanje za modro uporabo naravnih virov, kijih imamo. Zeleni Franček SREČANJE ZAKONCEV V MOZIRJU Družina je osnovna (elica družbe V Slomškovi dvorani v Mozirju se je 24. novembra zbralo okoli šestdeset ljudi. Udeležili so se srečanja zakonskih parov, ki sta ga s pričevanjem o svoji zakonski zvezi popestrila Sabina in Marjan Majcen iz Vojnika. Katoliška CerkevvSIoveniji po letu svetega pisma praznuje leto družine. V ta namen seje na ravni škofij odvrtela že kopica dejavnosti. Slednje so potrebne tudi znotraj posameznih župnij, v katerih se družine srečujejo s konkretnimi izzivi vsa-kodnevja. Organizator tokratnega srečanja so bili člani mozirske zakonske skupine, v kateri se pet parov zadnjih pet let in pol mesečno Udeleženci srečanja so prisluhnili izkušnjam zakoncev Majcen (foto: Benjamin Kanjir) srečuje in "spopada" z različnimi situacijami, ki sojim postavljene na pot. S pomočjo pričevanj gradijo svoje odnose in si prizadevajo za njihovo izboljšanje. O tem sta spregovorila tudi zakonca Majcen, ki sta pred leti bila tik pred razvezo zakonske zveze. Z upoštevanjem nasvetov in vključitvijo Boga v skupen odnos sta premagala takratna nesoglasja. Odtlej sta člana različnih skupin, tudi svoje velike družine, ki poleg njiju vključuje štiri hčerke. Uradni del srečanja so zaključili z mislimi domačega župnika Sandija Korena. Benjamin Kanjir ZAVOD Z» GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOT» NAZARJE Obisk gozdarjev iz Kočevja Gozdovi in gozdarstvo Zgornje Savinjske doline so tako zanimivi, da nas vsako leto obišče nekaj ekskurzij gozdarjev ali lastnikov gozdov iz Slovenije, Nemčije, Avstrije in od drugod. V torek, 20. novembra, so nas obiskali gozdarji iz Kočevja. Po uvodni predstavitvi našega gozdnogospodarskega območja s strani vodje OE Nazarje Antona Breznika so si ogledali Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec, ki odstira pomemben del zgornjesavinjske zgodovine. Sledila je vožnja do panoramske ceste nad Logarsko dolino do kmetije Klemenšek. Zaradi snega so se zadnji del poti sprehodili kar peš, kar je bila zaradi sonca in snega dobrodošla poživitev. Sledila je zanimiva in optimistična predstavitev povezovanja zainteresiranih krajanov v študijskem krožku Panoramska cesta s strani Udeleženci ekskurzije na panoramski cesti nad Logarsko dolino (foto: Janez Konečnik) 2. planinski orientacijski maraton uspel kljub nizki udeležbi PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE V soboto, 24. novembra, jena Lazah pri Kokarjah potekal 2. planinski orientacijski maraton. Tekmovanje je potekalo na pobočju Črete in je imelo zračno dolžino enajst kilometrov ter šest kontrolnih točk. Planinsko društvo Nazarje je prvotno pripravilo dve progi; daljšo v zračni liniji 12 kilometrov in krajšo, sedem kilometrov zračne linije. Cilj tekmovanja je bil na Farbanci, planinski koči društva. Zaradi nizke udeležbe, kljub velikemu številu prijavljenih, je tekmovanje potekalo le na daljši progi in je imelo šest kontrolnih točk. Na eni iz- med njih sotekmovalci reševali praktične naloge, tam so se lahko tudi okrepčali. Tekmovalci so tekmovali v dvoje in sicer so bile dvojice sestavljene po naključnem žrebu. Prvo mesto sta si delila Robi Tržan iz PD Rečica ob Savinji ter Jegrišnik Mirko, član PD Polzela. Drugo mesto sta osvojila domačin Jožek Pogorelčnik in Milan Polavder iz PD Zabukovca, tretje pa Bogdan Kreca iz PD Žalec ter Bojan Golob iz domačega društva. Vsi tekmovalci so prejeli medalje, najvišje uvrščeni pa še praktične nagrade. TG župana Solčave in revirnega gozdarja v eni osebi, Alojza Lipnika. Udeleženci so dobili vtis, da je ob sodelovanju sosedov življenje precej lažje, pa tudi, daje delo revirnega gozdarja lahko zelo pestro in nevsakdanje. Predstavitevje potekala na Klemenčem hlevu, kije sam po sebi zanimiv objekt. Po kosilu na kmetiji Klemenšek in po prijetnem sprehodu po zasneženi pokrajini nam je Marko Slapnik iz podjetja Logarska dolina d.o.o. predstavil turizem na Solčavskem, kije zaradi originalnih pristopov, ki ohranjajo vse prednosti Solčavskega, po mnenju udeležencev ekskurzije na zelo dobri poti. Zaradi turizma naj ne bi bila prizadeta niti čudovita in posebna narava niti tisti domačini, ki od turizma ne živijo. Na kmetiji Žibovt so udeleženci poskusili domače sire in še nekaj originalnihterzelo okusnih dobrot. Danje bil poln zanimivih in prijetnih reči, Zgornja Savinjska dolina, Solčavsko, še posebej pa prijaznost domačinov ob panoramski cesti, so pri obiskovalcih pustili dober vtis. Damjan Jevšnik Matična kronika za mesec november 2007 ROJSTVA: Rodili so se 3 dečki in 7 deklic. POROKE: Dejan Ugovšek z Ljubnega ob Savinji in Vesna Krsnik iz Spodnjih Pobrežij. SMRTI: Emil Bele z Rečice ob Savinji, Janez Štuhec iz Gornjega Grada, Ana Žunter iz Spodnjih Pobrežij, Anton Piki iz Mozirja, Ida Grudnik iz Nove Štifte. r~~~\ 22 ___/ TEKAČICA NA DOLGE PROGE NASTJA KRAMER IZ VARPOU Z vztrajnostjo uspeš na obeh »frontah« Tekačica Nastja Kramerje sezono zaključila zelo uspešno. Zgomje-savinjčanka, ki študij nadaljuje v Mariboru, je že februarja na Dunaju pokazala, da je njena forma na višku, saj je na državnem prvenstvu osvojila drugo mesto. Sledile so kvalifikacije atletskega pokala Slovenije za člane, ki ga je organiziral ljubljanski AD Kronos. Tu se je Kramerjeva v teku na 800 metrov ponovno povzpela na drugo stopničko. Na državnem prvenstvu za mlajše člane na Ruju pa je tako na 800 kot 1.500 metrov blestela in v obeh disciplinah osvojila prvo mesto. To je tudi tekma, ki jo atletinja iz Varpolj, poleg evropskega prvenstva v krosu, smatra za najpomembnejšo tekmo pretekle sezone. Na državnem prvenstvu za mladince v Ravnah je, kljub temu, da ni tekla vsvojih disciplinah, ampak na 3.000 metrov, dokazala, da z njo gre še kako računati, saj je osvojila tretje mesto. Mesto niže seje uvrstila v isti disciplini na državnem prvenstvu za člane v Novi Gorici. V finalu velike nagrade slovenske atletske zveze, ki jo je organiziral celjski Kladi-var, si je Kramerjeva v zelo močni konkurenci, tudi tekačev iz drugih držav, v disciplini ena milja pritekla Nastja Kramer uspešno usklajuje vrhunski šport in šolo (foto: Marija Sukalo) drugo mesto. Na reprezentančni tekmi za mlajše člane seje v Mariboru pomerila s tekači iz sosednjih držav, kjer v teku na 800 metrov sicer ni uspela poseči po najvišjih mestih, kljub temu pa je dosegla odlično peto mesto, v teku 4 x 400 metrov pa drugo. Na krosu občinskih reprezentanc, ki je prav tako potekal v Mariboru,je bila dolgopro- GOLTE NAD MOZIRJEM Začetek smučarske sezone Prvi smučarji nove zimske sezone so zasnežene strmine na Golteh preizkusili 1. decembra. Do tega dne je zaposlenim uspelo z uporabo obilice vode in vloženega truda usposobiti družinsko progo na Medvedjaku. Uradna otvoritev sezone je predvidena za 15. december. Vreme snežnih padavin rekreacijskemu centru nad Mozirjem v tej zimski sezoni še ni namenilo. Ob nižjih temperaturah so zato s pomočjo snežnih topov uspeli zasnežiti družinsko progo na Medvedjaku, ki jo je prvi smučarski dan preizkusilo okoli dvesto, naslednji dan pa še sto smučarjev. Kljub nenaklonjenim vremenskim pogojem direktor centra Ernest Kovač na prihajajočo sezono gleda z optimizmom in poudarja, da so prvo progo za smučanje usposobili skoraj cel mesec prej kot v času lanske sezone. Lani seje smuka namreč pričela šele 23. decembra. Poleg Medvedjaka vzadnjihdneh delajo sneg tudi na Blatniku. V pričakovanju hladnejšega vremena in snežnih padavin, ki naj bi bile obilnejše ravno sredi tega meseca, rok ne držijo skrižem. To kažejo tudi rezervacije hotelskih storitev, ki napovedujejo prve stacionarne goste že ta mesec. gašica Nastja druga najhitrejša. Nastja Kramerje sredi novembra nastopila tudi na stadionu ob Velenjskem jezeru, kjer se je odvijala izbirna tekma za evropsko prvenstvo v krosu. Konkurenca je bila popolna, na čelu z najboljšimi že iz lanskih kvalifikacij ter najboljšimi srednje-in dolgoprogašicami iz Slovenije. Podale so se na 4.200 metrov dolgo progo, kijih čaka decembra tudi v španskem Toru. Najboljše štiri tekmovalke, med katerimi je tudi Kramerjeva in najboljši štirje mladinci na tej tekmi, so se uvrstili naprej in bodo Slovenijo zastopali v Španiji. »Letošnje leto sem precej sodelovala tudi z dobro zdravniško ekipo, saj zaradi kronične anemije ponovno nisem uspela celo sezono trenirati in tekmovati, kot bi si želela. Pomanjkanje železa občutiš ob nemoči na treningih, bledici, vr- toglavici, zaspanosti... Kljub temu, da želiš trenirati in tekmovati, tega ne moreš normalno početi. To so na srečo edine težave, s katerimi se srečujem. Poškodb ni, a če bi se anemija končno popravila in bi lahko celo leto nemoteno trenirala in tekmovala, bi lahko bili rezultati še boljši,« je o težavah zaupala mlada tekačica. »Čez teden treniram v Mariboru predvsem sama, v Velenju pa s skupino ostalih srednjeprogašev. Smo dober team, tako na treningih kot tudi drugače. Bistveno lažje pa je trenirati, če imaš ob sebi še koga, pa čeprav le trenerja, ki z budnim očesom spremlja vsaktvoj korak. A z veliko volje in želje se vse zmore. Tudi uspešno usklajevanje vrhunskega športa in šole. Z vztrajnostjo uspeš na obeh "frontah",« je optimistična Nastja Kramer. Marija Sukalo Drage bralke, dragi bralci! V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na izlet z nami. Prav gotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enega izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic. Izmed prejetih kuponov iz 48. številke smo izžrebali odgovor Marije Komar iz Gornjega Grada. Im? in priimek’ ■ H . Naslov: 0° Telefonska št.:------------------------------------- v 49. številki Savinjskih novic mi je bil najbolj všeč članek z naslovom: Benjamin Kanjir PRVENSTVO OBČINE NAZARJE V ODBOJKI Šmarčani tokrat klonili pred Nazarčani Pod okriljem Športne zveze občine Nazarje je športno društvo tamkajšnje osnovne šole pripravilo občinsko prvenstvo v odbojki. V športni dvorani seje tako prvo decembrsko nedeljo pod mrežo preizkusilo skoraj šestdeset tekmovalcev v šestih moških in treh ženskih ekipah iz občine Nazarje ter tisti, ki so v občini živeli vsaj desetletje oziroma tam obiskovali osnovno šolo. »Dedci« in »babe«, med katerimi je najmlajša Katja Krajner štela le dvanajst pomladi, najstarejši Anton Rozenstein pa je abrahamu dodal dve leti, so preizkušali moči in merili spretnost z žogo. Akcije, ki so prinašale točke, so sproščale veliko adrenalina ter seveda potnih srag vsem, ki so bili pod mrežo ali kak meter pred njo. Letošnje občinsko prvenstvo v odbojki, kije bilo že peto po vrsti, je dalo nove prvake. Štirikratni zmagovalci prvenstva iz Šmarnega ob Dreti so tokrat klonili pred nazorsko ekipo starih, kije pokal dobila po trdi borbi. Za njimi seje uvrstila ekipa Nazarje, Šmartno t pa seje tokrat moralo zadovoljiti s tretjim mestom. Tudi ženske se niso dale in na trenutke pokazale prav tako borbeno, a športno igro kot njihovi moški kolegi. A ker je v odbojki pomembna izkušenost, rezultat pa je odvisen tudi od sreče, je na prvem mestu pristala ekipa Lipa Šmartno pred Dizajnom na drugem in Šolo na tretjem mestu. Med starimi »mački« sta svojo srečo skušali tudi šolski ekipi. Ekipi dečkov, ki so tokrat zasedli peto me- sto, saj sta jim manjkala dva ključna igralca, in deklic pa so dan ter igro izkoristili za trening in pridobivanje izkušenj, ki bodo še kako dobrodošle na prihajajočih medobčinskih šolskih tekmovanjih. Za nedeljsko športno popoldne v nazorski športni dvorani seveda niso bili bistveni rezultati. Po besedah predsednika nazorske športne zveze Primoža Jelšnika so bili v ospredju prijateljsko druženje, zabava in rekreacija vseh generacij. Marija Šukalo KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Nazarčani so v 8. krogu 2. SKL - vzhod gostili ekipo Calcit Mavrica iz Kamnika, a so pokazali premalo, da bi se na koncu lahko veselili nove, prepotrebne zmage. Kot se je na koncu pokazalo, je bila za neuspeh ključna že prva četrtina, ki so jo gostje dobili kar za 11 točk. Začetek tekme res ni obetal prav veliko, saj so bili Kamničani izjemno razpoloženi v napadu, predvsem pri metu za tri točke,saj sojih vtem delu dosegli kar štiri. V nadaljevanju so domači le vzpostavili stik, zaigrali malo bolje v napadu, a so si vseeno preveč napak dovolili v obrambi, kjer so gostje še naprej z lahkoto polnili domači koš. Že na začetku 3. četrtine pa so se nazorski igralci le nekoliko bolj zbrali in se z nekaj domiselnimi akciji povsem približali gostom. Pri domačih lahko Premalo želje po zmagi pohvalimo v bistvu samo Pungartnika, kije kot edini držal stik z gosti, slabo pa so odigrali predvsem centri, ki so zgrešili preveč metov izpod obroča. Po dobrem tretjem delu srečanja so vsi v dvorani pričakovali pritisk domačih košarkarjevter GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje boj za zmago. Vendar do tega ni prišlo, saj seje še enkrat več v tej sezoni zgodilo, da Nazarčani enostavno niso imeli dovolj velike želje po zmagi in tako so gostje na krilih odličnega Ivačiča zasluženo slavili. Vsekakor je že četrti zaporedni poraz prinesel nekaj nemira v Na- zorsko ekipo, zato seje še posebej potrebno zbrati in tudi prvič na gostovanju zmagati. Sicer pa so Nazarčani vtorekže odigrali tekmo 9. kro- ga, članek o tej tekmi pa si boste lahko prebrali v naslednji številki Savinjskih novic. Rok Tkavc KK Nazarje : KK Calcit Mavrica 93:101 (18:29, 27:26, 24:20, 24:26) Nazarje: Športna dvorana. Gledalcev: 60. Sodnika: Dušan Kmetec (Miklavž) in Tine Inkret (Rogoza). Tehnični komisar: Bojan Kralj (Polzela). KK Nazarje: Pungartnik 26 (2T, 10-14), Kovačič 9 (IT, 4-4), Gračner 6 (4-4), Pečovnik 6, Zadravec 3 (1-2), Čosič 9 (IT), Gelb, Ilič, M. Matijevič 3 (IT), Marčinko, Valenčak 18 (4-7), M. Zakrajšek 13 (5-6). KK Calcit Mavrica: Kajnih 9 (3-4), Rastoder, Ž. Ivačič 27 (3T, 4-8), Kovač, Železnik 7 (IT, 0-2), Matičič, Anžin, Borko 16 (IT, 1-2), Štrukelj 24 (8-13), Jarc 4 (4-4), Skok, Trifunovič 14 (2T, 2-2). Rezultati 8. kroga: LOGO Grosuplje : Union Olimpija ml. 64:66, KD Ježica : Maribor 102:93, Pakman Celje : Ruše 78:72, Casino Maribor : Terme Olimia 111:88, Lastovka : Ilirija 53:75. Lestvica po 8. krogu: 1. Casino Maribor 16,2. Maribor 14,3. Union Olimpija ml. 14,4. Pakman Celje 13,5. Logo Grosuplje 13,6. Ilirija 12,7.KDJežica 12,8. Calcit Mavrica 12,9. Terme Olimia 11,10. Nazarje 10,11. Ruše 9,12. Lastovka 8. 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 8. KROG Nazariani boljši od Martinišča Nov komplet točk nazorskih »graščakov« pomeni njihovo izredno dobro izhodišče za nadaljevanje jesenskega in začetek spomladanskega dela, saj so poleg Benedikta še edino neporaženo moštvo. Njihov medsebojni obračun v zadnjem krogu prihodnji teden bo nedvomno odločal o zmagovalcu prvega dela prvenstva, tudi zaradi presenetljivega poraza Tomaža v tem krogu. 0 končnih dveh mestih, ki zagotavljata kvalifikacije za prvo ligo, pa je vsaj za sedaj še preuranjeno govoriti. Tekma z Martiniščem je bila povsem povprečna predstava graščakov, ki za razliko od gostovanj na domačem parketu še ne dajejo maksimuma. Igrali so toliko, kolikor so pač potrebovali, višjo zmago pa so jim preprečile predvsem vratnice in razpoloženi vratar Vuzem. Gostje iz Murske Sobote so se sicer pokazali kot čvrsta, dobra ekipa, ki se tudi po večjem zaostanku zna pobrati, za končni uspeh pajim vendarle še kar nekaj manjka. Njihovo nenehno komentiranje, negodovanje in pritisk na sodnika jim je nenazadnje prej škodilo kot koristilo, karje ob odstranitvi z igrišča še najbolje občutil njihovtrener, ki mu kazen zagotovo ne uide. Torej, zaključek jesenskega dela bo vsekakor v znamenju derbija med Benediktom in Nazarčani v novi dvorani v Slovenskih goricah. Po uspehih, kijih zadnja leta žanje edini zgornjesavinjski ligaški klub malega nogometa, bi že moral biti čas, da jih vzpodbujamo še na gostovanjih in Benedikt je tokrat idealna priložnost. Tekma bo v petek, 14. decembra, ob 20. uri. Po zanesljivih informacijah nazorski gasilci že sestavljajo navijaško skupino, lahko pa sejim pridružite tudi ostali nazorski navijači. Franjo Pukart ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Prva zmaga odbojkaric KLS Ljubno v gosteh V 9. krogu prvenstva 3. državne odbojkarske lige vzhod za članice je ekipa KLS Ljubno gostovala v Šempetru pri ekipi Aliansa II in zabeležila prvo zmago na gostovanju. Zmaga s 3:1 je po rezultatu sodeč prepričljiva, vendar izidi posameznih iger (25:20; 30:28; 24:26; 25:13) vendarle kažejo, da so se morale igralke z Ljubnega še kako potruditi za zmago,sajjetudi domača ekipa prikazala zelo dobro igro. Z novimi točkami je ekipa KLS Ljubno na prvenstveni lestvici zadržala visoko četrto mesto. V naslednjem prvenstvenem srečanju ljubenske odbojkarice zopet čaka gostovanje, tokrat pri prvouvrščeni ekipi Kajuh iz Šoštanja. Franjo Atelšek / 'S Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 3. kroga: Brglez.com : Odgovor 60:42, ŠK Žalec : Kamnoseštvo Vogrinec 72:95, Vrani Vransko : Hopsi mladi 87:48, Pizzerija 902 Gornji Grad : ŠD Gomilsko 65:72, Avtokontrol : Pivovarna Laško 85:38. Vrstni red po 3. krogu: 1. Celje Avtokontrol 6, 2. Vrani Vransko 6,3. ŠD Gomilsko 6, 4. Kamnoseštvo Vogrinec 5,5. Brglez.com Polzela 5,6. Pizzerija 902 Gornji Grad 4,7. ŠK Žalec 4,8. Odgovor 3,9. Veterani Pivovarna Laško 3,10. Hopsi mladi 3. UM v________________________________________________________y KMN Nazarje Glin : KMN Martinišče Codex 7:5 (3:0) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 100. Sodnika: Nenad Smajila in Ismet Brčaninovič. Delegat: Samo Lah. Strelci: 1:0 Brinjovc (2), 2:0 Matič (14), 3:0 Metulj (20), 3:1 Bohar (21 ), 4:1 Brinjovc (21 ), 4:2 Zlatar (25), 4:3 Kuhar (27), 5:3 K. Šemenc (28), 6:3 Metulj (34), 6:4 Prajniger (37), 6:5 Rošker (38), 7:5 J. Šemenc (38). Nazarje Glin: Tratnik, Vreš, Mujkič, Matič, K. Šemenc, Poljanšek, Metulj, Brinjovc, J. Šemenc, Supin. Martinišče Codex: Vuzem, Grah, Preinger, Hajdič, Gomboc, Zlatar, Bačič, Rošker, Bohor, Kuhar, Grag. Rumeni karton: Prajniger, Bohar, Grah (Martinišče Codex), K. Šemenc (Nazarje Glin). Rezultati 8. kroga: Nazarje Glin : Martinišče Codex 7:5 Cerkvenjak : Tomaž 2:1 Bioterme : Slovenske Gorice 6:6 Marinci Veščica: Benedikt 2:6 Duplek : Maribor 2:2 Lestvica po 8. krogih: 1. Benedikt 22,2. Nazarje Glin 20,3. Tomaž 17,4. FC Maribor Branik 13,5. Cerkvenjak 12, 6. Duplek 11, 7. Marinci Veščica 10,8. Martinišče Codex 4,9. Slovenske Gorice 3,10. Bioterme 1. Najučinkovitejši strelci po 8. krogih: 17 golov: Bojan Klemenčič (Benedikt) 16 golov: Davorin Šnofl (Benedikt) 15 golov: Blaž Metulj (Nazarje-Glin) 12 golov: Jože Čuček (Cerkvenjak)... V spomin Magdi Kanjir (1949 - 2007) Tonočjemimo okna šlajesen. Kot težke, trudne solze čez obraz polzele so po steklu kaplje. V mraz In veter je zdrsel z drevesa list rumen... ( Ivan Minatti ) Ko se je poslavljal od nas mesec oktober, nas je presunila žalostna novica, da je umrla naša soseda Magda Kanjir. Magda ni bila samo naša prijazna, vselej nasmejana sovaščanka v Ljubiji, temveč tudi aktivna članica »Vesele družbe« v »Zajčji dobravi«, kot hudomušno imenujemo naše novo naselje. Ob njenem srečanju z Abrahamom pred osmimi leti ji je odbor Vesele družbe poklonil člansko izkaznico, s katero je postala naša polnopravna članica. Z njo smo delili mnoge vesele in žalostne trenutke. Nenadoma nas je zapustila. Ne po svoji volji. Nismoji uspeli podati roke v slovo, nismo ji rekli zbogom. Vse seje dogajalo v času, ko smo se pripravljali na praznovanje okrogle obletnice našega soseda. Načrtovali smo, da bo, kot že tolikokrat prej, s svojim naravnim darom za humor in igro popestrila naš veseli program v čast sosedu. Novica o njeni hudi bolezni nas je pretresla. Nekateri sploh nismo dojeli, kako hudo je z njo in vsi smo še upali, da bo ozdravela. Toda njena močna volja in njen boj do zadnjega sta bila zaman. Bolezen je bila močnejša od življenja. Odšla je od nas tako, kot je živela - tiho, mirno, pokončno in še polna načrtov. Zapustila nam je na tisoče lepih, nepozabnih spominov na naša skupna srečanja. Pogrešamo jo. V našo družbo je prinašala mladostno vedrino in smeh v tistem obdobju našega življenja, ki mu rečemo jesen življenja in na pragu katerega nas je Magda zapustila. Ko hodimo mimo njenega doma, nas stisne pri srcu. Zaman jo iščemo s pogledom na balkonu, na vrtu, na sprehodu z vnukoma po vasi. Andrejeve Magde, kot smo jo v naši družbi imenovali, ni več. Ostajajo le lepi spomini na delček skupno prehojene poti, spomini na našo nepozabno Magdo. V imenu Vesele družbe »vicžupanja Zajčje dobrave« Stanislava Borovšak Sporočilo bralcem Urednišlvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, Krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na koterije možno preveriti avtentičnost avtorja. Tekstiza rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Spoštovane in spoštovani! Opazujem dogajanje v naši državi in tudi odmeve na to dogajanje v naši dolini in priznati moram, da sem včasih resnično razočaran. V 47. številki Savinjskih novic z dne 23. novembra, je bilo obširno poročilo iz delavskih demonstracij v Ljubljani, s poudarkom na upokojencih in njihovi eksistenčni ogroženosti. Resje, mnogo ljudi danes živi na robu. Pred kratkim sem se pogovarjal z trgovko veni izmed velikih trgovskih podjetij, ki skupaj z drugimi zvišuje cene in z njimi inflacijo, in povedala mije, da ima zgolj 450 evrov neto mesečne plače. Nekateri upokojenci z še nižjimi pokojninami živijo še težje. In tudi v naši dolini jih je veliko, zato meje negativno presenetila izjava predsednika društva Mozirskih upokojencev, da so najbrž v naši dolini upokojenci prebogati, ker bi drugače odšli v večjem številu na demonstracije v Ljubljano, pa še politično naj bi imeli oprane glave. Sam še dolgo ne bom upokojenec, sem pa velikokrat v stiku s starejšimi ljudmi in prav hudo mije, da morajo ti mali ljudje celo s strani svojih uradnih zastopnikov poslušati takšne žalitve. Kdo se še ne spomni nekdanjih »družbeno političnih organizacij« v naši »pravični« socialistični ureditvi? Zveza komunistov Slovenije kot krovna organizacija, pa Zveza socialističnega delavnega ljudstva, Zveza socialistične mladine, Zveza borcev in na koncu še Zveza sindikatov. Po pravilu da »volk menja dlako, čudi pa ne«, si lahko mislimo, v kaj so se spreme- nile te satelitske organizacije prejšnjega režima, katerim še danes vladajo isti ljudje. Nihče ne vpraša Dušana Semoliča in podobnih, koliko pa imajo oni dohodkov in premoženja. Če bi to kdo naredil, bi se pokazala resnica in ugotovili bi, da so vsi po vrsti zelo premožni ljudje. Da ne bo pomote, lokalni sindikalisti so ostali zvesti in iskreni delavskemu boju za boljše življenje, kije legitimen in pravičen, žal pa so zavedeni s strani lastnega vodstva. Po istem socialističnem pravilu: borimo se za delavca, samo Bog ne daj da bi demonstrirali proti pravični socialistični ureditvi. Naloga socialističnih sindikatovje bila držati delavce vzvestobi režimu kljub očitnim kršenjem človekovih pravic in gospodarskemu drsenju v propad, pa seveda organizacija sindikalnih izletov, pravice delavcev pa - kaj je to? Spomnimo se, kako seje govorilo, koje kandidiral za predsednika Slovenije Milan Kučan: »Kučan nam bo dal penzije, njega treba voliti.« Kljub dejstvu, da predsednik Republike nima prav nobene moči in povezave z pokojninami. 12 letje imel Milan Kučan možnosti »dati penzije«, 5 iet njegov ideološki naslednik Janez Drnovšek in danes imamo, kar imamo. Zakaj torej, spoštovani sindikalisti, delavci in upokojenci, ki ste protestirali v Ljubljani niste odšli pod okno bivšega predsednika države in tam protestirali? Kmalu se bo tudi sam pridružil upokojencem, vendar verjamem, da z nekoliko višjo pokojnino kot večina KNJIŽNICA MOZIRJE Prvih pet največkrat izposojenih knjig ODRASLI: Roberts, Nora: V sanjah, Morgan, Sally: V objem korenin, Kuegler, Sabine: Otrok džungle, Harris, Joanne: Pet četrtin pomaranče, Brown, Dan: Angeli in demoni. MLADI: Suhodolčan, Primož: Košarkar naj bol, Casalis, Anna: Mišek Tip nagaja, Suhodolčan, Primož: Ranta vrača udarec!, Suhodolčan, Primož: Kuža zaljubljen kot pes, Simon, Francesca: Grozni Gašper na hitro obogati. slovenskih upokojencev, seveda zaradi velikih zaslug pri socialistični izgradnji dežele in kasneje pri svojem »velikem trudu« za delavske plače in vaše »penzije«. Morda bo tudi sedaj kaj od svoje »zaslužene« pokojnine odtrgal za najbolj uboge? Po njihovih dejanjih jih boste spoznali! Lahko bi tudi odšli pod okno še aktualnega predsednika? Tudi novoizvoljeni predsednikje bil z vami. Zakaj ga niste prosili, naj vam da plače in penzije? Sedaj je najbrž že jasno, kdo nam je glave pral in prav ponosen sem na Savinjske upokojence, ki niso šli v Ljubljano zapravljat že tako majhne pokojnine zato, da bi bili v pomoč eni politični opciji v protestih proti drugi. Kajti če je bil namen demonstracij zvišanje plač, bi morali ostati na svojem dvorišču, pred svojimi tovarnami in podjetji, tam prekiniti proizvodnjo, protestirati in tako prisiliti delodajalce, ki so odgovorni za višino plač na zvišanje le-teh (kotto počno po Evropi, trenutno na Francoskih železnicah). In če kdo reče, kot recimo vodilni sindikalisti, da ti protesti niso bili namenjeni proti vladi, si samo preberimo transparent na naslovnici 47. številke Savinjskih novic. Verjamem, da so bili nekateri v naši dolini razočarani nad majhnim odzivom upokojencev. Čeprav se tega ne omenja, je pač velika želja Desus-a, da bi pod svoje okrilje spravil vse upokojence, češ, če nisi član ali vsaj simpatizer politične stranke DESUS nisi vreden naziva upokojenec, niti svoje pokojnine. Žal je tudi veliko društev upokojencev pod direktnim vplivom Desus-a. Morda je neudeležba upokojencev iz naše doline v Ljubljani na protestih tudi namig, da naši ljudje nočejo več hoditi na zrežirane partijske sestanke, manifestacije in mitinge, ampak da so končno začeli razmišljati s svojimi glavami. In to je prvi korak tudi k višjim plačam in večjim pokojninam. Aleksander Koren Cesta na Vrhe 2, Mozirje ČRNA KRONIKA • DELAVCA PADLA V GLOBINO Ljubno ob Savinji: 29. novembra popoldan sta se pri delu na ostrešju stanovanjske hiše na Ljubnem ob Savinji poškodovala dva delavca. Slednja sta med opravljanjem dela na ostrešju zaradi zloma podpornika padla dva metra globoko. Z reševalnim vozilom sta bila odpeljana v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da sta pri padcu utrpela lažje telesne poškodbe. • • DREVO NA CESTI Okonina: 1. decembra popoldan je na cesto skozi Okonino padlo večje drevo. Domači gasilci so ga razrezali in odstranili s cestišča. • NEPREVIDNOST NA PARKIRIŠČU Mozirje: 1. decembra v večernih urah je prišlo na parkirišču pred Mozirskim gajem do prometne nesreče med voznico osebnega avtomobila in peško. Slednja je v nesreči dobila lažje telesne poškodbe. • S TERENCEM Z VOZIŠČA Podvolovljek: 2. decembra popoldan je prišlo v Podvolovljeku do prometne nesreče, v kateri je bil udeležen voznik terenskega vozila, ki je zapeljal z vozišča. Posredovali so nazorski prostovoljni gasilci, ki so iz vozila rešili voznika, razsvetlili kraj nesreče, postavili vozilo nazaj na kolesa in ga potegnili na vozišče. Voznik je bil v nesreči lažje telesno poškodovan in prepeljan v celjsko bolnišnico. STE KUPILI SESALEC? Policisti so z zbiranjem obvestil zaradi suma storitve kaznivega de-I janja goljufije ugotovili, da je v letu 2006 in 2007 na območju Policijske postaje Mozirje znana oseba, ki je delovala v imenu znane ? pravne osebe, prodajala sesalce vrednejše znamke. Od oškodovancev je osumljenec vnaprej prevzemal denar, sesalcev pa ni dostavil, niti ni vračal denarja. Zaradi slednjega policisti pozivajo vse občane, ki so na takšen način kupili sesalec in le-tega niso prejeli, da se oglasijo na Policijski postaji Mozirje, s seboj pa naj prinesejo vso „ dokumentacijo, ki seje nanašala na nakup sesalca. / Zahvale, Oglasi ) Ni Vaju več, nihče vajinih korakov več ne sliši, zato nas pot vodi tja, kjer tihi dom rože le krasijo in sveče Vama v spomin gorijo. ■ V SPOMIN Hede BREZNIK (26.3.1924 - 28.1.1993) iz Luč 28.1.2008 bo minilo 15 let, odkar drage mame, babice in prababice ni več med nami Guština BREZNIKA (20.8.1921 - 4.12.2006) iz Luč 4.12.2007 je minilo eno leto, odkar smo se poslovili od dragega ateka, dedka in pradedka. Iskrena hvala vsem, ki ju imate v lepem spominu, postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče! Sin Mitja z družino Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V SPOMIN Jožetu HRIBERSKU (1.2.1937- 4.12.2006) Leto dni prehitro mine, bolečina ne zbledi, pa se vrnemo med spomine, spet smo skupaj mi in ati ti. Hvala vsem, ki mislite nanj in mu prižigate sveče. Žena Vida, ter hčerki Vidika in Jožica z družino. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Vse življenje si garala, nas ljubila, nam pomagala, vedno za nas trepetala, a iznenadaje prišla bolezen, ter Tvoja zadnja življenja je minuta jjj postala tako žalostna in kruta. Srceplemenito je obstalo, nasvžalostin bolečino je obdalo. Življenja luč Ti je dogorela, a v naših srcih večno boš živela. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Elizabete PODBREGAR (25.11.1943 - 27.11.2007) Iz srca se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili in sočustvovali z nami. Hvala g. župniku Vikiju, pevcem in organistki Aniti, ge. Valeriji Robnik za poslovilne besede, Miru Klincu za odigrano pesem, hvala za darovane sveče, cvetje in svete maše. Še enkrat se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izrečena sožalj a, kakor vsem, ki ste pospremili našo drago mamo Liziko na njeni zadnji poti v večnost. Žalujoči domači <0qREWE storit^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s. p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le tako daleč, daleč je. V SPOMIN Jože PEČNIK (1929 - 1977) 7. decembra mineva 30 let, odkar si odšel od nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Žena Vera in hčerke z družinami s---\ 27 v___y Ali nisi rekel, da si pilot? “Te službe sem pa res že naveličan. Roke me bolijo, delovna kapa mi stalno sili na oči, brada me srbi ... Rad bi delal kaj drugega,” si zaželi možakar v letih. “Kaj pa?” ga vpraša mali otrok. “Če bi mi ponudili delovno mesto božička ali pa dedka Mraza, bi ne bilo slabo,” reče Miklavž. IM/©»]® Učitelj mrzlično brska po svojih predalih v zbornici. “Kaj pa iščeš?” ga vpraša kolegica, ko tudi ostali učitelji postanejo pozorni nanj. “Ne najdem in ne najdem pripomočka za seksualno vzgojo.” Zbornica onemi. "Ja, učbenik. Kaj ste pa vi mislili?” Rqje prostovoljno saufet ja Nejček se razočaran vrne k prijateljem: “Mojca je rekla, da se ne bo prišla igrat ven, ker se lahko prehladi in bo potem morala biti kar notri.” Oprostite, gospod. To ne spada pod ročno prtljago. l28J “Kako sem videti, doktor?" vpraša bolnik zdravnika na viziti. “Veliko bolje kot včeraj.” “Bom kmalu ozdravel?" “To ne vem. Hočem samo povedati, da sem včeraj s sabo v službo vzel napačna očala.” P##» Mihec poskuša pogledati pod bluzo svoje vrstnice. “Mihec, če ne boš priden, ti Miklavž ne bo nič prinesel!” ga okara oče. Mihec se zamisli in vpraša: “Oči, zakaj pa ti nikoli nič ne dobiš od Miklavža?” Bmiialgfi iÄpfhgi Bralec nam piše: “Priznam, ko sem na ženski, je slišati stokanje - moje in njeno. Ampak, kar se mi je zadnjič zgodilo v nekem hotelu v Ljubljani, presega moje dozdajšnje doživljaje. Ravno sem bil sredi prijetnih vzdihljajev, ko sem izpred vrat hotelske sobe, v kateri sem se tesno družil s prijetno damo, zaslišal: ‘Končaj že enkrat! Tudi drugi bi radi prišli na vrsto!’ Kaj takega bi vrglo vsakega iz tira. Ker se je čez čas prvemu pridružil še drugi, bolj vztrajen glas, nato pa še tretji, in vsi so hoteli, da končam, sem odprl vrata, da bi se znebil vsiljivcev. Takoj mi je postalo vse jasno. Nek šaljivec je na vrata hotelske sobe, v kateri sem stokal, nalepil znak za WC. Ko so to spoznali tudi drugi, so jih lastni vetrovi jadrno odnesli drugam. Vse to sem pojasnil dami, s katero sem bil. Ta pa me je za nameček presenetila z vprašanjem: “A to pomeni, da ne bo nobenega naprej?” Nikoletina Burkaš Nikoli se ne morem nehati čuditi, česa vse ljudje ne vržejo v smeti. Cvetite fa /topr/ve) DVE RECI STA NA SVETU TEM POMEMBNI Edi Mavrič - Savinjčan, publicist (levo): »Dve obljubi vam dam, dragi obiskovalci koncerta Savinjskih novic...« Franci Solčavski, voditelj, pevec, šaljivec, igralec in nagajivec: »Meni si obljubil, da ne boš predolg.« Edi: »Prva obljuba je, da bom Franciju Kotniku še naprej delal sive lase, druga pa je, da bom zdajle rekel AU, če mi nekdo ne bo stopil z noge...« HALO, EVROPSKI VAŠČANI Irena Vrčkovnik, voditeljica in pevka na koncertu Savinjskih novic: »Igor, menda boste zapeli Insieme 2008 ali katero?« Igor Podpečan, vodja ansambla Igor in zlati zvoki (v sredini): »Irena, zapeli bomo eno po domače v evropejščini, ki bo vladala Evropi nasled- RITEM OSTAJA ISTI Franci Kotnik, glavni in najbolj odgovorni urednik Savinjskih novic: »Ljudje, dobil sem bon za inštrukcije za igranje bobnov!« Helena Kotnik, šefica glavnega itd.: »Franci, pri meni boš moral še vedno igrati na prave strune in mi pihati na dušo.« Portal Savinjsko dolino MUMl MINI SLOVARČEK: ALOKUCIJA- kratek, svečan govor LEKIT- starogrška posoda za mazilno olje IANNIS- francoski skladatelj (Xenakis) ELIS- pokrajina na Peloponezu PEA- italijanski pesnik- Enrico /K Asta, KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 50. številki SN Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov ji] - IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE - KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI - IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU Napovednik • Petek (7. december) ob 18.00. Jakijeva hiša - galerija Nazarje Otvoritev razstave akademskega slikarja Vinka Železnikarja • Petek (7. december) ob 18.00. Knjižnica Mozirje Predstavitev knjige Podvolovljek skozi čas Toneta Petka • Sobota (8. december) ob 8.00. Atrij KSC, Velenje Kmečka tržnica______________________________________________ • Nedelja (9. december) ob 10.00. Cerkev Marije Zvezde, Nova Štifta Ambroževa maša, Čebelarsko društvo Gornji Grad______________ • Torek (11. december) ob 1700. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Dobri snežak______________________ • Sreda (12. december) ob 17.00. Knjižnica Rečica ob Savinji Pravljična ura: Medvedek Medek hoče obiskati mesec • Sreda (12. december) ob 18.00. Knjižnica Ljubno Predstavitev knjige Aleksandra Videčnika Iz mojih zapisov ŽIVALI-PRODAM Prodam bikca mesne pasme, cca 130 kg; tel. 583-51-15 ali gsm 041/ 354-638. Bikca simentalca, težkega cca 130 kg - prodam; gsm 040/866-522 ŽIVALI-MENJAM Zamenjam bikca mesne pasme za teličko; tel. 583-24-70. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 /533-745. Kupim teden dni stare bikce mesne pasme; gsm 031/676-833. DRUGO - PRODAM Prodamo bukove krajnike; gsm. št. 031/649-751. Prodam bukova drva - klaftrska, dostava na dom; gsm 031/515-112. Drva bukev, gaber, cepljena, suha, metrska - prodam; gsm 031/585-735. Prodam game boy advance sp za 50 eur. Kot nov; tel.03/838-51-90 samo čez vikend. Prodam m. pancerje salamon equipe, rdeče, št. 42. Vrhunski model, ohranjen; tel. 83-85-190. Prodam teleskop za opazovanje lune in zvezd (primeren tudi kot darilo) -nov; gsm 041/318-644. Prodam ž. zimski plašč, št. 42, bordo barve, za višjo postavo - 50 eur; gsm 031/419-945. Prodam gsm nokia, philips, barvna, nerabljena, dokumenti, embalaža -50 eur; gsm 031 /460-185. Prodam ženski smučarski komplet (benger) št. 40; gsm 041/494-330. Prodamo rdeče vino, dobro, domače; gsm 041/961-948. Prodam bord in čelado za smučanje; tel.583-40-41. Oddam čisto svinjsko mast; tel. 583-54-58. Prodam mizni reskar (frezer) s poda-jalno napravo; gsm 041/727-861. Prodam bukova drva cepljena -klaftra 5 m3; gsm 041/324-377. Jedilni in krmilni krompir - prodam; tel. 04/252-26-37. Prodam krompir - jedilni in krmilni ter prašiče 30 - 40 kg, možna dostava; gsm 041/727-867. Prodam puhalnikzasenoz motorjem ali brez - ugodno; gsm 041 /783-448. Rotacijsko kosilnico sip 135 - ugodno prodam; tel. 583-22-03. Prodam silažne bale; gsm 041/403-195. Ugodno prodam lupinico - jajčko za dojenčka do 13 kg; gsm 041/411-231. Prodam desko planimo zadnjo 35°; 2,20 m široko; gsm 041 /942-170. VOZILA-PRODAM Prodam citroen saxo 1.0, srebrn, I. 2000, reg. 2001, prva lastnica, 2500 eur; gsm 041/216-481 - zvečer. NEPREMIČNINE Prodam hišo, staro 21 let, vsi priključki, centralna, olje, drva; gsm 041/ 383-992. OSEBNI STIKI Uspešen, poslovnež želi spoznati skromno dekle, lahko brez službe in stanovanja; gsm 031 /807-376. Sem uspešen, pošten, v ljubezni pa nimam sreče, če jo tudi ti nimaš, pokliči; gsm 041/229-649. WWW. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožiče, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO ZA UREDITEV OKOLICE? Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18. SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVI P, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. IŠČEMO NEPREMIČNINE Novogradnje, stare hiše, kmetije... Za znana kupca iščemo hišo do 55.000 eur in hišo do 150.000 eur na lokaciji Zgornje Savinjske doline. Gsm 041/315-893. PROPERTY SEARCH; Arnold Vet, Rečica ob Savinji 72,3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. ZAPOSLIMO ŠIVILJO za šivanje delovnih oblek. Tel. 838-12-23 ali gsm 031/749-022. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61, 3332 Rečica ob Savinji. Savinjska cesta 1,3331 Nazarje http:www.izoles.si Delovni čas : Pon. ■ čet od 5.30 do 83. ure Pet. - sob od 5.30 do 1. ure Ned. in prazniki od 8.00 do 83. ure NOVO, NOVO, NOVO! PREVERÌ CENE PRI KONKURENCI, HIŠNA BLAGAJNA Tl BO HVALEŽNA! Na zalogi koruza, ječmen, pesni rezanci, krmilna moka CENE SO PROMOCIJSKE KORUZA OVREČENA 0,33 €/KG JEČMEN OVREČEN 0,34 €/KG PESNI REZANCI 0,31 €/KG Prevzem v vseh naših poslovalnicah: Diskont Šparovček tel. 5843-086 Market Varpolje tel. 5835-160 Samopostrežna Rečica tel. 838-80-84 Trgovina Bohač Nazarje tel. 839-48-90 Akcija velja do razprodaje! Cockta 1,51 (4/1) 0,89 € Coclea 0,331(12/1) 0,30 € Pri nakupu cel#ga veza Cockta 1,5 ali 0,33 I 10 % POPUSTA Pršut s kostjo SAMO TA VIKEND! Banane, klementine, pomaranče, ananas VSE PO 0,69 €/kg VSAKODNEVNE MALICE 10.19. Lazanja, solata 11.19. Pečenice, repa, fižol 19.19. Mesni polpeti, pire krompir, solata 13.19. Boranja, sladica 14.19. Ocvrt piščanec, francoska solata Pripravljene malice: - jota z repo - goveji golaž, polenta Malice do * za samo Odprto: Trgovina z obutvijo Jurček in od 14. do 19. ure j sob: od 8. do 12. ure | TRGOVINA Z OBUTVIJO j _____ ZA VSE GENERACIJE j i prodajnem centru IZOIEf Nazarje, tel. 139 05 50 j In prodajalna Jurček v Parižljah, tal. 705 Of 33 VABLJENI! Obcan(kn) leta 2007 v občni ime in priimek, naslov stalnega bivališča navedite razlog, zakaj glasujete zanj(o) Moje me h pribitek: iijmithotel L JU www.hotel-natura.si Aparthotel Natura Lačja vas 31 3331 Nazarje Moj naslov: Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta_413331 Nazarje__________ T-T 7! i : rùru7>;y * «#» d».1 / j VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685 berite vašega občana leta 2007! ^štovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Rečica ^Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Tudi letos boste lahko vsak v ojji občini izbirali osebo, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na Prem ko li področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni jjginji v lokalni skupnosti. Do tretjega kroga smo prejeli naslednje glasove za občanko oziroma občana leta Izžrebanka 3. kroga je: Zdenka Blekač, Spodnje Kraše 2, Šmartno ob Dreti. Občina Mozirje: Alenka Brezovnik, Radesunda 22 (9); Alya Omladič, Cesta na Rožnik 53 (8); Gorazd Trbovšek, Praprotnikova 12 (7); Urša Rechbach, Na trsu 1 (5); Ivan Suhoveršnik, Loke 26 (3); Andrej Klemenak, Na tratah 7 (2); Vili Bezjak, Mozirje (2); Andrej Rak, Brezje 28 (1); Vlado Parežnik, Praprotnikova 2(1); Urša Aubreht, Nove trate 33/a (1); Sandi Koren, Mozirje (1). Občina Nazarje: Franci Kovše, Samostanska pot 50 (23); Olsa Klemše, Ob Savinji 14 (11); Slavko Bric, Šmartno ob Dreti (5); Franc Burser, Lačja vas 22 (3); Marko Krajner, Žlabor 28 (2); Bojan Štrukelj, Šmartno ob Dreti Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 11. decembra 2007 (takrat se zaključi četrti krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Občina Rečica ob Savinji: Janko Prislan, Šentjanž 57 (17); Miran Račnik, Varpolje 101 (5); Vinko Jeraj, Rečica 101 (3); Majda Časi, Nizka 41 (1). Občina Ljubno ob Savinji: Primož Piki, Ljubno/S. (13); Martin Pušenjak, Ljubno/S. (6); Mirko Strašek, (2); Jožko Pustoslemšek Frsal, Primož 63 (1); Tomaž Vreča, Radmirje 22 (1); Iztok Podkrižnik, Ljubno (1); Franc Boško Trbovšek, Radmirje 77b (1). Občina Luče: Tone Mlačnik, Luče (7); Viki Košec, M ^ Luče 25 (7); Rok Suhodolnik, Krnica 52 (1); Marija Preskar, Luče 106 (1). Občina Solčava: Marija Klemenšek, Podolševa 25 (5); Gregor Funtek, Robanov kot (1); Marta Orešnik, Solčava (1); Aleksander Ošep, Podolševa 7 (1). Občina Gornji Grad: Ana Nuša Purnat, Novo naselje (6); Marjana Rihter, Delce 10 (3); Erika Veršnik, Tirosek 41 (2); Jože Božič, Prod 35 (2); Klemen Sovinšek, Tirosek 54 (1). L. Ljudje in dogodki, Oglasi Ministrstvo za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač škoduje zdravju. ‘/Rh... MEŠALNICA BARV SIGMA COATINGS Tel.: 03/547-17-18 E-pošta: ara@ara-barve.si GSM: 041/612-240 Internet: www.ara-barve.si X TRGO P Hilli Celje - skladišče D-Per 7/2007 IIIIIIIIIIIIIII 5000020039,49 COBISS s Protivlomna vrata za vaš dom. Enkratana cena 350,00 EUR z DDV. Brez montaže PVC Harmonika vrata, primerna za stanovanje, pisarno, gosthski lokal. Izdelujemo po merah. DAVIDOV HRAM d.o.o. Ljubno, Tei. 03/839-35-00, fax. 03/839-35-07 Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji www.davidovhram.si DISKONT LIUBNO DAVIDOV HRAM „ Tel.: 03/83 93 504 GROSISTIČNA PRODAJA os/ 83 93 sos Faks: 03/83 93 507 PIVO PILS pločevinka 0,50 I, Pivovarna Laško 0,39 EUR/kos (pakirano 24/1) PREDPRAZNIČNA PONUDBA CENA Z DDV V €/KOS JÄGERMEISTER 0.70L TIN 10.10 10.70 JAGERMEISTER0.70L +2 KOZARCA WHISKY JACK DANIELS 0.70L 16.50 WHISKY TULLAMORE GREEN 0.70L TIN 12.80 VILJAMOVKA RONER 0.70L SET 13.80 WHISKY BALLANTINES 0.70L + 2 KOZARCA 13.58 WHISKY BALLANTINES 0.70LTIN 11.90 WHISKYCHIVAS REGAL0.70L 12 LETTIN 22.00 RENSKI RIZLING 0.75L ORMOŽ 2.58 PENINA SREBRNA RADG. POL SUHA 0.75L 6.49 PENINA MUŠKATNA 0.75L ORMOŽ 6.36 Spoštovani obiskovalci! V diskontu že lahko vidite ideje za aranžirana darila! ■ ŠE VEDNO SUPER CENA PRŠUT BROZINA PAKIRANO 1/4 CENA 9,90 €/kg DELOVNI ČAS DISKONTA; od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00, sobota od 7.00 do 12.00 ure Kdor varčuje, v hramovem diskontu na Ljubnem kupuje! OSREDNJA KNJ. CELJE