K, s, K. Glair Ave. 5LAND, OHIO TMeptMfee: HKnderson 8912 Največji slovenski ted-nik v Združenih državah ameriških The largest Slovenian Weekly in the United States of America Entered as Second Class Matter December ltth, IKS Štev. 34 — No. 34 * * OIÜ°' ün vršila mesto v nedeljo, dne 27. avgusta, teden pozneje, v nedeljo, dne 3. septembra. rodnikov. Ranjki je bil rojen v vasi Peč, fara Polica pri Grosupljem na Dolenjsktm, kjer zapušča mačeho, 4 po-pol sestre in brata. V Ameriki je bival 27 let. Naj v miru počiva. — V mestni bolnici je umrl rojak Louis Pečjak, star 54 let. Doma je bil iz Šmihela pri Žužemberku. V Ameriki je bival kakih 30 let. Tu zapušča žalujočo soprogo in tri sine, Wil-lima, Victor in Rudolph, in eno sestro. Ranjki je bil član društva Baraga, št. 1317 C. O. F. Preostali družini in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje. Počivaj v miru, Louis, v ameriški zemlji. V pomoč zadolženim hišnim posestnikom je bila ustanovljena federalna Home Owners Loan korporacija, ki je v različnih krajih dežele odprla svoje urade in pričela poslovati koncem preteklega tedna. Listine, katere bodo morali prosilci za posojila izpolniti, bodo na razpolago v uradih korpora-cije, pa tudi v raznih bankah in v uradih, stavbinskih in posojilnih društev. V Clevelan-du, O., se nahaja urad Federal Home Owners Loan Corporation v Williamson Bldg., na fcufblic Square. V označenem uradu je kot glavni klerk zaposlen naš rojak Filip Močilni- KONVENCIJA S. H. Z. IN Z • s« z« Tekoči teden obvršujeta dve slovenski podporni organizaciji, oziroma Zvezi svojo redno konvencijo, izmed katerih je vsaka ;aeno tudi jubilejna. Ena izmed teh se vrši v gornjem ali severnem delu bakrenega okrožja države Michigan, druga pa v znani slovenski zapadni metropoli, Pueblo, Colo. Tako je bila včeraj, dne 21. avgusta. otvorjena na Calume-tu, Mich.^ 14. redna konvencija Slovensko-Hrvatske Zveze glavnim sedežem istotam. Konvencija se vrši v mestni dvorani. Bratska organizacija Sloven sko-Hrvatska Zveza obhaja letos 30-letnico svoje ustanovitve; ustanovljena je bila 1. januarja, 1903. Calumetska društva bodo v» proslavo tega jubileja priredila bogat banket v sredo 23. avgusta. Banket, ki bQ obenem sprejemnica delegatov 14. konvencije, se bo vršil v Columbus dvorani na sedmi cesti. Sedanji odbor SHZ je sledeči: Paul E; Shattz, predsednik; Vinko Ozanich, podpredsednik; Anton Geshel, tajnik; JoBeph Chesarek, zapisnikar; Vincent Arbanas, blagajnik; Joseph B Beljan, Stephen Diljak in Peter Mourin, nadzorniki; Anton P. Bozich, Math Turk in John Glavaš} porotni odbor; Dr. J B. Stefanetz, vrhovni zdravnik. REV. JOHN PLEVNIK SESTOESSfLETNIK Večletni župnik fare sv. Jožefa v Jolietu, Ul. in duhovni vodja naše Jednote Rev, John Plevnik bo' obhajal prihodnji pondeljek dne 28. ^avgusta svojo 60!etnico. Kot vnet delavec v vinogradu Gospodovem, kot vnet Jednotar in kot vrl rodoljub, zasluži na* Father Plevnik, da se ga naš list tem pri godom spominja na prvi stra ni. VELIKA SLAVNOST NA CHISHOLMU kar. V dvorani društva sv. Jožefa v Pueblo, Colo., je bila tudi včeraj, dne 21. avgusta otvorjena deveta redna konvencija Zapadne Slovanske Zveze, s sedežem v Denver ju, Colo. Zbornica te konvencije sestoji iz 11 glavnih uradnikov, dveh glavnih uradnic in 23 delegatov, vtevši štiri delegatinje 32 kra-javnih društev širom držav. Naši rojaki na zapadu bodo pri tej priliki proslavili tudi 25-let-nico poslovanja označene Zveze, ki je bila ustanovljena dne 5. julija, 1908 v Deriverju, Celo. Prvi odbor ZSZ izvoljen na ustanovni konvenciji je bil sledeči: John Peketz Sr., predsednik; Louis Prosek, podpredsednik; John Dergance, tajnik; John Klun, zapisnikar; John Predovich, blagajnik ; Anton Levstik, Michael Simsich in John Staresinich, nadzorniki; Math Avsenik, Mark Matjasich in Joseph Yaksha, porotniki. ZSZ je bila inkorporirana dne 28. oktobra, 1908. Sedanji glavni odbor te Zveze je sledeči: Anton Kochevar, predsednik; George J. Mirosla-vich, podpredsednik ; Anthony Jersin, tajnik; Michael P. Horvat, blagajnik; Pr. J. F. Sne-dec, vrhovni zdravnik; Matt J. Kochevar, Mary Grum in Joseph Škraliec, nadzorni odbor; Leo Jurjovec, Anton Rupar, Rose Grebene, Edward Tomšič in Peter Blatnik, porotni odbor. Uredništvo Glasila K. S. K. Jednote iskreno čestita vsaki k njenemu jubileju -in pozdravlja tem potom vse cenjene zboro-valce konvencije ter jim želi „ največ uspeha. REV. JOHN Iz njegovega življenja in delovanja omenjamo v kratkih črticah sledeče: Rev. John Plevnik je bil rojen dne 28. avgusta 1. 1873 na Dobrovi pri Ljubljani. Po do vršeni ljudski šoli je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Novem mestu. Leta 1891 se je odločil, da gre v Ameriko. Ker je tedaj tu primanjkovalo slovenskih duhovnikov, se je namenil za ta stan ter vstopil v znano vseučilišče St. John, Minn. ; svoje bogoslovske študije je pa dovršil v Baltimore, Md. Dne 17. junija 1897 ga je sedaj že pokojni kardinal Gibbons posvetil v mašnika in tri dni zatem, dne 20. junija je pel slovesno novo mašo v cerkvi sv. Jožefa v Jolietu. Ker je že naslednji dan tedanji jolietski in sedaj že bla-gopokojni župnik Rev. F. S. Šušteršič odpotoval na obisk v staro domovino, ga je nadome-stoval do oktobra 1897 Rev. J. Plevnik. Na jesen istega leta se je podal v Chicago, kjer se mu je po naporih in težavah posrečilo ustanoviti ' slovensko faro sv. Štefana. Tu je ostal do, 1. 1902. Ves ta čas je imel v dušni oskrbi Slovence in Hrvate v Chicagu, So. Chicagu, Wauke-ganu, Aurori, 111., Milwaukee in Sheboygan, Wis., ter nekaj slovenskih naselbin v Iowi. Leta 1902 je šel v staro domovino, da Še enkrat vidi svojo drago mater; oče mu je umrl že v zgodnji mladosti. Vrnivši se iz Evrope se je Rev. Plevnik podal v Waukegan, HI., z jedna-kim namenom: ustanovil je tudi ondi slovensko faro in zgradil cerkev Matere Božje; na tej fari je deloval do 1. 1914, oziroma do smrti jolietskega župnika Rev. John Kranjca, na kar je bil imenovan za stalnega župnika cerkve sv. Jožefa v Jolietu, kjer je še danes. Tekom svojega delovanja v Jolietu je g. župnik Rev. Plevnik storil mnogo dobrega in ko- E KATOL SVETA Chisholm, Minn.—Na Delavski praznik, dne 4. septembra t. 1. bo poteklo ravno 25 let, odkar je grozen, požar skoro docela uničil to našo znano slovensko naselbino. Kakor znano, je Chisholm, Minn., največja vas (village) v Združenih državah in se noče inkorpori-rati kot mesto. Občinski svet s trgovsko zbornico se že dalj časa pripravlja, da na primeren način proslavi 251etpico te velike katastrofe, in se zaeno spominja velikega napredka te naselbine v zadnjem četrtstoletju. Ta slavnost se bo vršila tri dni zaporedom/ in sicer dne 3., 4. in 5. septembra t. 1. Glavna slavnost bo na Delavski praznik, dne 4. septembra. Dopoldne bo velika parada z raznimi "floati"; iste se udeležijo tudi številna društva iz Chisholma in okolice. . Popoldne bo tekmovalna žogometna igra zvečer pa tekmovalni koncert raznih godb. Na to slavnost so obljubila svojo udeležbo številna mesta, trgi in vasi iz 2e- leznera - ofcretfdT d» 3* »e -àotakiid vâeh ryéarjertr: v "Vernont' je bo ves Chisholm lepo okrašen Naš domoljub in rodoljub Mr. Matija Pogorele se je s tozadevnim pripravljalnim odbo rom domenil, da bo povodom te slavnosti razstavil razne zgodovinske predmete ali stvari naših znanih slovenskih misijonarjev, kakor škofa Barage, Rev. Frančiška Pirca, Msgr Buha, Rev. Lavtižarja, itd. Razstava se vrši vse tri dni v sobi skavtov v Community poslopju, Chisholm, Minn. Videlo se bo zanimive knjige, zemljevide in tudi slike izza časa naših slovenskih. pijonirjev - misijonarjev. Rojaki in rojakinje iz Železnega okrožja, pridite te dni semkaj na Chisholm na našo slavnost in oglejte si tudi zanimivo razstavo, katero bo pri redil naš rojak M. Pogorele. Poročevalec. NAZNANILO IN VABILO Društvom v Minnesoti naznanjam, da se bo vršilo zborovanje "Zveze minnesotskih društev K. S. K. Jednote" v nedeljo, dne 3. septembra, 1933, ob 2. uri popoldne na Evelethu, Minn. Prošena so vsa društva, da psšljejo, svoje zastopnike. John J. Šterle, tajnik Zveze. -—o- + Kadar daruje sv. oče slovesno sv. mašo, se običajno poje sv. evangelij v dveh jezikih, in sicer v latinskem in grškem. ristnega za olepšavo cerkve; dalje se je pod njegovim župniko-vanjem kupilo veliko cerkveno dvorano "Slovenia" in več zemljišča za novo farno pokopališče. Zadnja njegova velika zasluga je pa ustanovitev znane šolske godbe, ki si je pridobila že več prvenstev in nagrad. Na četrti strani današnje izdaje je priobčena skromna čestitka faranov cerkve sv. Jožefa v Jolietu, kateri se pridružuje ves gl. odbor naše K. S. K. J., vse Jednotino članstvo in tako tudi uredništvo Glasila. |pobožnosti + Iz Vatikana se poroča, da se po naročilu sv. Stolice vse važne dogodke v zvezi s proslavo izrednega sv. leta v Vatikanu posnema na filmske ali premikajoče slike, na primer prihod romarskih vlakov, cerkvene svečanosti, itd. Te slike se bo ohranilo za spomin na jubilejno leto povodom 1900-letnice smrti našega Odrešenika. + Petdesetletnico redovniške obljube sta letos na Veliki Šmaren obhajali dvojčici šolski sestri Marija Nazaria Frenzel in sestra Marija Celzia Frentzel v samostanu sv. Mihaela v Milwaukee, Wis. Prva izmed teh deluje neprestano že 49 let kot učiteljica ročnih del v samostanu sv. Mihaela v Chicagu, druga je pa sestra učiteljica v Milwaukee. Slovesno obljubo sta ti bogoljubni dvojčici naredili dne 19. avgusta, 1883. + Ko je sv. Helena leta 326 iskala v Palestini Kristusov križ, je našla tri križe skupaj zakopane ali zagrebene. Ker pa ni mogla dognati, kateri izmed teh je ravno pravi, je velela pripeljati neko umirajočo ženo, VESTI IZ JUGOSLAVIJE Dekan Josip Juvanec umrl. —Vr ponedeljek, 24. julija zjutraj je v Cerknici nenadoma umrl, zadet od kapi, župnik in dekan Josip Juvanec. Med sv. mašo, ki jo je še zjutraj opra-, vil, mu je postalo slabo, po sveti maši pa je nenadoma umrl. Prejšnji teden je opravil v Št. Vidu duhovne vaje, tak<^ da je dobro pripravljen odšel v večnost. Pokojni je bil rojen pri Sv. Vidu nad Cerknico dne 13. februarja 1869 in bil v mašnika posvečen dne 21. julija 1894. Naslednje leto je bil nameščen za kaplana v Senožečah, odkoder je bil premeščen za ekspo-zita na Suhorijo. L. 1901 je prišel v Rakitno, kjer je bil 6 let upravitelj in župnik. Zatem je bil 6 let župnik v Borovnici. Odtam je prišel 1. 1913 v Cerknico kot župnik in dekan. Pred enim tednom je jbhajal 20 letnico službovanja / Cerknici. Ncvi grobovi:.. Pri Sv. Pavlu pri Preboldu je umrl 22 letni Robert Piki. — Na Koroški Beli je preminula 20 letna Ve- Ko se je dotaknila pravega, je pri tej priči čudežno ozdravela, kar je sv. Heleno uverilo, da je našla pravi križ. + Te dni je generalni pravd-nik države Ohio zavrgel prošnjo farnih šol te države za državno pomoč povodom prihodnjega šolskega leta; Mr. J. W. Bricker, generalni pravdnik zatrjuje, da se na podlagi državne ustave te denarne pomoči ne more dovoliti. V državi Ohio je obiskovalo lani razne katoliške farne šole 171,305 otrok. Povprečni stroški za vsakega učenca so bili $103.18 ali $17,-675,000. Te ogromne stroške so trpeli katoliški starši; torej si je na ta način državna oblast toliko milijonov pri davkih pri hranila. Razni škofje države Ohio bodo zadevo predložili najvišjemu državnemu sodišču, da tudi ono izreče svoje mnenje glede tega. Lansko leto se je dovolila iz državne blagajne večja svota, da so tudi revni otroci farnih šol dobivali brezplačno mleko. + Znani radio govornik, Rev. Charles E. Coughlin iz Detroi-ta bo zopet pričel z 22. oktobrom s svojimi fulminantnimi govori po radio in sicer vsako nedeljo ob 4. uri popoldne. Cu- 0 se ga bo lahko po celi Ameriki, ker je naredil z radio družbo pogodbo za pol leta. Rev. Coughlin se je mudil zadnje mesece v Evropi; bil je tudi v Vatikanu, kjer ga je sv. oče sprejel v avdijenci. Vrnivši se nazaj, je šel obiskat svojega prijatelja predsednika Roose-velta, kateremu je dobesedno prečital in prestavil zadnjo papeževo encikliko. tf Apostolski delegat je dal Rev. James Kelliju iz škofije Helena, Mont., posebno dovoljenje, da lahko daruje ob nedeljah in praznikih tri sv. maše. 1 lev. Kelly obiskuje vladna gozdna taborišča mladeničev, da lahko opravijo svoje verske odšla 74 letna Škrabar Marija, bivša posestnica v Praprečah. — V Št. Vidu nad Ljubljano je zapustil solzno dolino tovarnar pohištva Štefan Erman. — V Mozirju je mirno v Gospodu zaspal 85 letni Franc Praprot-nik, nadučitelj v pokoju. — V Novem mestu so pokopali 83 letnega posestnika Josipa Ma-Soliča star. — V Žalcu je za vedno zatisnil svoje oči veleposestnik Josip Sirca. — V Slivnici pri Celju so pokopali po-sestnico Marijo Lesjak roj. Ocvirk. —- V Mediji-Izlakah so pokopali Mavec Terezijo. — V Mariboru je preminula Frančiška Rebolj roj. Porenta, soproga uradnika drž. železnic v p. — V Siov. Bistrici je zaspala v Gospodu redovnica sestra Nada Kavaš. — V Kamniku je odšel v večnost lekarnar in bivši župan dr. Rihard Karba. — V Slovenjgradcu je izdihnil učitelj v pokoju Martin Runovc. — V Drvarju je umrl, zadet od zahrbtne krogle ing. Jože Mi-hevc. Pokopali so ga v Ljubljani. — V Dravljah so pokopali Marijo Bizjan, vpokojeno delavko tobačne tovarne. — V Ljubljani so umrli: restavra-ter Mirko Tratnik; nadkretnik drž. žel. Janko Troštr, bivša trgovka Marija Sitar; Ivan Kmet; 84 letni posestnik in trgovec Anton Presker; 77 letna Ivana Pogačar roj. Dolenc; trgovski sotrudnik Ferdinand Ro-šker in Franc Lorbek. — 72 letna Marjeta Povše, vdova po učitelju; Andreja Senekovič, abiturijentka državne učiteljske šole; Ana Gorišek, kuharica; Martin Brišnik, šol. upravitelj v pokoju; bivši trgovec Ivan Verbajs; nadučitelj v pokoju Anton Likozar. Mlada žrtev strele. (Bukovi-ca pri Selcah) Velika nesreča je zadela ugledno Štefanovo družino v Bukovici. Pridna hčerka Marijanica je z drugimi žela žito. Ko se je približala nevihta, so vsi odšli domov, le (Dalje na 8. strani) ; Umu» «v. Jaiefa, it. 2, V nedeljo, dne 27. avgusta priredi naše druitvo svoj letni piknik in sicer v Pitzpatrick Woods (gozdu) na North Broadway cesti, na Route št. 4. Članstvo našega društva, kakor tudi članstvo drugih društev in sploh vse cenjeno občinstvo iz Jolieta ter bližnjih naselbin, je I slabih časih, v katerih se naha-vljudno vabljeno, da se omenje- ja tudi naša naselbina. Zabave Müll \mmm "jP' " "1 " o^'-' V. ^íjjljjfi^^*íójcalnü^ let. Pokojna sestra naša -je bi" uimL. iis vin. Z bratskim pozdravom, John J. Star!*, tajnik. Društvo sv. Srca Marij*, M. 111, Barberton, O. Zadnji piknik našega društva je izpadel v vseh ozirih zelo dobro, kajti skupnih dohodkov je bilo $168.66, stroškov pa $72,-91, torej čistega prebitka za društveno blagajno $80.75. To je jako lepa svota v teh nega dne udeleži našega društvenega piknika. Prostor je zelo pripraven za tako prireditev; ravno tako bo preskrbljeno z vsem potrebnim, da bo in razvedrila je bilo dovolj za vse. Žejen ali lačen tudi ni bil nihče, kajti naši bartendarji in kuharice so bili zelo busy in zelo vljudni, saj so bri vsake- vsak, kdor se bo tega piknika j mu postregli z vsem, kar si je udeležil proti mali odškodnini | želel. Seveda najbolj zaposlen postrežen kolikor bo mogoče dobro. Naznanilo onim, ki svojih vozil: Truki bodo vozili tja in nazaj od Hickory in Granite ceste na Broadway in* po Broadway Route 4 na piknikov prostor in sicer ob času ali uri, kar bo naznanjeno v posebnih vabilih, katera bodo razdeljena pred cerkvijo sv. Jožefa označeno nedeljo. Torej rojaki in rojakinje iz najbolj je bil pa Mr. John Ujčič pri ječmenovcu ali pivu, katerega nimajo!smo toliko let pogrešali. Hvala vsem, ki so na tem pikniku delali; posebna hvala pa možem, ki so iz vljudnosti vedno pripravljeni nam pomagati. Hvala članicam, ki so se zavedale svoje dolžnosti napram društvu ter se tega piknika udeležile. Lepa hvala našim sosedom Clevelandčanom, ki so se udeležili^ naše zabave. Jolieta, Rockdale in bližnjih Tudi iz Sharona, Pa., so prišle slovenskih naselbin, ne pozabi- članice in pripeljale seboj kar te se udeležiti piknika našega celi štab izletnikov ali gostov društva prihodnjo nedeljo 27. Tako je prav draga mi Fran-avgusta na Fitzpatrickovih pro- cka in Tončka. Pa se oglasite Na štorih. Dobro dosli! lo svidenje! Za društvo sv. Jožefa,, št. KSKJ: Louis Kosmerl, tajnik. D™iu9 * Val sv. Antona št. 87, Joliet, 10. Vabilo na piknfe Tem potom naznanjam vsem vese- še drugič, ko bo pot nanesla. Le škoda, da je čas tako hitro 2 potekel, da smo se morali prenaglo posloviti. Upam, da ste se srečno vozili proti domu. Ne smem pozabiti naše sose-Padovan- de Kenmorčane, ki so se v velikem številu udeležili naše prireditve; posebno pa hvala pevskemu zboru "Naš dom," ki nam je zapel tako krasne slo- našim članom da priredijo^^ Bodite uverjeni, skupna slovenska društva v Jo- ¿a yam ^ naše društvo skuša_ lo kolikor mogoče vašo naklo- lietu svoj piknik v Rivals par ku dne 3. septembra. Zato ^l^^^^tL sim vse naše člane, kateremu je količkaj mogoče, da Se ude-' Torej še enkrat lepa hvala vsem skupaj, ki so na ta ali oni leži tega piknika ker je name- ^ pripomogli društvu ^ njen samo za dobrobit vseh jo- št. lietskih društev in naše mladine. Odbor te Zveze ima prav bogat program za isti dan; videli boste kftiko vsakovrstne športne igre kot baseball zjutraj in popoldne in še več raznih drugih prireditev. Vsak pozna našega agilnega predsednika Zveze naših društev in ve, da ka- _ , dar se on zavzame za kako^osi se in opozarja vse one, ki stvar, isto tudi izpelje; vedno 80 zao6tale z ^smentom, da ko lepega uspeha. Za društvo sv. Srca Marije: Gertrude Rupert, tajnica. Društvo Marije Magdalene, 162, Cleveland, O. V petek bo 25. v mesecu, in kot običajno bom pobirala ases-ment med 6. in 8. uro zvečer v stari šolski dvorani sv. Vida. je bilo luštno in veselo pod njegovim vodstvom. Zato priporočam, da ne smelo biti Slovenca, ki bi 'ne prišel dne 3. septembra v Rivals park. Tam se bo videlo in vršilo še nekaj drugega posebnega, česar še danes ne smem pridejo na omenjeni večer in poravnajo. Če ni mogoče vse kj naenkrat, vsaj deloma. Sestre, naj bomo stare ali mlade, nobeni izmed nas ne bo odšla tisti, katere se vse bojimo: "smrt." Ene bo zadela prej kot druge, izpustila pa ne bo nobene. Za to pa dajmo biti točne pri pla la rojena tu v Clevelandu in za-Ka očeta in m»ter ter ve« in bratov, kakor tudi ša-||b dva mak Akoravno je bila mlada, in je imela dva otrok», ki rabijo svojo mamico v svojih detinskih letih, vendar se smrt ni ozirala na to dejstvo. Ni se ozirala, da je eden fltročičev star komaj štiri ali pet tednov. Ne, morala je zapustiti svojo družinico, katero je ljubila in iti v večnost po svoje plačilo. Ker je bila blaga žena, dobra mati svojim otročičem, zvesta in ljubezniva žena svojemu možu in dobra hči ter sestra svojim domačim in je bila tudi vedno dobra z vsakim, ki je prišel ž njo v dotiko, zato vemo, da je šla v boljše življenje, kjer bo uživala srečo in veselje. Tu na zemlji jo pa bomo pogrešali vsi, ki smo jo poznali. Njena dela nas bodo spominjala na njo. Me, kot njene sestre (društvene),. se je bomo spominjale v molitvah, ona pa bo gotovo prosila za nas pri Bogu, da, ko bo nas zadela enaka usoda, bi šle ena za drugo uživat ž njo rajsko veselje. Kampanja mladinskega oddelka je v teku. Upam, da se bo tudi naše društvo dobro ska-zalo v tej kampanji in da bomo pridobile veliko število novega članstva v ta oddelek. V zadnjem mojem dopisu sem napravila pomoto glede asesmenta mladinskega oddelka. Ako hočete imeti otroke zavarovane v razredu A to je do $450, se plačuje po 15 centov mesečno. Ako jih pa hočete imeti zavarovane do svote $1,000, se pa plačuje 30 centov mesečno, ne pa 25 centov, kakor sem zadnjič označila. Upam, da pregledate to mojo pomoto. Glede naše veselice, katero bomo imele 23. septembra, povem še to, da bodo plesaželjne imeli v oskrbi Hojerjevi fantje, ki bodo kU^menAU :da bo kaj. Na tej veselici se ho ronalo tudi za najbolj popularno članico. Imena onih, ki so v kontestu, pa ne povem do prihodnjega tedna. Luštno pa bo, luštno, 23. septembra. Za to pa vam že prav lahko danes jamčim. Zabeležite si dan, da se gotovo udeležite te veselice društva sv. Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. Jednote. Se enkrat, ne pozabite plačati svojega asesmenta 25. v mesecu. Sestrski pozdrav vsem, Marija Hochevar, tajnica. Is iflfads ■ društva li« 848, JfN^ftflB» O. Na ssji dne 10. avgusta je naše društvo sklenilo, da «s da v zapisnik In ponatisne v Glasilu sledeče: Brali smo v Glasilu, kako se je sumničilo glavni odbor, oziroma par glavnih uradnikov, da poslovanje ni v redu, ker gotovi bonne 27. avgusta imajo starši jih dostojno sprejeme streže za lepši ugled DOPISI in po- di njen žalujoči oče, so Prešer- ^dnjo sejo, da določijo, koliko našega j novci krasno prepevali pri mr- ^b nam bo mogoče odpreti. Hvala Bogu, da imamo v naselbini več navdušenih faranov, ki nočejo izgubiti šole, katera prinaša mladini največje dobrote, četja, št. 104 KSKJ, Catholic Zmerne stroške, za pošteno od- za naroda, je zato odločen poseben1 tvaškem opravilu, odbor, katerega nalogo so dre- Pokojna Mary je spadala v Ke volje prevzeli tukajčni glav- več društev in zvez, kakor k ni odborniki naših dičnih Jed- društvu Marije Čistega Spo-not in Zvez. JOLIETSKE NOVICE Joliet, III.—V nedeljo 3. septembra, dan pred delavskim praznikom, bomo imeli Slovenci v našem mestu nekaj izvanred-nega, kar do sedaj še nismo videli. Štirinajst društev raznih Jednot in Zvez, spadajočih v Zvezo slovenskih društev v Jolietu, priredi velik skupen piknik v Rivals parku. Ta piknik priredijo društva za pokritje malih stroškov pri Zvezi in za pomoč naši Šoli sv. Jožefa, saj vsi vemo, da v teh težkih časih pomoč nujno potrebuje. Radi t^ga so zastopniki in zastopnice vseh društev, spadajočih Zvezo, pod vodstvom neumorno delavnega predsednika John L. Zivetza ml., in ostalega odbora sklenili prirediti ta skupen piknik v upanju, da bo članstvo vseh društev in vsi jolietski Slovenci sodelovali in pomagali za dober uspeh te izvanredne velike prireditve. Cenjeni rojaki! Sedaj imate lepo priliko pomagati naši šoli, na katero smo gotovo lahko vsi ponosni; ljubezen do naših malih naj vas bodri, da je v vašo korist, da vsi sodelujemo pri tem blagem namenu. Zato pridite vsi, brez izjeme na ta piknik, kjer se bomo medsebojno počutili prav židane volje in gotovo pozabili ta dan na vse skrbi in težave, ki nas tarejo druge dni. Program tega dne je tako bogat in zanimiv, v kolikor mi je do sedaj znano in Tako se bo ta dan zbralo Daugherters, tedaj je bila pro- g0jo pri cerkvi, obvaruje narod storna cerkev premajhna. So- stokrat večjih stroškov za ječe članstvo naših društev in Jed not v Jolietu, od in druge zapore. Kdo zna tako mladinskega rodniki od Mrs. Ane Petroš iz oddelka do glavnih uradnikov, Ročk Springsa, Wyo., so tudi daleč misliti? Jasna je ta res-kar bo gotovo nekaj lepega in prihiteli in tako izkazali ljube- njcai a]j nekaterim še tako jas-znamenitega za jolietske Slo- zen, ki so jo gojili do pokojne, na resnica ne gre v glavo. Nasloven- kakor tudi da potolažijo priza- vadno Zveze vence. Namen skih društev je: za napredek in dobrobit naše fare,.naše šole, v korist naših društev in Jednot in sploh v korist in čast našega naroda v Jolietu. Da se ta blagi namen bolj ukrepi in poživi med nami in da pokažemo drugim narodom našo zmožnost, naši slogo in ob tej priliki pomagamo naši najvažnejši ustanovi, naši šoli in našim malčkom, je bila iskrena želja odbornikov Zveze in vseh zastopnikov in zastopnic društev, ter so neumorno na delu, da se ta prireditev izvrši z dobrim uspehom v zadovoljstvo vseh. Radi tega prav vljudno vabijo vse Slovence in njih prijatelje, da se tega izvanrednega piknika udeleže. Naj bo ta naša skupna prireditev dokaz složnega sodelovanja jolietskih Slovencev. Ravno tako so prav vljudno vabljeni rojaki iz bližnjih naselbin: iz Chicaga, South Chicaga, Waukegana, Aurore in vseh drugih. Dobro došli! vam kličemo. Ne bo vam žal, če nas obiščete ta dan. Posebno še vabimo naše bližnje sosede iz Rockdale, da nas vsi obiščejo. Pazite in poslušajte v tednu od 28. avgusta do 2. septem- izprevidijo šele takrat, delati skupno deto družino. Ti so bili: druži- ko že hudo boli. Boljše je časa pametno premisliti, ne Mrak, Tavčar in Bučar. Se- ^ veda, vsi smo se potrudili, da obvarujemo najhujšega, smo vsaj nekoliko olajšali ske- _ za da se G. leče rane, neznosne srčne muke. Vzvišeno lepo je pridigal Rev. P. Francis Hornung OSB v angleškem jeziku^ in Rev. P. Ciril Zupan pa v slovenskem. Dne 5. avgusta je po dolgi bolezni umrl Josip Krall, po domačo. Lenček. Rojen je bil v Štrugah pred 65 leti. Ran j ki in pa g. Martin Simunič, sta bila prva izmed naših, ki sta se pred 37 leti ojunačila, da sta kupila zemljo ter začela kmeto-vati blizu Pueble. Priložnosti je bilo takrat veliko, ker je bila zemlja primeroma po ceni. Delala sta na vse kriplje in skromno živela s svojima družinama. Gmotno sta si s pridnostjo in varčnostjo precej pridobila. Farmarji so si vzeli v glavo, da je gora večji kakor kamenček, da je bodočnost otrok še več vredna, nego uspešnost na farmi so opravili dobro. Sedaj imajo veselje nad svojim kmečkim domom in pa nad verskim domom, za katerega so marljivo delovali. Samo delo na polju in nič višjega, naredi iz kmeta zemeljskega sužnja. Ako pa Pueblo, Colo.—Kakor se vidi, ne prihaja v javnost dosti novic iz naše zapadne slovenske metropole. Tukaj smo jako zaposleni z brezdeljem ali posta-vanjem, da nimamo niti časa dopisovati v novine. Tudi tukaj na zapadu, se precej govori o takozvanem Rooseveltovem "New Deal," lfi pa žal leze k nam le s fcravo polževo hitrostjo. Kar je večjih podjetij, se kar ne morejo sprijazniti z mislijo, da je delavstvo že do skrajnosti izčrpano in da je treba za nje nekaj storiti. Dne 12. septembra bodo volitve po celi državi Colorado glede preklica 18. amendmenta. Pravico ima voliti vsak državljan, ki je volil zadnjo jesen; tisti, ki niso volili, se morajo pa registrirati, ravno tako tudi vsak, ki je spremenil svoj naslov. Dosti je naših mladeničev, ki so dovršili že 21. leto; njih dolžnost je sedaj, da se tudi registrirajo in volijo. Pokažite in izvršite svojo dolžnost kot dobri državljani. Kar se tiče društev, so za (Dalje n« 3. strani) iste tudi bolj slabe rafirtrere, ker člani ne morejo plačevati svojega asesmenta; vendar bi morali na to v prvi vrsti gledati, da je njih asesment plačan; naj bi se v tem oziru druge nepotrebne izdatke omejilo. Dru- (kakor mi je pravila, kolikokrat jo gospod obiščejo, kako so dobri in kakšne tolažilne besede imajo). • Dalje lepa hvala društvu Mar rija Pomoč Kristjanov, št. 166 KSKJ, društvu Sestre Sloveni- ga naloga članov je pa, da bi je, št. 9 JPZS, podružnici št. 17 morali imeti vse svoje otroke Slovenske Ženske Zveze, kate-vpisane pri društvu, kamor sa-"h društev je bila pokojnica m» spadajo; kajti mladina je članica. Predsednicam teh treh edina podlaga naših podpornih društev za lepe govore ob od-društev in jednot. prtem grobu. Pevkam od Žen- Tu je strela ubila rojaka ske Zveze za pesmice na domu John Mišmaša, doma iz Kala, in zboru Dalje za nagrobnice fara Ambrus. Pokojnik je ležal ob grobu. Tudi lepa hvala vsem kake tri dni mrtev na svoji far- darovalcem za sv. maše in cvet-mi, oddaljeni eno miljo od me- lice in vence; hvala lepa posta Pueblo, prej ko so ga našli grebniku Franku Ermencu za ležečega v jarku poleg žičnega tako lep sprevod in ves njegov plota. Pogreb se je vršil 14. trud, ker mi je bil ob času tuge avgusta. Pokojnik je bil član vedno na razpolago in v pomoč pevskega zbora "Slovenec" in Z Bogom tedaj, ljuba žena in pasiven član SNPJ. Naj v miru mati, ki si bila dobra žena so-počiva. Peter Culig, progu, dobra mati sinu in zve tujemo • proti mestu Eveleth. Vsak naš avtomobil bo dobil tudi nekak znak ali napis, da se bo vedelo od kod da smo prišli. Mi hočemo in moramo postaviti naše mesto Duluth na zemljevid jugoslovanske javnosti v Ameriki. , Torej na prijazno svidenje v nedeljo dne 27. avgusta ob osmih zjutraj pred okrajnim sodni jskim poslopjem. John Movern, tajnik. član dru.tva sv. Jožefa, št. 7. ZAHVALA Spodaj podpisana se lepo zahvaljujem za meni izplačano posmrtnino, katero sem točno prejela od K. S. K. Jednote po mojem pokojnem možu Martinu Konda, članu društva Vitezi sv. Jurija, št. 3. Vsakemu priporočam to lepo društvo in K. S. K. Jednoto. Uršula Konda, 206 Jackson St. Joliet, 111., 12. avgusta, 1933. --o- , West Allis. Wis.—Naznanjam žalostno vest, da mi je umrla ljuba žena Nellie Tratar, rojena Juretič. Pokojna je bila rojena v Slavskem lazu, župnija Fara vas, poleg Kostelja na Dolenjskem. V Ameriko je prišla 12. sta Bogu in Mariji skozi celo življenje do zadnjega zdihljeja Bela žena, smrt nemila, žrtev si izbrala je. S koso svojo zamahnila, s tugo nas navdala vse. Ljuba mati, draga žena se ločila je od nas; zadnja ura smrtna njena je odbila za ves čas. V grobu tihem tamkaj sniva večno spanje že sedaj . . . V miru božjem naj počiva, večna luč ji sveti naj. Žalujoči: Anton Tratar in sin. J>310 W. Mitchell St. VABILO NA CERKVENI PIKNIK Barberton, O. — Naša fara fiecembra, 1920, poročila se 29. Presvetega Srca Jezusovega pri-aprila, 1921 in umrla 24. julija, redi svoj glavni letni piknik dne 1933. ob 2. uri zjutraj v St. 27. avgusta na Hopocan Gar-Mary Hospital v Milwaukee, po den. Brez dvoma se obeta do-ravno 14-dnevnem bivanju v ber užitek in mnogo zabave „ bolnici, za boleznijo "Acuta pri tem pa tudi 'se bo slišalo Myel Oblastic Leukemia," ki je lepe slovenske pesmice naših neozdravljiva in ji tudi naj- bližnjih pevskih zborov, saj se boljši zdravniki specijalisti ni- «stih gotovi še spominjate, kašo mogli pomagati. - ko lepo so nam zadnjič zapeli. Pokojna je bila članica dru- Torej drafi mi Barbertonča-štva Marija Pomoč Kristjanov, ni, rojaki iz okolice: Sherman, št. 165. h kateremu je pristopi- Kenmore, Akron in Rittman, la meseca januarja, 1927, bila zopet imamo priliko, da se raz-je blaga j niča tega društva, veselimo in si privoščimo ne-agilna delavka za društvo, po- prijetnih ur zabave, kajti -sebno za članice, uredila blagaj- kmalu bo letna doba takih za-niško poslovanje in nalaganje *>av ali piknikov pri kraju. Zdaj denarja i,n skrbela, da se denar je še čas, da se navžijetno sve-ni trosil* brez privoljenja čla- žega zraka in dobre volje, da nie. Ravno tako je bila natan- «e ne bomo preveč kislo držali, čim in poštena pri drugih dru- ko pride čas počivanja v sobi stvih, h katerim je spadala, in Pri gorki peči. da je ravnala prav in v zado- Vsled tega vas vse brez iz-voljstvo vseh, je bil dokaz mno- jeme uljudno vabimo, da pri-gobrojen obisk sosester in pri- dete. Pokažimo se, da smo res jateljic v bolnici, posebno pa pripravljeni žrtvovati se v ko-njen pogreb ki je bil tako lep rist in napredek naše fare ter in mnogobrojen, kakor menda naselbine. Torej na veselo svi-še nobene žene na West Allisu denje prihodnjo nedeljo dne 27. ali v Milwaukee. avgusta na našem farnem pik- Bila je priljubljena med ro- niku! jakinjami Slovenkami, Hrvati- j cami in tudi pri tujih narodno- -ruTi» t stih. Njeno delo je bilo iz srca,; NAZNANILO tako za narod kakor za Boga in! delegatom in delegatin jam Ame-žavedala se je in rekla: "Delo- riško Jugoslovanskega kluba št. Cerkveni odbor. vanje z jezikom samo, ni dobro in malo vredno." V njenem neizmernem trpljenju v bolnici mi je naročila, naj prosim Jezusa in Marijo, da bi jo kmalu rešila, ker da je docela pripravljena za oni svet, za Marijo in Jezuščka. Pri#po-polni zavesti na smrtni postelji mi je naročila, da naj je mrtve ne pozabimo, da naj ji Mrs. Schlosar napravi -obleko in kako naj bo napravljena, da naj bo pokopana na Holy Cross pokopališču. Vse njene želje smo ji in jih bomo izpolnili. Dolžnost me veže se prav iz srca zahvaliti našemu gospodu župniku Rev. Rudolf Potočniku za lepe molitve, ki so jih opra* vili na domu ob mrtvaškem odru s šolskimi dečki in deklicami, katere so seboj pripeljali; dalje za mrtvaške obrede v cerkvi Marija Pomoč Kristjanov na West Allisu, za lepo pridigo in za molitve ob odprtem grobu. Rev. A. Schiffrerju za mnoge obiske in tolažilne besede za 7, Duluth, Minn. Delegatje in delegatinje našega kluba se zberejo v nedeljo dne 27. avgusta pred poslopjem okrajnega sodišča (County Court House) v Duluthu točno ob osmih zjutraj. Od tam bomo potem skupno odpotovali v Eveleth na deveto letno konvencijo Ameriške Jugoslovanske Zveze, ki se prične omenjeni dan točno ob desetih dopoldne v Recreation poslopju. Zatorej je upati, da bo vsak delegat in delegatinja prišel na označeno mesto točno ob osmih zjutraj, kajti kasneje avtomobili ne bodo čakali nikogar. Naš klub je letos upravičen do 55 delegatov in delegatin j. Ako vsi skupaj odpotujemo iz Dulutha na Eveleth, dospemo na cilj kot velika karavana av* tomobilov. Ker bo po zaključku konvencije velik Jugoslovanski piknik v bližini mesta Eveleth ob krasnem Ely jezeru, je upati, da dobimo letos najmanj kakih 20 JUGOSLOVANSKEMU OBČINSTVU V DRŽAVI MINNESOTA Tem potom se vljudno vabi vse Jugoslovane v Minnesoti, da se udeležijo prvega letnega piknika, ki ga priredi Eveleth, Amerikanski Jugoslovanski Klub, št. 1 (A. J. Z.) v nedeljo dne 27. avgusta pri Ely jezeru v bližini mésta Eveleth. Pri-četek točno ob 2. uri popoldne. Govorniki na pikniku bodo kot sledi: ' Profesor Rev. Francis Jager, iz St. Paula, Minn. On bo glavni govornik v slovenskem jeziku. Sodnik Hon. William J. Archer, Duluth, Minn., in John C. Arko,' predsednik Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesota. Na pikniku bodo tudi razne zabave in tekme. Najbolj zanimiva in glavna tekma pa bo tekma v plavanju med gospodično Anne Govednik, iz Chis-holma, in par drugih izvrstnih plavalcev. Kdo bo zmagal v tekmi, lahko že v naprej vemo. Brez dvoma bo zmagala naša slovenska plavalka, Anne Govednik iz Chisholma. Zatorej je upati, da se navedenega piknika udeleži vsak Jugoslovan v Minnesoti. Imeli bomo fino zabavo, obenem bomo pa tudi pokazali tujerod-cem, da se tudi mi zavedamo naše narodnosti kot to vršijo vsi ostali narodi v Minnesoti. Torej na svidenje na pikniku pri Ely jezeru v nedeljo popoldne dne 27. avgusta ,1933! Pripravljalni odbro. nika Ameriškega Rdečega Kri* ža v Srbiji, kjer je pomagal celiti rane našemu trpečemu ju* goslovanskemu narodu do kon* ca svetovne vojne. Bilo je v Srbiji in v raznih jugoslovan* sktfi pokrajinah, kjer je profesor Rev: Francis Jager videl trpljenje našega jugoslovanskega naroda in vsled njegove obširne izkušnje med jugoslovanskim narodom nam bo gotovo profesor Francis Jager napravil izvrsten govor. Zatorej je upati ,da se vsak Jugoslovan in Jugoslovanka v Minnesoti udeleži piknika pri Ely Laku dne 27. avgusta, kjer bomo imeli priliko zopet slišati našega odličnega rojaka, profesorja Rev. Francis Jagra, kakor tudi druge odlične govornike v angleškem jeziku. Torej na svidenje v Eveleth u v nedeljo 27. avgusta dopoldne ne konvenciji v Eveleth Recreation Buildingu, popoldne pa na pikniku pri Ely Laku, v bližini mesta Eveleth! John Movern, tajnik Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti. Popravek V zadnjem Glasilu je bilo med zgodovinskimi podatki društva Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa. poročano, da je bil glavni ustanovnik tega društva že pokojni soprog sestre Agnes Gorišek, sedanje porotne odbor-nice KSKJ. To poročilo ni pravilno. Urednik je ime pokojnega «Josip Goriška zamenjal z krstnim imenom tudi pokojnega Frank Goriška, soproga sestre Agnes Gorišek. Prosimo torej, da se nam to neljubo napačno poročilo oprosti. Uredništvo. časa njene bolezni v bolnišnici avtomobilov in da skupaj odpo- Duluth, Minn. Članstvu ameriške JUGOSLOVANSKE ZVEZE V MINNESOTI. — Deveta letna konvencija Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti se bo etos vršila v Eveleth Recreation Building v Eveleth-u, Minnesota, v nedeljo dne 27. avgusta 1933. Pričetek točno ob 10. uri dopoldne. Vsled tega se poživlja vse delegate in delegatinje lokalnih klubov Zveze, da vsi dospejo v mesto Eveleth ob pravem času in zasedejo svoja mesta na konvenciji ob določenem času, če hočemo zborovanje zaključiti ob 12:30 popoldne in se potem skupno udeležiti velikega piknika, ki ga priredi Eveleth klub št. 1, A. J. Z. pri Ely Lake v bližini mesta Eveleth. Piknik se prične točno ob 2. uri popoldne. Ako želi kak klub ali posamezni član Zveze predložiti de veti konvenciji Zveze kako resolucijo, naj tako resolucijo sestavi in jo predloži konvenciji dne 27. avgusta. Na konvenci ji ne bo časa sestavljati resolucije. Ker bo deveta redna konvencija Zveze zelo važna, je upati, da bo vsak , klub Zveze poslal polno število delegatov na konvencijo kot. predpisano v pravilih Zveze." Kar se pa tiče programa na pikniku dne 27. avgusta, ob 2. uri popoldne, ne bom tukaj razpravljal njega podrobnosti. Vse o lepem programu bo javno objavil pripravljalni odbor eve-lethskega kluba. O programu naj le omenim, da glavni govornik v slovenskem jeziku bo naš odlični in velespoštovani rojak profesor Rev. Francis Jager iz St. Paula, Minnesota. Profesor Rev. Francis Jager je tudi obče znan med Ameri-kanci, kajti za časa svetovne Pismo iz Rusije (Ponatis iz ljubljanskega mt sečnika "Kraljestvo Božje.") Pismo, ki ga objavljamo, je prejela neka redovnica od svojih staršev v Rusiji. Pismo nam je pretresljiva slika strašno trpljenje ruskih kristjanov. Zavedajmo se, da je še nešteto podobnih in še hujših primerov. Iz pisma nam zveni pre-sumljiva prošnja, da trpečim in nesrečnim bratom v Kristusu pomagamo z gorečo molitvijo Odrešenik sveta, reši Rusijo! Rusija, 3. januarja, 1933 "Hvaljen bodi Jezus Kristus! "Ljubi otrok ,zadnjikrat Te hočemo pozdraviti s tem lepim pozdravom naše sv. vere. Naša sv. vera, radi katere z nami še slabše ravnajo kot z živino in za katero moramo zdaj od strašne lakote umreti, če ljubi4 Bog ne bo pomagal. Pa mi umremo radi, umremo z veseljem, življenje nas je utrudilo. Naj nam ljubi Bog podeli milost: da nas kmalu reši iz rok naših sovražnikov. "Ljubi otrok, moli, moli za skorajšnjo smrt svojih ubogih staršev, bratov in sestra; ne moremo in nočemo več živeti. Le eno željo imamo še: smrt "Ljubi otrok, ne moremo in ne smemo Ti vsega pisati, kako ravnajo z nami. Vlačijo nas iz ječe v ječo, iz ledenice v ledenico. Ne ponoči ne podnevi nam ne dajo miru. Delati moramo kot živina; toda živini se daje potrebna krma, nam pa dajejo udarce. Ni koščka kruha nam ne dajo tu v bogati Rusiji, kjer je žitnica sveta, kjer je dal ljubi Bog v tem letu rasti tisoče, da, milijone stotov kruha. Vse nam vzamejo iz rok in pošljejo v inozemstvo. Mi se kruha ne smemo niti dotekniti; niti ne vemo več, kakšen okus ima. O ljubi Bog, prosimo samo še ene milosti, usmili se nas in pošlji nam skorajšnjo smrt! Hrepenimo po smrti kot jelen po studencu. Za našo sv. vero hočemo umreti, za svoje uboge so-brate hočemo smrt darovati, saj trpijo isto kot mi. Čutimo neko silno notranjo moč za smrt. Ljubi otrok, z menoj Tvojim starim 70-letnim očetom posto- him konjem, ki bi moral garati, ne more več. Pa konju bi ovo iz usmiljenja dali vsaj ekaj krme, meni pa ne dajo gega kot surove, umazane besede in še brce povrh—to je v zahvalo za moje dobrote, ki sem jih v prešnjih letih storil prav tem ljudem. Toda ljubi Bog naj jim odpusti in nam dodeli srečno smrt, Če more to biti po njegovi najsvetejši volji. "Ljubi otrok, trdo je, težko je, veliko je, kar smo že v teh letih prestali, z nobenim peresom se ne da popisati. In vendar, kako moremo ljubemu Bogu hrbet pokazati in se mu izneveriti, ko je storil On še več za nas? Tega ne moremo in ne storimo. Toda, ljubi otrok, moli veliko za nas, da potrpežljivo in stanovitno vztrajamo do konca. Strašno težka je smrt od lakote; o Bog, pomagaj nam, daj nam umreti. "Tvoj brat z ženo in petimi malimi otroki stoji na cesti pri obilnem snegu in silnem mrazu. In nihče se ne sme predrzniti, da bi ga sprejel v svojo hišo, če nočie, da njega samega postavijo na cesto. Ni dovolj, da nas kot pse pehajo na cesto, ne, obleko ~s telesa nam jemljo in mi moramo molčati, da nam ni treba poslušati vsaj najgroznejših kletvin proti Bogu. "Ljubi otrok, ne moreš si niti predstovljati, kako se tu ljubi Bog žali. Mi se vedno tolažimo, da pri vas v samostanu velifo molite, žrtvujete, in zadostujete za strašanske grehe in grozote, ki se dogajajo v Rusiji. Ne motemo razumeti, kako da naše dežele še ni zadela kazen kot Sodome in Gomore; to je čudež velike božje potrpežljivosti in ljubezni do nas ubogih ljudi. Le molitev nas more rešiti. Zato, ljubi otrok, moli le veliko za nas, to je naša edina tolažba. Ljubi Bog naj nam odpusti naše grehe in nas sprejme v svoja lepa nebesa. Tedaj se bomo zahvalili Tebi», ljubi nfflltf» Tvoje molitve in žrtve, katere si nam v svojih pismih vedno obljubljala. *'Se enkrat nam ljubi Bog daj milost, da bi stanovitno vztrajali do konca. Sprejmi torej, ljubi otrok, še naše zadnje srčne pozdrave» do veselega svidenja tam gori pri Očetu v nebesih. V imenu Jezusovem Te, moj ljubi otrok, še enkrat blagoslavljam jaz "Tvoj oče." Hvaljen bodi Jezus Kristus! MISIJONSKI SKOP IRENEJ FRIDERIK BARAGA Spisal DR. FRANC JAKLIČ / g V. Svetopisemski potop - Da je v zgodba sv. pisma stare zaveze mnogo stvarnega jedra, je že davno znano, a posebno zanimanje je znanost posvečala ž od nekdaj zgodbi o vesoljnem potopu. Našla je premnogo sledov, ki kažejo, da je Mezopotamijo pred davnimi časi, nekako 3,000 let pred našim štetjem, zadela strašna poplavna katastrofa, ki se je ohranila kot izraz božje kazni. Leta 1928 je na primer neka angleška arheološka skupina odkrila pri kraju Kišu šest metrov pod površino zemlje blat no plast, ki se je razprostirala na velikansko ozemlje. Ta plast je mogla nastati le kot usedlina velike poplave. Od tedaj so od krili takšno plast tudi okrog nekdanjega Ura in Ereha. Da je bila ta poplava res nekaj grozotnega, dokazujejo ostanki ve kih zgradb. Nad plastjo so ostanki čisto drugačnega sloga, nego pod njo ali z drugimi besedami: poplava je tedaj uničila celo ljudstvo z njegovo kulturo vred. -o- Lahek zaslužek vojne ga je predsednik Wood row Wilson imenoval za načel- pajo vsak dan kot z izstrada- Lenuh pride h kmetu se ponujat v službo. Ta ga hitro sprejmi in mu naroči delo. A lenuh odmaje z glavo rekoč: "Gospodar, vi ste se zmotili. Jaz namreč nisem zato prišel k vam, da bi kaj delal, temveč zato, da bi kaj zaslužil." BARAGA V GRAND RIVERU Začetno delo (Od 21. septembra 1833) "Zares daljna in težavna selitev! Ko sem bil v svoji domovini prestavljen z ene kaplanije na drugo, sem vse potrebno tam dobil: cerkev, vernike, šolo, stanovanje itd.; tukaj pa moram vse to šele sam poiskati. Ni dovolj, poskrbeti le z3 cerkev, šolo in stanovanje, ampak si moram vernikov in šolarjev šele dobiti; in vprav to je najtežje," piše 12. oktobra 1833 na Dunaj. Prav za desetletnico svoje nove maše, 21. septembra, je bil po Michiganskem jezeru in ob reki Grand River prišel v svoj novi misijon. Takoj je šel na delo. Sklical je Indijance k zborovanju ter jim podrobno razložil, kako misli med njimi širiti vero in omiko. Navzoči so se brž razdelili v tri skupine: eni so izražali svojo zadovoljnost; eni so molčali; nekaj jih je pa bil nahujskal tamošnji protes-tantovski pastor in so se zdaj Baragi srdito postavili po robu. Se enkrat jim je razložil pomen krščanstva tudi za njih časni blagor. Privrženci pastorjevi mu niso vedeli več oporekati in so mu le veleli, naj prepusti Grand River protestantom, sam si naj pa više ob reki poišče lastno misijonsko polje. Nato je Baraga odločno poudaril, da je v.vasi že precej več katoličanov ko protestantov. Ob prihodu je bil namreč zopet več oseb krstil. Ce So si torej protes-tantje postavili cerkev, si jo bodo vendar smeli tudi katoličani. In s tem je zmagal, ker so tudi pogani uvideli, da bi delali krivico, če bi mu braiili. Takoj so šli izbrat in odmerit prostor za misijonsko postajo in bodočo misijonsko naselbino. Poslej je imel Baraga na vseh postojankah težke boje s protestanti, četudi je bil osebno povsod spoštovan. O vseh teh bojih pa v svojih pismih skoro dosledno molči. Ker je bila hiša, v kateri se je bil ob prvem obisku nastanil, onstran reke, Baraga je pa hotel živeti sredi med Indijanci, je priredil na desnem bregu novo indijansko kočo za kapelo in sebi v stanovanje. V šolo mu je prihajalo 23 Indijančkov in štirje beli, kateri pa spričo verske brezbrižnosti staršev še krščeni niso bili. » "Velik del prebivalstva Združenih držav, zlasti na kmetih, nima prav nobene vere ;niti krščeni niso in so torej pravi pogani. Tudi tu v moji soseščini je mnogo takih- poganov," potoži v omenjenem pismu. Združene države so za malenkostno ceno prodajale krasna zemljišča onstran reke in število belih priseljencev je hitro raslo. Baraga je še iz Arbre Cro-chea imel nekaj denarja, zato se je takoj lotil zidave cerkve, šole in svojega stanovanja. Iskal je rokodelca med belimi sosedi, pa je bil vsak na lastnem zemljišču preveč zaposlen in so zato tudi navadni delavci bili silno dragi. Sedel je torej na konja in po sedemdnevni ježi, ki je bila zanj še tem težja, ker konja ni bil vajen, po gozdovih in močvirjih dospel v De-troit ter se poklonil škofu Re-seju. Sel se je priporočit tudi governerju za Michigan, a ga ni našel doma. Pod jako neugodnimi pogoji je v Detroitu dobil dva tesarja. Nazaj grede so imeli le enega konja; zadnja dva dni jim je sredi samote tudi pošel živež, tako da so vsi izčrpani od gladu in truda ko- maj prišli v Grand River. Dobil je še nekaj pomagačev in 14. oktobra so začeli z delom. Zima je bila še nekam mila in oba Detroitčana sta marljivo poprijela, stavba je pa le počasi lezla iz tal, ko je bilo vse drago. Cerkev, šola in Baragovo .stanovanje je bilo pod eno streho;, poslopje je bilo dolgo 15. metrov, široko 10 metrov in visoko štiri metre. Vse je bilo zelo na tesnem, pa še slabo izdelano in neometano. Pri cerkvi ni bilo ne zvonika, ne zvonov ; na kakšno znamenje so se ljudje zbirali k službi božji, ne vemo; Cebulj jih je pozneje na primer kar s trobento sklicaval. Dne 1. decembra je Baraga prosil Leopoldinsko družbo za denarno pomoč. Med drugim piše: "Veliko, res silno veliko denarja je treba v tej tako neob-ljudeni in oddaljeni deželi za nov misijon. Pa v luči krščanske vere vsi ti stroški niso nič v primeri z ogromno koristjo, katera se doseže. In ali ni ena sama neumrljiva duša več vredna ko vse bogastvo sveta? Ali se Jezus Kristus ne bi rad dal znova na križ pribiti, da reši le eno samo dušo, če bi se drugače ne mogla rešiti? V svoji skrbi in stiski torej stopam danes pred vas, preljubi dobrotniki v moji dragi domovini, kot zastopnik svojih vsega pomilovanja vrednih divjakov. Svoji roki stezam proti vam in vas prosim, da se usmilite svojih nesrečnih bratov v tem delu sveta, ki po potih malikovalstva slepo drvijo v svoje pogubljenje. S svojo molitvijo in svojimi darovi lahko prav veliko pripomo^ rete k odrešenju teh nesrečne-žev. Ne prosim zase. Tisti, ki me poznajo, vedo, da znam iti z malim zadovoljen. Ak^pa vidim, da me zgolj pomanjkanje denarja ovira pri reševanju ljubljenih bratov, si želim biti bogat, da bi z minljivimi zakladi nesrečnim sobratom mogel pripomoči k večnemu življenju." V Grand Riveru je Baraga še vedno imel tolmača. Tudi tu mu je gospodinjila in pomagala v šoli ona postarna vdova-učite-ljica, ki je že tudi v Arbre Cro-cheu poučevala indijansko otro-čad. Baragovo trpljenje. Zaobljuba zdržnosti od opojnih pijač (1834) V Grand Riveru je imel Baraga težavno stališče. Nasproti mu je stalo poganstvo z vso svojo temno zlobo, oplojeno s strastmi belokožcev. Iz Baragovih pisem se vidi, kako je trpel, molil n se boril; ponovno je prosil za duhovno pomoč. Edina tolažba so mu bila pogosta izpreobrnjenja. Dne 1. februarja, 1834 je pisal: "Ako bi ne želel in upal, privesti na pot zveličanja nekoliko nesrečnih duš, bi za ves svet ne hotel ostati tukaj, kjer je malikovalstvo z vsemi svojimi hudobijami tako globoko zakoreninjeno." Duh demonske zlobe je ležal nad deželo. (Dalje prihodnjič) Neki skopuh je dolgo časa stal pred izložbo, končno pa le stopil v prodajalno in zahteval obešalnik, ki pa mora biti zelo poceni. "Ti-le so po deset dinarjev, ti po pet, oni pa samo po tri dinarje," je dejal prodajalec. "Ali nimate morda še kaj cenejšega ?" "O čudno, vzemite ta-le že-belj." «UT a: OVVIOIAL ORGAN AMD TBX QUAND OARNXOLIAN m tba OATHOXJO UNION tf th» V. 9. A of the Order oma: «UT at Clair Ai MIS CLEVELAND, OHIO For Fat Yawijr~ 40* .$1.60 41.00 1 . ■ _ ako njihovo delovanj« sega preko državne meje. Te kontrole pni ni bil» člani bančne «prave na imajo dobivati posojila od svojih lastnih bank. Ta določba se nanaša na rasna dejstva, ki prlila na dan tekom bančne investitfacije v senatu. Rasne druge določbe poostrujejo odgovornost bančnih direktorjev glede zdravega vodstva. Garantirane bančne vloge Najbolj pomembna stran novega zakona, vsaj kar se tiče vlagateljev, je brezdvomno garancija bančnih vlog s strani fede- ralne vlade. Ta del zakona je dvojne vrste: 1) dofočbe za začasni garancijski sklad začenši 1. januarja (■ HP^B ,1934 in 2) določbe za stalni ga- Pod označbo "Jednotar" mislimo člana ali članico kake P°d- [rancijski sklad začenši od 1. juli- porne organizacije ali Jednote. Marsikdo bo morda rekel: "Kaj ja 1934, pa pomeni 100%? Takih oseb baje sploh ni na svetu, da bi S stalnim skladom pa bo vlada bile v vsem popolne?" Dobijo se, toda z malimi izjemami. V obče se nahajajo pri podpornih organizacijah člani, ki do-1 včlanjenih v federalnem rezer- segajo komaj 50% popolnosti, so pa tudi izjeme pod to častno vnem sistemu, kakor tudi v na lestvico, ali nekaj nad višjo. rodnih bankah do svote $2,500. Za pojasnilo stoprocentnosti bi se lahko napisalo cele računi- g gtalnm iskladom pa bo vlada ce in obširno knjigo. S tem mislimo vse delovanje in življenje garantirala vse vloge do svote kakega vzornega člana na društvenem polju. Tukaj navajamo nekaj točk, katere smatramo za umestne v svrho stoprocentnosti kakega člana haše K. S. K. Jednote: Član ali članica, ki bi se hoteli ponašati s tem častnim naslovom, bi moral: drugih dežel. Narodne banka! in druge banke, ki so se prijavile, so bile članice tega federalnega rezervnega sistema. Komercijal-ne banke in državne banke, ki niso hotele biti včlanjene in priti pod federalno kontrolo, so «ada-lje obratovale pod državnimi zakoni. Novi zakon, po mnenju mnogih strokovnjakov, odpira, pot k enotnemu narodnemu bančnem^ sistemu. Vabi državne banke, da se v svojem lastnem interesu pridružijo federalnemu sistemu. One, ki ostanejo izven sistema, ne bodo dobivale dobroto garancije za vloge. F. L. I. S. ravan STOPROCENTNI JEDNOTAR UGANKE REŠITEV ZADNJE UGANKE Farmarjeve ovce Farmar je imel na prvem pašniku 162 ovac, na drugem 144, na tretjem pa 128; skupaj 434 ovac. Te uganke ni nihče pravilno rešil. NOVA UGANKA Dirka Konj in krava sta si napovedala dirko. Recimo, da konj ni prenaglo tekel, oziroma da je $10,000 popolnoma, od $10,000 do $50,000 pa 75% vloge in v večjih vlogah do 5%. Ta sklad se bo nabiralV>tom I naredil samo osem milj na uro, prispevkov včlanjenih bank. Ti krava pa šest milj. Oba sta za-1. Biti ponosen, da je član prve in najstarejše slovenske I prispevki bodo v razmerju s pre-^ela teči opoldne iz hleva v eni podporne organizacije v Ameriki. moženjem, velikostjo, močjo in in isti smeri. Ko je konj pre- 2. Da je član povsem solventne slovenske milijonske orga- drugimi kakovostimi banke. Via- tekel osem ur, se obrne nazaj I da bo predujmila $100,000,000 v in teče proti domu pet ur. Katoliki subscripcije k delničnemu ko daleč od hleva je konj sre-Ikapitalu. Vse državne in privât- čal krav'o in ob kateri uri? ne banke imajo pravico postati Imena rešilcev priobčimo v in I članice garancijske korporacije| Glasilu. (Federal Deposit Insurance Corporation). Da so pa sprejete, |POMOČ V NEZGODAH Jednotine | morajo dobiti od državne bančne oblasti potrdilo, da so solventne, mzacije: 3. Moral bi vestno prečitati Jednotina in društvena pravila. 4. Moral bi se po teh pravilih točno ravnati. 5. Tak član bi moral hoditi redno na mesečne seje. 6. Moral bi točno plačevati svoje prispevke za društvo Jednoto. 7. Moral bi redno obiskovati in tolažiti bolne sobrate. so ttjf^flflfjf - k njegovi 60-letniei (28. avgusta, 198$) Ko vesqa mlada čes saveje, v cvetHčju novem travnik za4ehti . . . * Vse polno cvetk, a niso vse . enake, med njimi svojih si srce dobi. Te zbrane cvetke, to so tiste nežne, ki tako rado gleda jih oko, ki prav za nas na travnik vsajene, ki v njih zrcali jasno se nebo. Tako med cvetjem. — In med dnevi leta? O, ni nam vsak enako drag in mil; so dnevi krasni, blaženstva svetinje, ki vanje Stvarnik srečo vso je vlil. I Med dneve častiti, uvrščati pred vsem Tvoj rojstni dan, posebno letos dan je to spomini ski, ker stopa s križi šestimi na plan. take, smemo li. 8. Moral bi spoštovati ter ceniti društvene in uradnike. 9. Moral bi vedno delovati za ugled društva in Jednote. 10. Moral bi se udeleževati društvenih prireditev. 11. Moral bi gledati, da pridobi kaj novih članov. 12. Moral bi čitati in zasledovati društvena in uradna nazna nila v Glasilu. j 13. Moral bi priporočati "Glasilo" tudi nečlanom. 14. Moral bi častno nastopati na mesečnih sejah. 15. Moral bi se udeležiti pogreba kakega pokojnega člana pride zdravnik, Dokler ne lin morajo sploh zadostiti pred-1 stori sledeče: I pisani kvalifikaciji. Ako kdo začne bljuvati kri Bilo je ugovorov proti garan- naJ bolnik popolnoma mirno se-I efji bančnil vlog. Nasprotniki di ali leži- P^lji P» zdravnika I so pred vsem trdili, da taka ga-j medtem pa mu nakladaj na prsi led, ali vsaj mrzle obkladke Daj bolniku po malih koscih le- rancija, mesto da prepreči slabo bankarstvo, nalaga dobrim ban- ___________kam breme, da popravijo škodo Idu- 111 ledu Pri rokah, raz- 16. Moral bi se tudi javno kazati, da je član te organizacije I storjeno od alabih bank. Drugi stoP» v vodi soli in mu dajaj po so bili za to, da bi se garancije žllcah slano vodo- Skuhaj hvo- s tem, da vedno nosi na svojih prsih znak Jednote. 17. Moral bi gojiti spoštovanje do svete vere, ljubiti našo omejevale na $2,500.00 za vsako ščevega čaja, daj ga shladiti in vlogo. To bi itak zavarovalo po-daJaJ bolniku dve žlici vsake novo domovino in čislati naš mili slovenski jezik. 18. Moral bi imeti vse člane svoje družine zavarovane pri K. S. K. Jednoti. 19. Moral bi se spominjati vseh pokojnih članov in članic v molitvi. polnoma 94 odsto vseh bančnih četrt ure. vlagateljev. Večina v kongresu pa je bila mnenja, da, ker pov-| prečni vlagatelj sploh nima sred- Če je koga pičila kača, zave-ži ud nad rano kolikor mogoče trdno. Rano je treba izsesati on ilia . k- i , . , i », . , .. , . . ,. v ,st*a, da bi sodil o dobroti svoje (ustnice ne smejo biti ranje-. ^ , _ . , ^ . izvrševati se|banke> ker ^ bančni ^¿j ne) ; strup, naj seizpljuje. Bol- druge, ki niso tu označene in ki služijo v svrho dosege-100 pro-\kkodl^iyi ne le viagateljem> mar centnostL 1 J ni k naj se ne boji. Dajte mu Nov bančni sistem v razvoju Bančni zakon, ki ga je kongres sprejel v zadnjem zasedanju in predsednik Roosevelt podpisal 16. junija — takozvani Glass-Steagal Act — je zgodovinskega pomena v razvoju bankarstva. bvrha tega zakona je razviti nov bančni sistem, v katerem naj dezinteresirani in popolnoma od govorni finančni zavodi služijo občinstvu, industriji, trgovini in poljedelstvu. Novi zakon bržkone vsebuje nekoliko hib, ali tre-ta pomisliti, da gre za novotari-jo, in praksa bo že pokazala, kaj treba popraviti ali dodati, da zakon postane izvedljiv. V splošnem pa se smatra, da je novi bančni zakon začetna stopnja napram enotnemu bančnemu sistemu širom dežele, kar bi končal sedanje zmešnjave in dizorgani-zacijo v ameriškemu bankarstvu. Določba zakona glede bančnih podružnic je klin, Id otvarja pot v ustvaritev vsenarodnega ban- skimi zgubami za vlagatelje. Pričakuje se, da države bodo sčasoma popustile svoje stališče proti bančnimi podružnicami, oziroma da državne banke bodo čim več pristopile k federalnemu rezerv- več vsemu gospodarskemu živ- močnega čaja ali kave; zelo deljenju, treba najti način, da se ber Je rum-vsi vlagatelji zasigurajo proti Ce je koga zadela kap, položi izgubi, med tem ko se prizadeva- ka na postelj ali klop, glavo pa mo reorganizirati bančni sistem J'e treba visoko postljati. Na na tak način, da bodo bančni po- glavo se devajo mrzli obkladki. lomi postali jako redka stvar. * Tesno obleko je treba sleči, na Novi bančni zakon predstav- lidke in prsi mu davaj gorčični v zgodovini | obliž. Ce koga prime krč pri srcu, nemu sistemu in tako dejansko L. vajno ^ n- prišle pod federalno kontrolo. _ V.-.° S ,Pnj,° . ,, • ameriškega bankarstva. V za-. ____0_ r______ ____ r_______ Druga važna določba novega četku finančne zgodovine Zdru- ovij mu debelo platno namoče- fcančnega zakona se tiče omeji- ženih Držav so bi,e fiskalne zaJno okrog nog in zagrni ta ob_ tve glede rabe bančnih skladov. deve Združenih Držav v rokah kladek z volneno odejo; prsi mu Dosedaj je bila za bančne direk- banke^ ustanovljene leta 1782 po pri srcu umivaj z vodo in vi-torje velika skušnjava investira- prizadevanju Aleksandra Hamil- nom. ti denar vlagatetjev v razna po- ton, Bank of tforth America. C fovna podjetja, odvisna in kon- Hamilton je hotel, da bi se finan- ker se je urezal, ali je padel trohrana od banke. Isti direk- čno bogastvo mlade republike or- zapri rano, stisni jo vkup, da torji banke so bih direktorji vr- Laniziralo y edino centralno fe- | fcte raznih finančnih zavodov, ta- deralno banko. Leta 1792 je kozvanih "affiliates." Na drugi «Bank of the United States" sto-.. wlOMM1 __ strani je bda splošna navada, da pila na mesto gori imenovan-vato, namočeno v arniko. Do-,o se bankirji pečali z izdajo m banke in do novega stoletja se je bro je dotični ud nad rano trdo razpečevanjem vrednostnih pa- bankarstvo vodilo večinoma pod |obvezati, pirjev in tako rabili denar vla- federalno kontrolo. V začetku gateljev za spekulativne s vrhe. devetnajstega stoletja pa se je Na tak način so bile banke v sta- začelo razvijati privatno bankar- izr&^iss: itr^ti^r-T -1 • Kila onni&TiA •> kanl.il«.! * |I.»1 I .. ^ leta 1812 je bila očetom. Vsrkavati Ce kdo iz rane hudo krvavi zrak ne pride v rano. Omij rano z vodo in arniko in obveži jo čistim platnom ali karbolno Ce kdo hudo krvavi iz nosa, skuhaj hvošča, ohladi ga in hladnega naj noslja bolnik nos. Dokler ni čaj skuhan, naj z se ne sme, črega sistema. Bankam namreč, bile spojene z bankami P<*om ttitanovljemi druga Bankof the^r naprejTagin ati ne Daj ki so člani federalnega rezervne- istih oseb v upravnem .vetu (in- Upited States, ki pa je bila od- „„ mrzTe Vo5e ^ ti^k £ ga sistema, se dovoljuje, da sme-fterlockjng direetorship), ne da pravljena leta 1836. jo imeti podružnice (branehes) v raznihilržavah, ako dotični državni zakoni to dovoljujejo. 2e več kot stoletje imeli smo spor med državami in narodno vlado v tem pogledu. Državne legisla-ture so regulirale in dajale posebne privilegije svojim lastnim državnim bankam. Državna kontrola nad bankami pa ni bila v splošnem posebno stroga, kar je imelo za posledico, nezdrave banke in nezdravo bankarstvo s tisočinami bankrotov in mUijon- LbnLrikake jaVne —I' Od-tedVSbn banani ^r^To' o^el""«,. k - \ vi decentraliziran in pojavilo se je prenesti ga je treba skrbno, da Novi zakon pa j^hteva od čim dalje rastoče število držav- L mu ne zlomi kak ud. Na se bank, včlanjenih v federalno r* m h bank, upravijenih po zakonih prenese v mrzlo sobo in drga s ^Zl^ZTJ^^lln?:]^^ dr^V'. se I gnegom in mrzlimi prti, dokler se koža ne otaja. Ko se koža že ogreje, i razgreti Drži mu pod nos sal-Neka vrsta federalnega nadzi- mijaka ali eterja. Nikdar se ne sme zmrzli človek prenesti ta- jih zvezah z drugimi podjetji in depresije in krize so pokazale, federalna oblast ima pravico do kako pomanjkljiv je bil ta si-|0greje, se sme soba polagoma inšpekcije. Tekom leta se mora-|stem. 1 jo te banke iznebiti svojih po- družnih zavodov za investicije. I ranja je bila uvedena leta 1907, Prepovedano je na drugi strani ko je bil ustanovljen federalni |koj v toplo sobo investicijskim zavodom, da bi se | rezervni sistem. Obstoja iz 12 federalnih rezervnih bank, neko- ptčali z bankarstvom. Privatne banke, ki hočejo na-|liko sličnim centralnim bankam Ali imate Se svojega otrok« zavarovanega pri naii Jednoti 7 Kaj si nam Ti, kaj bil si leta mnoga, globini duše vpisano stoji; da v blagor naš žrtvuješ čas in delo, nam slednji dan odkrito govori Milina Tvoja in oko veselo svedočita, da oče si nam blag, otvarjaš pot k bodoči naši sreči napor in trud Ti nikdar ni |, predrag. Ti svečenik, maziljenec Gospodov, za nas je bil Tvoj prvi svečeni-ški dar, za nas beseda Tvoja učeniška, za nas kipi molitev Tvoja pred oltar. Ti vodiš k njemu, ki je naša sreča, pred tabernakel nam odpiraš pot. Kruh angelski deliš, tolažiš dušo, nas vabiš v večni dom iz kraja zmot. Vrtnar si Ti!—Glej Tvoje smo cvetlice! Vse kar je dobro, delo Tvojih rok. Prilival si jim Ti, gojil jih nežno, jih blagoslavljal, rast jim da) je Bog. ^ Pastir si Ti. — Glej Tvoje smo ovčice! Poznaš nas vse, poznamo Te i me; ^ skrbiš za nas, za dobro, tečno pašo, nezgoda naša rani Ti srce. Kako, vrtnar, pastir, duhovnik, oče, «ako Ti vrnemo, kar si nam dal? Besed nam manjka srca govorijo, v njih dnu žari hvaležnosti kristal. ga ! Naj bo vezilo O, sprejmi Tvoje' kristal hvaležnosti iz naših rok! Začrtana je vanj ljubezen vdana: "Ohrani Te še dolgo dobri Bog!" Naj pota Tvoja jasna, gladka, srečna obseva vedno zadovoljstva žar! Krope naj z blagoslovom jih nebesa, le trnja ostrega na nje nikdar! Nikdar bolesti srcu, ki je blago, ki osrečuje naš mladostni maj! Vrtnar, pastir, duhovnik, oče, Tebi v plačilo bodi večne sreče raj! Vdani farani cerkve sv. Jožefa. T- -0-- Dragocen svinčnik (Ponatis iz Jednotine Spominske knjige). Odkar sem član naše dične Jednote, sem imel že šestkrat čast in priliko biti zastppan na naših konvencijah in šicer po vrsti od pittsburške leta 1908 do zadnje v Clevelandu. Med vsemi temi konvencijami mi je ostfcla v najbolj živem spominu It, vršeča se od SO. do 26. avgusta, leta 1917, na Evelethu, Mina. Ondi sem moral opravljati poleg svojega običajnega uredniškega dela (poročila o konvenciji) tudi posel pomožnega zapisnikarja. Ta, nad vse prijetna? služba me je zadela tudi na poznejših konvencijah. Kakor znano, trajajo konvencije slovenskih podpornih organizacij običajno po več dni; včasih celo po dva tedna! Vzrok temu je ta, ker se na naših konvencijah preveč govori in premalo dela po ameriškem sistemu. Lahko pa trdimo, da tako kratke konvencije, kakor je bila baš 13. na Evelethu, že ne pomnimo več let v zgodovini naše Jednote. Res je, da so bili prvi dnevi bolj burni, toda šlo je z važnim delom toliko bolj hitro koncem konvenčnega tedna. Morda še do danes nihče izmed tedanjih delegatov in glavnih uradnikov ne ve, da je k tako hitremu zaključku označene konvencije dosti pripomogel tudi majhen košček neizbris-ljivega (indelible) svinčnika, dolgega samo tri četrtine palca. Povest o tem zgodovinskem svinčniku je sledeča: Iz uradnega zapisnika 13 konvencije je razvidno, da je pomožni zapisnikar prečital dne 25. avgusta na zadnji seji kar tri zapisnike, in sicer zapisnik osme, devete in desete seje, ki so se vršile v petek dne 24. av gusta dopoldne, popoldne in zvečer. Izvanredna ali deseta seja je bila zaključena ob 10:30 zvečer. Baš za isto popoldne in večer se je redni zapisnikar Mr. oprostil, ker je šel na Virgi-mjo, Mini»., na prijateljski obisk; torej je preostala sesta va vseh treh zapisnikov istega dne meni, kot pomožnemu zapisnikarju. Ves zdelan in utrujen sem se vrnil na stanovanje gostij ubne-Jirinceve družine okrog 11. ure zvečer s celo kopico točk za zapisnik, ki mora biti drugi dan na dopoldanski seji prečitan in odobren. Izvzemši nekaj ma-enkostnih točk je bilo označenega petkovega večera že vse drugo važno delo konvencije rešeno in končano; preostala je za drugi dan (soboto) samo še odobritev zapisnikov in volitev glavnega odbora. Začel sem torej z delom ne kaj minut po 11. uri zvečer Zapisnik osme seje je bil spi san v konvenčno zapisniško knjigo nekako o polnoči. Pri zaključku zapisnika devete seje se mi je pa pripetila velika nesreča: črnila v samomočilnem peresu (Fountain pen) mi je zmanjkalo. Ura na steni se je pomikala že na dve. Kaj bo? Kako naj pišem zapisnik brez črnila? Imel sem sicer v žepu navaden svinčnik, kojega se pa ni smelo rabiti za sestavo tako važnega zapisnika. Ce bi imel človek le še kak . neizbrisljiv svinčnik pri sebi! V tem trenutku sem premišljeval na vse način, kako bi za-mogel nadaljevati svoje delo Sklenil sem in zaprisegel, da morajo biti vsi trije zapisniki konvenčne seje nocoj gotovi, drugače ne bo mogoče konvencije naslednji dan zaključiti. Samo nekaj ur dela pomožnega zapisnikarja, pa lahko doseže krono in rekord osme konvencije. Poleg mene v stranski sobi je bilo nekaj drugih delegatov, ki so okrog 2. ure zjutraj že vsi spali in smrčali. Vstal sem od pisalne mize in pričel vsa-cega posameznega klicati, če ima kako ^amomočilno pero ^Fountain pen). K moji nesreči ga ni imel nihče. Mislil sem ie klicati hišno gospodinjo ali pa njeno hčerko (učiteljico), da naj mi pomagajo v tej zadregi. Rad bi dobil samo še malo črnila ali kak neizbrisljiv svinčnik. Izvršiti svojega zad-' njega naklepa si nisem upal, pa tudi ni bilo to mogoče, ker nisem znal za njune spalne sobe. Kaj bi si sploh mislile ob tako pozni nočni uri?! "Nič ne bo. Konvencija ne bo končala danes!" Tako sem študiral. Konvencija mora pred zaključkom zadnje seje odobriti vse zaostale zapisnike. Skoda! Vzel sem navadni svinčnik v roke in sem pričel računati : Sto in osem delegatov in glavnih odbornikov po $8 dnevnice, bi znašalo za poslednji dan (nedeljo) in pondeljek znesek $1,728. Ali ni to lepa svo-ta, katero bi se lahko prihranilo Jednoti, samo če bi bili vsi zaostali zapisniki sej za sklepčno sejo gotovi?! Kako pa iste dovršiti brez najbolj potrebne stvari: peresa, oziroma črnila ali neizbrisljivega svinčnika? OdloČil sem se že iti okrog 2:30 zjutraj k počitku in pustiti vse skupaj v nemar. Utrujenost, delo in zaspanost sta me že premagovala. Bomo pa konvencijo v pondeljek zaključili! Sam angel j varuh mi je navdahnil misel, da sem desetkrat preiskal vse žepe pri hlačah, suknjiču in telovniku. Rabil bi še samo majhen kokšček neizbrisljivega (indelible) svinčnika, za dovršitev zapisnika devete in desete konvenčne seje. Kdor*išče, ta najde! V pod-šitku svojega telovnika pod žepom sem k sreči našel samo en palec dolg košček zaželjenega svinčnika. Živijo! Domovina je rešena! Zmaga bo naša! . Z onim malim končkom svinčnika sem dovršil oba preostala zapisnika, toda z največjo težavo. Treba je bilo že tako mali košček svinčnika špičiti, da se je skrčil na samo pol palčno dolžino. Prstov moje desnice se je že lotil krč, ker sem se tako mučil z malim koščekom svinčnika pri pisavi zapisnika konvenčnih sej. Vztrajal sem do 4:30 zjutraj in dosegel svoj namen. Obo zapisnika sta bila pravilno sestavljena in dovršena ravno ob pol peti uri zjutraj dne 25. avgusta, na dan zaključka osme konvencije. Ko so se ravno tedaj sobratje de-egati iz bližnje sobe že oglašali in se veselo krepčali z neko pijačo, sem se jaz vlegel k počitku, gotovo bolj vesel kot oni, ker me je majhen košček svinčnika rešil iz velike zadrege. Vstal sem ono jutro ob pol osmih. Vsi zapisniki so bili na sklepčni seji potrjeni kakor prečitani in zvečer ravno isti dan smo se poslovili 2 Evft-^_ letha. Vsakdo izmed delegatov je rekel: "To konvencijo smo pa naglo dovršili!" Oni .dragoceni svinčnik hranim še danes za spomin na osmo konvencijo. Jednoti je. prihranil $1,728, jaz ga pa ne dam za nobeno ceno. DOMOVINA SADNIH DREVES Crešnje je presadil baje Lu-kulus iz Male Azije v Italijo—a ta trditev ni dokazana. Citrono so poznali v Perziji že v najstarejših časih in je prišla od tam na Grško, pozneje v Ita-ijo in ob ustanovitvi Marsilije po Feničanih tudi na Francosko. Jablano omenja že sv. pismo v zvezi s prvima človekoma, ja-oolčnik so poznali že Hebrejci. Grki in Rimljani. Sliva je rastla divja \ okolici Damaska in križarji so jo prinesli na Francosko. Vinska trta izvira iz Azije in Oziris, Bakh in Noe si delijo slavo, da so kot prvi učili ljudi gojenja te žlahtne rastline. Ni znano, kdaj so trto presadili na rancosko, a postala je tam vir bogastva. Cesar Domicijan je dal izruvati vse trte, ker je mis-da naganja samo strast do pijače barbarske narode do vpadov v Italijo. Cesar Probus pa jo je dal znova saditi. Ustanovljena T JoUeto. DL, dne 2. aprili drkU niirvnf^ ^ ^ □LAVNI URAD: 100« N. CHICAGO Joim U048; stanovanja Solventnost: aktivnega oddelka 10L9T«; ¿1 Od ustanovitve do 30. Junija t L. mala «kupna OlATJII ODIORNIKI: O lavni predsednik: PRANK OPEKA. at—10th a Prt podpredsednik: JOHN GERM UT Cask O Bt Pueblo Oola Druga podpredsednica: MART HOCHEVAR, UMI Miller Ave. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR. 100« M. Chicago St. Joliet m Pomožni tajnik: BTJVE O. VERTIN. 100« N. Chicago Bt, Joliet. m Blagajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR. 100« R OhtoSoBt.,^ JoaSm. Duhovni vodja: REV. JOHN PLEVNIK. 810 H. Ghloago StTjollet. DL Vrhovni sdravnlk: DR M. P. OMAN. 8411 Bt OlafrAvC Cleveland! O _ NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE. 811 Ave. A. Eveleth. Mlnn. MRS LOUIS* UKOVICH. 9527 Swing Ave. Booth Chicago, m. FRANK LOKAR 4817 Coleridge St. Pittsburgh. Pa. r FRANK FRANCICH. 8011 W. National Ave. Milwaukee. Wis. GEORGE BRINCE, 718 Jones St. Eveleth, Mlnn.^^ FINANČNI ODBOR: FRANK 008P0DARICR 818 Scott Bt, Joliet QL JOHN ZULICH. 18115 Neff Rd.. Cleveland O RUDOLPH O. RUDMAN. 400 Burlington JUL. WUklnsbun Pa. «■ POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN,, BOX 589, Forest City. Pa. MRS AGNES OORIŠEK. 5338 BuUer St. Pittsburgh. Pa. JOSEPH RU88. 1101 K 8th St. Puablo Cola^ WILLIAM F. KOMPARE, 9806 Commercial Ave. Booth Chicago. DL JOHN R STERBENZ. 174 Woodland Ave. Lairtum/lSch. UREDNIK I N U P R A V N I KO L A 8 Z L A : IVAN ZUPAN. 8117 St Clair Ave., Cleveland! O Vsa pisma In denarne sadeve, tikajoče se Jednote, naj ae poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, DL, dopise, društvene vesti, razna naznanile, oglase in M M GLASILO K. & K JEDNOTE, 8117 St Clair Ave.. Cleveland. O. NAZNANILO V uredniškem članku priobčenem v Glasilu minulega tedna je bilo poročano, da asesment članov mladinskega oddelka razreda "B" znaša 25 centov mesečno. Enako je poročano tudi v dopisu sosestre Mrs. Mary Hochevar, tajnice društva Marije Magdalene, št. 162. Da ne bo vsled tega kakega nesporazuma in nepotrebnega pisarenja, naj omenim, da mesečni asesment članstva mladinskega oddelka razreda "B" znaša 30 centov in ne 25 centov. Pravila mladinskega oddelka stran 98, pod točko 10 določujejo: "Redni asesment razreda 'A* znaša 15 centov in razreda 'B' 30 centov." Toliko v blagohotno pojasnilo in naznanje. Z bratskim pozdravom, Josip Zalar, glavni tajnik. -r-O PRISTOPILI V MLADINSKI La ODDELEK meseca julija, 1933 RAZRED -A- , K druStva sv. Družine, St. 5. Salle, ni., 23115 Raymond Sever. K društvu sv. Cirila in Metoda. St 101, Lorain. O., 23118 Constance C. Cerne. K društvu sv. Ane. St. 127, Waukegan, Dl., 23119 Frank J. Merlock. K društvu sv. ' Jožefa, St. 148. Bridgeport. Conn., 23120 Louis Mala-sics. ' . K društvu sv. Martina, št. 213. Colorado Springs, Colo., 23123 Donald J. Nolan. K društvu sv. Terezije, št. 225, South Chicago. 111., 23124 8tephi3 Jurkas. K društvu sv. Veronike, št 242, Beaver Falls, Pa.. 23125 Robert L Boden. RAZRED "B" K društvu Marije Device, št. 50. Pittsburgh. Pa., 23116 Rose M Usner. K društvu sv. Barbare, št. 74. Springfield. IU., 23117 Mary B. Plese. K društvu sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Cduv, 23121 Margaret Varo6. K društvu sv. Jožsia, št 168, Bethlehem, Pa.. 23122 Rosatf Sheme-neek. NAZNANILO O UMRLIH Zaporedna št. 115 2211 KANCJAN KRONOVSEK — Star 77 let, član društva sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind., umrl 7. Julija 1933. Vzrok smrti: Srčna bole-fcen' Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 9. decembra, 1900, R. 50. 116 11704 JOHN C ADO NIČ—Star 45 let, član društva Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa., umrl 27. junija, 1933. Vzrok smrti. Ponesrečen vslsd padca raz voza. Zavarovan za $500. Pristopu k Jednoti 12. junija, 1907, R. 27. 117 12083 FRANCES MUREN—Stara 54 let članica društva sv. Frančiška Šaleškega. št. 29. Joliet. IU.. umrla 12. julija. 1933. Vzrok smrti: Rak na Jetrih. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 22. marca, 1925, R. 40 118. 251 MARTIN KONDA-Star 67 let, član društva Vitezi sv. Jurija. št3, Joliet. 111., umrl 10. Julija. 1933. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1.000. Pristopu k Jednoti 1. aprila, 1894, R. 45. , 11» 636 MARY MAVRIN-Stara 69 let. članica društva sv. Jožefa, it. 12, Forest City, Pa., umrla 8. julija, l*». Vzrok smrti: Srčna bole2»n. Zavaro-vana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja, 1901.R 52. 120 1759 MARY MILISAVIJEVICH -Stara 54 let. članica društva Marije Čistega Spočetja, St. 80. South CWca-go. DL, umrla 16.. julija, 1933. Vzrok smrti: Mrtvoud. Zavarovana za $L-000. Pristopila k Jednoti 6. julija. 1902, R. 35. 121 26169 FRANK HROVATStar 51 let, član društva sv. Jofasfa. št. Hb. Cleveland. O., umrl 9. JuWa. 1933. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarova^ za $500. Pristopil k Jednoti 8. marca, 1925, R. 43. 122 TRAT AR—Stara 32 noti 13. februarja, 1927, R 26. 123 1580 BARBARA KOCHEVAJt—Stara 67 let, članica društva Vnebovzetja ._„_______ _________ ___ Marije Device .št. 181.. Steelton. Pa N933 Upravičena do podpore $100. umrla 17. Julija, 1933. Vzrok smrU:^ .-..245 Zolčna bolezen. Zavarovana za $500 Pomdč 14782 NELLIE let. članica druitva MariJe Kristjanov, št. 165. West AMs, Wis u£X 24. julija. 1933. Vzn* «nrti Acute Myeloblasts Leukemia- Zavarovana za $1.000. Pristopila k Jed- Pr is topila k Jednoti 3. oktobra, 1901. R. 48. 124 725 MATIJA MLADENIČ H — Star 64 let, član druStva sv. Jožefa. St. 7, Pueblo, Colo., umrl 9. Julija, 1933. Vzrok smrti: Operacija na žolču. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 12 oktobra, 1900, R. 41. 125 5072 LOUISE LEVK—Stara 66 let. članica druStva Marije Čistega Spo-čstja, St 80. South Chicago, IU.. umrla 4. avgusta, 1933. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $1.000. Pristopila k Jednoti 17. septembra, 1911, R. 48. 126 11250 ANTON PESKAR—Star 63 let član društva sv. Jožefa, St. 146, Cleveland, O., umrl 15. juUja julija, 1933. Vzrok smrti: Izkrvavljenje. Zavarovan za $500. Pristopu k Jednoti 14. marca. 1907, R. 45. 127 28312 MATIJA BURICH—Star 56 let. član društva sv. Antona Pado-vanskega, St. 216, McKees Rocks, Pa., umrl 16. juUja. 1933. Vzrok smrti: Lukemia. Zavarovan za $500. Pristo-dU k Jednoti 14. marca, 1927, R. 49. 128 20806 JOHN TURK—Star 44 let, član društva sv. Josefa, št. 146, Cleveland, O., umrl 28. julija. 1933. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1,000. Pristopu k Jednoti 21. marca, 1915, R. 25. 129 15819 JOSEPH BERKOPEC — Star 67 let, član društva sv. Janeza Krst-nika. St. 14, Butte. Mont., umrl 5. av-pusta. 1933. Vzrok smrti: Sladkorna ^bolezen. Zavarovan za $1,000. Pristopu k Jednoti 16. februarja, 1910, R. 49. NAZNANILO O POŠKODOVANIH IN OPERIRANIH Zaporedna št. 221 17941 EDITH SPELICH — Članica društva sv. Družine, St. 5, La Salle, Hl., operirana 23. Junija, 1933. Upravičena do podpore $100. 222 11929 FRANK DURJAVA' — Član društva sv. Cirila ln Metoda, St. 101, Lorain, O., operiran 12. maja, 1933. Upravičen do podpore $100. 223 21427 JOHN JAMNIK — Član druStva sv. Joiefa. St. 103, MUwaukee, Wis., operiran 21. Junija, 1933. Upravičen do podpore $100. 224 9759 AGATHA ZAJC—Članica druStva sv. Marije Margdalene, St. 162, Cleveland, O., operirana 21. Junija, 1933. Upravičena do podpore $100. 226 15708 JENNIE OBTER-KRAINZ — Članica društva sv. Marije Magdalene; št 162, Cleveland, O., operirana 17. junija, 1933. Upravičena do podpore $100. 226 1748« FRANCES FINK — Članica društva sv. Antona Padovanskega, št 72, Ely. Minn.,» operirana 27. Junija. 1833. Upravičena do podpore $100. 227 7827 FRANK SFEHAR—Član druStva sv. Alojzija. St. 83, Fleming, Kans.. operiran 11. maja, 1933. Upravičen do podpore $100. 2292 FRANCES GRICER—Članica društva sv. Ace, it 128, Bridgeport, druKm ir^A^it^lfi&auk«fan! Dl., operirana 1. julija, IMS. Upra- 7884 FRANCI»80KUSAN-Članica društva m. Barbare, ftt 128, Etna, Pa., operirana 18. junije. 1933. Upravičena do podpore $100. 2S1 11 JOSEPH HORVAT — Član druStva sv. Družine, it 188, WUlard, Wis., operiran 5. julija, 1833. Upravičen do podpore $100, 232 25494 GEORGE ERZEN—Član dru-itva sv. Cirila ln Metoda, it. 1««, Sheboygan, Wis., operiran 3. julija, 1933 Upravičen do podpore $100. 223 ' 10039 MADA URBAS—Članica dru Stva Kraljica Majnika, it 157, Sheboygan, Wis., operirana 29. junija, 1933. Upravičena do podpore $100. 234 - i, 10785 ANTONIA KOBMERL—Člani ca društva Marije Čistega Spočetja, St. 180, Kansas City, Kans., operirana 7. Junija, 1933. Upravičena do podpore $100. 235 11759 MARY CIVKO—Članica dru Stva sv. Marije Magdalene, it. 162, Cleveland, O., operirana 13. julija, 1933. Upravičena do podpore $100. 236 17253 CHRISTINE LESS —Članica društva Presvetega Srca Jezusovega, St 172, Cleveland, O., operirana 21. junija, 1933. Upravičena do podpore $100. 237 13170 MARY PERUSHEK—Članica društva sv. Srca Marije, it. 198, Aurora. Mlnn., operirana 23. junija, 1933 Upravičena do podpore $100. 238 12650 LOUISE GORJANO—Članica društva Marije Pomagaj, it 78, Chicago, IU., operirana 13. julija, 1933. Upravičena do podpore $100. 239 16515 ANNA HRZICH—Članica druStva sv. Mihaela, št. 61, Youngstown, O., operirana 5. julija, 1933. Upravičena do podpore $100. 240 ■ 15226 IVANIA YERKOVICH — Članica društva sv. Srca Marije, St 86, Rock Springs, Wyo., operirana 26. maja, 1933. Upravičena do podpore $100. 241 25600 FRANK TURK—Član društva sv. Jožefa. St. 146, Cleveland. O., operiran 12. JuUja, 1933. Upravičen do podpore $100. 242 33335 MATILDA KOBE — Članica društva Marije Pomoč Kristjanov, št 165, West Allis, Wis., operirana 20 julija, 1933. Upravičena do podpore $100. 243 33275 GERTRUDE BAU8H—Članica društva sv. Jožefa, St. 169, Cleveland, O., operirana 15. julija, 1933. Upravičena do podpore $100. 244 13346 ROSE TISEL—Članica druStva Marije Čistega Spočetja. St. 202, Virginia. Minn., operirana 21. junija, 725 MATT MLADENIČ H — Član društva sv. Jožefa, St.- 7. Pueblo, Colo.. operiran 7. julija, 1933. Upravičen do podpore $100. IZPLAČANA IZREDNA PODPORA Zaporedna St. 16 Društvo sv. Janeza Evangelista, št. 65. MUwaukee, Wis., za 15457 Anton Zaletel, izplačano $15. 17 Društvo sv. Barbare, št. 74, Springfield. m., za 7004 Frank Perko. izplačalo $15. IZPLAČANA 7« LET STAROSTNA PODPORA Zaporedna št. 39 4086 FRANK DRASLER—Član društva sv. Petra in Pavla, št. 62. Bradley, IU.. izplačalo 70 let starostne podpore v znesku $557.01. 40 2136 GEORGE FLAJNIK — Član društva Marije Device, št. 50. Pittsburgh, Pa., izplačalo 70 let starostne podpore v znesku $575.68. Josip Zalar. glavni tajnik. -O IZPLAČANA CENTRALNA BOLNIŠKA POPORA ZA JULIJ 1933 Dr. št. Ime Svota 15. julija 59 Katherine Fritz .......... S 8.33 95 Joseph Posega ............ 27.00 95 John Albright .............. 23.00 97 Magdalene Gorsich .... 14.00 108 Agnes Sustarsic .......... 7.70 108 Mary A. Dolinshek...... 18.50 108 Christine Azman ........ 15.00 108 Josephine Horvat ...... 14.50 122 Rudolph Cukale .......... 21.00 153 Angeline Recel j .......... 28.00 154 Joseph Kocian ............ 31.00 156 Katherine Sterle ..... 29.00 156 Frances Fink .............. 30.00 16Ö Joseph Toplikar .......... 31.00 160 Antonia Kosmerl ........ 25.00 160 Philipa Chop .............. 22.00 165 Josephine Kresse........ 14.00 170 Theresa Sobocan ........ 12.84 170 Anna Kostric .............. 15.00 180 Mary Lippis ................ 15.00 185 John Pauchnik ............ 42.00 203 Anna Golob ............... 30.00 203 Katherine Grahek ..... 30.00 208 Josephine Rainville ... 22.00 224 John Lutar ................... ..... 32.50 224 Stephen Gerich ........... 32.00 224 John Raj ...................... ..... 32.00 232 Gladys A. Kostelaz...... 20.00 247 John Masich................. ..... 25.00 25. julija 3 Anton Jelenich............. 9.33 3 Frank Venišnik 13.00 4 Joseph Zupancich ....... 17.50 4 Jennie Zavodnik ........ 10.33 4 Mary Oblak ................ 15.00 4 Stephen Ahclh ............ 34.00 4 Joseph Kosky .............. 10.33 4 Thomas Erchul Sr...... 38.00 4 Frank Slabe ................ 10.33 5 Anton Ajster .............. 5 Louis Bedenko ........... 19.00 11 Anton Fa j far .............. 30.00 14 Peter Sever ................. 36.00 14 John J. Mihelich.......... 14.00 14 Pauline Slogar ............ 19.00 14 Rade M. Trtica............ .... » 40.00 14 .Joseph Brozovich 27.00 14 John Mihelich ............ 40.00 23 Edward Krocker .., 23 Daniel Perko ......... 23 Anton Michel.................... 25 Ann« Prohonic .................. 20 Louis Kraje 25 Frank Gornik............ 25 Joseph Modic....... •»IIMIKIIM 25 Anthony Maizel ..—....... 25 Anthony Semrtk .............. 25 Frank Penca...................... 25 Frances Zakrajsek............ 25 Andrew Dolenc ................ 25 Matt Skerbec................. 25 John Widervol .................. 25 Ludwig Mandel ................ 25 Frank Modic ...................... 25 Joseph Pugel ................... is Frank Zupančič ................ 30 Joseph Skufca .................. 30 Peter Maurin .................... 30 Michael Maurin................ 30 John Spreitzer.................. 30 Joseph Zupančič .............. 41 Rudolph Zupancich .......... 41 Stephen Blasko ................ 52 Paul Cesnik ...................... 52 Frank Luzar ...................... 52 Josephine Kronovsek ...... 52 Frank Cerne...................... 52 Mary Turk ........................ 55 Frances Delost...... 58 Simon Vodnik .................. 58 Frank Ucakar .:................. 58 John Kosec ........-............ 58 Peter Habjsn .................... 58 Frank Raspotnik .............. 72 Pauline Vertnik................ 72 Mary Glavan .................... 72 Agnes Skraba .................. 72 Matt Zgonc ........................ 72 Margaret Gornik .............. 72 Matt Vertnik..................... 72 Margaret Debevec............ 72 Louis Lovshin .................. 74 Mary Sotnopulos .............. 74 Frank Pish ....................... 77 Louis Jaklic ...................... 2«. julija 85 Mary Ciula ........................ 87 Frank Mahkovec Jr.......... 87 Anton Stermetz ................ 87 Anton Zupancich .............. 08 Thomas Marchio .............. 98 John Bozich ...................... 98 Louis Konc ........................ 98 Louis Mlakar .................... 101 Mary Muc .......................... 101 Frank Durjava .................. 103 Frank Sterle...................... 103 John Komp........................ 103 Frank Surla .................... 108 Alice Pruss....................... 108 Agnes Vranichart.............. 113 Frank Tanko .................... 113 Frank Cerjak .................... 113 George Pavlakovich ........ 119 Ursula Zabukovec ........... 132 Mary Bogata}.................... 132 Anton Poznajevsek .......... 132 Frank Lipoglav ............... 134 Rose Zonta ........................ 130 Barbara Repsel ................ 139 Mary Kastigar .................. 147 Frances Strunje................ 147 Margaret Ivanusic............ 158 Mary Zakrajsek ,............... 158 Anton Lamovsek _________ 162 Dorothy Sajovec ............. 162 Mary Turek ...............„...... 162 Mary Turek ................... 162 Jennie Krainz .................. 162 Josephine Cimperman .... 162 Agnes Bavec...................... 162 Frances Baraga ................ 162 Anna Rode ........................ 162 Mary Mafko ____________________ 165 Anna Preloznik ................ 165 Mary Kobe ........................ 165 Mary Klun ....................... 165 Johanna Bertoncel .......... 165 Josephine Jenko................ 165 Frances Potocar............... 165 Gertrude Pugel ................ 165 Katherine Muren ............ 165 Agnes Pavik .................... 165 Julia Stiglitz .................. 168 Mary Markach .................. 172 Josephine Oblak .............. 172 Jack Gustincic .................. 172 Frances Zankar ................ 173 Mary Petershack ......*...... 173 Angeline Lovretich .......... 173 Rose Duller ...................... 173 Johanna Surla .................. 173 Mary Pangre 173 Johanna Suppan 176 John Gazvoda 178 John^alig 187 Mary Galle 188 John Lisac 188 Matt Gölob 190 Ruby Ambrož 190 Mary Grum 190 Katherine Pekez .............. 191 Louis Skufca .................... 191 Anton Ms?tek ....,.............. 191 Matthew Orazem ............ 191 Mildred Skufca ................ 191 Rudolph Cerkvenik .......... 193 Jennie Obranovich .......... 206 Manda Petrovich .............. 218 Johanna Klobuchar .......... 224 Barbara Zupančič ............ 226 Michael Ferencic.............. 226 Mary Susnik...................... 226 Frank Kotnik .................... 235 Margaret Slavich .............. 235 Helen Beovich .................. 239 Joseph Zerdin .................. 243 Frances Gradisher .......... 31. julija 16 John Videc ........................ 17 Josephine Ocepek ............ 21 Joseph Delac .................... 23 Joseph F. Marcinka......... 32 Apolonia Skerbel .............. 55 Anna Shafar...................... 56 Josephine Grego .............. 56 Apolonia Mehle ..'.............. 56 Mary Rutkej ...................... 56 Frank Shustar .................. 56 Anton Kaplan.................... 56 Anton Bostjancic .............. 56 Ely Jakich.......................... 56 Anton Pezderc .................. 57 Anton Kostelec ................ 59 Anton Erjavec .................. 59 John Osterman ............... 59 John Tanko........................ 59 John Machek .................... 59 Anton Mihevec................. 59 Andrew Kvaternik............ 50 John Mihelich ................. 59 Katherine Fritz ................ 22.00 30.00 28.00 12.00 14.00 25.00 4.00 35.00 14.50 28.00 28.00 11.00 28.00 28.00 14.00 40.00 10.00 13.00 16.00 20.00 28.00 25.50 11.00 20.00 9.33 28.00 68.00 28.00 19.00 36.00 9.66 30.00 9.33 40.00 33.00 22.00 17.00 27.50 30.00 31.00 . 6.44 24.00 20.00 27.00 13.50 15.00 15.00 23.55 27.00 9.83 31.00 24.00 9.00 23.00 20.00 25.00 30.00 10.00 24.00 15.00 17.50 17.00 34.00 8.00 10.71 30.00 29.00 19.50 14.00 29.00 14.50 14.00 28.00 17.00 36.00 12.84 17.84 15.00 10.00 10.71 25.00 19.26 7.10 32.00 9.00 34.00 30.00 30.00 30.00 15.00 10.00 5.00 23.00 15.00 20.00 33.00 4.50 20.00 15.00 13.00 35.00 22.00 33.00 26.00 13.50 11.00 21.00 9.33 40.00 14.00 33.00 9.33 13.33 51.00 12.00 32.00 27.00 15.50 27.13 14.00 15.00 28.00 15.00 46.00 15.00 15.00 25.00 12.00 13.00 54.00 27.00 80.00 23.00 15.00 36.00 30.00 13.00 30.00 9.00 31.00 30.00 10.00 32.50 28.00 29.00 29.00 26.00 13.00 8.00 15.00 9.66 65 Jacob Strizic ........................................14.00 «5 Joseph Basel ...............:... 15.50 65 Frank Kerzich ....................................31.00 65 John Kmet ................................................15.50 Johanns Ravnikar ............ 31.00 Frank Federan________.... 15.50 Anton Miklich ......______________61.00 Nicholas Hren...................33.00 Jacob Stariha .....................29.00 75 Mary Cvelbsr________________________________20.00 83 Frank Spehar ----------------------30.00 86 Albina Miklaucic ........................40.00 86 Louise Anselm! ................................15.00 86 Frances H. Mrak............................15.00 86 Johanna Jerkovich ____________________69.00 91 Mirko Milosiincic...................6.65 93 Edward Mihelich ..........................13.00 93 Math Kochevar .............................21.00 93 Jacob Babnik ........................................9.33 93 Joseph Zuzek........................................21.00 93 Nick Obradovich .....................10.00 94 Frank Pechnik ....................................50.00 95 John Albright........................................28.00 95 Frank Moravec ..........................46.00 95 Thomas Cingel....................................13.50 98 Rose Jagodnik ................. 15.50 112 John Tomsich ....................60.00 112 Peter Rezek ............................................22.00 112 Mary Lobe ................................................30.00 112 Peter Strucel ........................................14.00 112 Frank Sasek ............................................9.00 112 John Grahek .....................................42.00 112 Frank Jerich .............................28.00 113 George Krasovic ............................25.00 131 Louis Skerbitz ...........................13.83 133 Mary Kapugia ________________ * 10.50 133 Gabriela Dragish............................10.66 147 Danica Panetto ..........................30.00 152 Manda Furlan ............:..... 21.33 152 Mary Pandzic ...................................48.00 152 Mary Vukovic 152 Peter Matanic 152 Mary Nikulic ....... 152 Anna Tomecal ....... 161 Rudolph Korošec ... 161 Frank Ulcar ........... 162 Sophie Malovrh ..... 162 Antoinette Jakopič 162 Rose Udovich ......... 162 Johanna Blatnik ... 31.00 28.00 42.00 40.00 8.00 52.00 9.00 21.42 18.55 22.13 164 Mary Perusek ....................................26.00 164 Mary Gornik ........................................28.00 166 Peter Vuich ............................................28.00 1« Katherine Ostojich____________9.33 169 Mary Klun __________________________________10.00 169 Caroline Zupančič ......— 42.00 16» Jack Krasoc ............................................9.00 169 Patine Haffner..................19.00 169 Albin Sluga ______________________28.00 166 Frank Rutar ...........................48.00 169 Frank Line ............................17.50 169 Mary Svetina ________________________18.00 166 Joseph Chervan_________________70.00 169 Mary Jaksetich ______________________________14.50 169 Leopold Kolar ____________________10.00 169 Michael Smertnik ........................10.33 169 Anton Potočnik ___________________18.50 171 Joseph Blatnik __________________________18.66 171 Anton Chernich ...........................28.00 171 Anton Anzich __________________________________13.00 175 Louis Andrejasich ...............33.00 178 Steve Petek ...................................9.00 184 Mary Cik........................................16.00 184 Helen'Curel ______________________________28.00 191 Mary Novinc ____________________________________15.00 191 Theresa Skur ........................................15.00 195 Joseph Lesjak ................. v 933 198 Mary Perushek __________________________30.00 198 Louise Kermavner________________19.00 202 Rose Tisel ............................18.00 203 Katherine Grahek ...................32.00 208 Amalie Krstulich ______________15.00 208 Margaret Petritz ..........................56.00 208 Anna Tomich ........................................14.00 213 Mary Smentowski ........................15.00 213 Hermena Chonka ................32.00 216 Katherine Krulac----------------------23.00 216 Anton Rauch.................................17.33 216 Matt Burich ..........................................52.00 218 Johanna Klobuchar....................17.50 236 Mathias Blazicevich ________________39.00 237 Elizabeth Sadler ............................15.00 237 Frank Pakiz ............................................10.00 247 John Masich ..........................29.00 247 Philip Vukmirovich ..............38.00 Skupaj ..............................$6,780.95 Josip Zalar, gl. tajnik. FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA KSKJ ZA JUNIJ 1933 Dr.it. St. btrok Asesment Dr.it. št. otrok Asesment 1 2 3 4 5 7 8 11 12 12 13 14 15 16 20 21 23 25 29 29 30 32 38 38 40 41 42 43 44 45 46 I 47 50 51 52 53 55 56 57 58 59 60 60 61 62 63 64 65 69 70 72 73 74 75 77 77 78 79 80 81 83 83 84 85 86 86 87 88 90 91 92 93 94 95 ...........t........ 199 $ 29.85 312 47.25 76 11.85 38 6.30 37 5.70 237 68 10.20 68 10.20 27.45 169 27.45 13 1.95 24 4.95 65 9.75 9 1.35 40 6.15 40 5.40 31 4.65 108 18.15 55.35 354 56 8.40 34 5.25 10.50 »¿65 5.10 31 55 10«60 171 28.35 13 2.10 76 11.55 15 2.40 15 2.40 34 4.65 259 39.30 12 1.80 151 24.15 97 16.65 56 10.35 134 22.95 25 4.25 3 .45 103 .45 3 75 11-.40 5 .75 181 27.60 90 13.35 76 11.85 10 1.50 37 7.05 89 13.50 2 .30 15 2.25 5 .75 14.10 94 14.10 122 19.35 57 88 15.00 115 17.70 .45 3 1 .15 48 7.95 8.70 57 75 11.40 2 .30 39 6.90 27 4.35 23 3.45 144 21.75 9 1.35 28 4.20 32 4.95 46 8.25 47 105 17.25 115 17.55 52 8.25 115 17.25 98 14.70 35 5.55 too 16.50 9 1.35 37 1 5.55 17 ! 2.55 6.45 44 174 26.70 7 1.05 74 11.40 5 .75 114 18.15 28 4.Ä0 5 .75 52 7.80 12 1.80 1 .15 38 5.70 33 4.95 66 9.90 18 2.70 16 2.70 77 11.85 11.25 76 12.00 216 32.85 63 10.20 132 20.85 150 152 153 154 156 157 158 160 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 Î76 ¡3 180 181 182 183 183 184 185 187 188 189 190 191 193 194 195 196 197 198 202 203 204 206 207 208 210 , 211 213 214 . 215 . 216 . 217 , 218 . 219 . 221 . 222 , 224 . 225 , 226 . 228 . 235 . 236 . 237 . 239 . 241 . 242 . 243 , 246 . 118 105 85 13.05 14 2.10 55 8.70 121 18.60 21 3.15 8.10 52 8.10 40 6.00 198 30.25 224 36 11.55 138 21.45 29 6.70 6 .90 36 5.55 468 72.75 44 6.60 60 11.40 65 9.75 17 2.55 >1 6.15 34 4.95 24 3.90 1.65 13 25 4.05 44 9 1.35 5.55 35 5.55 5 .75 24 3.60 15 2.10 16 2.40 11 1.65 60 9.45 54 9.65 80 12.30 23 3.75 14 2.10 37 5.85 36 7.35 25 3.75 3 .45 11 1.80 10 1.50 81 8.25 43 7.05 17 3.15 19 3.00 22 3.30 9 1.35 18 2.70 6 .90 37 5.95 6 1.20 21 3.30 61 10.20 9 1.65 16 2.40 17 2.70 44 7.95 29 4.65 13 1.95 9 1.95 18 4.50 5 : 1.20 9 i 1.35 9 • 1.35 13 1.50 33 4.95 13 3.30 3. Četudi nisi krasotica, vedi, da lepota obraza ni yse, ker pregovor pravi: Pošteno srce in pridne roke so večje bogastvo kot zlate gore. 4. Pri vseh delih si vzemi za zgled svojo mater: Materino pridnost in potrpežljivost, materino skromnost in zadovolj-nost vkljub revščini, materino molitev, ki je rosila blagoslov na družino. Ne zavrzi materinega jezika in nastopaj vedno kot Slovenka. 5. Kadar si v nevarnosti za svoje poštenje, kadar te hudobni svet vabi v greh, spomni se takoj: kaj bi sedaj storili moj oče in moja mati, če bi me zagledali v tej družbi? 6. Večkrat čitaj dobre časopise ali povesti. Tu boš opazila človeško življenje kakor v zrcalu in premišljevanje te bo utrdilo v prepričanju, da nesrečne ljubezni ali nesrečnih zakonov ni nihče drugi kriv kakor greh pred zakonom ali greh v zakonu. Ne bodi prevzetna ali prepo-nosna in ne reci, da so domači fantje za te prekmečki ali "pre-gmej!" 8. Nikar ne sanjaj, da boš kdaj takega moža dobila, da bo on sam delal za vse, ti pa nič. Tudi v bogatih hišah opaziš ženske, ki rade delajo vsakovrstno hišno delo in radi tega prav nič ne izgubljajo na svoji časti. 9. Da boš zdrava žena in sposobna gospodinja: Nikar ne delaj sedem dni v tednu; privošči si zraka in sonca in potrebnega počitka; tvoje pero naj ti bo šivanka in tvoje orodje naj ti bo kuhinjska posoda. Nobeno dekle bi se ne smelo omožiti, če ne zna nič kuhati. 10. Če si dekle ali če stopaš v zakon. Živi in nosi se vedno svojemu stanu primerno! Kaj ti pomaga zlatnina na rokah in vratu, svila, da kar šumi okrog tebe, če je pa vse to pristradano in Če vse, kar zaslužiš, zme-češ proč za gizdavosti! AH ni res tako ? In še ta: Dekle! Nikar ne misli, da si ti edina, prva in najlepša, ker vsake oči imajo svojega slikarja. Tudi nikar ne vodi predolgo za nos vsakega fanta. Pesnik Prešeren poje: Je lepa bila včeraj, al' danes več ni. Predolgo ne zberaj, čas, Pep'ca, hiti . . . Skupaj ................. 10,030 §1,520.35 Preostanek 1. junija 1933....$ 133,728.09 Prejeli od društev.................. 1,520.35 Obresti ................................... 568.75 Skupaj ................................$135,817.19 Izplačali Nagrade za nove člane (ice) .........$ 30.00 Upravni stroški .... 433.39— 463.39 Preostanek 30. junija '33..$ 135,353.80 Joseph Zalar, «-0- gl. tajnik. ZA DESET ZAPOVEDI DEKLETA 1. Moli in delaj! To naj bo zlato pravilo v ■ vsakdanjem življenju! Dekle, ki rada ne moli in rada ne dela, je v veliki nevarnosti, da se izgubi tincu življenja. 2. Spominjaj se pogosto lepe besede Slomšekove: Mladine najlepša lepota je ta: Nedolžnost, ponižnost in čistost I8.30srca. ti v vr- na NAJSTAREJŠA KRŠČANSKA CERKEV V SREDNJI EVROPI Katoliški Slovaki slave letos 1100-letnico, odkar je slovaški knez Pribina sezidal prvo krščansko cerkev v Nitri. Bilo je približno okoli leta 830; letnica ni popolnoma gotova. Glavne slavnosti bodo od 13 do 16. avgusta. Mnogi mislijo, da je bila Pribinova cerkvica zgrajena na nitranskem gradu, na mestu, kjer stoji sedanja nitranska stolna cerkev. Zato mislijo, da je del sedanje stolne cerkve (apsida) ostanek one cerkvice, ali pa da vsaj stoji na prostoru one cerkvice. Zgodovinske preiskave in iz-kopnine dokazujejo, da je bila apsida nitranske stolne cerkve, sezidana v začetku 13. stoletja. Izkopani krščanski grobovi iz 11. stoletja dokazujejo, da je tukaj stala cerkev že v 11. stoletju. Starejših sledov še niso našli. Mogoče je, da je bila Pribinova cerkev lesena in da torej ne bo mogoče odkriti, kje je stala. Knez Pribina je moral iz Ni-tre pobegniti pred zmagovitim moravskim knezom Mojmirom. Potem je dobil panonlko kneževino. Bil je knez panonskih Slovencev. Zgradil je trdnjavo ob Blatnem jezeru in postavil več krščanskih cerkva. Prav tako goreč kristjan je bil njegov sin Kocel, ljubljenec in ljubitelj slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Tako je zgodovina krščanstva med Slovenci tesno spojena z začetki krščanstva med Slovaki. Jernaju je ob tej odločnosti upadla polovica poroma. Vendar obupal ni. "Ce se ti zdi škoda trgati svet, pa zamenjaj. Bende pravi, da misli kupiti od Rogljana parcelo sveta tam pod jarkom. Od te parcele ti odstopi polovico, no in svet imaš lepo skupaj in nič manj ga nimaš, četudi Ben-detu odstopiš. Kaj praviš na to?" "Rogljanov svet pod jarkom je močviren; moj pa je suh in rodoviten. Za močviren svet vendar ne morem zamenjati suhega!" "To je res," se je vdal Jernaj. "A zato pravi Bende, da ti da toliko več . . . Sicer pa—(in Jemaj se je zazdel samemu sebi nespameten, da se vtika v zadevo, ki njega ne briga)—sicer pa napravite kakor veste in znate." In odšel je nevoljen sam zase. Ana pa se je v tem hipu spomnila starega kočarja, ki je bil strehar in moder mož v okolici. Kar spomnila se ga je in v hipu ji je bilo jasno, da mora iti in se posvetovati z njim. Ljudje so se radi zatekali k njemu po svet; zakaj bi se tudi ona ne? "K njemu grem; njega povprašam!" , In vstala je in šla. Neka ma-lodušnost, ki se je je bila polastila, ko je videla, da je sama na svetu nasproti tolikim—ta malodušnost je kar izginila. "Kočar bo gledal na mojo korist in pritrdil mi bo, da delam prav! To vem, da bo!" In glejte, ni se varala. Strehar Kočar ji je takoj dal pameten svet. Na kratko in brez ovinkov ji je rekel: "Ne smeš, tako ti rečem! Bog varuj prodajati! Bende bi ne bil veliko na boljem, a ti bi bila na slabe jem. Le poslušaj, kar ti rečem: Bog varuj! (In globoko so se mu vdirala neobrita lica, ko je vlekel iz pipe.) Ne prodajaj! O Bendetu ne rečem nič. A kjer je Rogljan vmes, tam ne kupuj in ne prodajaj! To rečem." "A kaj naj odgovorim, ko vem, da me bodo zopet silili?" "Hm. Reci da ne, pa je konec besedi. Boljša prva zamera, nego druga." Ko je šla od Kočarja, je čutila v srcu neko trdno, neomah-ljivo samozavest, katere dotlej ni poznala. Da, da! Doslej je bila- otrok, ki je prepuščala večje skrbi le materi. Sedaj pa je sama. na svetu. In treba je, da je odločna! Tista jesen je ebila zelo deževna. Pusti so deževni jesenski dnevi. Enakomerno ti pada dež in enakomerno otožno ti kaplja od strehe v žleb in po žlebu navzdol; kakor da bi kdo z lahkim lesom tolkel na pločevine. Ne da bi ti bilo treba gledati skozi okno—že po tem veš, da dežuje. Človek je ob takem vremenu "Res! Pa tiho bodi. Veš, do danes tega nisem trosil okrog. A morda odrinem že jutri. Ber-ton mi da 2a pot in potem.—Če bi se primerilo, Ana—-(in solzne so mu postale oči)—če bi se primerilo, da bi Rogljanov—saj veš: zaupati mu ni . . . Ce bi se primerilo, da bi zapodil iz hiše žene in otroke ... To sem te hotel prositi, Ana! Sama si, mati ti je umrla, prostora imaš na drugem koncu ti izpodjeda zidovje, ker jarek drži tik do zida. Ob deževju ti izpira voda vso steno. Zdaj in zdaj ti bo izpodjedla podstave . . . No, in kaj ti je bilo treba drugega, kot da dobiš moj travnik pod jarkom. Po travniku bi bil napeljal vodotok, ob hiši pa škarpo postavil, in lahko bi jo bil postavil, ko bi ti bila dala, deklina, tisti svet . . . Tako pa ti bo kmalu vredna hiša toliko, kolikor je vredna groblja kamenja. Tako je!" Bende je hotel ugovarjati, toda ni mogel do besede. "Vodo bi bil napeljal do Bo-lantačeve njive. Proti cesti bi jo bil napeljal. In lahko bi jo bil napeljal; saj bi jo bil po svojem!" Se bi bil kričal; toda iz kota sem se je pojavila sloka postava starega Kočarja. Bog sam ve, kje se je bil vzel. Dotlej ga nista bila zapazila niti Bende, niti Janez. ■ % • • S. £ 3. Ljubljana, 2. avgusta.—Tesne so in zgolj stvarne miselnosti največkrat nedoumljive srčne in duhovne vezi, ki spajajo slovenski narod s katoliško cerkvijo in vedno se je dosedaj izkazalo v zgodovini, da je vež med življenjem našega naroda ^ofa^dr. Jegliča. vpričo pred- in katoliškem prepričanjem ter krščansko veroizpovedjo zelo podobna vez med človeškim telesom in dušo. Če človeško telo trpi, išče tolažbe v duhu, tako je slovenski narod vedno iskal tolažbe v katoliški veri in se vedno zatekal med varstvo katoliške cerkve. S katoliško cer kvijo je slovenski narod deli radostne in vesele dni, delil pa je z njo tudi bridke in težke čase. Kadarkoli je bil slovenski narod srečen in je samozavestno gledal v bodočnost, vedno je odločno izpovedoval svoje katoliško prepričanje, in kadar je zopet trpel, vedno se je oklepal večno trdne Petrove skale. Nedeljska manifestacija na Stadionu je bila izraz vseh čuv-stev slovenskega naroda. Bolj kakor kdaj prej, preživlja slovenski narod težke ure svojega življenja. Iz vseh strani, na vseh poljih ogražajo njegovo življenje vse mogoče nevarnosti. Beseda "kriza" se je vtis- "Postoj ti, Janez, da te nekaj vprašam!" je rekel in glas se mu je tresel razburjenja. "Ti Janez, si rekel, da bi bil napeljal vodo proti cesti. Toda med jarkom in cesto je sedaj Bolantač-kina njiva—!" "Kaj potem—?" je vprašal Janez porogljivo. "Kaj? Na njivo vendar ne boš napeljeval vode . . . Njiva je dekletova last. In edino to njivo ima po rajni Bolantački!" "Dekle in njiva meni nič mar. Ako skopljem vodotok do njive, kdo mi more braniti? Svet je moj! Čez njihovi bo voda strugo delala sama, ali pa naj deklina gradi škarpo." "A, tako?!" In Kočar se je obrnil ter izginil v kotu mežikaj e z očmi. "Dobro si mu povedal!" je nila v slovar slehernega našega človeka in morda ni Slovenca, ki ne bi vsaj od daleč občutil posledic, velikih, naš narod ob-krožajočih svetovnih dogodkov. Slovenski narod doživlja hude trenotke, trpi gospodarsko pomanjkanje. Narod zre kljub bridkim uram, kljub vsem hu dim preizkušnjam ip egiptovskim nadlogam s zaupanjem v bodočnost, zakaj zaveda *se, da je z njim Bog in da je z njim edina oznanjevalka večnih res nic na svetu, sveta katoliška cerke\t Iz bridkosti nad težkimi dne-vj in iz radosti in zaupanjem v božjo pomoč se je iz prsi in iz src vsega naroda porodila nedeljska manifestacija. Nepopa-čen, neoskrunjen je ostal naš narod ideal, ki se pričenja s sa- dregnil sosed Kočarja. "Na, mozavestjo vsakega posameznega vernega Slovenca, ki ima i i r pij: Kočar pa ni pil, ampak samo krepko oporo v katoliškem pre-mežikal je. A obraz mu je bil pričanju, v katoliški cerkvi in resen in trd. Tedaj pa se je ki ga venča neomajno zaupanje zjasnilo tudi Bendetu. In za- v previdnost božjih odločitev. smejal se je ter se udaril po čelu: Isti zdravi naravni in od Boga slovenskemu narodu dani • 'Ha! A tako.si misli?! Glej *ut zaupanja v božjo pomoč in ga, kakor sem rekel, tako je:|v odločitve Boga, pa je dal slo-goljuf si in goljuf ostaneš." In | venskemu narodu tudi zavest zrastel je in z očmi je bliskal, dolžne hvaležnosti. Ves sloven-"Hišo bi bil obvaroval, kaj ne ? sk* narod je v nedeljo izkazal Pa ríe meni, ampak sebi bi jo hvaležnost Bogu Odrešeniku za bil obvaroval. Ker na to si ča- neskončno žrtev, ki jo je dal za kal. da me zapodiš iz hiše po- človeštvo pred 1900 leti na kritem, ko bo enkrat fciša na trd- žu- Kakor hvaležnost Bogu, pa nem ... A rečem ti, le imej je slovenski narod vedno izka-jo! Imej jo tako, kakršna je! zoval hvaležnost tudi od Boga Poženi mi ženo in otroke, a hišo mu Poslanim apostolom in vid-naj ti izpodje voda—voda—. In cem. S hvaležnostjo Bogu Odvoda naj ti hišo izpodje! Tako rešeniku je slovenski narod na ■""i rečem!" nedeljski manifestaciji izkazal tudi hvaležnost prvemu njego- zaspan in slabe volje. Pravega I Ti . „ . • , Vo, lUG1 nvaieznost prvemu njego- dela ni- človek ne ve kai bi T.lsto noč J« odšel Bende- Vsi u ap0stolu med Slovenci v dela ni, človek ne ve, kaj bi SQ se začudilif ko 8e je reklo: zadniih Pdesetletiih hiaeromaš_ počel. Bende, ki je bil bolj dninar nego rokodelec, ta dan ni imel dela, a misli in skrbi je imel dovolj in te je hotel pregnati s pijačo. Ni bil pijanec. A ta dan je bil morda zadnji v domovini in vino mu je žalost slovesa vsaj nekaj zmanjševalo. Na tihem je bil sklenil, da gre v Ameriko in do danes tega ni povedal nikomur razen ženi. Čutil je, kako je bil zlezel v oblast Rogljanu. Na tihem je hotel iti in zaslužiti, da reši sebe in družino. Krčmar Berton mu je imel posoditi za pot. "Veš, pa ne zameri, Ana," je dejal, ko je prišel mimo hiše, kjer je Ana s^a na pragu.— "Ne zameri, če sem se vtikal v tisto prodajo . . . Kaj meni mar, ali prodaš ali ne prodaš, jaz grem v Ameriko." "Pa ne res?" se je začudila Ana. zadnjih desetletjih, biseromaš Bendeta je vzela Amerika!" niku dr. Jegliču. Ta in oni je pristavil: "Dvo- ... . , . . , . a i»* • i n i- Visoko so se dvigala zadnjo mim, da bi se izrezal Rogljanu. , .. , _ . ... v D ,. , . nedeljo dne 3. julija srca vse- Kar Rogljan prime, tega ne iz- , . * J . ga slovenskega naroda v ža- ri je sklepal svoje roke ves dvamflijohski slovenski narod in prosil Boga, naj ga varuje pred vsemi sovražniki njegove* ga življenja in njegove vesti; drugič pa je bila to zunanja manifestacija na Stadionu izražena vpričo predstavnikov jugoslovanske cerkvene hierarhije, vpričo biseromašnika, nad- mm Mir r stavnikov oblasti, in ki se je. je udeležilo 60,000 zavednih Slovencev. Ta manifestacija je bila en sam, do sedaj v taki veličini Še nikoli doživet izraz Slovencev, da hočejo ostati zvesti Bogu in njegovi katoliški cerkvi, neomajno utrjeni v katoliškem prepričanju in da .hočejo varovati tudi sebe kot narod, ki mu je Bog podelil eno najlepših zemelj, enega najlepših jezikov in ki mu od časa do časa tudi pošlje tako velike može, kakor je biseromašnik, nadškof dr. Jeglič. Množice se zbirajo Zanimivo je bilo zjutraj pred kolodvorom. Dočim vidimo druge nedelje, kako ljudje hite le proti kolodvoru ter se odpravljajo iz mesta, smo v nedeljo opazovali prav nasproten pojav, kako so ljudje le venomer v novih in novih trumah hiteli iz kolodvorskega poslopja kakor čebelice iz panja. (Dalje prihodnjič.) K poroki Mr. James Gr-dina in Miss Josephine Zalar Mr. James J. Grdina Miss Josephine Zalar pusti!" - ."Ne bo več veliko prijemal, ne!" je pripomnil kmet, ki je tisto jutro šel po cesti in se ustavil ob gruči sosedov. "Kdo ne bo prijemal?" so vpraševali. "Ali ne veste? Rogljanovega Janeza ni več!" "Kako?* Ali je—?" "Pravkar so ga našli mrtvega . . ." "E—! Ni mogoče! Še včeraj sem ga videl!" "I, kajpak! Prišel je pozno domov; vinjen in razburjen je bil. Deževalo je in treskalo, kakor veste. V najhujšem nalivu je tekal okrog hiše gologlav in golorok. In vpil je, da ga je bilo slišati do tretjega soseda: (Dalje prihodnjič.) hvalni pesmi Bogu za podeljeno milos$ večnih resnic in ga hvalila za vse dobrote, izkazane mu od sedaj, hvaliti ga pa tudi za dobroto, da mu je v zadnjih desetletjih poslal za verskega in duhovnega voditelja, seda njega biseromašnika nadškofa dr. A. B. Jegliča, ki je s svojo močno dušo, s svojo očetovsko besedo in s svojim delom, nad katerim je bil vedno božji blagoslov, obvaroval slovenski narod v njegovem od Boga danem naravnem duhovnem zdravju ter ga vedno vodil, da je mogel črpati moč za nadalj-ni svoj obstoj iz večnega vira božjih resnic. Dvojna je bila nedeljska manifestacija; bila je prvič notranja manifestacija, pri kate- Cleveland, O.—V sjredo, dne 23. avgusta se bosta poročila Mr. James J. Grdina in Miss Josephine Zalar. Mladi ženin Mr. James J. Grdina je bil rojen 1. julija, 1907. Ko je dokončal ljudsko šolo je pohajal v kolegij sv. • Ignacija, kjer je graduiral. Nadaljno šolanje je pa moral radi slabotnega zdravja opustiti. Pozneje se je podal v zapadne države, da si pridobi zdravje. Zadnja leta je James uposljen kot prodajalec v podružnici prodajalni na 15303 Waterloo Rd. Nevesta, Miss Josephine M. Zalar, hčerka Mr. in Mrs. Anton Zalarja, ki je brat Mr. Jos. Zalarja, gl. tajnika K. S. K. Jednote, stanuje na 1384 E. 171st St. Rojena je bila 19. januarja 1911. Zvršila je ljudsko šolo in pohajala Collinwood višjo šolo, kjer je graduirala leta 1929. Pozneje je bila usluž-bena v fotografskem študiju našega fotografa-umetnika — John Bukovnika. Oba, ženin in nevesta, sta priljubljena in poznana med mladimi in starimi. Oba sta člana več slovenskih društev. Jimmy je tudi poznan kot izvrsten igralec na klavir in go- sephine, ki je vselej ižvrstno peitrtgla parom, ki «o se- prišli slikat v Bukovnikov studio. Po poroki se bodo šešli sorodniki v hiši Mr. in Mrs. A. Grdina na 20160 Lake Shore Blvd., za malo oferepčilo in pozdrave. No-voporočenca bosta tam tudi stanovala. VESTI IZ JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje Is 1. strani) Marijanica je vedrila pri zn*-menju sredi polja. Nesreča je hotela, da je treščilo v to znamenje in je tudi Marijanica postala žrtev strele. Bila je tako omamljena, da jfe kmalu po prejemu sv. maziljenja umrla. Dve novi maši. (Podbrezje) Zadnjih 14 dni je stala vsa fa-ra v znamenju velikega praznika. Dve nedelji zapored so imeli novo mašo. Novomašni-ka, Filip Štular in Franc Jeglič, bratranca, sta po krvi in značaju tako pristna domačina, da so se čutili vse v njih počaščene in so se njunega praznika zares iskreno. razveselili. V Savi pri Samoboru na Hrvatskem sta utonili: 22 letna Marija Matkovič in 18 Jetna Amalija Bizjak. Vlak je do smrti povozil med postajama St. Lovrenc na Dravskem polju in Hajdino pri Ptuju, Martina Gumzeja od Sv. Jurija ob juž. železnici. Smrt beračice. Na cesti proti Lescam je do smrti povozil neki tovorni avto iz Ljubljane staro beračico Nežko iz Krope. Ženica je bila gluha in je zadnji trenotek skočila pod avto, ki je vozil za njo. Stri ji je prsni koš in jo je vlekel še kakih 10 metrov za seboj. Bila je seveda na mestu mrtva. slami samo še trupelce deteta brez glave. Zgradba vodovoda v Suhi Krhjini. Higienski zavod v Ljubljani izdeluje načrte za zgradbo velikega vodovoda, ki bo oskrboval Suho Krajino z dobro pitno vodo, kajti v krajih s slabo pitno vodo se večkrat pojavljajo nalezljive bolezni. Vodovod bo dolg 110 kilometrov in bo veljal' 30 milijonov dinarjev. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je v ta namen že odobril kredit 15 milijonov dinarjev. Načrt je zasnovan tako, da se bodo zajeli močni studenci v okolici Roba in pri Zagradeu. Od Roba 'bo tekel vodovod preko Raščice na Videm in do Za-gradca. Pri Zagradeu bodo rezervoarji zajemali vodo iz studenca Globočec, ki bo pojil Suho Krajino, okolico Ambrusa, Zvirče, Hinje in okoliške vasi. Druga vodovodna proga bo tekla na Žužemberk in Dvor. Z izvedbo tega načrta bo v večjem delu vprašanje vode za vso Suho Krajino rešeno. Seveda je ogromno delo, ki bo dokončano približno v desetih letih. di glede največjega števila prevoženih potnikov tekom prvih šest mesecev leta. To število je namreč 1599. Ker je s tem prekosil nemški parnik "Bremen" je postal "Rex" novi kralj morja. PARNIKI Our ^ "V v Steklena cerkev V bližini Bruselja v Belgiji so lansko leto zgradili cerkev, ki je popolnoma vsa iz stekla, od temeljev pa do vrha. Enako so stekleni tudi vsi okraski, ki so v cerkvi ali tudi oni, ki cerkev krase od zunaj. Pravijo, da je krasna posebno tedaj, če jo obseva solnce. -o- Novi poslanik za Jugoslavijo Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je za ameriškega poslanika v Jugoslaviji Rojakom ki »o namenjeni e «Uri kraj. ae nudi izredno lepa voftnja na aiedettk parni, klkt ti. are. Bremen na Cherbourg 1. »ept. C. di Savoia na Cenevo 5. »ept. Ile de Fr»at« na Harre C. aept. Aquitania na Cherbourg 9. »ept. Paria na Harr« 9. aept. Vulcania na Trst 9. »ept. Europa na Cherbourg IS. »ept. Barofit na Cherbourg IS. »ept. Majestk na Cherbourg 20. aept. ChampUin na Harre SI. aept. Aqai tnala na Cherbourr 2!. »ept. lie de Fraace na Harre 25. »ept. Saturna na Trst 27. »ept. Washington na Harre 29. sot. Paria na Harre 4. okt. Berengaria na Cherbourr 5. okt. Majestic na Cherbourg 7. okt. La Fa? et te na Harre 12. okt. Europa na Cherbourr 14. okt. ile d« Fra»ce na Harre 20. okt. Paris na Havro 20. okt. Bremen na Cherbourg 21. okt. Vulcania na Trst 26. okt. Washington na Harre 1. nov. Aquitania na Cherbourg 4. nor. Saturaia na Trst 11. nor. Chompiain na Harr« Pilit« po naS Vosni red s cenami kart. Pošiljanje denarja Mi poSiljamo denar r stari kraj r dinar, jih, lirah, dolarjih, in drugih valutah, in »icer po poŠti kakor tudi brsojarno. Vse potiljke naslovite na: LEO ZAKRAJäEK GENERAL TRAVEL SERVICE 1350 — 2nd Ave., New York, N. Y. imenoval Charlesa S. Wilsona iz V Savi blizu Ježice je utonil države Maine 36 letni šofer Lojze Taškar, doma iz Brežic. V Muri pri Gornji Radgoni sta utonila dva dobra fanta: Maček Alojz in Anton Starki. V Savi pri Zagrebu so utonili v dveh dneh • 18 letni natakar Alfred Gjurinac, 63 letni delavec Anton Kranjec in 18 letni trgovski sotrudnik Bolfek. V podzemlju palače Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani so uvedli kapelico, v kateri se bo Wilson, ki je sedaj poslanik na Romunskem, je star 58 let in je bil že v diplomatski službi St2 lef. Od leta 1912 do ¿915 je bil poslaniški tajnik v Ljeningra-du. Od tam je bil v isti lastnosti premeščen v Madrid, kjer je postal leta 1916 poslaniški svetnik. Leta 1918 je bil imenovan za poslanika v Sofiji na Bolgarskem, kjer je ostal do leta 1928, ko je bil imenovan opravljala od 23. julija 1933 za poslanika v Bukarešti na Ro-dalje vsako nedeljo in vsak munskem praznik sv. maša za izletnike Zvezo bojevnikov je banska tprava razpustila, češ, da je s oolitiziranjem pri javnih zborovanjih prekoračila svoj delokrog. — Zveza je vložila baje priziv. Kredit v višini dveh milijonov dinarjev je dovolila Državna hipotekama banka za graditev ceste Litija—Radeče. Pri gradnji bodo zaposleni v prvi vrsti rudarji. Kmetijski veščaki so izračunali, da bo letošnja žetev v Jugoslaviji dobra in da bo dala okrog 24 milijonov stotov zrna. Hiša z gospodarskim poslopjem vred je pogorela posestniku Francu Goletu na Močilnem pri Radečah. Ljubljanski proračun. "Službeni list" prinaša uredbo, s katero je potrjen proračun za leto 1933. Potrjen proračun znaša v rednih izdatkih 45,839,075 Din, predložen pa je bil za vsoto 46,159,075 Din. Lačne svinje požrle otroku glavo. Iz Bjelovara poročajo o tragičnem dogodku, ki se je pripetil v bližnji vasi Obrovici. V družini Jelenčič so odšli odrasli domači na polje, doma pa pustili same tri otroke, od katerih je najstarejši star pet let, mala Marica pa tri mesece. Proti večeru so otroci pospali kar po tleh sobe, mala Marica pa je spala v koritu^ Medtem, ko so otroci spali, so vdrle v sobo lačne svinje. Večja otroka sta pred svinjami zbežala, medtem koje mala Marica, ki je bi-a povita v plenice, postala žrtev svinj. Svinje so začele griz-ti glavo deteta in jo povsem odžrle od trupelca. Ko so se + Dne 11. avgusta je priroma-la peš v vatikansko mesto 35-letna bolničarka Maria Benea-glia ter na ta način prehodila iz Belgamo do cilja 700 milj dolgo pot v hudi vročini in bosa. To naporno romanje je izvršila iz zaobljube, ker je prestala neka jako nevarno bolezen. + Dne 4. avgusta je župnik cerkve Matere Božje v Ply-mouthu, .Mass., Rev. Ed. McLaughlin z nevarnostjo svojega življenja rešil smrti nekega 14-letnega dečka, ko se j3 kopal v pregloboki vodi. + Dne 12. avgusta t. L je postala mati dveh redovnic tudi nuna. To je sestra Marija Monica v Graymoor samostanu N. Y. Navedenka ima starejšo hčer, v samostanu revnih sester v Cincinnati, O., druga je pa dominikanka v Union City, N. J. C—ore ali Trata Najhitrejia ekspresna praga da Slovenije ims Sredozemsko mor j« Veliki kraaal pomiki Coat« di SAVOIA____-2. aept. REX .....................IS. sept. Direktne SaiomaiSka svese ia Genove. NaS sastopnik bo pot. aike pričakoval pri prihoda parnikn ter jih bo spremljal ia uredil da m bodo vosili aa naj bolj Sem «kspreanom vlaka do Slovenijo. Direktna votnja do Trata t VULCANIA _____.S. septembra SATURNIA ................23. sept. Drago plovbe i ROMA ----- i _M. avgusta AUGUSTUS___T. oktobra AUGUSTUS -_______IS. nov. Najiepte prikladnoaU ia adob-no.ti. 1 »borna kuhinjo. VproSajte aa paiaaaila pri kakem trm «d naSih agentov aH » piaarni ITALIAN LINE na lOOO Cheater Ava, zadržana od slabega vremena.— sli. Epako je tudi nevesta Jo- starši vrnili domov, so našli na Končno nosi Rex prvenstvo tu- Novi kralj morja New York, N. Y„ 16. avgusta. Parnik Rex, last Italijanske linije je napravil danes rekordno hitro plovbo preko Atlantika. Napravil je vožnjo iz Gibraltarja do New Yorka v štirih dneh 13 urah in 58 minutah. Povprečna njegova hitrost je bila 28 točk in 92 vozlov. V najboljših dneh je prevozil 736 milj. S tem je ta parnik dosegel rekord najhitrejšega parni-ka na Atlantiku. Poleg tega se ta parnik odlikuje še po tem, da ni imel nikoli zamude. Celo v prvih treh mesecih leta, je prispel vedno po voznem redu, dočim je bila večina paraikov ZANIMIV slovenski dnevnik imate v svoji hiši, ako zahaja v vašo hišo "Ameriška Domovina" ki Izhaja dnevno. Prinaša vse svetovne novice, slovenske vesti Is cele Amerike, krasne, originalne povesti, članke to- dosti za Salo In za pouk. Naročite se. Naročnina po Ameriki le $5.50 sa celo leto. Lepe tiskovine lahko naročite ob vsakem času v tiskarni "Ameri&ke Domovine," vam bodo točno in po najbolj zmernih cenah postregli. Se priporočamo Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. V JUGOSLAVIJO Havre o* hitrem ekspresnem parnltu ILE DE FRANCE 5. sepL, 23. aept., 14. okt. , PARIS 9. sept, 29. sept LAFAYETTE 13. sept, 7. okt Nizke cene na vse kraje Jugoslavije f* «■ Pataa llata apra- Sajte naSe paaablaSfaaa agaata AUGUST KOLLANDER CO. 6419 St Clair Ave. Cleveland, Ohio FRENCH LINE C 6117 St, Clair Am, Cleveland, Okie Hie Fraternal» and the NDtA In support of every state or national undertaking designed to better the conditions or further the interests of the people, the fraternal benefit societies have ever been among^ the leaders. They will make no exception to the National Industrial Recovery act, which represents the boldest and quickest method to speed up business and industrial recovery ever conceived in the history of the world. » Many societies already have wired President Roosevelt th'eir full and complete sympathy and co-operation in this great undertaking toward economic recovery, and undoubtedly similar action will be taken by the National Fraternal Congress of America at its meeting this month in Milwaukee. Few if any of the larger business enterprises of the United States have done more to alleviate the hardships of the people of this country during the past three years than have the fraternal societies. They permitted without complaint a full measure of withdrawal and cash surrender provisions until their resources were endangered and the state legislatures and insurance commissioners stepped in and called a halt. The fraternal societies went beyond the commercial companies in granting extended insurance and in organizing direct, personal relief to their members through their subordinate lodges. It is in these last three trying years that the lodge system fully vindicated itself. The full extent of the relief and charitable work carried on by these subordinate fraternal organizations will never be known. It was done in many, many cases as a deserved service to worthy members and it was extended in others as a part of the community welfare work. Food, clothing and shelter have been provided and hundreds of families have been saved from being broken up and scattered, never to again be reunited. Members have dug down deep into their own slim finances and taken from their own meager store of goods to supply the dire need of a suffering Brother or Sister. Did you ever give a nickel to a man or woman in distress because he or she held a policy in the same commercial insurance company that you did? Of course not. It is a ridiculous question. Yet the brotherly tie of mutual fraternal protection has brought forth many a needed nickel and hundreds of ill-spared dollars which made the donor draw up his belt another notch and deprive himself still further of the desirable things of life. And in every instance he has done it with a smile and a hearty handclasp of encouragement. The thousands of recipients of,this help during the past three severe winters and discouraging summers will not soon forget. With the full effect of the National Industrial Recovery Act they are going back to work. They will soon be self-supporting. They will again become producers and consumers. When that not far distant day arrives the fraternal benefit societies will reap their reward. The fraternal benefit societies met their responsibilities of the depression years squarely and fully. There was no evasion or sidestepping. They will stand some nine million strong behind President Roosevelt in his administration of the NationaljK-dustrial Recovery Act. ^Make no mistake about that, —The Fraternal Monitor. bishop edwipcv. o'hara discusses Purpose, aim of apologetic group With a statement of the aims and objects of the Apologetic Institute, the Most Rev. Edwin V. O'Hara, bishop of Great Falls, Mont., concluded his series of lectures at the Catholic University of America at Washington, D. C. "The purpose and aim of the Apologetic Institute is to bring men to the knowledge and service of God," states Bishop O'Hara in his concluding lecture. "All should converge to Christ, who is the Way, the Truth and the Life. ' The most important agency established in the Church is the parish—minor agencies are useful, but the parish must become a missionary center where apostolic work is carried on. Each parish must vitalize itself to bring the world to Christ. "The clergy are too few, and the Catholic schools are too few to do the work alone; lay people are needed, and by the sacrament of Confirmation they are called to do apostolic work. There should be mobilization of the laiety, so that Christian ^education may reach both children and adults. A great agency for the success of this work is the Confraternity of Christian Doctrine. "At the Council of Trent in 1545 to 1563, the Church realized the need of religious instruction, so it established the seminaries, where students received a systematic education in the atmosphere of religion. The catechism of the Council of Trent was issued for the purpose of religious instruction. "Pius X," said Bishop O'Hara, "was not the Pope of frequent Communions only; he was the Pope of the Christian Dcctrine. His wish was, that the Confraternity of the Christian Doctrine would be established and function as a parish activity. "In 1905 Pius X gave a set of regulations for this work. First: Persons who taught or attended the teaching of Christian Doctrine twice a month were granted a plenary indulgence. Second: Each parish should establish the Confraternity of the Christian Doctrine, and enlist the aid of lay persons to share in the labor for the glory of God. Third: In large towns where there are non-Catholic universities, colleges, and other institutions of learning, religious classes should be established to teach the young people in these schools. "The code of Canon Law of 1918 states: 'That the Confraternity of Christian Doctrine shall be established in every parish and diocese.' It is safe to say that it will be, but our greatest concern is that it shall be not on paper only, and fail to fill the purpose for which it was established. "To assure its success there should T>e a fixed program and trained teachers. It should be set up in a parish as an organization under the pastor and a set of teachers—the best we SISTER FERDINAND Who is that happy daughter of Assisi's holy Knight? That angel in Franciscan brown, That saint in wimpled white? Sister Ferdinand Who is that kindly soft-voiced nun, That bears a mother's heart; Whose smiles seem to come from quite Another world apart? Sister Ferdinand Who taught my mother in our school? And saw me graduate? And now is teaching prayers to My little boy of eight? Sister Ferdinand When teachers got the flu, who subbed And taught us from their book? Who scrubbed the floor and got the meals When sickness downed the cook? Sister Ferdinand Thirty-eight Years in St. Joseph's School, Joliet When I was caught the eenth" time, Who gave pie °ne chance? When something ripped day Joe climbed The fence, who sewed pants? Ven. Sister M. Ferdinand The early missionaries hold a high place in the annals of history because they braved the elements and the unknown wilds to bring Christ into the life of the inhabitants. With pride the people of St. Joseph's Parish, Joliet, 111., can point to one of their mission- IN MEMORY OF MISS MARY PETROS Who Died on Au«. 4, 1933, in Pueblo, Colo. The cold hand of death reached into the home of my good friends and neighbors, Mr. and Mrs. Andrew Petros, and removed from them their beloved daughter Mary. The cruel death crept into the home of my good friend when both father and mother were enjoying a well earned vacation, visiting with their friends and relatives in Rock Springs, Wyo., and through Yellowstone National Park at the suggestion of their daughter Mary. The unwelcome death made its pangs of sorrow still deeper by the fact that neither father nqr mother were able to reach their home to be at the bedside of their loving daughter before she had closed here eyes for her eternal sleep. And this was all due to the sudden develop for them. For 38 years this pioneering Sister has been actively eight- interested in all parish activities. She has successfully more guided many enterprises and has won the respect and admi-the ration of the entire parish. f In gratitude, we, tie parishes ioners of St. Joseph's Parish, pledge Sister Ferdinand our Sister Ferdinand undying love and unending loy-alty ( When things went wrong when *' —Mary Ogulin, I felt sad; in the Hail Mary. Or hurt myself at play; { _n When Dad fell sick; when Mother died; aries who has done untold good ment of crigig and the disrupted telephonic and telegraphic system due to the weather conditions at that time. So it was in the morning of Aug. 4 Mary Petros passed away to her eternal reward, surrounded by her sorrowing sisters and brothers and her devoted fiance, Mr. Anthony Gor-nick, along with our good Rev. Fr. Cyril Zupan, who administered the last Sacraments of the Church. Ceremony Impressive as American- Slovenian Youth Reads First Mass .. Whft wiped ^Jfcare awajr? Sister Ferdinand Who lost her feet twelve years ago And saw them turn to clay? Yet scampers up and down a , thousand Flights of stairs a day? Sister Ferdinand This closes a chapter of a display of youthful and beautiful Christian life of tears and sorrow to fa better and nobler fife- pre- Who kills herself from overwork A dozen times a day; Yet lives to ask for more more And says it's merely play? Historical father buh's relics Chiiholm, Minn.-^A display pared for her and earned by of historical relics honoring the her. late Father Joseph F. Buh and Mary was born and raised in Bishop Baraga will be arranged Pueblo and attended St. Mary's at the Boy Scout room in the grade school and St. Patrick's Chisholm Community Building High School. Upon graduating, ¡by Matt Pogorelc in connection she entered Loretto Heights with the Chisholm Quarter Cen- College in Denver, Colo., where tury of Progress celebration she graduated her four-year and us here Sept. 3, 4 and 5, it was learned this morning. Mr. Pogorelc, who was a close friend of Father Buh and was well acquainted with Bishop Baraga, will be in Sister Ferdinand | charge of the display as well as the exhibit of books, maps and other historical material to be held in the library at the same time. Who has secured herself with A crown of deepest love; And one of endless blessedness With God in heaven above? Sister Ferdinand —Hail Mary. can get—to teach religion. Then a group of visitors (called fishers) who go into the homes and hunt up those who should I — be at religious institutions. A nity. course with the highest honors and with an A. B. degree. While at College, she was a member of the Kappa Gamma Phi sorority and served as its president for several years. After graduating from college \ she held a very important position at the State Capitol in Denver, Colo., to the credit of herself and her Slovenian friends. _o__| Later she accepted a position Reporter: I understand, Sen- jteaching at the Pleasant View ator, that you are a self-made High School, where she made man. a good record for herself and Senator: Oh, no; I couldn't made her death being felt as a honestly say that I've had con- great loss to the school and its stant advice from my wife and ¡community. Brezje.—Beautiful in all its stately majesty, proudly gazed the r(^al heights of Triglav over the widespread span of its admireful kingdom while the great orb, yet in its morning sphere, cast its golden rays of cheerful sunshine to enhance with its mystic charm the morning greetings to the queen of the Slovenian nation, Mary of Help on Mt. Brezje (Marija Pomagaj). Such was the picturesque setting of nature on July 10 as two automobiles slowly approached the revered summit of the sacred hill over its winding path and stopped before the doors of the august edifice of the much loved and renowned church, Mary of Help (Marija Pomagaj). The small party of 12 persons stepped from the autos and moderately wended their pay into the beloved grotto of the Blessed Virgin amidst the joyous peals of the bells of the church, which broke out in melodious and festive hymnal greeting to the newly ordained, the Rev.- John Vianney Trinko, O. F. M., who had come to celebrate his first Mass. The Rev. Fr. John was born in dhica&o, 111. His parochial studies were completed at St. Paul's School, while his high school course at Quigly Seminary. He entered the Franciscan novitiate at Pulaski, Wis., and his philosophical years found him at Green Bay, Wis. After the latter his superiors at Lemont, 111., sent him to Ljubljana, where he completed his theological studies, at the same time becoming more proficient in his mother tongue, Slovenian. At 9:30 the new levite entered the sanctuary of the beautiful chapel of Marija Poma- mother-in-law. survey of the parishes and missions is made at least once a year. Go out into the highways and byways and bring them in —it means self-sacrifice. "Another group is the 'study club,' who have charge of the teachers' institutions, where lay people are prepared to teach religion to others. They also have charge of the Catholic press." Bishop O'Hara stated that in his diocese every Catholic family, rich or poor, received a Catholic paper; 7,500 subscriptions came through the Confraternity of Christian Doctrine. "A fourth group is the district organization—where nearby parishes meet twice a year to consult and exchange ideas, and also report on the religious work accomplished. Last is a diocesan center which receives reports and sets up standards. This summarizes the theory and practice of the Confrater- "Another factor that we need," said Bishop O'Hara, "is a national center for the Confraternity, where information may be obtained and clearing work carried on.'*,- "M Bishop O'Hara announced "that in his diocese this summer he has 400 study clubs and 200 vacation schools, with a daily attendance of 11,000 children." s "There are two policies facing the Church in America at the present time. The first is to«i retire into the background and let the world go on. The second is to go out fearlessly and,-believing in divine promises, work to bring the world to a knowledge, love and service of Jesus Christ. We must go out as apostles," he concluded, "and bring the message of^the supernatural to all mankind. When the essential interests of Jesus Christ are concerned, there are no insuperable obstacles." The host of her friends and admirers could not be proven better than by the large attendance at the last rites, one of the largest ever witnessed by me in Pueblo. The many floral tributes spoke of friendship that no words could express. Our spacious St. Mary's Church was filled to capacity, where a Requiem High Mass was said and a beautiful eulogy delivered by the Rev. Fr. Zupan and the Rev. Fr. Hornung. Mary Petros was an active young lady. She was a leader among her set and was highly educated and cultured, her radiant personality and loving character earning for her a host of friends. Mary was never selfish, but always willing to sacrifice in order to help others. She was faithful and obedient to her holy Catholic faith. She was an active member of Pueblp ladies' lodge No. 104 of KSKJ and a member of local chapter of Catholic Daughters of America. Yes, the life of Mary Petros DAD He may wear last year's straw hat, his fingernails may need manicuring, his vest may hang a little loose and his pants may bag at the knees; his face may show signs of a second day's growth, but don't you call him "The Old Man." He's your father. For years he has been rushing areund t® get -things together. Never once has he failed to do the right thing by you. He thinks you are the greatest boy on earth, bar none, even though you plaster your hair back, wear smart clothes, smoke cigarets and fail to bring home a cent. He is the man who won the love and life partnership of the greatest woman on earth, your mother. He is "some man," and not the "old man." If you win as good a wife as be did, you will have to go some. —Anon. Teacher: Do you know that George Washington never told a lie? Pupil: No; I only heard it. --o- Clifton: Do you think 13 is an unlucky number? Murphy: Yes. I tried once to lick a bunch of 13 men and they almost got the best of me. reads like a good book, full of rich qualities and good examples, a life of good deeds. John F. Starr, Pueblo, Colo. gaj amidst the joyous tones of the organ accompanying the singers, gloriously singing the melodic and profound Slovenian 8fng, "Novomašnik bod' pozdravljen." Around the altar wfere gathered the small party of pilgrims and well-wishers of the newly ordained who was to .offer for the first time the sacrifice of the New Testament to the Almighty One, for himself, for his parents, sisters and brothers, relatives, friends in America as well as for his relatives on the farther side of Triglav living in the fearful, thralling grasp of ancient slavery of the present Italian imperialism. As he entered the chapel his eyes sought in vain for his beloved father and mother. In their stead knelt upon an especially prepared priedieu, a reverend, aged lady—the Rev. Fr. Zakrajšek's mother, who for that day was the representative of the young levrte's mother, who was too far distant to be with , her dear son to celebrate with him the festivity and solemnity of that blessed day! At this first sacrifice Father John was assisted by the well-known American missionary, the Rev. Casimir Zakrajšek, O. F. M., the newly ordained's former pastor at St. Stephen's, Chicago, 111.; the Rev. Cornelius Gorše, O. F. M., of šiška pri Ljubljani;. Fr. Marcel Marin-šek, O.-F. M., and Fr. Leonard Bogolin, O. F. M'., both theological students from America. Following the Mass, the Rev. Bonaventure Resman, O. F. M., invited all to a dinner. Among the guests present were Prof. Dolenc and his wife, Mr. Joseph Hafner, owner and dealer of the ecclesiastical goods store Ecclesia, a representative of Mr. Bricelj, renowned contractor of Ljubljana. The latter two gave free of charge the automobiles used for the day. During the dinner the openings words were addressed by the Rev. Fr. Casimir, who extended his warm "American" greetings to the guest of honor. Following him was Prof. Dolenc, who had been for some years professor in Mostar. Herzegovina, a country which had been in the hands of the Turks for many centuries. He related how he had witnessed the immense work that the Franciscans had done in Herzegovina, work through 500 years of terrible slavery and cruelty, work of trials and sufferings, yet successful work for history' well shows that if it had not been for the Franciscans the Croa-: tians would have lost their faith as well as their nationality. He concluded his interesting talk by congratulating the young levite for his perseverance in the vocation of the priesthood in the ranks of that eminent order of St. Francis. The dinner was concluded with a short but thankful address by the guest of honor. He especially thanked the Rev. Fr. Casimir, who had done so much not only for him, but for every American student that had come from America. We, across the wide span of waters, re-echo our farewell wish to you, Father John: God bless you that you may ever work with abundant fruit among our Slovenian nation there in America. Correspondent ' Marie Grom Defeats Mitz Tercher 2-1 for Waukegan Jay Net Title Sec-Saw Score Decides Champion; Novak to Meet Winner of Slana-Ivantic Match for Men's Singles Crown Waukegan, 111.—The final round in the women's singles tennis tourney sponsored by the Waukegan Kay Jay Booster Club was run off last Sunday morning, with Marie Grom taking the championship .from Mitz Terchek, two sets to one. The first set saw Marie having things all going her way, taking the first set, dropping the second and rallying for five straight to win the third for a final of 6-1. Grom showed plenty of pep and speed, while Terchek lacked a little strength on her service, but also had plenty of speed. The second set began in earnest, with both contestants fighting hard. The score throughout the first games seesawed. Terchek rallied in the second set. making the score tie*at five games all, then taking the next two to win, 7-5. Grom was a little shy on her service, though she kept up with her opponent on her return shots. Terchek, in this set, played a splendid game, coming up from behind and playing a great back court game. The third set, as it got in full swing, appeared as if it would be a repetition of the second. Later in the set Terchek began to weaken, though she ran her opponent all over her coUrt. Grom recovered her service in this set, rallied and won the championship. Both girls had a fast service and played the game clean and hard. They deserve a. lot of credit for their performance. This concludes tennis activities for the Waukegan women boosters for this year. The men's singles are sched- uled for this week, Max Novak meeting the winner of the Slana-Ivantic match for the club championship. 9 J. A. Cankar. KSKJ ATHLETIC BOARD Franlc Benirh, chairman, 2027 W. 22d PL, Chicago, I IK Pauline Tre ven, 1229 Lincoln St., North Chicago, HI. Josephine Ramuta, 1805 N. Center St., Joliet, 111. John J. Kordish, 325 Howard St., Chisholm, Minn. Anton Grdina Jrn 1053 E. 62d St, Cleveland, O. . F. J. Sumic, 222 57th St, Pittsburgh, Pa. Rudolph Maierle, 1120 W. Walker St., Milwaukee, Wis. fisher-struckel Barberton, O.—One of the interesting • weddihgs of the month was that" of Miss Mary Fisher, daughter of Mr. and Mrs. S. M. Fisher, Whose marriage to Mr. Charles Struckel, son of Mr. and Mrs. C. J. Stru ckel, was an event Tuesday, Aug. 11, at the Sacred Heart Church, with tjie Rev. Fr. Me-den officiating at the Nuptial High Mass. Attendants were: Georgia Fisher, a sister, maid of honor; Misses Anna Hete, Kathryn Fisher and Rose Struckel. bridesmaids; Frances Hete was flower girl. Following the ceremony a reception was held at the home of the bride's parents, with members of the bridal party, friends and relatives as guests. FOR PUBLICATION PREPARE FOR PICNIC Euclid, O.—The united lodges of St. Christine's Parish—St. Christine Lodge No. 219 and SS. Cyril and Methodius Lodge No. 191, KSKJ, Ladies' Union Florians Close Season With Eighth Victory Fete Visiting League Officials, Ball Players The St. Florian Boosters of South Chicago completed their^ Midwest league schedule on/ Sunday, Aug. 13, by annexing their eighth consecutive win at the expense of the Waukegan Boosters. Going through the schedule without a defeat, the South Chicago lads soundly trounced the Waukeganers by a score of 18 to 11. The game turned out to be a slugfest. with the Florians garnering 19 hits from the offerings of Frank Petrovic, Waukegan hurler. The North Shore boys tallied 13 hits off the pitching of Lefty Benkovich and Eddie Kucic. Brooklyn, N. Y.—The way some of the contributions that are sent ip to Our Page for publication are cut and changed abound, is oft times very discouraging to the sender. .Our Page, it seems, is becoming a very dry affair. Contributors are told to write about club activities only. If the writer wishes to squeeze in an innocent joke or wisecrack once in a while, he may rest assured that when he receives the paper he will see drastic changes made in the writeup on which he probably spent four or five hcurs of valuable time. True, Our Page is the official organ of a Catholic organization and we cannot expect to read some of the articles that appear in non-sectarian papers in that organ. It is also true that the people who read Our Page would enjoy a little laugh here and there instead of reading only serious articles week in and week out. Should a writer just mention the word "beer" or "beer garden," it gets cut out. Why in the world should that make any difference? It is now permitted by ■ill 'I'M >■'_ *' '"V —r ■ . > ...m rn I «< ■ I » editors note f In order that there may not be any misunderstand-^ Ing, Our Page informs its readersithat the present policy of the Our Page was for-, mulled by the editor of Our Page, and not by the supreme officers of the KSKJ. The policy was adopted because it is the one practical solution of utilizing two pages of a fraternal organ to best advantage and to assure a higher standard of reading material, at the same time upholding the principles of our Unipp. > ' Criticism is at all times Welcome. The Our Page is willing to accept any suggestion and pot it into practice, providing it will enhance the present policy and serve the Union to a better advantage. To please every individual is an impossibility, consequently that plan which serves the majority will always be the dominant guide. Combined Joliet Lodges Prep for Huge Picnic Joliet, 111.—St. Joseph's Society No. 2 KSKJ, a member of the United Societies, invites us to its annual picnic to be held at Rivals. Park Sunday, Aug. 27. St. Joseph's, a pioneer fraternal branch, has always done well in anything it undertook. The history and record it has made during its more than 40 years in our community entitles it tq united support at its annual festivity. The United Slovenian Socie'-ties organization has been in existence for several years During tjie last three years it has been very active in our community. promoting and sponsoring ideas and schemes of benefit to our lodges and community as a whole. The now popular United Slovenian Societies has gone and reached outside our element and taken sve --- I DEC H Waukegan, III.—Mii« Mary Svete, daughter of Mr. and Mrs. Martin Svete, 1102 Park Ave., North Chicago, III., was united in marriage to Dr. F. N. Braidech of Cleveland, O.. in a quiet ceremony at high noon Sunday, Aug. 13, at the Mother of God Church, the Rev. M. J. Butala officiating. Miss Emily Svete, sister of the bride, was the maid of honor, while Martin Svete, brother, attended as best man. The bride is a graduate of the local high school and the St. Francis' Hospital School of Nursing, Evanston, 111. The groom is a graduate of the Ohio State Dental College and a member of the Delta Sigma Delta fraternity. The couple will make their future home in Cleveland. South Chicago Lodges Unite to Foi Reception for Minnesota Champioi Preparations are now under a cordial reception in unex-way in South Chicago to wel- celled KSKJ style. come a host of KSKJ visitors for the national KSKJ baseball series to be played here on Sept. 3 and 4. The St. Florian Booster Club with the co-oper-ation of the senior lodges, St. Florian's No. 44 and St.'Mary's No. 80, are planning to extend CRITICISM A COMPLIMENT the United States government i an active and leading interest Doesn't everybody, whether they belong to the KSKJ or not, like his glass of beer? When a contributor comes home from a hard day's work, In the early part of the contest, things looked a bit dull for the South Chicago team. The branches Nos. 14, 32 and 49, Waukeganers launched a heavy £ „ , Singing Club Adrija-are pre-;hitting attack in the 8econd ¿p* ZTl^T* 7 * T paring for a grand picnic to be ning. driving Benkovich froml^ ^^hat to write for-the held Sept. 17 at Spelko's gar- the mound and scoring fou>at f the eveni^ ,To write dens- jruns to make a total of 7 to 2. i yo"r VM* club Various booths will be set up m^— ;__________* every week makes it very mon- and one will try to outdo the other. All members of the lodges participating are asked to co-operate with the representatives and thereby assure a greater success. Publicity Committee. 0 THE DOLLAR YOU SPEND The Florian juggernaut did not otonous for the read toQ A remain idle or helpless very 8tead contributor should bc long, for in the fourth frame they compiled a majorjty of 9 to 7. The Waukegan lads could do little with the offerings of Ed Kucic. Meanwhile the local lads went out and built up a substantial lead to insure a clear record for the season. The dollar you spend is helping a friend After the game, the St. Flo- _ . , rians were hosts at a luncheon The same time tis working and dance to the Midwest for you. ¡league officials and members Put shoes on the feet of the man |of the Waukegan aggregation, on the street j, A complete resume of the By giving him something to ¡league's activities together The dollar you spend is helping ' to mend Hearts that are burdened with care, Pays for food kiddies eat— milk, bread and meat— And the clothes they are needing to wear. The dollar you spend is helping to fend Off the specter of worry and woe. At the end of his rope, brings a small ray of hope To the^man who will reap what yon sow. Thé (foliar you spend will pay (with the final standings will be published next week. Midwest Correspondent. --0- MINNESOTA BASEBALL LEAGUE SCHEDULE Aug. 27 Aurora at Ely. Eveleth at Chisholm. Soudan, bye. in the end In interest that comes from within, When you're helping another „ —a friend or a brother— To fare forth with courage to win. —Anon. allowed to write anything that he can think about, whether it is comical, serious or personal. This way the readers would ¡have something to look forward to every week. We all know that those in charge of the English section of the Glasilo are not to blame. They are acting under orders of the supreme officials. • Let's hope that those 'responsible for these foolish laws Will come down to earth and revise them so that the readers will have a snappy Our Page to look forward to in the future, instead of dry and all-serious newspaper it is getting to be of late. There should absolutely be no changes made in a received writeup, nor should any parts or paragraphs be cut out, providing, of course, the writer stays within moral and religious limits. A person cannot prove his ability by just writiilg of club activities. You'll notice that #the daily columnists in some of our famous newspapers are serious one day, com- ical in another, personal in jfn- Slovenian Ladies' Union. other. They also use, very regularly, first, second and, third person, and no harm done. Anthony J. Staudohar. ♦ in other affairs of local benefit The United Societies organization II now composed of 15 societies! affiliated with K. S. K. J., D/S. D., J. S. K-. J., S. N. P. J., S- L. U. and independent societies» Its officers are: John L. Jevitz Jr., president; Frank Terle^T^first vice president; Antonia Struna, second vice president; John Nemanich, secretary, and Michael Hochevar, treasurer. A big picnic will be sponsored by the United Slovenian Societies Sunday, Sept. 3, at Rivals Park and will be something to be remembered for a long time. A great baseball game Will start at 1 p. m., the KSKJ Boosters meeting Holy Family «(DSD) in a traditional tilt. Four well matched boxing bouts, a|l kinds of games for men, women and children add to the program. It has been rumored that our highly praised St. Joseph's School Band, of which every Slovenian in Joliet is proud,, will play several selected numbers. The great St. Joseph's Church Choir, 60 voices strong, under the direction of Joseph Ster-bentz, organist, has accepted an invitation to sing a few old-time melodies, while a good local orchestra will furnish the music for dancing. A high-class lunch will be served, afternoon and evening, by the ladies of St. Genevieve, St. Cecilia and It has been said that criticism is so rife these days that some have come to regard it as a compliment.. The only criticism that really counts is the criticism that comes from with-jn. The commendation of one's ccnscience can counteract the commendation of those who do not understand. One should let "neither praise greatly elate them or criticism greatly depress them. When things go wrong, it is only human to seek to blame others. Admitting that criticism sometimes can prove infinitely more valuable than the fair words of friends, and caution against shutting one's ears and mind to adverse comments, the advisability of adopting a calm, philosophic attitude is dominant. Only th<> shallow are moved by applause and complimeht from without, and only the shallow allow, unjustified criticism to wreck their peace of mind. Stand right with yourself and you can stand criticism. La Sallit^. -o- MIDWEST KSKJ BASEBALL LEAGUE SCHEDULE SECOND HALF Aug. 2i Postponed games. Sept. 3-4 KSKJ championship series. Calumet Park, South Chicago, 111. CONTRIBUTORS In submitting contributions to Our Page, please consider the following: « 1. Use one side of paper only. 2. Manuscripts written in pencil will not be considered. 3. If possible typewrite material, using double-spacer. 4. All contributions must be signed by author. Name will be withheld from publication by request. 5. Material must be received by Our Page not later than 8 a. m. Friday prior to Intended publication. 6. Manuscripts will not be returned. 7. Address communications to Our Pjige. 6117 8t. Clair Ave.. Cleveland, O. Editor: Stanley P. Zupan. Minnesota Jays Drop Kittenball For Baseball Several years ago organized professional baseball was being played on the Iron Range in Minnesota. Interest in baseball suddenly died out and kitten-ball, a form of indoor ball, took cuit. invites merchants and in-its place. It was only natural dividuals to co-operate in the hen, in 1929, when the Eveleth The program of entertainment calls for three days of festivities. Beginning Saturday, Sept. 2, a dance and reception will be extended the Minnesota baseball representatives. Sunday evening, Sept. 3, after the first championship tilt is played in Calumet Park, another dance will be sponsored at St. George's Church hall. Labor Day, Sept. 4, will be the biggest day of the three-day program. Festivities will begin in the morning with a KSKJ picnic at Egger's Grove in the East Side Forest Preserve. At 1 p. m. the second game of the series will be Splayed at Calumet Park. A tentative field day program will be arranged and presented at the picnic grove in the event that a third game is not necessary. At 7 p. m. Monday the South Chicago lodges will tender a banquet to the baseball teams, with the presentation of trophies as the main feature. this occasion several of the supreme officers will be in attendance. It is important that individuals planning to attend this affair make reservations with the banquet committee. The Midwest league will undertake solicitation of a souvenir program for the series. Ed Kompare, president of the cir- KSKJ lodge challenged the lodge in Chisholm that the two teams play kittenball. Competition between these two teams was rather keen, and so these challenges became rather numerous and continued through 1930. At the end of two years p.o league had as yet been formed, but there was more to follow. formulation of the booklet.. Various Midwest representatives are now working on the program. St Florian Booster. Introducing John Shukle, Manager All town, city, county and statfe public officials in our district, also outsld^i' cities, and societies have bean invited,-and to date the committee in charge has received several replies, expressing their intention of attending this great gathering of Sept 3. The reception committee in charge of the honorable guests will be composed of all local supreme officers of the various Slovenian fraternal orders. History will be made on this day, as such an affair was never yet experienced in Joliet, bringing together every lodge member, from juveniles to the highest supreme officers and friends. Now, then, there is no wonder that the public has taken such great interest in the coming picnic of Sept. 3. They feel that giving the proceeds to such a cause as to make our St. Joseph's school children .content The Eveleth team, Minnesota !KSKJ baseball champion, billed ¡to play St. Florians for the nain the spring of 1931 invita- tiona, titJe over the ^^ Day tions to attend a KSKJ athletic periodf is quite an aggregation meeting were sent out to all the and it is ¡n a large part due to prominent KSKJ lodges in Min-|Manager John Shukle nesota. Aurora, Eveleth, Hib bing and Chisholm responded Tall and heavy set, a typical Minnesota athlete, John looks over the boys with his piercing brown eyes and formulates his tactics, the type that led the Evelethians to the top of the Minnesota Jay baseball heap. He has a loud, booming voice, and when he gives orders, they are orders. John is the son of Martin Shukle, supreme trustee of the KSKJ. * He started in managerial capacity when he piloted Eve-formed. This board consisted, leth's kittenball team. When and still does, of three mem- the Jay group adopted baseball bers from each team partic- he accepted the manager's post ipating in KSKJ activities in and h*8 been the guiding hand Minnesota. Officers for • this of the team -for the past three board were elected and also a member to represent Minnesota on the National Athletic Board. Much was accomplished at this meeting. First, it was decided *hat baseball be played, since it was regaining favor in Minnesota and since the Midwest KSKJ teams were playing it, ind since it far surpassed any other game as a sport. Second, a league of four teams, one team from each lodge, was formed and a schedule for the season drawn up. Third, a governing body, the Minnesota KSKJ Athletic Board, was Eveleth was chosen as the Minnesota KSKJ champs in 1931 and played Waukegan at Eveleth for the national title, only to be defeated. Aurora, it must be mentioned, was a close during this coming winter and ^cond in the Minnesota league to cover the organization office | In 1932 Hlbbm* dropped out expense is worthy of everybody's support. From the en- cf the league to be replaced by thusiasm shown thus far appears that there will be several thousand people at this great outdoor program. The complete program is not yet completed, but with the caliber of the people in charge it promises to be something that will make you proud to be a Slovenian. - Correspondent years. As manager, he has done a lot of work, including the formation of the team, dickering for a field and then insisting on 100 per cent turnouts at all practices. Added to his .managerial capabilities, John plays a trumpet and sings well. With little or no effort, he can be very talkative and witty, and once he is started, he is very hard to Soudan and this little group of stop. He makes a wonderful newcomers won the champion- friend> and a dangeroug man to shrp, with Eveleth placing second. This year Eveleth won out as Minnesota champs, and remembering the defeat given them by Waukegan in 1931, the squad expects to redeem itself at the national play-offs in Chicago this year. J. K. cross. PERSONAL La Salle, 111.—Miss Ann Pel-ko, popular young La Salle lady, submitted to an appendicitis operation on Aug.'12. She is convalescing at St. Mary's Hospital. J