St. 72.
V Gorici, dne 22. junija 1901.
Tacaj XXXI.
lahaja trikrat na teden r šestih Iidaajlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, ajutranje ls-dftaje opoldne, resorno lsdaoje pa ob 3. mi po-poldne, in. stan«, z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom' ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali  v Gorici   na dom pošilj&na:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
.    pol leta . . . . ..--. -,.,*6 V.fift^ ,...,„, .a-30
četrt leta.......*•*>-..   1*70
rosami&ne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici 'tv. 11 v Gorici v«Goriški Tiskarni • A. Gabršček vsak ian od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oi 'i. do 12. are. Kft naročila brez dopoalane naročiti ;i* te ne oziramo.
„PRIMORE<> tfftja neodvisno od «Booe» vnuk petek in stane vse 'eto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
«Soča» in »Primorec, se prodajata v Gorici v to* balami 8chwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trata v iobakarni Lavreučič m trgu della Caierma ia Pipan v ulici Fonte della Fabbia.
S O Č A
(Večerno Izdanje.)
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it 11.
»opisi naj ae pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upramlStva.                ______
Oglati In poslanic«
<e racunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-irat S kr., 2-krat j kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — vsčjo črke po prostoru.
Naročnino In oglas* Je plačati loco Gorica.
»Goriška TIskarna« A. Gabršček tiBka in zalaga .. razen «So5e» in .Primoroa. še »Slovanska knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici, se racunijo po 20 kr. peUt-vnrtfos.
Bog In narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Mcljavec) tiska in zal.
Vmttn i katiliokiiBi društvi.
Nunci bolskega in kobariškega okraja ao ustanovili katoliški politiški društvi. — Vsi možaki in veljaki okraja z nejevoljo gledajo to drzno izzivanje iz farovžev celega okraja« AH nunci res nimajo nikakih zavez vsled svoje službe, da neprestano kolovraiijo po okraju, da so naprej in naprej vKoba-ridu ali Bolcu? — Ali so nunci zares tako svobodni, da smejo po svoji dragi volji zapuščati svoj kraj ter prtininj&U red svoje službe v cerkvi ?! Nunci naznanijo kar v cerkvi: prihodnji teden me ne bo doma, -— ali: v nedeljo bo sv. mala ob 6. zjutraj namesto ob 10, blagoslov pa ob 6. zvečer mesto ob S. pop. (— mora iti namreč na politične Ifijskarije v druge občine I —), ali: od jutri naprej me ne bo doma 4 tedne, ker pojdem v toplice (— in res gre na zabave, o katerih bodo govorili »Tulti frulU\ a vse take drage in grelne špase mora plačevati nate ljudstvo! —•). Gospodje so vsi verski učitelji v ljudskih lolfsh in kaj radi obrekujejo nalo šolo, kako da je liberalna, celo brezverska itd., pa se sami za verski pouk škandalozno malo brigajo. Vsak izgovorček je dober, da jih ni v šolo, pa se niti ne šteiejo dolžne, da bi to naznanili voditelju Šole. Krščanskega nauka ni, nunci pa zletajo po ,svojih 1 ustih' okoli alt so kje na politični agitaciji, kjer zdražbo delajo in sovraštvo sejejo med ljudstvo, da se razvnemajo strasti in jezne pesti švigajo po zraku. Vprašamo: aH tu res ni nobenega nadzorstva, ali delajo ti gospodje res, kar hočejo ? 1 In dogaja se, da doma potrebuje kdo duhovske pomoči, a je ni; letijo v sosednjo duhovnijo, pa tudi oni nune se zabava pri kakem sosedu po uro in več oddaljen ali ko-ovrati po političnih zdrazbarijah. Dogodilo se je že večkrat, da je bolnik umrl brez za& \e verske tolažbe ali pa je duhovnik ujel še gorkega le s sv. oljem! — Ali je taka njihova služba, njihova naloga, aH jih moramo rediti in bogatiti za tako komodno življenje ?1 — In po vsem vrhu hočejo še biti neomejeni gospodarji v okraju. V ta namen ustanavljajo društva, katerim pritiskajo pečat »katoliški*, ki naj bi slepil naše brumne dušice, da ne vidijo — klerikalne sleparije. Vsakemu razumnemu hribovcu je njihov namen jasen, da hočejo   edino le
gospodovati, ljudstvo naj jih imenitno redi, pa še pridneje pleše po godbi iz farovžev. Kedarkoli je kaj važnega, ko je ljudstvo poklicano, da si zbira svoje zastopnike v občinske svete, v okrajne šolske svete, v cestne odbore, v deželni ali državni zbor, — tedaj pridejo nunci celega okraja v Kobarid, v Bole itd., kjer imajo imenitno pogrneno, rujno vince se smeje na mizah, gospodj« ga pridno nategujejo (— saj ga plača neumno ljudstvo! —) in ko so se jeziki razvozlali... sklenejo, koga sme ljudstvo izvoliti, ako noče, da ne bo hudič vseh vkup pohrustal, . . . nunci hi mu seveda še ploskali po vrhu.
Tak in edino tak je namen tudi obeh »katoliških* društev v Kobaridu in Bolcu — ia drugod, kjer jih bodo ustanovljali. Nunci imenovanih dveh okrajev hočejo, da bo ljudstvo volilo le lake može v razne zistope, ki so po volji farovžem, — Ako bi prišlo kdaj do tega, vpraš uno: ali ni povsem naravno, da taki izvoljenci se niti ne bodo smatrali za zastopnike ljudstva, marveč ¦•¦¦ farovžev; skrbeli bodo edino za to, da se nuncem ne zamerijo, njim bodo skušati vselej postreči: ljudstvo pa se bo zadevo!,' valo z drobtinami za „pesek v oči", ali p& celo edino !c z ,gnado božjo." Saj tudi zdaj mnogi znesejo v farovž vse, kar imajo najboljšega, plačujejo maše in očenaše, sami pa jedo neslan močnik.
Izid obeh volitev v državni zbor I. 1900. in letos je pokazal, da oba deielnotborska mandata na Tolminskem tičeta narodno-napredni stranki — in bosta tudi! Ali klerikalci niso zgubili le zadnje iskre blesteče nade. V ta namen so ustanovili katoliški društvi v Kobaridu in Bolcu, kajti ta dva sodna okraja sta po ogromni večini volila z našo stranko. Nunci si mislijo: Poskusimo, morda se bo dalo ljudstvo tu ali tam oslepiti in nam obvisi na »katoliških* limanicah. Vse tiste fraze, katere je pogumno tolkel srpeniški kurat v Bolcu, so le prazno slepilo za one reveže, ki slepo verujejo takim zvitim klerikalnim zdražbarjem, češ: ježeš, saj mari nune ne bo lagali Reveži pač še ne ved6, da klerikalno gospodstvo sloni le na laži, le na sleparijah nevednega ljudstva, le na korupciji, na tatvini ljudskega imetja, na katerem oni košato sede ter po svoji posvečeni volji šibajo in bičajo to ubogo ljudstvo kakor so judje Kristusa .gajžlali".
Vsa taka klerikalna sleparija je obrnjena v prvi vrsti proti veljakom, proti boljšim posestnikom, obrtnikom in trgovcem, ki so raz* umni in — značajni možje in nočejo v svojih krajih tolikega pohujšanja in takega zdražbarstva. — Saj menda se nikdo nuncev samih ne bo upal trditi, da je gosp. Martin čemu t a v Logu že intabuliran na svetei stolec v prvih nebeških vrstah, ker se on kaplanu Abramu ali ta njemu obete za suknjo, dočim so vsi drugi možaki bolskega okraja obsojeni že živi v dno peklenske rupe?! Ali ni tako naglasa no „katolicanstvo* le suh švindl, le golo hinavstvo?! Proč ž njim! — Molje I Odločno se vprite takim fa-rovškim spletkarijam in pošljite nunce tje, kamor tičejo — v cerkev in šolo, kjer naj uče krščanski nauk ter oznanjajo ~ ljubezen do j svojega bližnjega, ki je temelj vsemu krščanstvu!!
Bohinjska železnica,
n.
V generalnem in posebnem poročilu železniškega odseka kakor tudi v vladni predlogi je nabranih glede druge železniške zveze t Trstom toliko zanimivoslij, da bi bilo ško.la, ako bi jih vsaj nekaj ne prijavili širši javnosti, O bohinjski železnici in tisti prihodnosti, katero nam prinese, se bode odslej mnogo premišljalo. Zato se nam zdi umestno, posneti marsikaj iz omenjenih popisov in spisov ter pridodati luintam misli v tivaže-vanje in pretresanje, nadejaje se, da tako našim čitateljem vstrežemo.
Generalno poročilo povdarja pri opisu železnice čez Karavanke in bohinjske pred vsem to, da država izpolnuje z zgraditvijo teh dveh železnic svojo obvezanosl, katero je podala svoj čas pri gradnji Rudolf o ve železnice, namreč črte Rudolfove železnice izvesti do morja. Važnost in potrebo, zgraditi drugo železniško zvezo s Trstom, neodvisno od južne železnice, kaže torej že ta okoliščina, da je bilo že pred 30 leti naloženo družbi Rudolfove železnice, poskrbeti tako drugo zvezo. Ako so torej za časa sistemov privatnih Železnic in takrat, ko je bila tržaška luka še prosta, že čutili potrebo po taki zvezi, koliko bolj se še občuti ta današnji dan, ko država  kot   imeteljica  velikega že-
lezniškega omrežja nima še svojs železniške poti «lo edine morske Juke, do Trsta.
Rudolfova železnica vsled neugodnih razmer okoli leta 1870. ni prišle do tega, da bi bila izpolnila svojo obvezanest gled6 drage zveze s Trstom, pripadla je sekve-atraeiji in pozneje podržavijonju. Med tem časom pa so iskali pot v Italijo in v škodo Trstu so zgradili Pontebsko železnico.
Skozi 30 let se je govorilo, pisalo, obravnavalo o drugi železniški zvezi, in s prva je prihajala vedno in vedno v prvi vrsti na površje predelska železnico, katero je pred 30 leti vlada tudi sar.ia pri-poročila zbornici, ali je padla tam; pozneje so postali zanjo usodepolni strategični pomisleki in izginila je z vladne mize. Potem so *<? vnemali za mangartsko železnico, za načrt Loka-Divača, v 1. 1890, pa je stopil na površje načrt bohinjske železnice, Slične so se predrugacevala mnenja o drugi železniški zvezi na Koroškem, dokler niso prišli do črte, »Bftrengrabenllnie* imenovane. Po tej železnici dobi Celovec kar možno najkrajšo zvezo z Gorico, z Ljubljano in s Trstom, Zato pričakujejo od te črte na Koroškem povzdig obrti in trgovine ter kmetijstva, ker izvoz bo odprt na
vse strani.-------
Karavanke predere 8016 m dolgi predor ter dospe železniška črta v Jesenicah na črto Ljubljana-Trbiž. Tu prične bohinjska Železnica, ki stopi, ko preteče bohinjsko dolino, po 6180 m dolgem predoru na goriška tla. Ker je gorovje, skozi katero gre predor, geologično neugodno za vrtanje, si pomagajo s tem, da napravijo dva predora, ki bosta 30 m narazen drug od drugega, vsak z jednim tirom, namesto da bi bila oba tira v jednem predoru.
Kakor upajo Korošci na izdatnejši promet in vsled tega na povzdigo obrti in trgovine, istotako se nadejajo Kranjci, da skozi omenjeni predor dobi kranjska industrija nova pota, posebno pozornost obračajo na industrije v Jesenicah in v Tržiču. Razne vodne sile, kakor one Bohinjske Save na Kranjskem in Soče na Goriškem stoje skoro neporabljene tu. Gotovo pa je, da po novi železnici pride v kraje ob teh vodah nov podjetni duh.
(Dalje pride.)
'HO
Rcman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewiez. — Poslovenil Podravski. {[Udje.)
Med tem so privedli Vinicija novega konja. Mladi tribun ga je zasedel ter odjezdil dalje.
Sedaj je odjezdil k Albanu, pustivši na desno Albalongo in njeno čudovito jezero. Pot v Aricijo je držala navkreber pod goro, ki je zakrivala vse obzorje, kakor tudi Albano, ležečo na drugi njeni strani. Vi-nicij je videl, da dospevši na vrh, zagleda ne samo Bovilo in Ustrinum, kjer so ga Čakali novi konji, marveč tudi Rim, kajti za Albanom se je na obeh straneh alpijske ceste razprostirala ravna in nizka Kampanija, na kateri se je samo proti mestu dvigal visok akvedukt, sicer pa ničesar ni zakrivalo obzorja.
»Raz grič zagledam plamen,« spregori sam sebi. In znovič začne poganjati konja.
Toda Še poprej, nego je dospel na vrh gore, začuti na licu popih vetra in ob enem smrad dima. Pa tudi vrh gore se je začel zlatiti.
»To je ogenj U pomisli Vinici j.
Noč pa je bledela, zarja se spreminjala v jutranji svit in na vseh bližnjih gričih se je isto tako lesketala rudasta zarja, ki je mogla takisto izvirati od požara, kakor od vshajajočega sobica. Vinicij je dospel na vrh gore in grozen prizor se je pojavil njegovim očem.
Vsa nižava je bila pokrita z dimom, ki je tvoril velikanski mrak, ležeč tesno pri tleh; mrak, v katerem ni bilo videti mesta z vodovodi, vilami in drevesi in na robu vsega tega je na višini gorelo obširno mesto.
Požar pa vendar ni imel podoba ognjenega stolpa, kakor se vidi takrat, kadar gori posamezna velika stavba, marveč je bila ta dolga poteza podobna jutranjemu svitu.
Nad to potezo so se dvigali ogromni valovi dima, ponekje popolnoma Črni, ponekie rudečkasti in krvavi, in ta dim se je krčil in zvijal kakor kača, ki ae zvija in razteza. Valovi dima so časih pokrivali ves ogenj uprav kakor bi se bil pred njim razpenjal Črni zid, Časih pa ga je plamen osvetljeval od spodaj ter ga lizal s svojim ognjenim jezikom. In dim ter ogenj sta se raztezala od jednega kraja obzorja do drugega, zapirajo ga tako, kakor ga časih zapre gosti gozd. Sabinske gore se niso niti videle.
Viniciju se je zdelo na prvi pogled, da ne gori samo mesto, marveč ves svet in da se nobeno živo bitje ne more rešiti iz tega morja ognja in dima.
Veter je pihal čimdalje močneje od požara ter nosil s seboj smrad in meglo, ki je jela zakrivati celo bližnje predmete. Med tem bo je zdanilo popolnoma in solnce je osvetlilo vrhove, obkoljujoče albansko jezero. Toda jasnozlati jutranji solnčni žarki so bili vsled prevelike sopare nekako rudasti in medli. Vinioij, jahaje k Albani, je zagazil v čimdalje gostejši . dim. Pa tudi mestece je bilo povsem v dimu. Vznemirjeni meščanje so pritekli na ulice ter s strahom milili na to, kako mora še le biti v Rimu, ko se že tu skoro ni dalo dihati.                                                      '   .,,'
Obup se je znovič polastil Vinicija in od strahu so se mu jezili lasje na glavi. Vendar pa je skušal potolažiti se, kolikor je bilo mogoče. -Ni mogoče, pomisli, da bi vse mesto nakrat gorelo. Veter piha od severa ter žene dim samo na to stran. Na drugi strani ga ni. Del mesta za Tibero, oddeljen z reko, je nemara še ostal cel, in Uršo je na vsak način imel dovolj Časa, da se je z Ligijo vred rešil skozi Janikulska vrata. Isto tako tudi ni mogoče, da bi poginili vsi mestni prebivalci in da bi mesto, ki je vladalo nad svetom, zibnilo povsem raz površje zemlje. Celo v onih mestih, ki zapadejo sovražniku v plen, kjer ob enem gospodarita poboj in ogenj, ostane še zmerom nekoliko ljudij živih, čemu bi torej morala poginiti uprav Ligija? Saj njo čuva Bog, ki je premagal celo samo smrt!«                               .       ,vj. .        .   ,
Tako premišlja je je jel znovič moliti m — kakor je bil privajen — obljubovati Kristusu velike darove in žrtve. Prejezdil je Albano, kjer so skoro v« bivaku sedeli na strehah in na drevesih, da so zrli na Rim, ter nekoliko pomiril svojo razburkano kri. Domislil si je tudi, da Ligijo čuva ne samo Uršo, marveč tudi Lin in apostol Peter. Spomin na to mu vlije v srce nove nadeje. Petra je smatral zmerom za neko nerazumljivo in skoro nadnaravno bitje. Od onega Časa, ko ga le poslušal v Ostrijanu, je ostal v njegovi duši čuden vtis, o katerem je v početku svojega bivanja v Anciju pisal Ligiji, češ, »da vsaka beseda tega starca je resnična, ali pa mora postati resnica.« Bližnjo znanje, katero je bil sklenil z apostolom za svoje bolezni, mu je še povečalo ta vtis, ki se je bil spremenil v ne-omahljivo vero. Ako je Peter blagoslovil njegovo lju: bežen ter mu obljubil Ligijo, pa Ligija ni mogla zginiti v plamenu.                                                                (J>°ti* p*m*-)
Dopisi.
V Gorici, dne 21. junija 1901. — (Tu tU frutti.) — Danes je praznik sv. Alojzija, katerega časte kot vzor Čistosti. Slikajo ga t duhovski obleki, kako goreče moli on, vzor Čistosti, in tik njega je postavljena bela lilija, znamenje čistosti. Rad bi Vam naslikal kak tak vzor Čistosti iz sedanjega Časa, ali ker mi doslej še ni bilo mogoče, najti ga v podobi, sliCni gorenji, oglejte si pa to-le znamenito sliko, ki mi je bila poslana s Krasa pod naslovom: »Korle in kuharice". Eto je:
,Kar je riba brez vode — ptic brez zraka — mož brez tobaka, to je Korle Pe-rinCiC, vikar v Pliskovici — brez kuharice. Čeravno si ni mogoče misliti, da bi duhovnom kaj izpodletelo, vendar je med njimi Korle — bela vrana. Mož je lepo zraSCen, mogoče nima tafo vabljivih oflesc in lepih ust kakor Marko Vales — fant pa je vendar! In pa se kakšen! Le vprašajte Kalrico. Ni zastonj jedla župe po volji Korletovi. Toda Čemu vzbujati njemu in Katrici pohlep na minule zlate čase. Vrnimo se do svojega namena.
Odkar je Korle na veliko srečo in veselje prebivalcev SoCe zapusti) omenjeno vas in prišel v Pliskovico, past ovce po svojem poklicu, je minulo približno 1 % leta. Za časa svojega prihoda v Pliskovico je pripeljal s seboj 18-letno dekle Ančko. Lep lombardski tipus! To dekle je bilo živo kakor poper. Ni Čuda, da je naSemu za dekleta gorkenm Korletu vskipela kri. Nekoč si jo je požele!. Dekle pa menda se ni hotelo udati želji njegovi, nakar je zbežalo iz farovža v vrt ob 11. uri po noči. Kakor zmaj pa je pricapljal za njo v vrt Korle v spodnjih hlačah. Lomastenje in vzdihi so privabil« v bližino vrta neljubega gosta, ki je pasel svojo radovednost na tako redki ponoCni prikazni. Ta opazovalec je pripovedoval to stvar radovednežem, a ti so stvar prinesli na ušesa g. dekana v Komnu, na kar je zahteval od opazovalca pismeno o resničnosti tega prizora. Ako ni to končalo v dekanovih rokah, gotovo je dobil tudi ordinarijat.
Kaj se je v tem oziru sklenilo, se ne ve. Ve pa se, da se je Ančka Korletu vrlo vdala. Privadila se ga je — pa ne samo njega, ampak tudi drugih. Tako je na pr. ostal čez noč v farovžu neki mladenič iz Pliskovice (Ime prihranimo. Če se poljubi gosp. nuncem okoli »Prim. lista", pa jim vstfežemc.) O tem je že pisala aSoča* minulo leto pod naslovom »Putifarka v farovžu*. Nekemu nad 50 let staremu možu (Na željo ime) je vsula žrjavico (goreCo) v hlače — kje, ne morem povedati. O pustu minulega leta pa, ko Korleta ni bilo doma, se je vdeiežila plesa. Fantje so se gostili okoli nje. Taka in slična dejanja pa so bila Korletu odveč. Smatral je menda Ančko za svojo boljšo polovico ter je bičal svoje meso, (Po besedah sv. pisma sta mož in žena jedno telo pa dve duši) revno Ančko, ki pa ni verjela sv. pismu, ampak bolečinam — na kar ga je s svojim orožjem, to je z nohti, opraskala. Na tak način Je nastal domač hišni prepir. Iz farovža je zginil duh božji in naselil se je hudobni duh, ki je Korletu krepil ude. Nekoč je padala roka Korleta z veliko močjo na Ančko. Ta je cvi-lila, kakor senica v precepu. Mlademu Žrjalo (po domače »Dohtarjn*) se je zdelo, da hoče Korle končati Ančko, zato je s ceste zakričal: .Prekleti far, kaj delaš s kuharico8. In kaj mislite, kaj je napravil on na to? Prihodnjo nedeljo je omenil v cerkvi, da ga je nekdo razžalil, njega božjega namestnika, z besedami: »P r o k 1 e t i far-! O, to pa to! No — če mu je Bog, kakor svojemu namestniku — naložil tolči kuharico — potem molčimo. Sicer pa mislimo, da bo prej vse kaj drugega nego to. Korle! Korle! Saj se poznamo. Le molči in ne imenuj se sploh kaj takega, ko v resnici nisi. Ves svet vč, da si prej za vse kaj drugega nego za — božjega namestnika! Vsaka stvar ima svoj konec. Tako so se končali tudi ti za Korleta in Ančko lepi »špasi*. Kakor se siri govorica (F kaj bi se ne, ko se je še neki bližnji nune izrazil — na željo ime!) je dal Korle Ančki slovo vsled zahteve gosp. dekana v Komnu. Tako. Odšla je. Oba sta se ločila z žalostjo v srcu. Vendar sta sklenjena pismenim potom. Pa tudi obiskati ga je prišla. Pa v klobučku in mantelini. Korle je bil ves srečen. To je bilo letos o svečniei. Ančka je prišla! Ančka je prišla! Tako je šumelo med ljudstvom, ko se je po bliskovo razširila ta novica. Vse jo je v nedeljo 1. februvarja, to je dan pred svečnico, želelo videti. Vse oči so bile obrnjene na fa-
rovška vrata, katera so nevsmiijeno zakrivala angeljsko prikazen. Prišla je. Kako bi pa tudi na? Saj pravi pregovor: kdor Čaka, dočaka. Zakaj pa bi ravno Pliskovljani ne doživeli te časti? K masi in od maše grede se je vsula kakor ploha mladež okoli nje. Ako bi bil »Prismojenec* zraven (bi ta prizor primerjal z vnebovzetjem Matere Božje), vnel bi se za Ančko tako, da bi jo med otroci smatral za Mater Božjo med angeljci — kakor je svoječasno opisal izhod kurata Fer-jančiča jz jeCe — prispodobljaje ga vhodu Kristusa v Jeruzalem na oljčno nedeljo. Odšla je. V drugič ne vemo, Ce jo sploh še kdaj vidimo. To bi bila zgodovina jedne.
Drugo kuharico je dobil s Kranjskega o priliki katoliškega shoda v Ljubljani. Ta pa ni dočakala starosti pri njem. Bila je v Pliskovici nekaj nad Stirnajst dni. Revica kakor Kranjica pristna kuharica ni imela kaj kuhati. General-.špajze* Korietove, to je polente, pa Kranjice ne znajo mešati.
Bodi-si, da ni pustila mešati ona njemu kje drugje, ali pa, da v istini ni bila Plisko-vica — Gorica, kakor jej je Korla opisoval, odšla je. Za njo je po treh tednih prišla neka Vipavka za cela dva dni. No, sreCa je vendar potem Korleta za nekaj časa zopet sreCala ter mu pripeljala Katinko. To dekle je bilo pošteno na videz. Hotelo je kuhati. Gospod ni dovolil, reksi, da je oče zato. Hotelo je pometati, pa pokvarilo bi se pohištvo. Nobenega dela ni imela. Čemu neki ima Korle kuharice?
Kakor je pripovedovala hči najhujšega klerikalca, to je cerkovnika, je steknila kuharica pisma Ančke. Nad posteljo gospoda nunca pa je visela (to je trdila hči cerkovnika) podoba angelja vpruha, pardon Ančke. Po vsebini pisem je spoznala narav nunca in začela se je zaklepati v sobo po noči.
Ob priliki prihoda, oziroma obiska Ančke, kakor sem že omenil pri životopisu njenem, na svečnico, je odšla, najbrž osramočena po takem Škandaloznem obisku, prvo noč spat v drugo hišo iz farovža, da bi ne motila za-ljubljencev, a drugi dan pa se je odpeljala iz Pliskovice, I, kaj mislite, kaj je napravil Korle na tako obstrukcijo? Plačal jej ni niti vinarja, kakor so pravili ljudje, ki so slišali dekle tožiti, in po vrhu je dejal: Naj le gre, saj ni bila poštena.. zapirala se je vsako
noč v svojo sobo......AH ti ne vsplamti
kri, bralec »Soče", če poznaš Korleta? Če se dekle brani in hrani čast, je potem »namestnik božji' imenuje nepošteno. No da, Ančka in Korle sta poštena, ker sta se pošteno skupaj na naslonjaču približno do polnoči in še dlje časa kratkočasila. V svoji veliki nestrpnosti sta pozabila celo zapreti okno, skozi katero se vidi v kuhinjo in skozi vrata v obednico. In gledali smo z?'.;ubljen parček — seveda pošten (!!).
Po odhodu Katinke je bil zopet dolgo »samec*. Gotovo ni več upal, da bi še kdaj dobil kuharico, kajti izrazil se je, da noče nobene več. Toda temu ni bilo tako. Bodi-si, da re mu je zopet ugrela kri ali kaj drugega, prišlo je neko z j a 1 o, ki je prej pripoznano za delo eks-usmiljenih sester izven samostana, kakor za kuharico. Kako se piše, ne vem natančno. Toliko se je zvedelo, da je nekje doma in da ima bogato teto. Kdaj je prišla, natančno ni mogoče opisati. Ljudje trdijo, da je od tega dva meseca. Približno naj bo tako. Kratko po njenem prihodu so ze jej odprle rane na nogi nad kolenom, kakor je pravila Beta »Dohtarca* (Žrjal na priimku), pristna tercijalka in raznaševalka vestij iz farovža. (Taki so sploh vsi oni, katere smatra Korle braniteljera vere in duhovnikov.) Če bi le to povedala Beta, bi se še ne štelo v zlo, toda pravila je (Pa tudi mežnarca!), da jej Korle in oča mažeta nego. To je zvedela vsa vas. Pa ne samo to. Kuharca se je proti neki osebi izrazila (Na željo postrežemo z imenom!), da jej je Korle na daa velikega kosila, da je mogla pomagati po kuhinji (To je bilo na križno nedeljo) prilepil velik kes »cirota* ali »flajštar* m stegno. Dakie nad kolenom! Bravo Karlo! Srečen si! Dobil si drugo Ančko. Je že dobro pričele, če kaže nuncu »košete* ali ategna. Radovedni smo, Ce se je takrat spomnil na besede Jezusa Kristusa: če \m oko pohujSa, izderi ga! Brrrr! Korle pa te besede — ne harmonirata. To bi bilo približno sitoraj vse, kar vem o kuharicah. Za nameček dodam Se, da gre Korle v njeni družbi in z očetom večkrat na CreSnjo. To jih je lepo videti gori. Korle roti vrabce, kuharica se krohota, oča pa premišljuje — Bog ve, kaj. Kdo gre prvi z drevesa, je to njim mala skrb.  11* t. m, je
na primer Sla kuharica sama na CreSnjo, dočim sta bila oča in Korle pod CreSnjo. Če pa se je Korle ozrl v višnjevo nebo ob tej priliki — pardon pod krilo kuharice, ve le on in ona, ki sestavljata skupaj drastične slike, katere bodo, Ce bodo le meni znane, odsevale v predalih »Soče*.
Za sklep bodi: Ne samo kuge, lakote in vojske, temveč tudi Korleta in njegovega pohujšanja reši nas Gospod, zadnji odstavek pa usliši, o Eminenca!
is vipavske doline. — V noči od 15.—16. t. m. smo dobili toli zaželjeni dež; bilo ga je povsod potreba, le trta se je Se veselila suhega vremena, tu in tam pa že ni bilo več vode.
Ko smo v pondeljek po sv. Telesa gnali Živino v sejro v "ar.' Križ, nismo imeli skoraj kje napajati živine v sv. Križu. Tam imajo živ. vodnjak (kal), r katerem je skoro samo blato.
Srečeval sem tudi ženske, ki so iz neke mlakuže vodo nosile. PraSal sem jih: kaj nimate vode (vodnjaka) v Križu? Odgovorile so: nimamo ne, in tudi je ne bodemo imeli, dokler bodejo bogatinom v .kloStro" vodo dajali.
Premišljeval sem te besede, kaj pomenijo.
Ko sem sejrn odpravil, sem šel v krčmo »na placu", nekdaj so tam rekli v »kočji", da si želodec okrepčam, in tam sem imel priliko, poizvedeti, kje visi Križki vodovod. VpraSal sem nekega starega znanca, naj o tej stvari natančno povč.
Povedal mi je: nekdaj so bili tukaj grofije in imeli so vodo in svoj vodrvik, za vbogo ljudstvo se niso brigali, ker ono jim je bilo — sužno l
Imamo tudi občinski vodnjak (Stlras), čez 30 metrov globok, narejen je (ne ve nihče povedati, kedaj) prav umetno, pa vode drži malo ali nič.
Pred nekaj leti so ga popravili, oziroma pokvarili.
Pred enim ali dvema letoma so vsta-novili neko društvo »Vodovod*. To društvo bi imelo namen, vodo napraviti, bodisi tekočo ali vodnjake, pa je vse zaspalo.
Prašal sem ga: zakaj je pa zaspalo? Odgovor: voditelji so imeli precej dobre volje, a ljudstvo nima poguma, in nad nami vlada nesloga in nasprotnost. Vpisalo se je okoli 40 udov v to društvo, vbožniSih, in so tudi nekaj že vplačali, pa sedaj so obupali in nočejo več plačevati, ker jih boljši kmetje ne podpirajo.
Zakaj pa ne? Odgovor: zato, ker boljši kmetje imajo nekateri vodnjake, nekateri pa vdobivajo vodo v samostanu, in ti so vsi tisti, ki se znajo dobro prilizovati in kaj prinesti. Eni vino, žganje, sadje itd. drugi vozijo, tretji nosijo itd. Kdor kaj ima in da, je v samostanu svetnik, revežem je pa gorje na svetu, tem pa pravijo riuhči, da jih bode hudič tresel, o uboga para!
Velika zima pri mora reveže, da gredo prosit vode v samostan, pa kmalu se ogiasi tisti samostanski godec-harmonikar: gosp. »vrdjan* so prepovedali vodo dajati. No, pa imajo .absid* reveži.
Seveda najbolj so čislani krčmarji, mesarji in taki. Zakaj? To lahko presodite. Posebno tisti dvoobrazni maček, in pa tista debela mama, ki ima patronatstvo v samostanu.
Konečno in z eno besedo Vam rečem: Prijatelji moji — dokler bode samostan dajal vode, ne bodemo imeli v Križu vode, ker tisti, ki največ vode potrebujejo in bi najložje pomagali do vode, imajo v samostanu zavetje, in vsakateri, ki je že v Križu stanoval ali služboval, bode vedel povedati, da je to resnica.
Torej le oni, ki imajo pravice »V. kure* pod ?.astavo dr. Antona, nimajo vode v sv. Križu. Prihodnjič kaj več.
S ?on*ker, dne 17. junija 1901. — Naši rodoljubi so sprožili pred nedavnim časom vi-e hvale vredno misel, da bi se (udi v naši občini osnovalo in ustanovilo bralno društvo. Z navdušenjem pozdravljamo občani ta novi pojav napredstva! Le ne-umevno se nam zdi, kako da smo mogli toliko časa spati v mračni nazadnjaški senci, ko smo vendar videli, da imajo tiaSe sosednje "hčine že lep čas ustanovljena svoja preko-ristna bralna društva in le edino mi smo toliao časa dremali v strupeni senci nevednosti prej, kakor smo prišli do spoznanja, da moramo tudi mi napredovati, ako nočemo, da bi nas Se nadalje objemala s svojimi kremplji mračna srednjeveška doba.
Torej, dragi moji soobčani, popravimo nemudoma, kar smo zamudili, osnovajmo in pristopimo v obilnem številu v bralno društvo! Pokažimo sosednjim občinam, da hočemo tudi mi v resnici napredovati, pokažimo, da nismo uii Ponikovci zadnji v tolminskih hribih, pokažimo, da smo tudi mi željni poduka, in da ga radi sprejmemo, ako se nam ponudi ugodna prilika. In prav sedaj se nam sili ugoden slučaj, namreč s tem, da se zavzemajo naši uplivni rodoljubi za ustanovitev takega društva. Bralna soba ne bo delala nam nikakih težav, kajti isto nam odstopi proti majhni odškodnini g. K. Krivec. Pristopimo torej v bralno društvo v kar največ mogoCe obilnem Številu! Vabimo tudi tiste, kateri so gledali nas; do sedaj POsJEranit in omahovali, nevedoč, kam naj bi se obrnili. Združimo se, bodimo složni in edini!
Pokažimo najemu nuncu Kodromacu, kateri nas nszivlje s tepci, surovinci in »minčeemi*, da to nt res, ampak, da smo možje na svojem mestu, kateri znamo misliti s tvojo glavo! Mogoče pa, da mi bo fcedo ugovarjal, da kmetu ni treba teh neumnih novotarij in da kmet naj tako dela, kakor ga je oče učil, da bo vse dobro itd. Temu odgovarjam; Ni res, da je vseeno, če je kmet izobraženi mož ali pa glupi tepec 1 Časi se vedno spreminjajo? Nekdaj je kmet nosil hodnično srajco, katero si je sam pridelal, sedaj hoče imeti tanko iz prodajalnice. Nekdaj ni bilo toli raznih potreb, se je veliko lažje izhajalo. Dandanašnji čas je vse druga, kmet ima čimdalje več stroškov, davki vedno naraščajo, posli in delavci na polju so vedno dražji itd. In kje naj kmet dobi podporo za vse te potrebe, če ne iz svojega umno ob-delujočega gospodarstva ? To se pa najložje doseže, ako iz podučljivih knjig in časopisov zajemamo potrebno vednost in izobrazbo. S čitanjem se človek tudi izobrazi in omika, nasprotno pa, kdor nič ne čita, je veliki duševni revež, ne ve skoraj, da živi na svetu. Potrebni smo, pa tudi mi te vsestranskega poduka in izobrazbe. Koliko praznih ver in vraž je Se ukoreninjenih med nami, N. pr. eni pravijo: Sedaj je mlaj, ne smemo sejati, orati, kositi itd. Kolikokrat zamudimo ali prehitimo pravi čas, da se potem praskamo za ušesi. In kdo je temu kriv? Odgovor menda ni težak* da največ nevednosti Premalo izobrazbe t Kolikokrat je bilo povedano v Mohprjanskih knjigah, da luna nič ne upliva na zemske predmete, ali vsakokrat zastonj!
Pa kam sem zašel s svojo fantazijo! Bojim se, da sem koga kaj razdražil, tega pa nočem, zato rajši Vas še enkrat uljudno opominjam, da le ustanovimo si bralno društvo, nič naj nas ne straši tistih par »zeksarjev*, katere bomo šteli na altar naSa izobrazbe in omike, kajti le v omiki je za-dovoljnost, sreča in blagostan sploh. Nikdar pa ne vprašajte, kedo je že zopet pisal v to preklicano »Sočo*, ampak, kaj je pisal. Na tem ni prav nič ležeče, naj piše Peter ali Pavel, ampak prosim Vas, dragi moji soobčani, izpolnite mi moje srčne želje, in to bo najslajše plačilo za moj trud in bo nam vsem le v korist!
»Ponikovski naprednjak".
te run iitrise.
Osebna vest. — Ravnatelj državne obrtne šole v Trstu, g. Karol Heskjr, je po sklepu Njeg. Veličanstva od 15. t m. povišan v šesti činovni razred.
Dnevni red V. seje deželnega zbora dne 24. t. m., to je v ponedebek, ob 5, uri pop. — Vladni predlog, da s& raztegne pogozdovanje Krasa tudi na polit okraj tolminski in na nekatere občine kanalskega okraja. — 1.) Utemeljevanje predloga posl. Gregorčiča o ukrepih proti poškodbam vsled povodnji v tolminskem okraju; S.) utemeljevanje predloga posl. Berbuča zastran imenovanja odseka za preiskavo razmer na tuk. gimnaziji in realki; 3.) utemeljevanje predloga posl. Berbuča o letnem državnem prispevku deželnemu Šolskemu zalogu; 4.) utemeljevanje predloga posl. Verzegnassija, da se odpornore Furlaniji, poškodovani po povodnji in 5.) prašanje za pooblastilo, postopati proti nekemu poslancu.
Poročila deželnega odbora: 6.) Zakon o občinskih taksah (poroč. Marani): 7.) zakon o uvrstitvi nekaterih cest (poroč. Abram); 8.) izbris zastanka pok. dež. računarja A. Jegliča; 9.) računski sklepi za I. 1900. po dež. odbora oskrbovanih zalogov; 10.) prispevek davč. občini Kamno za obrambe na dela pri Soči (poroč. dr. Turna pri vseh treh točkah.); 11.) Stalni letni prispevki Šolskim zavodom »V. Frinta« in »Šolski Dom*.
Gospod profesor T. Bežek bo nadaljeval predavanje o našem pravopisu dne 4. julija ob 11. uri prepoldne v čitalniški dvorani. Gostje, dobro došli! Predavanje se bo tikalo trdega l v naši slovnici. — Opozarjamo na to predavanje, katero bo zanimivo, kakor prvo.
Italijani o našem »Pevskem In glasbenem društvu'. — Komu ni znano, kako Italijani in JfeioeU zapeljivi? prezirajo nas narod in vse, kar imamo rWJez1k7 našo književnost, naš kulturni napredek v obče. — Le redko se povspnejo tako visoko, da s pravičnim očesom zrejo na nas doli ter pripoznajo, da smo tudi mi ljudje, ki hočemo napredovati in tudi napredujemo. Redkokadaj se tako1**spozabijo, da kaj pohvalijo na nas« kaj H še, da bi nas posnemali ali postavljali za vzgled — svojcem!
_______Tak - čudež -se   je   zgodil—v  onem
»Friuli Orientale", ki je ubral proti Slovencem Se radikalnejšo struno nego ,Cor-riere*. — Ta list, ki je zarohmel, ko je naš možki zbor zapel v cerkvi sv. Ignacija žalostinko, je priobčil v nedeljo 16. t. m. Članek, ki postavlja nase »Pevsko in glasbeno društvo« za vzgled goriikim Italijanom, ko se že ponašajo z italtjanstvom .Gorice*. »Ffiali* pripoveduje svojim čitateljem, da Slovenci v Gorici imamo krasen zbor, ki ima lepo zlivajoče se in izobražene glasove. Za to društvo žrtvujejo tudi lepe svote denarja. In dasi nam glasovi tega jezika odurno dooč na ušesa, moramo reči resnico... pojejo dobro. Na to vspodbuja goriške Lahe, naj ne zaostajtja za Slovenci.
Ta pohvala je jako značilna. Da hvalijo ta zbor najhujši narodni nasprotniki v svojih časopisih, je pribita resnica, kakor tudi to, da mera petje v resnici biti dobro, lepo, dovršeno, da mora impoijovati celo nasprotnikom, njim, ki naš jezik sicer zaničujejo, — Ali je g. Mer čina padel na neimenovani del svojega rejenega života, ko je to čilal, o tem ne vedd nič povedati naši izvestitelji. Povedali pa so nam to-. Uosp. Mercina je dobil v »F. O." dokaz, da niti najbolj zagrizeni narodni nasprotniki niso zgubili vse sramote tako daleč, da bi v očigled notorilki resnici — ki se ponavlja od nastopa do nastopa in kjerkoli pevci zipojd ter žanjejo le občudovanje — smešili to drultvo in lagali o njega vspehih. Italijani vedd, da so petje jako hvalili vsi, ki so ga slilali, Slovenci, Lahi in Nemci, zato so ga pohvaliti in postavili svojcem celo za vzgled, ¦- prepustivši slovenskim klerikalcem prvenstvo neke brez-obraznosti, ki nima para v zgodovini vseh dosedanjih sporov na tej nesrečni slovenski zemlji. — Ali ni res tako, kaj pravite »glas-benik* g. Mercina t! (« Zdaj napise za »Gorico« zopet korenito Mudijo, ki se bo vlekla do konca pasjih dnij, da pojde jeden urednikov lahko na počitnice. Op. hudomušnega stavca!)
la Cerkna nam poročajo, da tudi tam so imeli nunci v ponedeljek 17. t. m. svoj shod, na katerem so se pomenili o prihodnjih deželnozhorskih volitvah ler so rohneli proti »Soči* in .Primorcu*. Poprej pred njimi je bil gori Že agitator Likar iz Gorice, kateri se je posebno zabaval z onim Tončkom, ki bi rad imel vse službe v Cerknem. Likar je pripravljal pot »gospodom«, da so se ti m lože pomenili, kaj in kako ukreniti glede na deželnozborske volitve.
Kakor se vidi, so se vrgli nunci z vso silo na naše gorate kraje, da bi jih spravili pod klerikalni jarem ter zmagali pri volitvah v deželni zbor. Opozarjamo rodoljube, naj pazijo na spletkarije nuncev, kaj vse bodo počeli* v ostalem pa smo prepričani, da ne opravijo nič!
Karat Roječ o Bukovcih. —- Bukovci so sli letos oh volitvah po večini na led biljenskemu kuratu Rojcu. V zahvalo jih je ozmerjal v cerkvi, da: vsi bukovski možje niso vredni pol pipe tobaka! — Raca na vodi, la pa je debela! No, zalo pa je lepa Lojzika ondi veliko več vredna, pa ,se pogana", ali ne, preč. g. kurat Roječ? — No in v zahvalo naj Bukovci tudi zanaprej dirjajo za Rojcem in mu poljubujejo Šibo, ko jih ž njo tepe.
Kdo napada duhovščino. — .Soča" je zavrnila neke farške grdobije v „Prismo-jencu" s par slučaji (— od daleč smo le namignili, da bo treba prav nadrobno opisati, kakor se vidi! —) o duhovskih Škandalih zadnjega časa. — Na to je »Prismoj," odgovoril: glejte.... dr. Tumo, kako napada duhovščino. Ne, dr. T. nima nič opraviti z ono notico v .Soči*! -- Napada duhovščino?! Zakaj ne raje — krča nevredne duhovnike, o katerih bi bilo bolje, da bi se jim obesil za vrat svetopisemski mlinski kamen in jih potopil na dno morja, ker so nam posvetnjakom le v — pohujšanje, so le za zdražbo, za sovraštvo, za greh na svetu! Kmetijska dražba je imela v četrtek sejo, v kateri so sklenili naprositi deželni zbor za posojilo 40.000 K, da se nabavijo v povzdigo govedoreje biki čisteh pasem »Moll-thal, Oberinnlhal in Simenlhal*. Posojilo se vrne tekom 15 let brez obrestij.
Še nekoliko o deželni užltninl. -Kar se tiče žganjarine, sern gotovo do-voljno pojasnil to vprašanje. Zdaj pričakujem od prof. Berbuča, da iztrese sad svojih študij v deželnem zbora. — Na eno pa moram opozoriti, dlankar v .Gorici0 je to vprašanje Ne sproti proučeval, da je mogel — m oni odgovarjati. Iz člankov v .Gorici« bi
lahko dokazal, katere vire je rabil spočetka in kako je prišel šele vsled mojih člankov na sled raznim novim virom, katerih pa ni mogel ali hotel razumeti.
Clankir je namignil nekaj o dokladah na pivo, češ, vlada utegne enako izpeljati tudi davščine na pivo, in nova nesreča je tu. Sam pa je pozneje priznal, da deželne do-klade na pivo v sosednji deželi so — mnogo _ višje. Prav! Prof. Berbuč, ki je na glasu, da T tVrprašanj&^Stadira, naj predlaga zdaj v deželnem zboru: %& se poviša doklada na pivo tako, kakor je na Kranjskem, V takem slučaju dobimo gotovo do 115.000 kron več., morda še ugodneje, — in enako nas bo morala država odškodovati. Zdaj je čas, pozneje bo prepozno! — A. G.
Podpiranje tnjeev na nafilh tleh. — S Tolminskega smo dobjH pritožbo,„da do--mačini kaj težko dobivajo dovoljenja za izvrševanje proste obrti, — toda v Podbrdo je došlo že več tujcev, ki so lahko dobili dovoljenja za krčme, pekarije itd, vsled dela pri tunelu. Pritožnik pravi: In tako nam tujci pojedajo kruh, ki bi moral ostati domačinom. — Pobližnjih podatkov nam dopisnik ni naštel, od drugod pa nismo prejeli le podobnih pritožb. — Kaj je na vsem tem resnice P V koliko so te pritožbe opravičene ?
Bohinjska železnica, — V državnem zboru je bil sprejet načrt za železniške črte ! čez Ture, Karavanke, skozi Bohinj in čez Kras, da se izvede s sredstvi investicij, ali vendar se je obrnila vlada tudi na prizadete dežele, to je: Solnograško, Koroško, Kranjsko, Goriško in Trst za prispevke. V koroškem deželnem zboru  so o tem že nekaj govorili.
Včeraj so že pričeli delati na črti čez Karavanke, danes so pričeli na črti čez Pyrhn in te dni prično dela čez Ture. Trasiranje proge od Gorice do Trsta gre hitro izpod rok. In potem začno menda takoj tudi pri nas z delom.
,11 Frlali Orientale* In slovenščina.
—  Skrli m slovenski denar. — »II Friuli" bi rad spravil v Gorico nekdanje čase vednih nasprotstev in prepirov med Lahi in Slovenci. Vsako priliko porabi, da udari po Slovencih ter po našem jeziku, kateri bi rad pregnal iz cerkve, s trga, iz prodajalni c, pred vsem pa iz uradov, da bi povsodi vladala le lažcina, katere bi se moral posluževati Slovenec prav tako kakor Lah.
Zopet Je našel nekaj »nečuvenoga*. Na sodnijah vlada namreč praksa, da se pri rabi jezika ravnajo po jeziku vloge. Ako je ta laški, je vse dalje laško, ako je ta slovenski, pa slovensko, In glej, kaj se je zgodila! Tukajšnja okrajna sodnija je poslala goriškemu magistratu neko pisanje v slovanskem jeziku prav vsled tako prakse. To je dalo povsod »Fr,", da je napisal cel članek, v katerem pripoveduje, kako jako da napreduje Slovenstvo v Gorici, in celo po sodnijah pišejo slovenski! Strašno! .italianita* Gorice je zopet v nevarnosti! Na to poztvlje vse mogoče in nemogoče laške življe v Gorici^-rfiaj se za božjo voljo vprd Slovencem, du Gorica ne postane celo kedaj slovenska.
Iz vse pisave v .Friuli* skoro v vsaki Številki se vidi, da si je namenil ta lisi ubirati proti Slovencem radikalne strune ter skaliti tisti mir, kolikor ga je sedaj v Gorici med Lahi in Slovenci, s tem, da pretirava do skrajnosti, kako da se šopirijo Slovenci in slovenščina po mestu, ter pozi vije na odpor proti temu, torej na boj proti Slovencem! Le po nas, nimamo nič proti temu! Ako hočejo Lahi v Gorici in oblasti, da se vrnejo nekdanji komaj pozabljeni časi, naj le puste hujskarije po #Friuli"! Mi se takih časov ne bojimo, ker bodo nam le v korist, da se malce zopet zdramimo ter zopet malce otrese m o — Lahov! Sredstva zato imamo izborna. Torej le po nas! Boste že še žvižgali!!
Pa glej tega laškega prenapeteža! V isti sapi, ko podi slovenščino iz Gorice ter draži Lahe proti nam, se ga poloti pa grozen apetit po slovenskih novcih. Vzdihuje in vzdihuje, kaj da bo s trgovino v Gorici, kadar se odpro nove železniške zveze. Kaj bo z gorjani? In pri tem se mu zdehne po nekdanjih lepih časih, ko so hodili ti »mon-tagnari' v Gorico po vse potrebščine le k Lahom, ko so govorili le laški v Gorici itd., stoka, da današnji dan so Slovenci tako predrzni, da ustanovi jajo v Gorici celo svoje trgovine in obrti, vsled česar marsikaj odpade Lahom, pa kaj še le bo, ko steče po deželi bohinjska železnica? Kaj bo z velikim trgovcem in kaj z malim, seveda laškim, v Gorici? Ako se gorjani obrnejo drugam ter bodo vsled železniških zvez dobivali komod-neje in z manjšimi troški od drugod blago, jej, jej, kaj bo z laško Gorico!
Strašno se mu zdeha po slovenskih novcih! Verjamemo, da se marsikaj spremeni v Gorici po bohinjski Železnici, pa tudi po našem prizadevanju v sedanjosti in prihodnosti. Spremeni se marsikaj, in laško hujskanje
—  to naj si zapomni .Friuli" — le pospeši spremembe! Torej le po nas in po našem jeziku. Mislile, da tepete nas, ali v istini bijete le sami sobe po plečih. Naravnega procesa prememb v mestu pa ne vstavi nobena sila.....
Iz Kobarldskcga kota. — ,V Kotu premišljujejo, kako je to mogoče, da prav v Borjani, kjer so najbolj .pobožni", je toča o zadnjih nevihtah največ potolka, torej naredila največ škode! Kako vendar to ? Kakšna je torej Usta »pobožnost?!"
Deževni poslanec Lapanja je prišel v nemilost pri klerikalcih. Zato ga ne mislijo več kandidirati za deželni zbor, marveč so izbrali na njegovo mesto onega malega prav-darskega dohtarja v Gorici. Ljudje so ugibali, zakaj da ga ne marajo več in prišli so do sklepa, da zato ga ne marajo, ker ga je treba vedno vabiti na kosila, aH ta preljubi Lapanja ima tolik apetit, da preveč poje; in ker preve& PPJe,,so nunci preveč oškodovani. Zato so naredili sklep T ker deževni poslanec Lapanja nam preveč poje, ne bo več izvoljen! In nunci so ga črtali iz svoje liste kandidatov za deželni zbor. Ne pomaga mu nobena .žavba« vc«J, tudi ne, ako še tako moli. Predno je bil izvoljen zadnjič poslancem, je hodil poprej že 5 let k maši. Takrat je bil uslišan, ali sedaj pa »veselje preč je, preč".
Poprarek. — TDop»su *Iz Škrbine« v 2adnji številki se je urinila pomota. Namesto .za kolči in sadike SO gld." naj se glasi ,6 gld," Toliko resnici na ljubo.
ttogatec-Slfttlna. — Kakor vsako leto, tako je tudi letos to kopališče dobro obiskano, in kakor se kaže po dohajajočih naznanilih, obeta biti sezona jako plodna. Vreme je vedno jednako toplo in vedro, kar se tiče družbe, je izbrana med mnogovrstnim občinstvom, ravnateljstvo kopališča pa je tudi poikrbelo za to, napraviti bivanje tam kolikor mogoče prijetno. V izišli Usti je Citati med gosti premnogo imenitnikov.
Drobiž. — Pred dobrim mesecem so bili pokradli trije mladi tatici nekaj reči v .Velodromu", vsled česar so prišli oblasti v roke. Te dni so stali pred sodnijo ter so bili kaznovani: 16-letni J. Stecher na 5 mesecev, 17-letni Al, Višin na 4 mesece in B, Bellina, star 17 let, na 3 mesece v ječo.
Besednjak Al. v Orehovljah se je sporekel z dvema svojima tovarišema, vsled česar je prišlo do pretepa, Besednjak je dobil % rani na glavo in se je moral zateči v tukajšnjo bolnišnico.
V filijnlko g, Orzana na korsu Fr, Jos, I, so udrli po noči v sredo neznani tatovi, ki so napravili škode okoli 80 K. Zbežali so, ko so začutili na korsu ponočnega stražnika.
Zgubil m Je dne 7. februvarija t, I. 15-btni dečko Matija Žnidertič od Jožefa iz Buj hit. 13, pošta St. Peter (Kolanti na Notranjskem.) Do današnjega dne se ne ve še nič o dečku. Ako bi ga kdo kaj zvedel, nt»j to sporoči očetu Josipu Žnldertiču.
Razgled po svetu.
Cesarjevo lastnoročno pismo na namestnika grofa Goudenhovcja na češkem slove: Ljubi grof Goudanhove! S posebnim zadovoljstvom sem sprejel resnično prisrčne in iskrene * izjave zveste udanosti do mene in moje hiše, katere sta mi med mojim bivanjem v vedno zvestem kraljestvu češkem izkazovala oba naroda te dežele na tako lep in složen način. Povsod vidni napredek, katerega sem imel priliko videti iznova na vseh poljih duševnega in gospodarskega življenja, presenetljiv razvoj mojega kraljevskega glavnega mesta Prage in drugih obiskanih mest me je jako razveselil ter utrdil iznova mojo nado, da dobi moje ljubljeno kraljestvo češko kmalu tisto najzanesljivejše poroštvo trajnega procvita dežele, vroče zaželjeni narodni mir, ki je dobil že temelj z vspešnim zbližanjem obeh narodov na gospodarskem polju. V to po-mozi Bog! Te moje čute, kakor tudi mojo zahvalo in moje popolno priznanje za vzorno vedenje občinstva blagovolite sporočiti javnosti. V Ustju, 17. junija 1901. Franc Jožef I. r.
Istrski deželni zbor se je sešel v četrtek v Kopru. Prišli so tudi slovanski poslanci. Predsednik je govoril le laški, zastopnik vlade laški in slovenski. Na to so podali laški poslanci protestno izjavo proti temu, da je sklican tudi letos deželni zbor v Koper in ne v Poreč, kakor so želeli Lahi. Ko je bil prečitan ta protest, so odšli Lahi. Radi tega je bil zbor nesklepčen in seja zaključena. Slovanski poslanci so hoteli tudi podati svojo posebno izjavo, ali ni bilo več mogoče radi nesklepčnosti.
Lah; so vprizorili torej nekoliko komedije, katera jih pa menda že mine. — Da so vstopili slovanski poslanci v deželni zbor istrski, to pozdravljamo z veseljem, ker s tem so pokazali, da so pravi zastopniki toli zatiranega hrvatsko-slovenskega naroda v Istri, ki se ne boje z nova na prevažnem mestu v deželnem zboru, v katerem pa so doživeli že toliko ponižanj, povzdigniti svoje glasove v prilog istrskega Slovana proti laški objestnosti. Abstinenca ne rodeva sadu, sad more obroditi le neizprosen boj na licu mesta v dež. zboru proti laški brezobzirnosti In premoči! Zato jih pozdravljamo v dež. zboru, zagotavljaje jih, da simpatije vseh resno mislečih Slovencev so na njihovi strani!
ČeŠko. — Cesar je podelil praškemu županu dr. Srbu komturski križec Franc-Jožefovega reda.
Mestni sv* v Pragi je dobil iz Pariza poročilo, da ptlde na vsesokolsko slavnost dne" 29. in 30. t. m. pet zastopnikov občinskega sveta v Parizu.
V češkem deželnem zboru je stavil grof Buquoa predlog, naj se spremeni deželno-zborski volilni red tako, kakor je urejen volilni red za volitve v državni zbor.
T štajerskem deželnem zboru so predložili nov* oziroma premenjeni volilni red, po katerem se pomnoži število mandatov v mestni skupini za dva in se uv«de nova skupina s sedmimi mandati, v katero volijo eno leto v deželi bivajoči delavci in oni davkoplačevalci, ki plačajo manj nego 8 K direktnega davka. Na ta način se pomnoži število poslancev od 63 m 72; Za deželnozborske volitve veljajo druga določila nego za občinske volitve. Uvede se direktna, pismena in tajna volitev v kmečkih skupinah. Glede nove skupine treba pripomniti, da ne volijo tudi, kakor pri državnozborskih volitvah, vsi kmečki davkoplačevalci.
Mandatov v kmečkih občinah niso hoteli pomnožiti. Nove mandate dobe seveda — Nemci, tako da bodo štajerski Slovenci še v večjih škripcih.
V Jnžnl Afriki. — Kakor je izjavila soproga Bothova, ki je sedaj v Evropi, so bili ujeli Buri generala Frencha že dvakrat; Ker ni bil ostal mož beseda prvikrat, so ga hoteli drugič vstreliti. Se le posredovanju Kitchenerja se je posrečilo, oprostiti ga proti temu, da je osvobodil 1000 burskih ujetnikov. V kapski koloniji so .Vari raztreseni v razno oddelke do 300 mož. Tako vedo vedno, kaj in kako se godi okoli njih in tako so vedno na straži na celi črti. — Krttger je objavil noto, v kateri je povedano, da vse vesti o zadnjih pogajanjih so izmišljene.
Iz Londona poročajo o velikanskem shodu, kateri se je vršil tam in na katerem so sprejeli resolucijo, s katero poživljajo vlado, naj sklene z Buri mir, in sicer tako, da pripozna obema burskima republikama neodvisnost,
Na Kitajskem še ne bo miru, kakor kažejo zadnja poročila. Bati se je novih nemirov v severno-zapadnih pokrajinah Kitajskega, General Tungfusiang dela pripravo in zbira vojsko dobro izvežbanih čet z namenom, da nastopi proti cesarju samemu.
Baanotero. — Cesar je podaril iz svojih privatnih sredstev pogorelcem v Kropi sveto 4000 K. — Ženske zdravnice so dobile po neki razsodbi na Dunaju volilno pravico v zdravniške zbornice, —
Narodno gospedorstvo.
ORGANIZACIJE KMETIJE.
(Članek tovea uredni&tva.) (Da««.)
H.
Gospodarstvo in vse, kar na njem sloni,, je jednotno. Roka roko umije, se reče o obeh poglavitnih panogah gospodarstva, o kmetiji in mestnem delu. Zatorej je treba tudi pogledali razvoj mestnega dela, dasi v večjih potezah. V prvih stoletjih kmečke države je bilo rokodelstvo združeno s kmetijo. Dosti ga ni bilo. Kmet in kmetica sta si napravila sama vse potrebno za delo, obleko, kuhinjo. Grajščine so s časom, ker je bilo več potrebe, izgojale svoje rokodelce. Okolo romarskih cerkva, okolo sedežev škofov, samostanov, močnejših grajščakov, kraljev so se s časom naselili rokodelci in trgovci. Na teh mestih se je zbiralo večkrat dosti Ijudij. Trgovec je najizdatnejši kvas v tem kmečkem gospodarstvu. Iz vsega poznatega sveta spravlja blago na ta mesta. On tudi rokodelcu pot gladi v gospodarstvu. Časi so nevarni. Roparskih Ijudij je bilo dosti. Mesta se ozko stisnejo in obdajo z obzidjem. Seveda so začetkoma pod oblastjo kmečkih gospodov-vladarjev. Mestijani živijo drug tik drugega. S kmetijo se ne morejo dolgo pečati, ker jim več nese, če porabijo ves čas v obrti. Kmetija ne dobi rokodelcev, ker dosti Ijudij z nje sili v mesta. Robota jemlje dosti časa kmetu in vedno več potreb ima tudi isti. Meščanu je treba slvarjati za kmetijo, za trgovino razno blago. Cim bolj se razvija rokodelstvo, obrt, tem več je premoženja. Ljudje v mestih se tedaj skoraj znebijo komande in davkov škofov, grajščakov. In svoje vodstvo si vstvarijo, oziroma isto se samo postavi po pametnejših, bogatejših trgovcih in rokodelcih. Tudi marsikateri grajščak postane meščan ter si pridobi stališče v mestni trgovini. Rokodelci se družijo po posameznih rokodelstvih. Morali so vojaške službe opravljati, braniti mesto. Ler je vedno več Ijudij s kmetije vrelo v mesta, ker se je začelo na kmetiji kmeta dreti, so se rokodelci, trgovci tesneje združevali v zadruge. V teh zadrugah so imeli veliko moč. Združeno delo, gospo-darenje več odvaga, nego razškropljeno, posamezno. V obzidju teh mest in v tem zadružnem delu se je razv?lo rokodelstvo do velike popolnosti. Meščanom se je dobro godilo. Imeli so malo konkurence in dosti trga. Kmetija se je zaplodevala ter postala večji konsument za dela meščanstva. Te zadruge niso dolgo obstajale, ker so le mojstrom dale pristop in veljavo. Pomagači razderejo te zadruge. Ob tem času se je razvil precej samosvoj duh napram gospodi na kmetiji in v mestih. Kmet je živil meščana in kmet je moral postati sloboden, da more več kupiti, da ima več prebitkov s kmetije za meščana na razpolago. Torej je bil pogoj Življenja meščana boj proti duhovenskemu in grajskemu gospodu, ki sta čim dalje hujše stiskala kraeUko limono. »Mesto oslobojuje". Kdor je pribežal s kmetije v mesto, je bil v varnem zavetju. Navedena kmetska gospoda ni bila mila meščanu. Ta meščan je podpiral kralja, ki se je hotel rešiti te kmečke gospode.