SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
P* polti prejemali velja: Za celo leto predplaean 1£ gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 gld., za on mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Tel J (l: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta t gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/»6. uri popoludne.
Letnik XVII.
iŠtev. 244.
Deželni zbor kranjski.
(Peta seja dne 22. oktobra 1889.)
(Dalje.)
K tej točki se je oglasil poslanec Pfeifer, rekoč:
„Prečitavšemu deželnoodborovo poročilo o raz-širjevanji trsne uši po Kranjskem ostal mi je otožni vtis, da vinogradnik skoraj nima več vesele nade v boljšo bodočnost, ako ne bode dobival izdatnejše pomoči od todi, kjer edino utegnejo pomagati.
Po dosedanjih skušnjah ni je drugačne rešitve za uničene vinograde po trsni uši, nego zasajanje takih ameriških trt, ki so zoperstavne trsni uši.
Da bi država dajala take trte brezplačno ali vsaj po nizki ceni, prosimo že dolgo, dolgo let — vspeh takih prošenj nahajamo v deželnoodborovem poročilu (priloga 27, str. 2), po katerem je več posestnikov iz Lož in Podrage dobilo ameriških re-zauic iz državne trsnice v Kostanjevici vsled deželno-vladnega dopisa z dné 25. marca 1889, št. 2448, toda ne brezplačno, ampak po 6—10 gl. za J 000 kl jučev.
To je jako visoka cena, če se pomisli, da izmed 100 rezanic se jih prime komaj 50 — ali, gospoda moja, z nakupom rezanic še ni vinograd ustvarjen, treba še mnogo novcev za delo, guoj, kolje itd.; preteče eno leto, vžitka še ni, preteče drugo leto, vžitka tudi ni, preteče tretje leto, še ni vžitka, preteče četrto leto — no, to povrne nekoliko troškov, če gré po sreči (brez mraza, brez toče itd.) ; kdo je kos takim večletnim troškom brez dohodkov, ni težko izračunati, ko vidimo, da se siromaštvo v vinorodnih krajih vedno bolj širi vsled večletnih slabih vinskih letin. Hočem tukaj navesti le en slučaj : Krška občina preskrbovala je pred blizo 13 leti 3—6 siromakov, danes ko je ranjkega Hočevarja ustanova to breme nekoliko olajšala in prevzela 12 revežev v preskrbovanje, danes, dobiva že okolu 40 revežev podpore iz občinske kase.
Število takih revežev bode žalibog še vedno caraščalo, kar se bo čutilo prihodnjo spomlad veči-
7 Ljubljani, v sredo 23. oktobra 1889.
noma v kostaujeviškem in krškem okraji , deloma tudi v novomeškem okraji, kjer se je pridelalo malo vina, kjer je (mrčes) črv uuičil mnogo krompirja, kjer ni bilo sadja. Nekoliko srečnejša je Belokrajina glede vinske letine, glede sadja, izvzemši tiste občine, ki so poškodovane po toči ali drugi uimi.
Vsled velike revščine že letos niso mogli kupovati vinogradniki ameriških trt v kostanjeviški državni trsnici, tako da izmed 144.800 rezanic (dež. odb. poročilo str. 9) je nespečanih ostalo v trsnici čez 72.000, glede katerih nekateri ljudje trdijo — če po krivem ali nekrivem, ne znam — da so ostale neporabljene ter strohnele v kleti kostanjeviške graščine; v prihodnjem letu bode revščina še večja, in vinogradniki še manj zmožni kupovati ameriške trte, ker vsled groznega razširjenja trsne uši in strupene rose se zmanjšuje ali celo usahne vinogradniku edini vir pridobivanja dohodkov.
Z ozirom na to bo treba vinogradnikom kolikor mogoče brezplačno dajati ameriške trte, na vsak način pa sedanjo previsoko ceno ameriškim trtam znižati vsaj na 1 gld. za 1000 rezanic in na 3 gld. za 1000 vkoreninjenih trt.
Sicer je z ameriškimi trtami še malo pomagano, če niso požlahtnjene z našo trto, ali pa če brez požlahtnitve ne dajo okusnega vina Vinogradniki niso vajeni, niso izurjeni v cepljenji trt—v državnih in deželnih trsnicah bo treba požlahtnjevati ameriške trte, tako da bodo dobivali vinogradniki že požlahtnjene trte.
To se bo deloma doseglo z deželno-odborovim nasvetom, po katerem se naroča šolskemu vodstvu na Grmu, da prireja tečaje, v katerih se bodo mladi ljudje učili saditi in cepiti ameriške trte v tainošujem zavodu, v katerem bodo preskrbljeni s potrebno hrano in stanovanjem.. S tem, če bo muogo mladih ljudi in vincarjev izurjenih v požlahnjevanji ameriških trt, bo že nekaj storjenega, pa bi še več vspeha bilo, ko bi vodstvo izurjene šolarje iz grmske šole, kolikor dopušča učni načrt in disciplina, na zahtevanje dotičnih posestnikov poslalo v uničene vinograde v tem času, ko je treba trte saditi in
cepiti, da pomagajo gospodarju pri zasajanju novega vinograda.
Taki šolarji bi bili aposteljui in razširjevalci praktičnega pouka za napravo novih vinogradov in bi bil vsak novozasajen vinograd — pri katerem so dotični učenci sodelovali — v vzgled in živo izpodbujo, da se tudi sosedni vinogradniki lotijo tega dela. Sprožim tukaj to misel, ker se bi pustila praktično uvesti v posameznih slučajih — predloga pa ne stavim.
Ko bi se bil denar — ki se je po nepotrebnem potrosil za drage komisije — porabil za vzgojevanje in cepljenje ameriških trt, marsikateri uničeni vinograd bi danes že obzelenel, zato je bil skrajni čas, da so se nepotrebne komisije odpravile; — vsaj je bilo pri pogozdovanji Krasa ravno tako: ko bi bili tisti denar vsako leto za pogozdovanje Krasa porabili, kateri so pometali za gozdne komisije, ko bi bili prav po drakonsko prepovedali pašo v novih mladih nasadih, bil bi Kras zdavnej že ali večjidel po-gozden; tako pa je ostal del kraškega gozda v žepih komisij, namesto da bi bil rastel na Krasu in bi bil denar v žepih delavcev pri pogozdovanji.
Mnogo je bilo treba govoriti in pisati, da so se odpravile nepotrebne preiskovalne komisije; ne bodemo odjenjali trkati, da se zniža ameriškim trtam sedanja previsoka cena, da se v državnih in deželnih trtnicah požlahujujejo ameriške trte, da se pa tudi direktuo rodeče ameriške trte, ki brez požlahnjenja dajo dobro kapljico, zasade v muogobrojnem številu ter oddajo posameznim posestnikom.
Tudi glede druzega sovražnika trte, glede strupene rose bo treba deželne in državne podpore, da se vinogradi ubranijo temu poškodovanju, pripomoči bo treba ubogim posestnikom pri nakupu vitrijola, da odvrnejo strupeno roso od svojih vinogradov.
Sklenem z vročo željo, da bi prizadevanje našega zbora vsaj nekaj rešitve prineslo obupanemu vinogradniku."
Dalje poslanec Š u k 1 j e poudarja, da je državna podpora proti trtni uši mnogo prenizka. Govor bodemo priobčili po stenografskem zapisniku.
LISTEK.
Pisma iz Italije.
XIX.
V petek, 11. oktobra, so pretekli trije tedni, kar sva prišla v Rim. Kako hitro je minul čas. Vsak dan je prinesel kaj novega, lepega, izpodbud-nega. Vendar vedno ostati v Rimu ui mogoče, marveč treba je iti domov, kjer nas čakajo dolžnosti stanu.
Dela imam domii dovolj,
Moram ga storiti.
Ripšelj.
Zatorej smo bili veseli, ko se je naznanila volitev delinitorjev na petek, dne 11. t. m. Ob polu devetih se zbero vokali v dotični sobani in še le ob dveh popoludne je bila volitev končaua. Izvoljeni so to pot trije avstrijski redovniki detinitorji, in sicer: eden iz Tridenta, drugi Poljak, tretji Krce-govinec. Ti ostanejo sedaj dvanajst let v Rimu kot svetovalci p. generala in njegovi pomočniki v obširnem delovanji. — Akoravno je bila na drugi dan napovedana pridiga za mrtve sobrate in slovesna sv. maša-zadušnica, vendar smo sklenili že isti petek
oditi, in sicer iz veljavuih vzrokov. Srčuo je bilo slovo na večer: Amerikanec je podal Slovanu roko in Španjol je stiskal Nemcu desnico, kajti isto noč in naslednje jutro jih je že mnogo odpotovalo. Ob desetih zvečer se pripeljemo na kolodvor, ki je bil ob električni razsvetljavi, kakor ob belem dnevu. Sčdeva sama v kupej in se odpeljeva v Ankono. Noč je bila jasna, luna je prijazno svetila. Midva nekaj časa gledava po okolici, potem pa naju premaga spanec. Ko se zbudiva, sva že blizu Ankone. Jutranja zarja že razgrinja svoja urna krila, in glej, pri jutranjem svitu zagledava morje adrijansko, — ki nekdaj bilo je slovansko. V Ankoni se je treba presesti v drugi vlak, ki nas naglo popelje v „Lo-reto". Zakaj pa v „Loreto" ?
Leta 336 po Kristusu našla je pobožna cesarica Helena v Nazaretu tisto hišico, v kateri je „Beseda meso postala", v kateri se je včlovečil božji Sin in v njej prebival blizu trideset let. Nad to hišico je dala sv. Helena sezidati cerkev, h kateri so pobožni kristijani prav radi romali. Legenda pa pripoveduje, da 19. maja 1291, ko so divji Saraceni cerkev opu-stošili, so pa angeljci to hišo na „Tersat" nad Reko prinesli. Tu je ostala do 10. decembra 1294. Ta
dan namreč se je naenkrat znašla onkraj jadranskega morja v lorberjevem gozdiču („lauretum"), pozneje pa je bila zopet čudoma prestavljena na sedanje mesto. Posebna komisija, ki je bila v sveto deželo v Nazaret poslana, in je vse natančno preiskala, izrekla je, da je to v resnici ista sobana, v kateri je Marija stanovala. Zmerili so namreč hišico in natančno se je mera in snov zlagala s hišo na-zareško. Papež Pavel II. je podelil hišici bogate odpustke. Tu so se pa tudi pričele lavretanske lita-nije, to je pozdravila na Marijo, ki imajo od kapelice svoje ime. Hišica stoji v cerkvi pod kupolo. Zunanja stran je obložena z dragim marmorjem, notri pa se vidi gola opeka, od samega poljubovanja popolnoma oglajena. Dvoje vrat vodi v svetišče, ene v prostor za altarjem, četrte pa navzgor. V hišici, ki se sploh imenuje „Časa santa", neprestano gori dvainpetdeset svetiljk. Altar je kamenit in menda posvečen od samega sv. Petra; vendar je ta altar obdan od drugega, ki je bogato ozaljšan. Na levi se vidi moderna omara, v kateri se hrani druga omara, dva prstena ključka s skrinjico, česar se je nekdaj posluževala Marija. Vidi se tudi križ, ki je s sveto hišico vred prinešen iz sveto dežele. Za altarjem
Poslanec Lavrenčič toplo priporoča nasvete odsekove tur dostavi, uaj bi se za vipavsko dolino oddajale daljše rezanice, ker vinorejci vsled krajevnih razmer morajo globokeje kopati nego na Dolenjskem.
Predlogi so bili soglasno sprejeti.
Poslanec Kavčič poroča v imenu upravnega in gospodarskega odseka o prošnji borovniške in vrhniške občine in okrajnega cestnega odbor« vrhniškega za uvrstitev okrajne ceste z Vrhnike do borovniške postaje med deželne ceste. Odsek nasve-tuje, uaj se prošnja odstopi dež. odboru, da povpraša vojaške oblasti, poizveduje o potrebnem iu poroča v prihodnjem zasedanji. Predlog obvelja brez ugovora.
Poslanec M u r n i k poroča v imenu istega odseka o prošnji županstva Kostelj, da se občina razdeli v občini Eara in Banjaloka, ter nasvetuje, uaj se prošnja izroči dež odboru, da na podlagi dotičnih deželnih postav poizveduje ter poroča v prihodnjem zasedanji. Predlog obvelja.
Poslanec dr. vitez Bleivveis poroča v imenu tinančnega odseka o proračunih bolniškega, blaz-niškega, porodniškega in najdenškega zaklada za 1. 1890. Poročevalec nasvetuje v imenu odsekovem, da se usliši prošnja bolniškega oskrbnika in kontrolorja 111 dovoli njima kot osobna doklada po 75 gl. na leto, ker sta vsled lanskega sklopa deželnega zbora o zvišanji plač dež. uradnikov zgubila draginjsko doklado in imata vsled razširjene blaznice na Studenci mnogo več posla. Predlog je obveljal. Torej je proračunjena potrebščina za deželno bolnišnico : Za uradne osebe (oskrbnika, kontrolorja, asistenta, slugo, itd.) 47(58 gld., za zdravstvene osebe 6767 gld 20 kr., stanarine 550 gld., emolumenti 32 gl., podpore 120 gl, ustanove 66 gl. 41 kr., pisarniški troški 380 gl, vzdrževanje poslopij 1000 gl., davki 33 gl. 4 kr., povračilo oskrbnih troškov usmiljenim sestram 37.100 gl., zdravila in obvezila 5.500 gl., zdravniške ordinacije 1000 gl., za inventar 500 gl., remuneracija za pregledovanje računov 120 gl., odškodnina za prostor v hiralnici, kjer se snaži bolniško perilo 120 gld., za anatoinični muzej 40 gld.. vkupe torej vsa režija 44.380 gld.; pokojnine 960 gl., miloščine 300 gl,, razni troški 2300 gl., vkupe vsa potrebščina 61.656 gld. 65 kr. Zaklada: obresti 2210 gl. 75 kr., najmo-vina 141 gld., od plačnikov povrnjeni troški 6000 gl., od tujih deželnih zakladov povrnjeni troški 3500 gl. itd., vkupe 12.138 gold. 74 kr., torej znaša p r i -m an kij a j za prihodnje leto 49.510 gl. 91 kr., katere bo treba pokriti iz deželnega zaklada.
Blazniški zaklad. A. Potrebščina: stalne plače, doklade in petletnice 1971 gl., remuneracije 660 gld., emolumenti zdravnika 51 gld., donesek k Boratovi ustanovi 54 gld., davki 152 gdl. 30 kr., uradue potrebščine 130 gold., vzdrževanje poslopij 2107 gld. 22 kr., troški režije 40.565 gld., oskrbni troški za hirajoče umobolne 8400 gold. razni troški 2309 gl. 99 kr., vkupe vsa potrebščina 56.347 gl. 5 kr. Zaklada: Obresti 70 gold. 51 kr., povračila oskrbnih troškov 7500 gl., doneski občin 400 gld., dohodki od lastnin 573 gl., razni prihodki 1160 gl., vkupe 9703 gold. 51 kr., torej primanjkljaj 46.643 gl. 54 kr., ki se bode pokril iz deželnega zaklada.	(Dalje sledi.)
pa je sveti kraj, na katerem je Marija Devica molila in „angeljski pozdrav" prejela. Tudi se nahaja tu ognjišče Marijino in ena skledica, v katero duhovnik svetinje in rožnevence polaga in je blagoslovi.
Kar nikjer na Laškem nisem zapazil, videl sem tukaj, namreč silno veliko množico romarjev, ki so oblegli izpovednice in prejeli svete zakramente. So pa v baziliki apostolski izpovedniki-minoriti za vse jezike iu narode sveta. Cerkev je škofijska in tudi dvanajst kanonikov opravlja v cerkvi „sveti ollcij". Poleg zakristije je posebne imenitnosti cerkveni zaklad, kjer se hranijo darila pobožnih romarjev, in pričajo, da je ves katoliški svet uuet za čast deviške Matere Marije.
Poleg cerkve je palača, nekdaj papeževa, sedaj seveda „Reale". V „Loreti" je polno beračev, ki so silno nadležni. Za vozom teko, po cerkvi ljudi love. Če pa stopiš iz cerkvc vun in greš po ulici, kličejo te v vsako prodajalnico, da bi blagovolil kaj spominkov kupiti. Svet in imeniten je kraj, vendar človek gre rad odtod, ko je opravil svojo pobožnost. Vsak dan pride mnogo duhovnikov v „Loreto", ki čakajo dolgo, da pridejo na vrsto za sv. mašo. Tisti
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. oktobra. Kotrauje dežele.
Pred včeraj je nadvojvoda Albreht kot grof Friedeck odpotoval v Španijo. Na kolodvor ga je več članov cesarske hiše spremilo.
Nadvojvoda Ivan se mudi v Parizu in-cognito kot grof Ort. Ogledal si je razstavo. Pravijo, da bo odložil vsa dostojanstva ter dlje časa potem ostal v inozemstvu.
„Montags-Revue" piše: Govori se, da bo dr-iavni proračun jako ugoden.
Tekom prihodnjega meseca se bo na Dunaji vršilo škofovsko posvetovanje. Predsedoval bo grof Schonborn. Vdeležil se ga bo tudi že novi mariborski škof dr. Mihael Napotnik.
Krščansko-konservativni listi potrjujejo, da se bo v Solnogradu vršil splošen shod katoliške stranke, predno se bo državni zbor sešel.
Kardinal knez-primas Simor je na jutršnji dan vse ogerske škofe k posvetovanj u sklical. Ta kou-ferencija bi se bila morala že spomladi vršiti, a se je zaradi kardinalove bolezni odložila.
Vnanje države.
„Civilta Cattolica" piše: „Neprestani boj libe-ralno-prostozidarskega časništva zoper cerkev in trdovratnost Crispijeva, s katero vedno in vedno v parlamentu naglaša razširjene laži o zasedanju Rima, utrudila sta potrpežljivost papeževe diplomacije. Na podlagi v vatikanskem arhivu ležečih listin, diplomatskih not, zaupnih informacij, lastnoročnih pisem vladarjev in ministrov, ki so sv. Očetu z besedami zatrjevali udanost in spoštovanje njegovih pravic, na tihem pa so rovali zoper njegovo oblast, sestavila je diplomacija spis po uzorcu diplomatskih oproščevalnih listin, kateri po zaslugi tira na beli dan izdajstveno in zlobno postopanje prizadetih osob. Kdaj se bo spis objavil, ni še določeno; v tem oziru si je sv. Oče sam pridržal sodbo. Ta važna listina že sedaj, ko še ni obelodanjena, rodi lep sad — prostozidarsko časopisje je postalo nasproti cerkvi malobesedno; toda treba, da zmaga resnica pri narodih, ki so že dlje časa cilj in žrtva nesramnega rovanja bogokletnikov in razkolnikov."
„Le Nord" pravi: Namen potovanju bolgarskega princa Ferdinanda je posojilo, morda tudi s tem v zvezi poroka z bavarsko princesinjo. Ne verjamemo pa, da so kapitalisti, ki bi bili toliko pogumni, da bi posojevali princu, čegar vlada nasprotuje javni, evropski pravici. — „Koln. Ztg." pa naglaša, da je ravno potovanje Ferdinandovo znak, kako ugodne in stalne so razmere v Bolgariji.
Ruskega finančnega ministra uradno glasilo objavlja izleček iz poročila o rednem proračunu finančnega leta 1888. Troškov se je več, kakor je bilo proračunjeno, izdalo za 13,413.000 rubljev, dohodkov pa je imela država več za 34,171.000 rubljev. „Journal de St. Pet." pravi, da te številke dokazujejo, kako točno so se izvrševala načela finančnega ministra, ter želi, naj bi se še dolgo finančni položaj tako zboljševal.
Včeraj je bil nemški državni zbor s prestol-nim govorom otvorjen. Smisel njegovo nam naznanja danes objavljena, za včerajšnji list prepozno došla brzojavka iz Berolina. — „Das kleine Journal" pravi, da je bila pri avdijeuci, katero je imel knez Bis-marck pri ruskem carju, tudi govorica o znaui na-pitnici „edinemu prijatelju". Car je baje rekel, da je pozabil dostaviti: „ua iztoku".
liavarsko ministerstvo bogočastja je ukazalo, da se kot predmet zopet uvede veronauk pri zrelostnih izpitih. S tem je izpolnil eno onih malih obljub, katere je storil v odgovoru na znano spomenico bavarskih škofov.
dan je prišel zadnji ob dveh iz cerkve. Midva sva bila jako srečna, kajti ob polu desetih sva oba končala.
Popoludanski vlak naju odpelje v Ankouo nazaj in dalje v Bolonijo, kamor dojdeva ob polupolnoči. Bolonija je jako znamenito mesto. Sv. škof Petronij, ki se časti kot v&ruh mesta, ustanovil je tu šolo prava leta 425. Ta šola je čedalje bolj rastla in cvela in leta 1119 je postala vseučilišče. Bila je v srednjem veku najimenitniša; papeži, cesarji in knezi so se živo zdnjo zanimali in mladeniči celega svetit so prihajali semkaj zajemati iz bogatega vira vednosti. Spominjam se iz cerkvene zgodovine, da je bilo tu po 12.000 dijakov naenkrat, ki so imeli svojo upravo. Izmed učenjakov te visoke šole slovi posebno Galvani, ki je zasledil animalski magnetizem. Njemu v spomin stoji sredi mesta njegova soha. Drugi veleučenjak našega stoletja je kardinal Mezzo-fanti, največi jezikoslovec, kar jih je dosedaj bilo. Mnogo slovečih umetnikov je imenovalo Bolonijo svoje rojstveno mesto.
Sredi mesta je trg Neptuna s prelepo palačo, v kateri je municipij z mnogimi druzimi uradi. Tu je tudi cerkev sv. Petronija, velikanska stavba ita-
Napaduik na virtemberškega prestolonaslednika ni slaboumen. Izjavil se j« bajè, d* je član anarhistiške družbe, ki je sklenil«, «praviti fie vladarje s sveta. Njega je doletela osoda, d« umori princa. Tudi njegovo ime Klaiber je iiotiiljeno. Uradno poročilo še manjka.
V Franciji vedno bolj prodira micel, da bi se osnovala velika katoliška strank». Mož, na katere se smejo katoličanje v tem oziru popolnom* zanašati, je v parlamentu 190; tem se pcidruluj« izmed 30 boulangistov 15, ki so tudi pristali verske prostosti, ter konečno kakih 45 do 50 zmernih republikancev, tako da se smo računati, ko bi izmed teh tudi nekateri omahovali, vedno še na 240 glasov za katoliika vprašanja. Nasproti 200 oportuncem sedi v zbornici okrog 100 radikalcev in 20 socija-listov, tedaj 120 nespravljivih opozicijonalcev za mnoge slučaje, v katerih se ne bo šlo za boj zoper cerkev. Jasno je tedaj, da vlada nima trdne podpore v zbornici in da se bo moglo stalno vzdržavati le tako ministerstvo, ki se bo sestavilo in naslanjalo na zvezo mej zmernimi republikanci in desničarji. Ta zveza je pa le mogoča, če bodo zmerni republikanci postali pravičnejši nasproti cerkvi. Upanje je opravičeno, da se bodo republikanci spametovaii. „XIX. Siècle" ponižno priznava: „Ideje Léona Say-ja je desnica ugodno sprejela; to predrugačuje politični položaj. Vlada, ki bi se na tak program opirala, bila bi stalnejša." Tudi znani pariški občinski svetnik in novi poslanec Deprès se je izjavil: „Zastopal bom stališče, da se povrnemo k zmerni politiki. Jedro nje pa je to, da se opusti boj, kateri radikalci že deset let bi jejo zoper cerkev." Opravičeno se smé tedaj pričakovati, da bo napočila mirnejša in srečnejša dôba za francoske katoličane.
Izvirni dopisi.
Iz podraške soseščine, 17. oktobra. Hrvaški pesnik in pisatelj Anton Kanižlič, živeč proti koncu 18. stoletja, rojen v Požegi, piše v svojem delu: „Kamen pravi smutnje velike", da je bil padec grškega cesarstva 1. 1453 očitna „pedepsa" (kazen) božja za trdovratne razkolniške Grke, katerih škofje so sicer podpisali zjedinjeuje iztočne cerkve z zapadno ali rimsko cerkvijo na cerkvenem zboru v Florenci 1. 1439, — proti enemu edinemu glasu efežkega škofa Marka, — ali so žalibog domov prišedši zopet odpadli z ničevimi vzroki. Kakor trdijo razkolniški popje, 60 se baje nekateri latinski cerkveni dostojanstveniki rogali Grkom, češ, da so jih oni z lepa vjeli za podpise, kar je te tako silno razsrdilo, da so vkljub danim podpisom večinoma ostali v razkolu.*) Bodisi, da je temu res tako, more-li to biti pravcati razlog za njihov ponovljeni odpad? Cerkvena kot svetna zgodovina pa uči o tem drugače, ker pravi, da Rusi, Grki in neučeni fanatični grški kalugjeri niso hoteli ničesa slišati o zjedinjenji z Rimom, ne tolikanj iz nasprotnega prepričanja, marveč iz domišljene politične sebičnosti. Vendar-le je grški cesar Janez IV. Paleolog, ki je sam ponudil in delal za zjedinjenje obeh cerkva na Horentinskem zboru, kakor tudi njegov naslednik Konstantin XI., zvest ostal temu zjedinjenju z Rimom. Zato pravi gori omenjeni katoliški pesnik-pisatelj Anton Kanižlic, „da je Bog Konštantina XI., ki je padel leta 1453 pri brarubi Carjigrada ne samo vitežki in slavno, ampak tudi srečno, namreč v krilu svete katoliške cerkve, s katero se je bil zjedinil, nadaril zavoljo njegovega pri-
*) Spolnil se je s tem zopet znani izrek; „Graeca fides, nulla fides."	Pis.
lijanske gotike, ki pa ni dokončana po prvotnem načrtu. Bila je ravno nedelja, in silno mnogo ljudi sem našel pri sv. maši. — Všeč mi je tudi cerkev sv. Dominika, v kateri je ravno kardinal maševal in potem delil zakrament sv. birme. V tej cerkvi leži v srednji kapeli desne strani sv. Dominik, ustanovitelj pridigarskega reda in poseben prijatelj sv. Frančiška. Ta kapela pa je tako obširna iu krasna, da bi ji bilo težko najti enakosti. Visoka kupola jo krona. Nad altarjem se dviga marmornat sarkofag z drazimi ostanki svetnika.
Določeno je bilo, ostati v Boloniji samo do 11. ure dopoludne, torej sva obiskala samo v sredini mesta cerkve, s posebnim ozirom na Katarino Bolonjsko. Le-tti svetnica, rojena 1. 1413, je bila v svoji mladosti izučena v vseh vednostih, posebno pa se je odlikovala v slikariji in pesništvu. Leta 1432 je stopila v red klarisaric v mestu Ferari in kmalu je jela svetiti s svetim življenjem. S križa, pred katerim je Katarina mnogo molila, govoril je Kristus in ji razodel vse bolečine, katere je moral prestajati od prvega trenutka svojega včlovečenja. Na božični večer 1. 1445 prikaže se ji Marija in ji položi božje Dete v naročje, kateremu je Katarina po-
zadtitja za zjedinjenje grške cerkve s posebno milostjo, s katero je bil razsvetljen in ganjen; ker namreč ne more nič oskrunjenega priti v nebeški raj, je on pred bojem očistil svojo dušo s sv. izpovedjo in tako ni zgubil on po svoji smrti carjigraj-skega carstva, ampak on ga je zamenjal z nebeškim carstvom in je zadobil večno krono" itd. Verski razkol ni donesel še nobenemu narodu niti domišljene prave časne sreče, a kamo-li večno! Zgodovina vseh stoletij nas tega prejasno prepričuje. A da me tista predaleč ne zaplete, pojdimo k stvari žalostnega spomina! Podražani, moji bližnji sosedje, to je prav za prav blezo četvorica — ostali so le zapeljani — hočejo stopiti k razkolni cerkvi, ali kaker se krivo imenuje „pravoslavna — orthodoks" I In kakšne razloge imajo oni za to? Prav nobenih prepričalnih, kakor je dopisnik „Slov." že dvakrat stvar vrlo dobro pojasnil v dopisih „iz vipavske doline", čemur pritrjujemo tudi mi, njih bližnji sosedje. Mar naj bi bil to veljaven vzrok za vstop v razkol, ker ne more niti vlada niti škotijstvo ustreči njihovi želji za odcep od šentviškega vikarijata kar tako meni nič tebi nič brez vsakatere odškodnine? Mar nimajo obvezne listine od njih starišev podpisane nobene veljave in se li more kar tako „brevi manu" iz njih napraviti „tabula rasa" ? Daleč je pač že dospel liberalizem in versko nehajstvo, katero že dolgo pridigajo „Slovenski Narod", „Slovanski Svet" in stric — gnus „Brus", da se niti pred svetom več ne sramujejo, marveč udarjajo ua velik boben, kako neznosen je Podražanom „jarem" katoliške cerkve zaradi domišljenih krivic! Da nima prosto ljudstvo pravega zaumena o grško-iztočnem razkolu, njegovih pravcatih vzrokih in zgodovini, temu se ni čuditi, tembolj pa se je čuditi onim na pol omikanim, ki ob vzrokih razkola nevešče ljudstvo že dolgo navajajo k ostudnim nepostavnim činom. Vipavsko ljudstvo se radi tega že zelo razgleduje, da ne rečem pohujšuje, ter obsoja sploh to obžalovanja vredno blodnjo podraške občil:-1, kar se je pokazalo javno pri vojaškem kontrolnem zboru dne 15. t. m. v Vipavi. Postojinski g. glavar vitez Schwarz in mnogi župani so o tei priliki ostro prijeli ter grajali župana podraškega, četudi brezvspešno. Komu takšno početje koristi? Mar se to pravi zidati razkosano Slovenijo? Slepci so ter vodje slepih!
Pač je želeti, da bi svetna in duhovska oblast se podvizali rešiti to zamotano zadevo po pregovoru: „Med dvemi zli naj se izvoli manjše zlo", in to bržkobrž, da se ne utegne to pohujšanje razširjati, kakor razjeda rija železo sicer polagoma, ali kakor razjeda rakova bolezen telo. Saj je znan J latinski pregovor: „Romanis deliberantibus Saguntum." Tudi je resničen pregovor: „Mali vzroki, veliki učinki." Tako je tudi s Podražani in njih nesliša-nim korakom. Že s tem, da so se izjavili pred vipavskim p. n. dekanom, kar je takoj brzojav raz-nesel po vseh časnikih Avstrije, — med katerimi se je posebno tega veselila „Neue Freie Presse", velika dunajska Židinja, — da prestopijo v razkol-niško cerkev, za katere zjedinjenje z Rimom molijo vsi pravi rodoljubni Slovenci v bratovščini sv. Cirila in Metoda, s to glasno izjavo so se oni formalno odpovedali katoliški cerkvi in edinozveličalni veri, za katero so naši predstariši z euakorodnimi brati Hrvati
žrtvovali blago ter prelivali krv v dolgoletnih ne-številnih praskah in bitvah z divjimi Mubamedanci! Podražanom se pa vidi, da je v njihovih očeh več vredno '/» mernika pšenice, kakor pa sv. rimsko-ka-toliška vera, za katero je žrtvovalo na milijone kri-stijanov in preobrnjencev blago, krv in življenje in je še vedno žrtiujo. V tem jih osramotijo zaradi sv. vere preganjani in mučeni neštevilni preobrnjenci kitajski, japonski itd. tudi v tem stoletju.
(Konec Bledi.)
Iz Tržiča, 21. oktobra. (Kranjska gimnazija.) Vsled prošnje mestne občine Kranj, vložene pri vis. dež. zboru, naj ta potrebno ukrene, da se ohrani c. kr. nižja gimnazija, oziroma da se razširi v c. kr. višjo gimnazijo, bo ta ne le za mesto Kranj in Gorenjsko stran, temveč za ves slovenski rod prevažna zadeva prišla zopet v razgovor mej izvoljenimi zastopniki dežele Kranjske. Ni dvoma, da bo kranjska gimnazija v vis. dež. zboru našla gorečih in srčnih zagovornikov, ali tudi rodoljubi po deželi naj po možnosti zastavljajo besedo za obstanek edinega srednješolskega učnega zavoda na Gorenjskem.
C. kr. gimnazijo v Kranji je ustvarila milost presvetlega cesarja z Najvišjim odlokom dne 4. se p t. 18 61. 1. Kolikor je štela tedaj Kranjska velmož v šolstvu, vsi ti so spoznali potrebo, da se zunaj Ljubljane ustauovi še ena gimnazija. Ker stoji mesto Kranj primeroma v središči Gorenjske, ker vanj prihaja ob velicih tedenskih tržnih dnovih od vseh strani ogromno ljudi in je kraj zdrav in najlepši na Gorenjskem, spoznali so tudi, da je Kranj za ustanovitev nove gimnazije najpripravniši kraj. In kateri so bili ti velmožje? Et meminisse juvat. Bili so: tedanji c. k. vodja ljubljanske gimnazije blagorodni g. Ivan Nečasek, kateri si je za časa svojega bivanja v Ljubljani pridobil toliko zaslug in spoštovanja, da so mu pri njegovem odhodu iz bele Ljubljane v zlato Prago 1. 1862. gimnazijski učenci v znamenje srčne hvaležnosti in resničnega spoštovanja poklonili venec, kateri so sami spletli iz domače besede. Že sam spomin na tacega moža zagovarja zadostno nadaljni obstanek zavoda; c. kr. šolska svetovalca in nadzornika dr. Močnik in prošt dr. Jarc sta ua vso moč zagovarjala potrebo kranjske gimnazije; brata Ant. in Jan. Globočnik sta tudi veliko ziinjo storila.
Pa ne le šolski možje, lahko rečemo, vsa Gorenjska se je zanimala za zavod. Graščaki so darovali lesa za stavbo, drugi denarja; v Loki, Tržiči, Kropi in Železnikih in po vseh gorenjskih farah so se pobirali prostovoljni prispevki k zgradbi in imenoma je ravno tedanji župan tržiški g. Globotschnigg tako zbirko pri Tržičanih nabral. Duhovna in svetna inteligenca gorenjska je spoznala važnost kranjske gimnazije; imena: Widmer, Kos, Pleiweiss, Zois in druga se bero med dobrotniki njenimi.
In kar so možje tako dobrega glasu spoznali za potrebno in koristno, je li mar naenkrat postalo nepotrebno in škodljivo? Ljubljanska gimnazija je gotovo prenapolnjena; II. državna gimnazija, za katero se neki gg. toliko ogrevajo, bi sicer profesorje in dijake primerno razdelila, koristila pa le Ljubljani. Dijaška stanovanja bi se še bolj podražila in marsikateremu ukaželjnemu mladeniču bi se učenje onemogočilo. Da bo naš narod napredoval, treba mu je
božno poljubila lice. Pri tem dotiku je postala koža Katarininega obličja, ki je bilo bolj temne barve, svetla in še danes se pozni mesto, s katerim se je dotaknila božjega obličja. Cula je tudi angeljsko petje in dasi ni bila vešča godbe, vendar je znala na prinešene gosli posnemati nebeške glasove. Leta 1463 je umrla in Bog je storil vsled njene pri-prošnje brezštevila čudežev poleg njenega telesa. Poseben čudež je bil ta, da je njeno telo ostalo ne-strohnelo. Se danes se kaže v steklenici tekočina, ki je tekla po smrti iz njenega telesa in dala pre-prijetno dišavo. Njeno telo je sedaj postavljeno v ueki kapeli na tron. Koža je črna, telo velo, vendar ne razpade. Ljudje poljubijo steklo, pod katero je spravljena njena desna noga, duhovniki pa ji smejo poljubiti roko. V tej kapelici se vidi tudi slika Matere božje, delo Katarinino — na vse strani umetniško.
Za Bolonijo bi bilo seveda treba več dni, toda nama ni bilo več mogoče. Zatorej sedeva v voz in se odpeljeva proti domovini, čutila sva dobro, da zapuščava gorko Italijo, kolikor bolj sva se bližala Pontebi. Dež je lil in zemlja je bila na mnogih krajih pod vodo. Srčna želja moja je bila, čuti zopet
sladko slovensko govorico prebivalstva; in glej, ob poludesetih zvečer zakliče sprevodnik: „Tarvis"! in stopivši z voza udarjajo mi na uho mili zvoki materinščine. Na tihem si zapojem .Domovina, mili kraj", in truden dolge vožnje si poiščem ležišče. Po kratkem počitku zopet v voz ia dalje proti beli Ljubljani, kamor dojdeva v ponedetjek 14. t. m. v jutro zdrava in vesela, polna hvaležnosti do Boga in angelja vdruha, ki naju je srečno pripeljal domov. Tudi to pot sem spoznal resnico pregovora: Povsod je dobro, domii najbolje. Resnico tega pregovora pa človek še-le potem spoznii, ko se je iz tujine povrnil domov. Torej potovanje tudi v tem oziru ni brez koristi.
Sedaj pa, potrpežljivi bralec, poslovim se od tebe. Vedi, da sem spisal ta pisma le po naročilu svojega preč. prednika, kajti jaz nisem literat. Torej, če ni vse tako, kakor bi bilo želeti, bodisi glede jezika ali popolnosti, naj se mi blagovoljno cdpusti. Ako sem pa komu ustregel s svojimi pismi, iz srca me veseli in ni mi žal za trud, ki sem si ga naložil na itak težavnem potu. Z Bogom!
V Ljubljani, 19. oktobra 1889.
P. Hugolin Sattner.
kolikor le mogoče blizo postaviti in odpreti vire učenosti in napredka, če so gg. profesorji res pijonirji narodne kulture, naj stopijo tudi mej narod, kjer bodo s podučevanjem v šoli pri mladih, z obhojo z odraslimi zunaj šole pri teh veliko koristili.
Le iz Tržiča obiskuje sedaj 13 učencev ljubljansko gimnazijo, in revniši stariši dobro vedö, koliko bi jim bilo polajšano, če bi študirali njihovi sinovi v Kranji mesto v Ljubljani. Učencev kranjski gimnaziji ne bo manjkalo, zato srčno želimo, da se gimnazija v Kranji ohrani, in da ne bo četrtošolcem kranjskim prišlim v peto šolo v Ljubljano tamkaj prehod čez tako zvano „eselsbriicke" pretežaven, naj se c. k. nižja gimnazija v Kranji razširi v c. kr. višjo gimnazijo. To želimo vsi rodoljubi gorenjski.
Dnevne novice.
(Imenovanja.) Deželno nadsodišče je imenovalo avskultanta za Koroško g. Viktorja Kočevarja in pravnega praktikanta pri tukajšnjem deželnem sodišči g. Maksa Pire a avskultantoma za Kranjsko, štajerskega avskultanta g. R. C a na v al a avskultantum za Koroško in kranjskega avskultanta g. Fr. Podgorška avskultantom za Štajersko.
(Ljubljanska čitalnica) bode letos pred adven-tom priredila zabavne večere: v nedeljo, 27. oktobra, v soboto, 9. novembra, v soboto, 16. novembra, in v soboto, 23. novembra. — Program „Besedi" dne 27. oktobra: 1. Strauss: Ouvertura iz operete „Noč v Benetkah"; igra vojaška godba. 2. Nedved: „Planinsko dekle"; moški zbor s „tenor"-samospevom g. Pfibila. 3. Jos. Stritar: „Sreča, poezija in Pre-širen"; deklamuje gospica K. Podkrajškova. 4. A. Hajdrih: „Sirota"; moški zbor z „mezzo-sopran"-samospevom gospe M. Gerbič-eve. 5. Iv. pl. Zaje: „Iztočna zora"; kantata za moški zbor, „bariton"-samospev (g. Pucihar) in orkester. Orkestralni del igra vojaška godba. 6. Bayer: Odlomek iz baleta \ „Vila čeč"; igra vojaška godba. 7. Ples. I (Čebeloreja.) Pri shodu nemških in avstrijskih čebelorejcev, ki se je vršil od 1. do 4. septembra j t. 1. v Ratisboni (Regensburg), dobil je naš rojak in j obče znani vzgledni čebelar v Mojstrani na Gorenjskem, g. M. Am brožič, za svoje zasluge glede čebeloreje prvo veliko srebrno državno svetinjo, premijo v znesku 40 mark in dve diplomi. Temu dostavimo, da je g. M. Ambrožič dobil na letošnji svetovni razstavi v Parizu srebrno svetinjo, na gospodarski razstavi v Oseku v Slavoniji bronasto svetinjo. Lansko leto je dobil na razstavi v BrusJji pozlačeno srebrno in bronasto svetinjo in jeden cekin, v Vratislavi častno diplomo, v Kremsu srebrno svetinjo in srebrno premijo, v Buchsweileru častno diplomo in v Ljubljani srebrno državno svetinjo.
(Slovensko gledališče.) Minolo nedeljo so predstavljali na tukajšnjem slovenskem odru znano burko „Ne kliči vraga", katero je poslovenil g. dr. K. Blei weis. Glavni ulogi sta g. Borštnik (profesor Mladovič) in gospa njegova (Mina, njegova soproga) prav dobro in gladko igrala. Nam se le zdi, da je značaj profesorjev, ki živi le za zgodovino in svojo pipo ter slepo posluša svojo žensko polovico, pretiran. — Druga igra je bila izvirna veseloigra „Ministrovo pismo" iz peresa g. dr. Vošnjaka. Pisatelj si je pridobil med Slovenci že obče znano ime, in kot dramatičen pisatelj je lansko leto z veseloigro „Pene" prvikrat stopil pred slovensko občinstvo. Dalje je v proslavo odkritja spomenika prvemu slovenskemu pesniku V. Vodniku dne 29. junija t. 1. spisal jako primerno veseloigro „Svoji k svojim". Ta najnovejši duševni proizvod gosp. pisatelja je mnogo boljši od „Pen", posebno kar se tiče tehnike. Dejanje je živahno, nasprotja v značajih so zanimiva, vendar ima to napako, katero smo omenili že pri „Penah" in jo gosp. pisatelj gotovo sam prizmi, da so pri posameznih prizorih osebe na odru, ki nimajo ničesa opraviti, niti govoriti; in to je glavni vzrok, da konečni vtis ni najugodnejši. Tako je tudi odveč, da Bogomil Prav-dovič občinstvu povč, da je ponaredil ministrovo pismo, ker se malo pozneje itak razvidi. Igrali so dobro, v prvi vrsti g. Sršen, le maska njegove žene ni bila primerna.
(Poprave avstrijskega parlamenta.) Palača, v kateri zboruje avstrijski državni zbor, bila je pred nekimi leti zgrajena in je stala nad deset milijonov goldinarjev. Kako solidno je delo, dokazujejo mnoge poprave. V vseh prostorih zbornice tešejo in tolčejo. Največ poprav je treba v prostorih poljskega kluba in državnozborske levice. Pod podom je nizka kleb
in kanal, ki je izpeljan na vseb štirih straneh zbornice. Ker tega kanala niso obzidali, začeli so vsled soparice tramovi gniti, ker niso rabili železnih, kakor je navada pri tako velikih in dragih zgradbah. Nevarnost je torej bila, da se udró klubova soba v klet, ali celó v kanal, ko ne bi odstranili gnilih lesenih tramov, ki drže pod. Do 15. novembra mora biti delo končano. Druge tri strani bodo popravili prihodnje leto. Ravno tako popravljajo v sobani budgetnega odseka; visoka vrata na balkon so odstranili in nadomestili z okni. V tej sobani je bilo po zimi premrzlo, akoravno so porabili mnogo za kurjavo. Kamni velikih stopnjic so večinoma prepe-rili. Tako bodo porabili ves denar, ki je namenjen za potrebne troške v zbornici. Tako je zmanjkalo denarja za izprašenje preprog, ki za enkrat stoji
—	1200 gld. To je pač draga snaga. Dunajski mestni zastop pa plača za izprašenje preprog samo
—	2000 gld.
(Iz Amerike) dohajajo poročila, da je v Novem Jorku 5000 in v Filadelliji 2500 izseljencev brez dela. Cele trume izseljencev gredó peš v notranje dežele ter se ponujajo na delo za hrano. Več tisoč izseljencev se je vrnilo v Evropo.
(Posnemanja vredno.) Z Gorenjskega se nam piše: Minolo leto sem imel priložnost, obiskavati ljubljanske cerkve. Pri tej priliki sem opazil, da so po dva učenca, oziroma učenki pri šolarski maši na glas molila rožni venec, a drugi so odgovarjali. Bolje nekaj, kakor nič. Slišal sem namreč, da pripravniki med tednom nimajo nobene skupne božje službe in učenke na ženskem oddelku celo ob nedeljah ne.
Raznoterosti.
—	V uaučnem ministerstvu se bo prihodnji teden sešla enketa, ki se bo o preosnovi pravnih študij na avstrijskih vseučiliščih posvetovala.
—	Ruskemu veleposlaništvu v Berolinu je o priliki carjevega obiska došlo nad dvajsettisoč prošenj za „podpore."
—	Štrajk. Ob belgijsko-francoski meji je nad 20.000 rudarskih delavcev delo ustavilo. Podjetniki nočejo ničesa o poravnavah vedeti.
—	Italijanska vlada je 50 milijonov patronov z brezdimnim smodnikom naročila.
—	Francoski socijalistiški poslanec Krištof Thivrier iz Montlu^ona se bo zborničnih obravnav vdeleževal v delavski obleki. Tako je saj obljubil svojim volilcem.
—	Eden milijon zgubil. Neki Fortunato Merelli je na železnični progi Rim-Napolj zgubil kovček s 60.000 lir italijanske rente, to je glavnice 1,200.000 lir. Kdor bo našel kovček, dobil bo nagrade 100.000 lir.
—	Globočina morja. Največja globočina morja je, kakor pravi „Iron", v južno-atlantiškem okeanu mej otokom Tristan d' Acunho in izlivom reke de la Plate. Tukaj so dosegli dno še-le v elobočini 40.236 črevljev ali S3^ angleške milje. Morje je tukaj tedaj za 17.000 črevljev globočje, nego je najvišja gora Everest visoka.
—	Crispijev govor v Palermu. „N. Z. Ztg." piše o tem govoru: „Ves Crispijev govor preveva ošabnost, ki meji na smešnost. Kar je v Italiji dobrega, začelo se je po Crispijevi misli pred dvema letoma; predno je on prevzel državno krmilo, bila je zmeda." Neki drugi list sodi o Crispijevem govoru : „Italija je velika dežela, jaz sem velik mož in govorim velik govor."
—	Mačja godba. „Hej, gospodje dijaki, ali veljá godba meni ali moji soprogi?" — „Gospej profesorici." — „Dobro, gospoda moja, počakajte malo; takoj bom prišel doli, da Vara pomagam."
Telegrami.
Inomost, 23. oktobra. Vsled silnega juga in velikega deževja je Adiža s stranskimi potoki močno narastla. Travignolo je podrl začasni nasip pri Predazziu, ki je deloma pod vodo. Več hiš je v nevarnosti.
Zader, 23. oktobra. Lloydovi parnik „Ferdinand Maks", (kateremu se je pohabil stroj in ga je zanesel vihar), je pri Punta-Lastovki na otoku Alljetu. Dva parnika sta tjekaj odplula, da prevzameta pošto in potnike.
Berolin, 22. oktobra ■■■). Prestolni govor državnega zbora imenuje cilj tudi bodočega zasedanja, da se zavaruje mir na zunaj in znotraj ter posebno s sodelovanjem državnega zbora osnuje razmeram primerna pripravljenost vojne, ki bo mogla mirovnim težnjam cesarjevim in zaveznikov dati primeren na-
*) Za včerajšnji list prepozno došlo.
glas. Postavni načrt, ki se bo predložil, zadeva drugačno razdelitev vojne, da se odstranijo nepravilnosti. To in pa večji razvoj mornarico tirjata pa tudi večje izdatke. Proračun izkazuje izdatno zvišanje matrikularnih doklad, vendar so pa še vedno oni zneski večji, katere dobivajo zavezne države iz državnih dohodkov. Ker skušnja uči, da pravice oblastev nasproti državi sovražnim delavsko prebivalstvo zapeljujočim elementom ne zadostujejo, predložil so bo primeren načrt. Dalje se naznanja postava o državni banki. Za postopanje v vzhodnji Afriki dovoljeni zneski so so prekoračili; treba bo tedaj predloge. Preveliko breme, katero ima mini-sterstvo zunanjih zadev vsled obilega dela v naselbinskih zadevah, tirja zakon, ki bo ločil zunanjo od naselbinske uprave. Nade vladarjeve za ohranitev mini se niso samo obisti-nile, marveč celo z osobnimi odnošaji cesarjevimi k vladarjem prijateljskih in zaveznili sosednjih držav utrdilo. Te razmere so vzbudile zaupanje v pošteno miroljubnost nemške politike, v nas pa trdno nado, da se bo evropski mir na podlagi veljavnih pogodb tudi v prihodnjem letu ohranil.
Zahvala
zavarovalni dražbi na življenje „The €«■	li zm. B»i4i- ■■ v Londonu.
Moj ranjki oče, gospod Andrej Suppanz, je bil pri tej družbi za večjo svoto zavarovan.
Glavni zastopnik v Ljubljani, gospod Gvido Zeschko, je po njegovej smrti zavarovano glavnico točno in polno izplačal.
Ta slučaj in svojo najtoplejšo zahvalo objavljam zaradi tega, da najtopleje vsakemu priporočam to družbo.
V Pristovi, dne 20. oktobra 1880. (i)	Andrej Suppanz.
Tržne cene v Ljubljani
dne 23. oktobra.
Umrli ho:
21.	oktobra. Katra Skvarča, gostija, 70 let, na Stolbi 4, otrpnenje srca.
22.	oktobra. Marija (.'ešnovar, posestnikova žena, 80 let, Gruberjeve ulice 7, pljučni emphysem.
V bolnišnici:
20.	oktobra, t rša Pišler, gostija, 67 let, marasmus.
21.	oktobra. Matevž Avsenek, gostač, 58 let, katar v črevih.
Tuj ci.
21. oktobra.
Pri Mali&u: Bondv in Mandl, trgovca, Schweighofer in Zimmer z Dunaja.
Pri Slonu : Fromecke z Dunaja. — dr. Friesach, c. kr. vladni svetovalec, iz Gradca.
Vremensko sporočilo.
Srednja temperatura 17'7" za 7p4° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegralično poročilo.) 23. oktobra.
Papirna renta 5$, po 100 gl. (s 16% davka)	85	gl. 30
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	85	„	70
5 % avstr. zlata renta, davka prost» . . .	109	„	80
Papirna renta, davka prosta......100	„	20
Akcije avstr.-ogerske banke......921	„	—
Kreditne akcije ....................309	„	25
London.............119	„	10
Srebro ..........................—	„	—
Francoski napoleond..................9 „	49
Cesarski cekini ....................5	„	67
Nemške marke ....................58	„	35
kr.
Pšenica, hktl. Rež,
Ječmen, „ Oves, „ Ajda.
Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, Maslo. Mast,
Špeh svež,
glT	kr.		gl-	Kr.
6	66	Špeh povojen, kgr. .		70
4	66	Surovo maslo, ,,	_	90
4	33	Jajce, jedno „	—	3
3	—	Mleko, liter ....	_	8
5	30	Goveje meso, kgr. .	—	58
4	66	Telečje „ „ .	—	54
5	—	Svinjsko „ „ .	—	56
2	76	Koštrunovo „ „ .	_	32
12	—		_	35
13	—	Golob .....	_	18
11	—	Seno, 100 kgr. . .	2	14
1	—	Slama, „ „ . .	2	32
—	70	Drva trda, 4 □ lutr.	7	15
	60	„ mehka, „ „	4	35
Prodaja cerkvenega vina
v St. Petru pri Mariboru.
Dne 28. oktobra se bo okrog 40 šter-tinov letošnjega pridelka dobre vrste v polovičarskih posodah z železnimi obroči v Št. Petru proti gotovemu plačilu prodalo. Tudi je še dobrih namiznih vin v zalogi.
(2-1)
Marko Glaser,
č. kanonik.
Za manufakturne trgovce in zasebnike.
Izvrstne češke tkanine
znane tvrdke
Vilj. Marki, Wamberg (Češko).
Struks (bombažno blago) za moške obleke, najlepši obrazci. Barhant, v vseh barvah, dobre vrste. Kanafasse (posteljno blago), razne vrste, najlepši
uzorci, dobre vrste. Oksford za srajce in ženska krila, lepi uzorci, dobre vrste. Orlzett za ženske in otroške obleko, izvrstno in trpežno blago.	(10—9)
Uzorci gratis in franko. — Pošilja se proti povzetju.
KKXXXKyXXKXXXXXXXX
x Brata Ebcrl, *
X Izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X y	in napisov.	££
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X g	i^.i ■■ I»I.|i» ■■
^^ v«	(.a«.Vw(.'a w » T TTI1V..I.	¿U A
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse . . v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^^
znano reelno lino delo in najnižje cene.
X X X
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve m - v ploščevinastih pušicah (Blcehbiichsen) v domačem jf lanenein oljnatem flrneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.	(16)
^ y Ceuilto un znhtovanjo.	^
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
s
i
lepo in bogato s pravim zlatom pozlačene
s kamnom in br(>z istega
po najnižjih cenah in v velikem izboru priporoča
Andr. Druškovič,
trgovec z železu i 110 v Ljubljani, Mestni trg št. 10.
U^F* Na željo pošljejo ae ilustrovani ceniki.	(4-2)