TRST, petek 4. aprila 1958 Leto XIV. . Št. 81 (3926) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel.: Trst 91-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini ftRl7«STV0: UL' MONTECCHI St. 6. II. nad. — TELEFON 91-818 IN 94-838 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir - Višin ~ Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. . Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — PoStni tekoči račun: Založništvo * v Širini 1 stolpca: trgovskii 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalna ban4ci v Ljubljani 60-KB-I-Z-375 N. da Hruščev obtožuje ameriško vlado hoče neuspeh sestanka najvišjih «j Želimo miroljubno tekmovanje med Vzhodom in Zahodom za dvig življenjske ravni na vsem svetu> SUDIMPEŠTA, 3. o. — Predsednik sovjetske vlade, ki vorit sovjetsko delegacijo v Budimpešti, je nocoj go-0wna svečanosti v Operi. ^ tožil je ameriško vlado, da skuša vprašanje sestan-Deial ■ na^v^ stopnji znova spraviti v začetno fazo. je j! Je.’ da skusajo ZDA ponovno postaviti v ospred-0 nat0 izjavil, da loge 2 Postavile svoje predlo hNa_namenomB da zaostri im-.“no i r.r>A ki Pa °en Hi dpjvi; sPeh. ,JU vojno in ker ZDA hot ]Zr°ke, zaradi katerih a-; :..da bi konferenca SP stopnji doživela *tane^fdev je tjotjaj> da hi se-^ Ver^re^sednikov vlad ze-^ednarri^tno rešil ((številna Cebjati Vprašanja«. «Na->ško Vprašanja, kakor sta V. itžav-7k>ra-anjc in Položai aH Vzhodne Evrope, N, j, zSubljati zdravo pa-°K.b* se lahko reklo o *)i, j, , “i na primer zahte-i.siili 1 “i na sestanku naj-1 odn.azRFavljali. kako naj 1'fti v. avil| kapitalistični si- trti .državah, kjer ta si-2etJbstaiai>. M Nit,ie Hruščev dejal, da Nf,Vo«Urt na Zahodu . -----------, «ki ls“jo», zavzeli sta- &ANES fi «enhoi„ Je predsednik S*fer izjavil, da je Znanstvenimi pri-“ kir^^oče odkriti vsa-!&, čil eksplozijo. Toda nSh 16 s™ietska zveza »■ 'jeriJ,nostransk° prekinila J*e poizkuse ter je ,*kiij0 A in Anglijo, naj da «ni povsem h *a° oni, ■. se vsi poizkusi Vr°dfcnjejo. rudi Eisen-ll^dl Uaslednjega dne m®tl, . nega sebe m po- šgdJ pa 76 rekel Dulles- n. Hrec J~r\- s tem hočejo i nega dela. Pripomnil je, da o. j. —- - j- je potrebno sedaj z upanjem in zaupanjem čakati na odgo- vor sovjetske vlade. Voditelj opozicije Gaitskell je Mac Millana vprašal, ali bi se zadovoljil s sporazumom n dnevnem redu konference, ki bi ga določili veleposlaniki. Mac Millan je odgovoril: #0-sebno mislim, da bi sestanek w vPraj„l jedrske eksplo i s?°razuma ° tnJ 0r. n *' toreJ samo se lahko lTazvmeli, poizkusu ker je°lah takoj usta~ Att, to riajnuj-bU IPhreii riski senator 'n1 VoiZ ?a je h ' dhierill nedativ Ve Rjavil6 ”lade s tem zunanjih ministrov mnogo ko- liavna«. ristneje prispeval k splošni proceduri, ki je potrebna za organiziranje konference najvišjih. Zaradi tega mislim, da je ta sistem boljši.« Mac Millan je tudi sporočit, da je Velika Britanija sprejela ameriški predlog, naj pošlje svoje opazovalce, da pr«-sostvujejo jedrskim poizkn som, ki bodo aprila na Pacifiku. Vrhovni poveljnik NATO Nor-stad pa je danes na tiskovni konferenci v Parizu izjavil, da bo ((nadaljevanje poizkusov z jedrskim orožjem služilo razširitvi družine jedrskega orožja, ter je zaželeno, da se to orožje napravi čisto«. «Cim bolj jedrsko orožje lahko postane čisto,« je dodal Norstad, «tem bolj nam to nudi znatno večjo vojaško elastičnost.« Norstad je nadaljeval: «i>o-vjeti so sporočili, da bodo poizkusi prekinjeni, in to sporočilo sledi takoj po številnih ooizkusih. Zato se domneva, da so oni s stališča poizkusov mnenja, da so zadovoljivo napredovali. Niso pa mo povedali o izdelovanju tega orožja. Prav tako niso nič povedali o nadzorstvu in ugotovitvi, kako se bo ta napoved izvajala.* Končno je Norstad Izjavil, da postavitev raketnih oporišč v Evropi ni spremenila politike NATO o »meču iri ščitu«, ter da bo ta politika «bolj ko kdaj koli ve- Zvedelo se je, da bo Nor-1 ležencev »protijedrskega po-utad sprejel v ponedeljek v hoda« na Aldermaston. Kora-Parizu laburistične poslance l kali bodo v treh delih pri- Gaitškella, Bevana in Brow-na. Domnevajo, da bodo govorili o jedrskem orožju. Angleški filozof Bertrand Russell piše v zadnji 'številki «New Statesman«, da odgovora Dullesa in Hruščeva dajeta nekaj vzroka za upanje Pri komentarju pisem, ki ju je nedavno dobil od obeh državnikov, Russell pravi: »Ne morem trditi, da je rezultat mojega poziva zelo spodbuden. Moje stališče je novo in še upam, da se bodo državniki, ko bodo premagali presenečenje, zavedali svoje dolžnosti do življenja na našem planetu.* Filozof dodaja, da sta odgovora Dullesa in Hruščeva »izredno enaka v tonu in vsebini«, vendar pa'se mu zdi odgovor Hruščeva bližji njegovim zamislim, kakor odgovor Dullesa. Najbolj obetajoči del odgovora Hruščeva je po mnenju Russella tisti, kjer Hru-ščev predlaga prepoved atomskega orožja. Konec jedrskih poizkusov in sporazum ne bi nikakor prinesel koristi nekaterim državam v škodo drugih. Russell poudarja zatein, da bi bilo zgrešeno zavrniti take izjave. #Zahod bi jih moral upoštevati kot podlago za pogajanja, med katerimi bi se pokazala iskrenost. Ce so te izjave iskrene, bi lahko omogočile dejansko napredovanje,« zaključuje Russell in zahteva ustanovitev političnega organizma, ki naj onemogoči vojne. Jutri zjutraj pa se bodo v Londonu zbrale skupine ude- ItJ Po(tjjrpfPa je hotel še « negativno sta- bjavT,vlade s tem’ % Zveza J’d<} je Sovjet-t Ohvo 9izkašala jedr-in‘ ‘k} ogroža mir hrle naror/1tavlja vse svo-Cj n°st» j~e v smrtno ne-, hn se ega seveda sle-*ti01 efebia „°r? oboroževal- z nja za preki- "'1(5 '*■*) iT 2 inšpekci-% em rini.,- nadzorujejo & * nelZ°dl.ln ^ hi sto- ........... Politično zatišje v Parizu Murphy in Beeley spet v Tunisu HrkL naj • _ j Cacl;t takoj po ra t, ■ nkega sporazu- SŽ2°iem je e l delnČ tahko ne-Sči pQcUit SV°je paizku- SlanJa &U’,keT bi ^ \ *• Prav vflekla. dolge n n tCTTl je TCLZ- ^llu6evalZUka igra’ ki 0 sJ°6a psafc vonjanj Burgibi bosta posredovalca predložila načrt o nadzorstvu ob alžirski meji ie j c 7^-» sporazum. Sl ko£?PSal° tudi V to pnji %lnco na naj- 1 ZbA°udarii UKČev Je vče~ > Po*tn„J. ° Je dejal, Sii,ernljivt> iaj° Povsem a j°* afi r, konference oj* bi Sela ?“ hočejo, da Sardele nZUsPeh, zato Skednje slehp vor za hitenj 0 [ennega spo-!po?e ?a nadalje- ti Sij/oda °horozevalne W* d V ^ashf nje je■ hSe S'e fotonu lah-Tn Veitu Wl‘m° volje dan/p .v ki to nji- ebsoja. PARIZ, 3. — Danes se je v Francji začelo običajno velikonočno politično zatišje, potem ko ie Gaillard odpotoval na kratek oddih. Odpotoval ji nekaj ur potem, ko sta Mur-phv in Beeley zapustila Pariz. Politični opazovalci v Parizu menijo, da bosta Murphy in Heelev predložila Burgibi načrt za nadzorstvo aliirsko-tuni-ške meje, ki »tu ga pripravila skupno z glavnim tajnikom OZN Haimmarskioeldom. Na oddih iz prestolnice ali pa v tujino so odšle tudi druge politične osebnosti. Samo bivši predrednik vlade Mende-, France je spet obrnil pozornost nase zaradi razgibanega zborovanja v zvezi z Alžirom, ki ga je vodil sinoči blizu Rouena. Na zborovanju so nekateri fašistični elementi metali solzilne bombe. Prišlo je do pretepa. Tri osebe so morali odpeljati v bolnišnico. Glavno vprašanje, s katerim si oblasti sedaj belijo glavo, je organizacija pravega preseljevanja prebivalstva iz velikih mest, ki neizogibno povzroča številne prometne nesreče. Zavarovalne diružbe ze vnaprej računajo na najmanj sto smrtnih žrtev. Računaio, da "bo^ prihodnje dni v prometu najmanj 4 milijone vozil, to je ena tretjina francosaega avtomobilskega in »skuterskega« parka. Prvi navali na vlake in množični odhodi z avtomobili .z prestolnice so bili že »inoči. toda višek bo jutri. Medtem pa prihajajo številni turisti, ki zavzemajo mesto Parižanov. Letos bo za veliko noč obiskalo Pariz najmanj 200.000 tujcev. Posredovalca v francosko-tuniškem sporu Murphy in Beeley sta medtem prišla v Tunis. Njun razgovor z Bur-gibo, ki je bil določen za^ nocoj, je bil odložen na jutri zjutraj. Državni tajnik za zunanje zadeve Mokkadem je sprejel popoldne ameriškega poslanika v Tunisu in mu izročil Bur-gibovo pismo za Dullesa. Murphy je časnikarjem izjavil: »Ni nič posebnega. Nadaljujemo nase poslanstvo dobrill uslug in ponovno se bomo sestali s tuniškimi osebnostmi.* Na vprašanje, ali gre za končno fazo dobrih uslug, je odgovoril: »Upam.* in je poudari! da ie vedno optimist. Na vprašanje. ali so razgovori s Hammarskjoeldom omogočili na predovanje. je odgovoril: »Mislim. Bili so zelo koristni.* Beeley pa je izjavil: »Raz-govarjali smo se v Parizu in Londonu in prihajamo sem, da poročamo tunizijski vladi, s katero se moramo posvetovati v sedanjem stadiu pogajanj.* Na vprašanje, ali gre za končno fazo, je Beeley odgovoril: «Tega ne morem reči. Gre za fazo, ko so razgovori že daleč, toda ne morem reči, ali gre za končno fazo« Na vprašanje, ali je kaj novega, je Beeley odgovoril: »Nobenega novega dejstva.« V poučenih krogih menijo da nameravata Murphy in Bee-ley predlagati Burgibi kot prvi korak za sporazum s Francijo, naj bi Tunizija sprejela nevtralno nadzorstvo meje z Alžirom kot jamstvo za Francijo. da Alžirci ne bodo dobivali pomoči od Tunizije. Funkcionarji blizu predsednika Burgibe pa niso toliko optimistični o izidu nove faz. razgovorov, ki bodo verjetno trajali še prihodnji teden. Domnevajo, da bo Burguba zavzel stališče, ki ga je nedavno obrazložilo glasilo stranke Neo-destur. Tunizija bi namreč sprejela nadzorstvo nad mejo šele potem, ko bo zadnji francoski vojak zapustil tunizijsko ozemlje. bližno 25 km na dan v mesto, v katerega bližini je atomski kompleks. Namen tega pohoda je opozoriti uritansko javno mnenje, da se mora bo riti za preprečitev jedrske vojne. Pohoda se bodo udeležili predstavniki anglikanske cerkve in znane laburistične osebnosti. Ameriški senator Humph-rey, ki je predsednik senatnega pododbora za razorožitev, pa je dejal, da so v ZDA nedavno preizkušali jedrsko glavo, ki »ogroža mir v svetu in postavlja vse svobodne narode sveta v smrtno nevarnost, razen če je ne bo mogoče uničiti med letenjem«. Senator je pozval Eisenho-werja, naj pove, kar mu je znanega «o moči in važnosti« teh poizkusov. Hum'prey je izjavil. da so v SZ avgusta lanskega leta z uspehom poizkušali medceluisko balistično raketo in sedaj so pripravili »mogočno pogonsko napravo za rakete in izstrelke, ki lahko ponese velike glave na zelo veliko razdaljo. Prav to jedrsko glavo so Sovjeti preizkuša':. Namestiti re lahko na izstrelke za dolgo razdaljo, ki jih Sovjeti sedaj izdelujejo«. Nato je senator pozval ZDA, naj ponudijo pogajanja s Sovjetsko zvezo za «prekinitev jedrskih oizkusov z inšpekcijo pod nadzorstvom OZN, ki bi stopila v veljavo takoj po ratifikaciji takega sporazuma«. Takoj nato pa je dejal, da bi pogajanja za tak sporazum t-tegnila trajati več mesecev in ZDA bi lahko delale svoje predvidene poizkuse na Pacifiku. Vendar pa bi morale še prej povedati, kar jim je znanega • sovjetskih poizkusili. «»------------------- Erhard o ameriški krizi FRANKFURT, 3. — Zahod-nonemški minister za gospodarstvo Erhard se je vrnil danes iz ZDA v Frankfurt. Ob povratku je izjavil; «A-meriška konjunkturna kriza ne bo vplivala na zvezno re publiko. Ameriška kriza je bolj psihološka kakor mate rialna«. Minister je dodal, da »so potrebni vsi napori, da se prepreči inflacionistični razvoj v škodo dolarja«. Zatem je minister izjavil, da začenjajo v Ameriki razumeti korist skupnega tržišča in področja svobodne izmenjave ter razmišljajo o investiciji kapitalov v Evropi, da se izognejo morebitni gospodarski osamitvi. iSialistirni podatki o potovanjih v FLHJ BEOGRAD. 3. — Po informacijah Jugopresa so jugo slovanska diplomatska predstavništva v tujini lansko leto izdala 471.000 vstopnih vizumov. Poleg tega je lansko leto ootovalo skozi Jugoslavijo 117.000 tujcev. Na prvem mestu so glede vizumov turisti z 233.000, od katerih je 29.000 Italijanov. Ital ja je na prvem mestu glede vizumov, ki so bili izdan za privatne obiske in za potovanja gospodarskih predstavnikov* Vatikanu. Današnje glasilo republikanske stranke piše v zvezi s to afero: «Princ Pacelli in grof Pecci se ukvarjata v Italiji s stvarmi, ki nimajo z diplomacijo nobenega opravka. Oba sta italijanska državljana: ne za prvega in tudi ne za drugega torej ne velja določba o oprostitvi davkov za tuje diplomatske predstavnike, ki so v Italiji diplomati, ne pa odvetniki in upravni svetniki. Oba morata biti podvržena italijanskemu davčnemu zakonu, dokler se ne odpovesta italijanskemu državljanstvu. Dovolj je bilo takih nezaslišanih privilegijev!«. Med današnjimi sklepi vlade je morda najvažnejša premestitev dosedanjega kompromitiranega veleposlanika Giu-sti del Giardina iz Venezuele v glavno mesto Indije. Zvedelo se je, da je minister Del Bo kritiziral ta sklep, ker je vsakomur znano, da je funkcija veleposlanika v glavnem mestu 350-milijonske države Indije mnogo važnejša kot pa funkcija veleposlanika v mali južnoameriški republiki Venezueli. To pomeni, da je za svoje nedovoljeno početje v Caracasu veleposlanik Giusti del GiardTho dejansko danes prejel nagrado. Vlada je nadalje sklenila premestiti še nekatere druge diplomatske predstavnike. Ostali sklepi se tičejo premestitve nekaterih prefektov in drugih višjih uradnikov. Končno so se ministri dogovorili za seznam kandidatov, med katerimi bo ministrski svet «Skupnega evropskega tržišča« in «Evratoma» izbral 24 članov gospodarskega in socialnega odbora SET in »Evratoma«. Končno je vlada odobrila načrt predsedniškega pravilnika o imenovanju zastopnikov uradnikov in dnevničarjev v višji svet javne uprave. Zadevni zakon predvideva izvolitev 15 zastopnikov državnega upravnega osebja; volitve bodo v oktobru. Avstrijski kancler Raab, ki je še vedno na obisku v Rimu, je dopoldne obiskal papeža, ki ga je sprejel v svoji privatni biblioteki in se z njim razgovarjal okrog 20 minut ter mu daroval zlato papeško kolajno. O razgovoru bo avstrijsko veleposlaništvo izdalo poročilo. Raab bo ostal v Italiji do 7. t. m.. Iz Londona pa poročajo, da je podtajnik v zunanjem ministrstvu Folchi danes zakljm čil svoj obisk v Veliki Britaniji. Pred odhodom je razpravljal s funkcionarji italijanskega veleposlaništva o tn govinskih in kulturnih odnosih med Italijo in Veliko Britanijo. Medtem pa je v Palermu prišlo do precejšnjih neredov zaradi stavke delavcev palermskih ladjedelnic, ki se bo zaključila jutri zjutraj. Delavci so danes zjutraj prišli v središče mesta v precejšnjem številu, policija pa jih je napadla, tako da je prišlo do incidentov, kar je i-melo za posledico več laže rapjenih. Popoldne je govoril delavcem sindikalni voditelj palermske Delavske zbornice in izjavil, da je policija aretirala 12 delavcev, od katerih je izpustila samo 4. V prostorih poslanske zbornice v Rimu pa so se sestali: zastopnika PSI Schiavetti in Cianca, zastopnik KPI Ingrao, ter pozneje republikanski prvak La Malfa. Razpravljali so o predlogu La Malfe, glede televizijskih oddaj med volilno kampanjo; toda La Malfa je predlagal, naj se iz razpravljanja o tem vprašanju izključijo komunisti ir. misi- ni, medtem ko je socialist Schiavetti predlagal izključi- tev samo misinov Razgovori se bodo nadaljevali. 9, in 10, t. m. bo zborovanje članov centralnega komiteja KPI, centralne kontrolne komisije, vseh federalnih sekretarjev KPI, predsednikov federalnih kontrolnih komisij, vodilnih odborov parlamentarnih skupin in delegacije centralnega komiteja komunistične mladine. Danes je centralna kontrolna komisija zaslišala bivšega poslanca KPI Corbija, ker je bil obtožen nediscipliniranosti. Člani komisije in Čorbi so poudarili, da tega vprašanja ne bodo dramatizirali in zaradi tega kaže. da proti njemu ne bo komisija sprejela disciplinskih ukrepov. Čorbi je tudi izjavil, da se hoče ravnati po sklepih VIII. kongresa, kar je vedno trdil. Gre torej za razlago, kako naj se sklepi izvajajo. Končno so tudi fašisti odobrili danes svoje kandidatne liste poslancev Zanimivo je. da bo Fabrizio Ciano, sin v Veroni obsojenega in ustreljenega grofa Galeazza Ciana, nekdanjega Mussolinijevega zunanjega ministra, kandidiral v Pisi. Hkrati pa bo namreč v Perugi na čelu liste MSI znani fašist Pagliani, ki je bil eden izmed sodnikov fašističnega tribunala, ki je Ciana obsodil na smrt, Ce bo izvoljen, bo Cianov sin v parlamentu sedel poleg Paglia-nija, ki mu je očeta obsodi, na smrt. Covellijevi monarhisti pa so sklenili, da bo na čelu njihove liste v Trstu in v Parmi znameniti stari fašist Roberto Cantalupo, ki je bil več let član Mussolinijevih vlad in dttčejev veleposlanik v E-giptu, Španiji in Braziliji, Pred petimi leti je bil izvoljen za monarhističnega poslanca v volilnem okrožju Rim - Viterbo - Latina - Fro-sinone. V Gorici pa bo na če-in monarhistične liste Paoluc-ci, ki bo hkrat, kandidiral tudi v Abrucih. Paolucci Di Valmaggiore Raffaele — tako se imenuje — je po poklicu zdravnik in univerzitetni profesor, toda slaven je postal zato, ker je; 1. novembra 1918 v Pulju potopil admiralsko ladjo avstro - ogrskega bro-dovja »Viribus Unitis« in je zaradi tega prejel zlato kolajno. Tudi on je bil član Mussolinijeve fašistovske zbor. nice in bil celo njen podpredsednik vse od leta 1923 do 1943 A. P. iiiiiiioniiiiiiiniiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiniiiiiMHiiiiKiiiiitiiiiiiuiiiMiiiiiitiiiiiiiiMiMiMiiiiiiuiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiitnitfmH Eisenhowerjeva poslanica o reorganizaciji vojske Predsednik želi dati obrambnemu tajniku širša pooblastila in se zavzema za še večjo oborožitev WASHINGTON, 3. — V po-1 loge za centralizacijo. 5. Okre- slanici, ki jo je poslal danes kongresu, priporoča predsed nik Eisenhower reorganizacijo obrambnega departmaja za popolno poenotenje strategije pr; peracijah, ki so poverjene a-meriškim oboroženim silam. Glavno odgovornost s tem v zvezi bo moral doslej imeti tajnik za obrambo ob podpor glavnih staibov treh rodov vojske. V svoji poslanici poudarja predsednik, da zaradi razvoja strateš-kih pogojev, v katerih bi se vodila moderna vojna, postaja aktualna reorganizacija ameriške obrambe, «ki je preveč obremenjena, da bi lahko bila učinkovita m zanesljiva v času miru ter da bi bila uporabna v času vojne«. Zaradi tega je predsednik sklenil nriporočiti kongresu, naj v čim krajšem času odobri načrt zakona, ki daje obrambnemu tajniku široka pooblastila, ne samo glede strateških in taktičnih načrtov, pač pa tudi glede vodstva operacij, pripravljanja novega orožja in razdelitve kreditov, ki so v proračunu določeni za obrambo. Glavni smotri, ki jih hoče Eisenhovver doseči s tem. so: 1. Možnost, da enotno poveljstvo lahko naglo sprejme vsak sklep. 2. Odprava nepotrebnih stroškov. 3. Ukinitev nesoglasij med tremi rodovi vojske. Ta nesoglasja so povzročila živahno kritiko med ameriškim javnim mnenjem po izstrelitvi sovjetskih sputnikov, ker se je ameriška zaostalost na tem področju pripisovala prav tem nasprotjem. Zatem našteva predsednik sledečih deset rezultatov, ki jih pričakuje od predlagane reorganizacije: 1. Poenotenje strateškega načrtovanja. 2. Poenotenje poveljstev udarnih čet. kar bo povečalo njih u-činkovitosl. 3. Poenostavljenje členov v vojaškem poveljstvu. 4. Načelnikom glavnih štabov treh rodov vojske se bodo dodelili pristojni vojaški svetovalci, ki bodo imeli nalogo pomagati obrambnemu tajniku pri izvajamiu njegove nove na- pitev nadzorstva obrambnega tajnika nad raziskovanjem in pripravljanjem novega orožja. 6. Obrambni tajnik bo imel širša pooblastila pri upravljanju vojaških kreditov. 7. O-brambni tajnik in glavni štab treh rodov bosta neposredno odgovorna za imenovanja generalov in njih razmestitve; to je do sedaj spadaio v pristojnost posame-nih rodov vojske. 8. Predsednik bo dal o-brambnemu tajniku pooblastilo za nekatere funkcije, ki jih on izvaja kot vrhovni poveljnik. 9. Povečala se bo splošna učinkovitost obrambnega departmaja. 10. Znatno se bodo zmanjšala nasprotja med tremi rodovi. Kisenhover zahteva nato. naj kongres odobri imenovanje pomočnika obrambnemu tajniku, ki bo temu pomagal pri pripravljanju nove oborožitve, ki ali desetih letih bo naš sistem oborožitve rezultat raziskovanj ir priprav, ki jih danes delamo,« pravi na koncu Eise-nho-wer, ki poudarja, da so ZDA vključene »v tekmovanje s potencialnim sovražnikom za izdelovanje modernega in močnejšega orožja«. Obrambni ta>nik'(McElroy je danes v senatnem pododboru izjavil, da so na podlagi nedavnih navodil vlade pripravili program o raziskovanju vesolja. Program mora pre-» vsem ugotoviti sredstva, s katerimi razpolagajo ZDA za raziskovanje vesoljstva v bližini Lune. Program določa med drugim (zbiranje koristnih informacij o Luni in opazovanje tega nebesnega telesa od blizu«. McElroy je tudi.sporočil, da namerava obrambni departma zgraditi nove atomske podmornice. ki bodo opremljene z ra- jo ZDA potrebujejo. »V peit;h i ke'ami »Polaris«. -nrmiT—l TlTTHin!iiiiiiiiiinimniimiinr"niniiim»iiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiimmniinnnnN* Izraz realizma V komentarju glasila ZKJ o sklepu bonnske vlade se poudarja, da je vlada FLRJ sklenila spraviti zadevo pred OZN (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 3. — Organ Zveze komunistov Jugoslavije «Komuni»t» ocenjuje enostranski sklep vrhovnega sovjeta SZ o prekinitvi jedrskih poizkusov kot izredno pomem ben napor za zmanjšanje mednarodne napetosti in kot izraz dobre volje. «Komunist» izreka mnenje, da v dosedanji zgodovini človeštva ni bilo tako mečne akcije, kakor je gibanje proti atomskim m vodikovim poizkusom. Zahteva za prenehanje jedrskih poizkusov ni samo izraz moralnega odpora, pač pa tudi iz raz realizma. V zvezi s tem je v članku rečeno, da so jugoslovanski in mnogi drugi državniki ter delegati v OZN ........................ Končno je tudi Ciappina priznal MILAN. 3 — Sele danes se jo Uga Ciappina, idejni organizator ropa v Ulic; Osop-po, vdal ter priznal svoje dejanje. Prebrisani zločinec je dobro vedel, da bo takoj po izvršenem ropu padci sum nanj. Zato si je že prej pripravil dokaj dober alibi, ki bi res lahko odvrnil od njega sum, če ne bi že prej njegovi tovaiiši vse priznali ter opisali njegovo vlogo pri vsem podjetju. Ciappina si je namreč izbral zobozdravnika, ki ni niti sto metrov oddaljen od kraja, kjer se je izvršil rop ter je večkrat zahajal k njemu, da mu je zdravil zob. Ze nekaj minut po drznem roparskem napadu je bil Ciappina že povsem hladnokrvno spet v zobozdravnikovi čakalnici in ko so se šele na mestu ropa zbirali policaji je zobozdravnik že vrtal Ciappini nagniti zob. Toda pod težo jiriznanj njegovih tovarišev je Ciappina končno le vse priznal v veliko zadoščenje dr. Zamparel-lija, šefa letečega oddc:k-i, k, je novinarjem dejal, da mu je to na j večje zadovoljstvo v njegovi karieri Ni pa znano, do kod gredo Čiappinova priznanja. Zločinec ima gotovo na vesti še marsikaj, za kar pa se ne ve, ali je kaj priznal ali ne. Sedaj sta znani tudi imeni onih dveh tatov, ki sta nekemu potujočemu kramarju u-kradla razno blago ter ga potem prodala De Mariji Med tem blagom sta bili tudi dve delovni obleki, v katerih sta nastopila dva roparja v Ul. Osoppo. Pozneje sta obleki zavrgla, toda tako, da ju je policija našla in mogla ugotoviti, kje sta bili ukradeni. Ko pa je pri De Mariji našla nekaj torbic, ki so bile uknde-ne skupaj z omenjenima oblekama (in ki jih je De Maria neprevidno hranil doma, da bi jih velikodušno poklanjat svojim prijateljicam), je postala zveza med posestnikom ukradenih torbic in zavrženima delovnima oblekama očitna. Vsekakor je gotovo, da so morali imeti roparji — ali vsaj nekateri med njimi — precej denarja, kajti organizacija ropa je stala lepe denarje, ki gotovo niso bili prislu-ženi na pošten način Aretiranci skušajo zvaliti odgovornost finansiranja roparskega podjetja na Cesaronija, ki je še na svobodi, dasi mu je bila policija že nekajkrat precej blizu na sledi. Tako poročajo. da so »Giulietto«, za katero je milanska kvestura sporočila, da je Cesaronijeva, videli na cesti med Genovo in Reccom. Neki policijski agent na motorju je sledil avtomobilu in medtem so že bile obveščene policijske in orožni ške postaje. Vendar pa se je Cesaroniju posrečilo izmakniti se zasledovanju in pobegniti. Uspelo mu je priti v Ancono, kjer je hotel kupiti motorni čoln, pa niso imeli takega, kot bi ga on hotel. Potem je zopet izginil, nekateri pa trdijo, da je še vedno v Anconi. Castiglionija, ki se še tudi izmika policiji, pa so videli že takoj po ropu na Rivieri. Držal se je samotnih krajev ter večkrat menjaval penzione. Sicer ga je stalno zasledoval neki funkcionar letečega oddelka, toda ker še ni bilo zadostnih dokazov za aretacijo roparske tolpe, bi tudi aretacija samega Castiglionija lahko pokvarila celotno akcijo proti roparjem. Ko se je pa začelo Castiglioniju zdeti vse skupaj nekoliko sumljivo. jo je neke noči naskrivaj odkuril, ne da bi pustil sled za seboj. Bilo je še ravno v pravem času, kajti 4« ur pozneje je imela policija v rokah vse potrebne dokaze, da je lahko pričela z aretacijami. Poleg petih roparjev je bilo aretiranih tudi kakih dvajset sodelavcev. večkrat poudarili važnost prenehanja poizkusov za pomiritev v svetu. Uradni ameriški argumenti proti sovjetskemu sklepu so po mnenju »Komunista« konfuzni in neprepričljivi. Ugovarjanje, da sklep vrhovnega sovjeta ne predvideva nadzorstvenih ukrepov, pa je brez vsake vrednosti, ker je sovjetska vlada izjavila, da je pripravljena skleniti sporazum o nadzorstvu, m ker so znanstveniki dokazali, da je mogoče odkriti vsako poizkusno eksplozijo z jedrskim orožjem. «če zahodne sile dejansko želijo uspeh konference na najvišji stopnji, ne morejo storiti nič boljšega, nego da tudi one prenehajo s poizkusi. To bi bil pomemben prispevek k pripravam za sestanek.« zaključuje »Komunist« in izraža upanje, da bo na Zahodu konč no vendarle prevladal razum nad prestižem. Na zadnji tiskovni konferenci je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Jakši Petrič izjavil, da jugoslovanska vlada «proučuje možnost«, da vprašanje razorožitve Bun-desivehra z atomskim orožjem postavi pred Združene narode lz komentarja ((Komunista« izhaja. da jt jugoslovanska vlada že sklenila to vprašanje •postaviti pred OZN, kajti list ugotavlja, da «sklep jugoslovanske viade. da zadevo postavi pred OZN izraža globoko zaskrbljenost jugoslovanskega ljudstva,- ki je bilo dvakrat žrtev nemškega militarizma«. «Ta sklep, pripominja list, ni samo opozorilo, temveč tudi zahteva, da Združeni narodi ustavijo potek dogodkov, ki resno ogroža mir jn vannoA narodov«. List pravi zatem, da je a-tomska oborožitev zahodno-nemške vojske važno mednarodno vprašanje, ki je tesno povezano z mednarodnim razvojem. «Izjava o miroljubnem obrambnem značaju atomske oborožitve Bundeswehra, ugotavlja list. je neprepričljiva. Adenauerjeva politika, ki stremi po obnovitvi vojaške premoči Zahodne Nemčije, ne daje nobenega jamstva, da se zgodovina ne bo ponovila, temveč kaže tudi tendenco razvoja v nevarno smer.« B. a. Vrem« včeraj. Najvišja temperatura 13.5, najnižja 7.7, zračni Mak 1015.8, pada, veter 6 lan *e-verozahodn;k, vlaga 89 očkst,, nebo pootoiačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9.2. Vran« danes: Spremenljivo. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 4. aprila V. petek. Izidor, Dori sla v Sonce vzide ob 5.41 in zatoni o 18.36. Dolžina dneva 12.55 buiu vzide ob 19.20 in zatone ob a« Jutri, SOBOTA, 5. april* V. sobota, Irena, Vini* _ Predvolilne priprave strank PSI dokončno določila listo svojih kandidatov Na listi kandidira tudi dr. Pincherle, tržaški voditelj bivše Unita Popolare - PSDI še ni utemeljila svojega novega stališča - Poziv odbora za volilno premirje Sinoči je tržaška federacija PSI uradno sporočila imena svojih kandidatov za državnozborske volitve. Listi PSI bo v tržaškem volilnem okrožju načeloval poslanec Giusto Tolloy, za njim pridejo Stane Bidovec, kot neodvisen slovenski kandidat na socialistični listi, dr. Bruno Pincherle, dosedanji voditelj tržaške sekcije Unita Popolare, ki se je nedavno spojila s PSI in dr. Salvo Teiner, tajnik tržaške federacije PSI in bivši občinski svetovalec. Kot torej vidimo, je PSI vključila v svojo kandidatno listo v Trstu in V Gorici po enega slovenskega kandidata. V Gorici kandidira na socialistični listi za volilno okrožje Gorica - Videm - Bel-luno bivši predsednik Slovenske gospodarske kulturne zveze Viljem Nanut. Poleg PSI Danes bo nabiranje podpisov za kandidatno listo PSI na Proseku ob 19.30 do 20.30 ure, v Sv. Križu od 20.30 do 21.30 ure. Hkrati se nadaljuje nabiranje podpisov tudi na sedežu PSI v lil. Mazzini 32 1. od It. do 19.30 ure. ima v Trstu in v Gorici po enega slovenskega kandidata tudi komunistična lista. Tiskovni urad tržaške federacije PSI sporoča, da ie centralni komite ponudil poslancu Giiistu Tolloyu, ki načeluje socialistični kandidatni listi v tržaškem volilnem okrožju, kandidaturo za senatorja v nekem volilnem o-krožju, kjer bo gotovo izvoljen. V tej zvezi pojasnjuje tiskovni urad tukajšnje PSI, da je bil poslanec Tolloy major glavnega štaba in da je že leta 1939 obsodil fašistično vojno. Po 8. septembru pa je bil partizan osme brigade »Romagna«. ToLoy je bil tudi z italijansko vojsko v Rusiji, kjer je še pred 25. julijem leta 1943 napisal dnevnik, v katerem je navedel strahote nacistične vojne proti sovjetskemu ljudstvu in zlasti proti Židom, zločinsko sodelovanje fašizma in še posebno nekaterih najvišjih častnikov. Ta dnevnik je bil po vojni objavljen. Zaradi teh spisov ga je general Mes-se, ki je vodil italijanski korpus na rusjci fronti, ob podpori fašistov, prijavil vojaškemu sodišču. Kot sporoča tiskovni urad PSI, poslanska zbornica do sedaj ni hotela odvzeti poslancu Tolloyu imunitete, čeprav so fašisti to že večkrat zahtevali. Da bi ga še naprej obvarovali pred morebitnim sodnim postopkom vojaškega sodišča, je centralni komite PSI sklenil zagotoviti Tolloyu izvolitev za senatorja. Socialdemokratska federacija ni še izdala nobenega u-radnega sporočila, čeprav je bilo pričakovati, da bo obširno utemeljila zavrnitev skupne liste s PSI. Kljub obžalovanju Socialistov, da ni prišlo do skupne liste, v socialdemokratskih krogih še vedno molčijo in nočejo dati še nobenega odgovora na izjtve PSI. Drevi se bo sestal izvršni odbor federacije PSDI in bo verjetno zavzel uradno stališče glede nadaljnjih odnosov s PSI ter pojasnil, za- pustilo tukajšnji federaciji, naj sama odločj, kot ve in zna. Tudi socialdemokrati nabirajo podpise za svojo kandidatno listo. Za prvega govornika na javnem zborovanju pa bodo imeli Saragata, ki bo govoril 14. t. m. Tudi druge stranke brusijo svoje orožje. KD je za prvo večje volilno zborovanje povabila predsednika Katoliške akcije Geddo. Kot torej vidimo, bodo tržaški demokristjani začeli z volilno propagando, ki je najbolj blizu škofiji in klerikalnim organizacijam nasploh. Sicer pa je bilo to pričakovati, saj je na čelu njihove liste v Trstu prof. Sciolis, človek, ki je najbolje zapisan v škofiji in v demokristjanskih desničarskih krogih. 14. t. m. bo v Trstu tudi Malagodi, voditelj italijanskih liberalcev. Komunisti in socialisti niso še najavili nobenega govornika iz osrednjega vodstva. Do včeraj sta vložili svoje kandidatne liste samo KPI in KD, kot smo to že poročali -Vse druge stranke še vedno pobirajo podpise, razen misi-nov, ki so že nabrali zadostno število podpisov in bi morali že včeraj vložiti listo pri okrožnem volilnem uradu. Zaradi potovanja v Rim fede-rgla Morellija $9 odložili predložitev liste »a danes ali pa najkasneje do jutri. O-krožni volilni urad, ki mora podrpbno pregledati in overoviti imena kandidatov jn i-mene podpisnikov, bo imel v prihodnjih dneh mnogo dela, ker bodo vse ostale stranke v zadnjih dneh izpopolnile u-strezne listine ^voje kandidatne liste. Zato bo okrožni volilni urad odprt tudi na velikonočni ponedeljek. Odbor za volilno premirje, ki ga sestavljajo predstavniki vseh strank in gibanj, poziva vse prebivalstvo na strogo spoštovanje pravil, ki u-rejujejo volilno propagando. Obenem pa odbor opozarja na stroge kazni, ki jih določa zakon, proti osebam, ki odstranijo, pokvarijo ali uničijo volilne tiskovine, plakate, transparente, svetlobne napise, ali pa onemogočajo njihovo širjenje, lepljenje in postavljanje oziroma jih trgajo in poškodujejo, da jih ni mogoče razbrati. Kaznujejo se tudi tiste osebe, ki lepijo brez ustreznega dovoljenja svoje znake, tiskovine ali p]a-kate na propagandne deske. Novi ukrepi vlad. komisariata 1. aprila je izšla 10. številka Uradnega vestnika vladnega generalnega komisariata, ki vsebuje seznam številnih ukrepov, ki imajo veljavo na tržaškem ozemlju. «»-— Zaznamovan potres Instrumenti gel,fizičnega observatorija v Trstu so včeraj ponoči ob 3.25 zaznamovali močan potresni sunek. Menijo, da je bilo središče pojava oddaljeno kakih 400 km od Trsta. OBVESTILO POSTNEGA RAVNATELJ3TVA Poštno ravnateljstvo sporoča, da bodo morali odslej telefonski naročniki za narekovanje brzojavk, ki jih sprej mejo, plačati 45 lir za vsako brzojavko ne glede na števi-kaj je zavrnil sestavo enot-) lo besed. Doslej so namreč te ne liste s PSI, čeprav je o- j brzojavke narekovali po te- srednje vodstvo PSDI, potem lefonu brezplačno. Telefonski ( ko je izrazilo svoje negativ- naročniki, ki se nameravajo 1 vanovih,, da bi položila steno mnenje o skupni listi, pre-I okoriščati še nadalje s to | klenico pred vrata. Zenska je službo, naj sporočijo to glavnemu brzojavnemu uradu. Samo brzojavke, ki bodo i-mele v naslovu siglo «TF» in telefonsko številko prejemnika, bodo sporočili po telefonu brezplačno, ker plačajo v tem primeru takso že od-pošiljatelji. V ponedeljek ob 15. uri bo na STRELISCU NA OPČINAH koMionila 71 ttev ki jo priredi skupni krajevni odbor. Vse demokratično prebivalstvo je vabljeno, da s svojo udeležbo počasti spomin padlih žrtev. NA OPENSKEM STRELISCU let od ustrelitve 71 talcev Včeraj Je preteklo 14 let, odkar so nacifašistični okupatorji ustrelili na Opčinah 71 nedolžnih talcev, ki so jih po brali iz tržaških zaporov. Sredi belega dneva ob 3. uri popoldne so jih esesovci pripeljali zvezane in močno zastražene na morišče ter jih ustrelili. Talcev je bilo pravzaprav 72. Toda eden izmed njih, to je Stevo Rodič, doma iz Drvarja v Bosni, je ostal po naključju živ, pa čeprav ranjen v nogo, ter se je ponoči rešil z begom. Minilo je torej od časa tega fašističnega zločina že 14 let, toda spomin nanj še ni zbledel. Med talci so bili ljudje obeh tukaj živečih narodnosti, Slovenci in Italijani, ki so skupno padli v borbi proti skupnem sovražniku: nacifa- šizmu. Njihova smrt pa ni preplašila antifašističnih borcev, ' ki so potem še nad leto dni i nadaljevali neizprosen boj pro-i ti nacifašisticnim pomagačem, I vse dotlej, dokler jih niso uničili in si izbojevali svobodo. Spominu padlih talcev se bomo oddolžili v ponedeljek popoldne. V februarju preteklega leta je bil podpisan med Italijo in Jugoslavijo sporazum o posebnih dobavah, ki je o-mogočil obsežen izvoz izdelr kov italijanske industrije v Jugoslavijo. Sporazum je predvidel, da bodo italijanska podjetja dobavila jugoslovanskim strojno opremo in druge industrijske izdelke v skupni vrednosti 30 milijonov dolarjev, kar je približno dvajset piilijard lir. Gre za kreditni sporazum, ki predvideva tudi nekatere plačilne o-lajšave in morajo biti dobave zaključene v roku dveh let od podpisa sporazuma. Dosedanja praksa je pokazala, da je bil sporazum zelo ugoden tako za italijanska kot jugoslovanska podjetja, saj so že zaključili dobave do približno dveh tretjin skupne vsote in se za preostalo tretjino pogajajo, tako da ni dvoma, da bo izkoriščen celoten kredit. Najobsežnejše kupčije so iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiHiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiii Uspešno izvajanje sporazuma o posebnih dobavah Doslej je Jugoslavija izkoristila že nad dve tretjini vsega kredita Celotni kredit znaša okrog 20 milijard lir - Tovarna strojev v Trstu je dobila za 3 milijarde 110 milijonov lir naročil Tragična smrt mladeniča Zastrupil se je s plinom Ki je uhajal iz ugasle peči Zatopljen v policijski roman, ni opazil, da mu grozi tiha smrt - Žalosten odmev v društvu «Rade Pregaro, v katerem je preminuli mladenič marljivo deloval Kruta usoda je nepričakovano pretrgala nit mladega Življenja. Iztrgala je iz kroga družine in prijateljev Danila Mladovana tako nenadno, da ni nihče hotel in niti mogel verjeti. Se predvčerajšnjim se je veselo razpoložen kot vedno z nasmeškom na ustih zadržal v prostorih prosvetnega društva »Rade Pregare«, katerega je bil eden izmed prvih in tudi najbolj aktivnih članov. Danes zjutraj pa je bil niegov obraz resen in bled, njegovo telo pa mrzlo. V cvetu svojih 19 let in dan pred praznovanjem rojstnega dne je moral Mladovan oditi s tega sveta in zapustiti globoko užaloščeno mater' in očeta ter vse sorodnike in potrte tovariše in tovarišice. Mladovan je postal žrtev »tihe smrti«. Plin, ta nevarni in nevidni sovražnik, ga je spravil v prerani grob. Mor-da se je fant boril proti hlapom, ki so ga polagoma omamili, a njegove sile niso zadostovale, Prepozno je spoznal, da je plin uhajal iz majhne peči, ki jo je postavil ob noge, da bi ga ogrela. Prepozne, ker plin ne prizanaša nikomur. Dva dni je bil fant, ki je delal kot prodajalec v trgovini s plastičnimi izdelki v Ul, sv. Mavricija, sam doma. Oče je moral po opravkih v Milan, mati pa je odšla na obisk k sestri v Ljubljano. Mladovan, pošten in vesten mladenič, je po delu najraje zahajal v prostore prosvetnega društva, ki so nedaleč od njegovega doma v Ul. Commerciale 64. Tu je našel prijetno družbo in je tudi sodeloval pri folklorni skupini. Predvčerajšnjim se je pogovarjal s tovariši in se smejal ter se kmalu po 20. uri odpravil v družbi nekega člana društva domov. Prijatelj je stopil k njemu v stanovanje in se zadržal nekaj časa v pogovoru. Po pozdravih se je Mladovan usedel na pregibljivi naslonjač, si primaknil plinsko peč k nogam in jo prižgal. Udobno naslonjen je vzel v roko policijski roman in začel brati. Včeraj zjutraj se je mlekarica, ki zalaga hišo, sklonila pri vratih stanovanja Mlado- Konec bele stavke v ladjedelnici Sv. Justa Značilen sporazum sindikatov s francosko brodarsko družbo Danes bodo izplačali delavcem dva tedna mezde Sporazum se ne pomeni trajne rešitve krize Bela stavka v ladjedelnici Sv. Justa je prenehala, ker bodo delavcem izplačali zaostanke mezd. Spor je bil začasno rešen na kaj izviren način. Včeraj predpoldne so se namreč voditelji obeh sindikatov kovinarjev sestali neposredno s predstavniki francoske brodarske družbe, ki želi, da bi ji čimprej izročili naročeno ladjo, kar je doslej preprečevala ravno bela stavka delavcev. Značilnost tega sporazuma je namreč v tem, da so predstavniki francoske družbe, da bodo na podlagi jamstva sindikatov plačali vnaprej tolikšno vsoto, da lahko dobe delavci plačilo. V razpravljanju 10 predstavniki francoske brodarske družbe najprej ponudili 6 milijonov lir; nato pa so izjavili, da so pripravljeni izplačati 15 in pol milijona lir, za katere morajo jamčiti sindikalni voditelji s svojim podpisom. Po drugi strani pa so se delavci obvezali, da bodo delali do izročitve ladje. Takoj po sporazumu so šli delavci na delo. Danes popoldne bodo izplačali delavcem dva tedna mezdnih zaostan- kov, uradnikom pa pol meseca plače; prihodnji petek pa bodo izplačali delavcem še o-stala dva tedna mezde in u-radnikom pol meseca plače. Pri tej stvari je tudi značilno, da je moral tuj brodar priskočiti na pomoč, da se delo v ladjedelnici lahko nadaljuje, medtem ko razni tukajšnji ljudje, ki se toliko hvalijo s svojim ((patriotizmom«, niso ničesar storili za rešitev položaja. Seveda pomeni ta sporazum le odložitev krize, ne pa njeno rešitev, ker je ladjedelnica še vedno v slabem položaju. Nujno je namreč, da vlada menja svoje stališče do naročila štirih indonezijskih ladij ter da ministrstvo za zunanjo trgovino čimprej izda dovoljenje za izvoz ladij. Od indonezijskih naročil je namreč sedaj odvisno, ali bo delavcem zagotovljena nadaljnja zaposlitev. Gre namreč za 320 delavcev in nameščencev, ki so se obrnili že na razne predstavnike oblasti, ki so obljubili, da bodo intervenirali. Odločitev je sedaj odvisna od vlade. O Včeraj so s« predstavniki sindikatov razgovarjali s predstavniki podjetja Fabiani, ki namerava odpustiti sedem delavcev. Domenili so se, da bodo odpuste odložili in o njih razpravljali po velikonočnih praznikih. Zborovanje FIOM pred Sv. Kokom Včeraj je bilo pred ladjedelnico Sv. Roka v Miljah zborovanje, ki ga je priredila FIOM. Na zborovanju je govoril tajnik kovinarjev profesor Sema. V svojem govoru je predvsem zahteval u-krepe, s katerimi naj se zagotovi ladjedelnici trajno delo, ne pa da ji tu pa tam naklonijo samo kakšno popravilo. Delavci delajo sedaj v ladjedelnici samo 40 ur na teden in zaslužijo od 10 do 12 tisoč lir na mesec manj kot drugi kovinarji. Položaj postaja za delavce nevzdržen, kajti prišlo je tudi že do odpustov. Prof. Sema je dejal, da morajo vsi delavci enotno nastopiti in zahtevati rešitev krize. presenečeno obstala; iz špranje je prihajal smrad po goril, nem plinu in ker je bilo v stanovanju sumljivo tiho, je mlekarica stekla do stanovanja Mladovanovega strica Enrica Rediva, ki stanuje v isti hiši in mu izpovedala sum. Mož ni čakal niti trenutka. Stekel e do vrat in jih s pomočjo drugih oseb z močnim sunkom odprl. V notranjosti je opazil fanta, ki je ležal na tleh med pečico in naslonjačem, medtem ko je nedaleč od njega ležala odprta knjiga. Drugega mu ni preostalo, kot nemudoma poklicati na kraj osebja Rdečega križa a ti so že na prvi pogled ugotovili, da je mladenič mrtev. Kmalu zatem so prišli tudi policijski organi, ki so uvedli preiskavo in odredili, da se truplo tragično preminulega mladeniča odpelje v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo ostalo kakor vedno v takih primerih, na razpolago sodnim oblastem. Pred prenosom trupla je prišel v stanovanje tudi policijski zdravnik, ki je bil mnenja, da je morala smrt nastopiti nekaj ur pred odkritjem tragičnega dogodka in sicer med 1. in 3. uro ponoči. Kako in zakaj je prišlo do nesreče? Točnih rezultatov preiskave ne poznamo in morda ne bo mogoče nikoli ugotoviti vzrokov. Zelo verjetno je, da se je fant med čita-njem napetega policijskega ro. mana nehote dotaknil z nogo cev*, s čimer je trenutno prekinil dotok plina. Plamen j» ugasnil in medtem ko je bil Mladovan zaverovan v čitanje, zarac.i česar ni opazil ničesar, je plin nemoteno uhajal v kuhinjo in ga polagoma o-mamljal. Fant se je brez dvo. uia zavedel, da ga plin mami ter ni izključeno, da je hotel ugasiti pec. Toda bilo je prepozno. Se preden se je dvignil s sedeža, se je moral zgruditi na tla. kjer so ga zjutraj našli negibnega. Možno je tudi, da se ni ničesar zavedel in da je šele tik pred smrtjo omahnil in padel z naslonjača. Mladeničevi teti in stricu so policijakt organi priporočili, Ja bi o tragični in nenadni nesreči obvestili prisotne starše, Povedati jim žalostno in krutj vest naravnost ni bilo mogoče: udarec bi bil premočan. Mati je takoj odpotovala proti domu, kamor je prišla včeraj zvečer. Medtem se je vrtil domov tudi oče, ki je ob žalostni vesti padel skoraj v omedlevico. Tudi on ni mogel verjeti, a potrti obrazi sostanovalcev, prisotnost policij, skih organov, ugasnjena p»č ori naslonjaču in knjiga, ki jo je njegov sin zadnjikrat držal v roki, so mu potrjevali žalostno resnico, da njegovega ljubljenega Danila ni več med živimi, Odšel je tiho, kot je bilo njegovo življenje, kot žrtev nevidnega, tihega sovražnika. Vest o žalostni smrti Mladovana je žalostno odjeknila tu. di pri članih prosvetnega društva «Rade Pregare«, kjer j* bil mladenič priljubljen in spoštovan ter znan kot zaveden Slovenec. Ena izmed članic društva, ki stanuje v isti hiši, kjer se je pripetil tragični dogodek, je bila prisotna v trenutku, ko so odkrili mrtvega Mladovana in je vest sporočila drugim članom. V večernih urah so *e Mladova-novi tovariši zbrali v društvenih prostorih, kjer je bilo govora le o tragično preminulem članu. Nihče se ni hotel dotakniti ne iger ne gramofonskih plošč, ki jih le Mladovan v zimskih večerih s takim veseljem poslušal. Hudo ranjen otrok pri padcu s postelje Tudi 7 mesecev staro Evito Stanič iz Ul. Montecchi so morali včeraj sprejeti na II. k,-rurškem oddelku in ker je njeno stanje precej resno, so si zdravniki žal pridržali progn j-zo. Mlado dekletce je pripeljala v bolnišnico njena 49- letna teta Marija, ki je izjavila, da je Evita okoli 9.30 pgdla s postelje. Čeprav ;ma dekletce razne udarce na glavi, podplutbo na čelu in veretne kostne poškodbe. pa zdravniki še niso obupali nad n-jonim življenjem. Proti večeru pa jema ti spremila v bolnišnico 8-letno Ali-do Ritosso « Trga Liberta 9. ki je med hojo po železnih stopnicah, ki vodijo do terase Silosa, nerodno padla, pri čemer si je zlomila nekaj zob in tudi čeljust. Rišossova je tudi močno krvavela, zaradi česar so ji morali zdravniki nuditi vso potrebno pomoč in šele nato so jo poslali na stomatološki oddelek. Ce ne bo komplikacij, bo dekletce ostalo kakih 20 dni pod nadzorstvom zdravnikov. sklenila ladjedelniška podjetja, kjer., je' udeležena tudi tržaška tovarna strojev Sv. Andreja, ki je podpisala z ladjedelnico «3. maj» na Reki pogodbo za dobavo ladijskih strojev v skupni vrednosti 3 milijard 110 milijonov lir. Kot vidimo, gre za obsežno naročilo, ki je za to tržaško podjetje nedvomno zeio pomembno. Poleg tega je ladjedelnica «Split» naročila pri podjetju FIAT iz Turina ladijskin motorjev v vrednosti 3 milijard 494 milijonov lir. Obsežna so tudi naročila traktorjev in buldožerjev in je samo podjetje «14. oktober« iz Hru-ševca naročilo traktorjev in traktorskih delov v vrednosti 3 milijard 813 milijonov lir, le nekoliko manjša pa so naročila nekaterih drugih podjetij. Važno je sodelovanje med jugoslovansko avtomobilsko industrijo in podjetjem FIAT. Tako dela jugoslovansko podjetje «Crvena zastava« avtomobile tipa «1400» in «600» na osnovi licenc FIAT in za kar je naročilo v okviru sporazuma za posebne dobave avtomobilske dele v vrednosti 767 milijonov lir. Se dolga vrsta drugih podjetij je prav tako naročila razne dele za tovorne avtomobile, trolejbuse, lokomotive itd. Med temi naročili je tudi zanimivo naročilo podjetju «Officine Mec-caniche Olivetti« za orodne stroje v vrednosti 334 milijonov lir za tovarno motorjev «Tomos» iz Kopra. Seznam pomembnejših naročil je še zelo dolg in priča, kako koristen je bil sporazum za posebne dobave. Vendar pa lahko tudi pripomnimo, da je pri teh naročilih udeleženo samo eno večje tržaško podjetje podjetje, medtem ko ostalim industrijskim -podjetjem kljub bližini in večjim stikom teh naročil ni uspelo dobiti, «»------- Nevaren padec starke Sredi noje po Ul. del Ba-stione proti Ul. Madonna del Mare je 85 let stgfa Luigia Tedesco vd. Bortoluzzi iz Ul. sv. Mihaela tako nerodno pad la, da ni izključeno, da si je zlomila kolčni sklep stegnenice desne noge. Ta poškodba je za priletne osebe zelo nevarna, zaradi česar ni čudno. če so si zdravniki ortopedskega oddelka, kamor so žensko poslali, 'pridržali prognozo. DOBRA PREDSTAVA «Slehernik» v Novem gledališču V režiji Franca Enriqueza nam je včeraj Stalno gledališče prikazalo {(Slehernika» («Jedermann»), ki ga je avstrijski pesnik in dramatik Hugo von Hofmannstahl napisal 'po prvi svetovni vojni in z njim dosegel široko popularnost .Skoraj ni večjega gledališča, ki ne bi bilo med obema vojnama uprizorilo tega veličastnega misterija, pri čemer so uprizoritelji zelo radi uporabljali tudi javne trge z ozadjem kake cerkve in podobno, da so tako dosegli večji zunanji učinek. Zgodba «Slehernika» je znana: človek, ki je živel v izobilju, obdan s prijatelji, je poklican v onostranstvu. Z grozo se zave, da njegovi računi niso urejeni. In nihče noče z njim na pot, s katere ni povratka, niti njegova prijateljica ne prijatelji ne sorodniki. In tudi Denar ne, ki končno Sleherniku pove, da je bil on njegov gospodar ne pa suženj, kot je mislil Slehernik. Ostanejo še njegova Dobra dela, ki pa so silno slabotna. Toda Dobra dela imajo še sestro Vero in z njeno pomočjo se Slehernik reši. Režija Enriqueza je bila dobra in zelo zanimiva scenerija Mgrcella , il£aŠjjherjjujcl Glasbeno je deloJ-: opremil Mario Bugamelli, Seveda je Unel tudi to pot glavno vlogo Uttorino Guer-nni. Igral Je dpbro, ne da bi se nap, razkril v kaki novi lu&i. Ob 90. rojstnem dnevu KATARINE BENKO por. FURLAN ji iskreno čestitajo in želijo še mnogo vedrih let hčerke, zet in vnuki Branik-Berje, 4.4.1958 liitniiiiHiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiilililiiliMiiniilllioiiiiiiiliiiniiifMiiiiiiHiiiiiiniiiiiiitiiiiiiitiiiitiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiKMtiiifiinniiiiiiiiiiiiiiiii Iz sodnih dvoran Pogojna obsodba upravnika zaradi izdajanja nekritih čekov 31.000 lir denarne pogojne kazni možu iz Badihe, ki so mu finanearji zaplenili 47 zavojev jugoslovanskih cigaret Vittorio Schifflin, 42-letni | upravni svetnik podjetja «Fonda - Comisso« iz Ul. Co-roneo, se je predlanskim nepričakovano zavedel, da se bo moral zagovarjati pred sodnikom zaradi izdajanja nekritih čekov. Mož je sicer bil prepričan, da se bo rešil obsodbe, kar se je tudi pripetilo. Sodnik ga je namreč oktobra lani oprostil obtožbe, a le zaradi pomanjkanja dokazov. Z razsodbo pa je sodnik sprožil priziv tožilstva, ki je zahtevalo, da se Schifflina spozna za krivega obtoženega dejanja in da se po zakonu obsodi. Na prizivnem sodišču so sodniki sprejeli tezo državnega pravdništva in V. Schifflina obsodili, pa čeprav pogojno in brez vpisa kazni v kazenski list, na 4 mesece zapora in na 40.000 lir globe. Schifflin je čeke podpisal v imenu podjetja, pri katerem je bil zaposlen za garancijo plačila pošiljke riruropir-ja, katerega je «Fonda Co-missp« naročila pri poujetju «Flores» v Novi Gorici in katero predstavlja v Trstu odv. Cesar Devetag. . Novogoriško podjetje je- ponudbo sprejelo a je zahtevalo gargpcije za plačila. Zato j« Schifflin podpisal tri čeke za skupno 40 milijonov 629.727 lir, ki jih je predložil italijanski trgovski banki. Sicer je telefonsko o-pozoril prodajalca, da je vsota le delno krita, zaradi česar bi nekriti del lahko dobili v gotovini pri upravi tržaškega podjetja. Po odpošiljatvi blaga je podjetje «Flores» po svojem uradniku hotelo dvigniti denar, a od dolžne vsote je manjšalo 16 milijonov lir.. Od tu je prišla obtožba, katere so ga spočetka prav zato, ker je Schifflin opozoril na pomanjkanje kritja, oprostili. O-pozorilo pa po mnenju tožilstva ni dovolj, ker nihče ne sme podpisati čekov brez kritja, pa čeprav bi ti služili le za garancijo. k k* .# Finančni obmejni organi so zelo strogi in na obmejnih prehodih pofostoma pregledujejo ljudi, ki prihajajo iz Jugoslavije. Agenti iščejo cigarete in marca letos so u-stavili in pregledali tudi 52-letnega MarijanH Hrovatina iz Badihe pri Kopru. Pri možu so našli, skritih pod obleko 47 zavojev cigaret, -zaradi česar so ga priprli in ga poti obtožbo tihotapstva prijavili sodišču. Sodniki so Hrovatina, ki je izjavil, da je hotel prodati cigarete, da bi kaj kupil za družino, obsodili na 31 tisoč lir globe ter mu privolili pogojnost kazni, zaradi česar je bil izpuščen Preprečili so samomor neuravnovešenemu moškemu Vinjen je hotel skočiti z zida — Znan je že iz sodne kronike Včeraj zvečer so ljudje, ki so hodili po Ul. J4egrelli, opazili na zidu nekega mladeniča, ki je bil vidno vinjen. Sicer to ne bi bilo nič hudega. Najslabše je bilo, da je hotel mladenič skočiti z zida in s tem napraviti samomor. Mimoidoči so mu seveda preprečili, da bi se spustil v globino in ga držali toliko časa, dokler niso prišli ponj bolničarji Rdečega križa, ki so ga odpeljali v bolnišnico. Tu so mu ugotovili le vinjenost in ga iz previdnosti pridržali na opazovalnem oddelku, katerega bo verjetno zapustil že danes, ko se bo popolnoma streznil. Mlgdenič ni nihče drug kot 24-letni Edoardo Kraker i» Ul, Meucgi, ki je že zpgn a sodnp kronik*, 5.> decembra l»ni Je z njim imelo opravka" porčt no Sodišče, kamor je prišel na zagovor, ker sO|,ga obtožili, da je Jio- 'u- pl^sodili le zaradi . grožnje s Čimer je dosegel, da so ga izpustili na svobodo Tedaj je obljubil tastu, da se bo poboljšal, a se verjetno nt držal dane besede. Kraker se je pred leti zaljubil v uradnico Lauro Salvi iz Ul. Bazzoni, Čeprav njen oče, uradniškega stanu, ni hotel privoliti v hčerino poroko 7. delavcem, je fant vendarle dosegel dovoljenje m se preselil k tastu, V Ul. Meucci je ostala njegova mati in tja se je v teku svojega zakonskega življenja večkrat zatekel. Družina se je povečala, ker mu je žena rodila hčerko, Kraker, ki se verjetno zaradi mladosti ni zavedel zakonske dolžnosti, je čedalje manj delal in tudi popival. Tastu seveda to ni ugajalo in ga je večkrat grajal. Nekega dne je Kraker užaljen zapustil ženo in najel sobo. Morda se je hotel osamosvojiti, a ženi ni prijalo iti iz domače hiše, kjer je imela vse udobnosti. Večkrat ga je skušala prepričati, da bi se vrnil, kar je storil tudi njen oče. Ob neki priliki je Kraker, ki je bil seveda nekoliko vinjen, počakal tasta pred sta-novgnjfin tn^se je pognal pro„ ti ' nje%u z -majhnim nožem v rekah. Faifla jec neki prijatelj Ustavil, a vseeno je moral romati v zapor, ki»r je ostal,-,od aprjla pa bo konca SNG v TRSTU V nedeljo, 6. t. m. ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah DANILO GORINŠEK Rdeča kapica V nedeljo, 6. t. m. cb 20, uri na Kor>tovelu THORNTON WILDER Naše mesto V ponedeljek, 7. t. m. ob 16.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 Rdeča kapica vesela pravljica v treh dejanjih Zadnjič v mestu! Prodaja vstopnic od danes dalje v Tržaški knjigarni. Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajn: dvorane. V sredo, 9. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu THORNTON WILDER Naše mesto Igra v treh dejanjih Zadnjič v mestu! Veljajo izkaznice Z Obveščamo čitatelje v Jugoslaviji, da smo primorani zvišati ceno našemu listu od 1. april-: dalje, in sicer samo nedeljski izdaji, od dosedanjih 10 din na 20 dinarjev. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! a A D 1 O ba- 12.30 Kmetijski nasveti, J2-Nastopa trio Ba-rdorftr z nim kvintetom; 13.-5 Od *f J* arije; 14.05 Radijska šola>***,£ stopnjo: 16.00 Koncert ob 9^ 17.10 Dvajset minut s kyiouw Jožeta Kampiča; 17.30 Me™{, ir filma «Kra!j in jaz«; D-™ naših kolektivov; 18.30 0' ^ in narodne pesmi P°J* .. vokalni kvartet; 18.50 pogovori; 20.00 Igra zaba kester radia Ljubljana; ,. (Jenski zunanje-poHbični jr*» 20.30 Orkester radia predstavlja nova dela US Marije Skerjarica. TELEVIZIJA 83„ 17.00 Spored za otrekri w Poročila; 19.45 »Karitre«*• Aj, Političnii komentar: 20-30 j( la: 21.00 ((Slehernik«, pr«"* iržaSkega «Teatro N-uovo« VERD1 V sredo 9. t. m. od " bo simfonični koncert P^4. danske sezone or^ jStyaj«tvom ške filharmonije pod v° , V3. Carla Cillaria m * ‘^orej» njem violinista Accarda. Na sporedu s be Brittena, Mendelssohn* Franka. Pri gledališki blag ;c se nadaljuje prodaja , QB. za postore, ki so izven maja. TEATRO NUOVO ? Danes ob 21. uri dvorano bo dovoljen , vji\y samo do 20.45 ure) bo tahl°* -sko snemanje Hofman«1* y vega ((Slehernika«. jutri ■dvorano samo z vabilom- abnoma B. PETEK, 4. aprila 195S JTIO I Musi AJa r\ 7.00 Coreltijeva in Vivaldijeva glasba; 7.30 Cesar Franck: Velika simfonična skladba op. 17; 7.55 Haydnove kompozicije in beležke, 11.30 Predavanje: »Velikonočni čas je navdihnili skladatelje«; 12.10 Glasba klasičnih avtorjev; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Dva Haeudlova j«>ncerta; 13.30 Bach: Fantazija in Fuga v g-nolu; 13.45 Sparlattijeve skladbe; 17.30 Komorna glasba; 18.00 Ivan Mrak’ »Proces«, velikonočni misterij v 3 delih; 19.35 Glasba za orgle; 20.00 Šport; 20.30 Bach; Pasijon po sv. Mateju. T H S T I. 12.10 Komorna glasba; 14.30 »Tretja stran«; 19.15 Koncert vio-u m sta Franca G uiti ja in pianistki Ernrice Cavallo; 21.00 Simfonični koncert. KOPER 257 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30. 15.00. Poročila « Ital.: 6.30, 12.30. 17.15, 19.15, 22.30, 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos EL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00- 12.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; »Spomladansko gnojenje žit«; 13.45 Popoldanske melodije; 14.30 Gospodarska oddaja: «Delavski svet«; 14.40 Popularne skladbe E. Griega, P. I. Čajkovskega, A. Dvoraka, M. De Fali e; 15.25 Domači pevci in ansambli pred mikrofonom: Rajmund Hrovat iz Izole — harmonika; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi in popevke; 19.30- 22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 327,1 m, 262-1 m, 272.4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00. '0.00, 13.00, 15.00, 17.00. 19.30, «2.00 5.00 Pisa-n glasbeni sporrd; 8.05 Glasbeni album; 9.00 Radijski roman — Roger Vailland: «325.000 frankov«; 9.20 Popevke na tekočem traku; 10.10 Dopoldanski koncert solistične glasbe; 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov; 11.30 Za dom in žene; 11.40 Oklahoma — Oklahoma!; 12.00 Joseoh Bayer: Parada lutk, baletna glas E.tceisior. Danes zapf10-»Most na reki Kwa,i»-Fentce. 16.00: «Dolga jut.6 T Povver, M. O Han(g>. »Mladii levi«, Mariom “U *-,<• Nazionaie. 16.00: »Najieuri^ft- vi», Emrn-a Gramatica, ,enjbli la LuaJdii, Franco lnl“ Vittorio De Sica. -skriv"0*1 Supercinema. 16.00: i« sestre Angele», nai Sophia Desmarets, gap& Fiiourammatico. in n« 0 Jutri revija: «Ljudje 1 uinj»i ce«. Film: »Piratova d P. Medina in P. H«**1 l9.o0, Grattacielo. 13.00, Ij-j. ’ c«*' «Deset božjih zapove« • odrasli 500 Ur, otroci » 300 lir. _jutU Arcobaleno. Danes Z*PL.' ,S1C' 13.30, 16.00, 19.00, 22-t";- . JO-od orožja«, R, Hudsod. tpo-r.es, A. Sondi. Izkaznice v vedrine. jutri Astra Rojan. Danes za-pr • »Lepe, toda uboge«. jutri Capitol. Danes za*rii »Mož«, Alberto Soro*- Jutri. Cristallo. Danes zapriv- ^ «Pal Joey», Kirn iN0V7k’ Sinatra, Rita Hayw<>rlPjv po-Alabarda. 16.00: eM tjub«. Jutri ponovno rs usode«, G. Pec-k, L- Z*“' Ariston. 16.00: «Rdeča zv« nji han. ju"1 Aurora. Danes zaprw «Mo2je v mestu«. ju-ri Garibaldi. Danes «Sissl», miiada ‘ aoM**- .,,, Sehneider, Karl rini *S Impero. Danes zaprto. 2“ scltt*( si, mtla-da cesarica«, • Ideale. 16.00. rada«, Deanma Duru ' Cummiings. ,eKS»- Itatia. 16.00: «Sin tri: «Pal Joey». -,nes: Moderno. 16.00. Samo o* r sedo imajo porotn feStiva[* ,a bil nagrajen na „0®** Berlinu. Jutri nadalje-iz Keroneje«. S. Marco. Zaprto. „ iju* savona. 16.00; «Nl ^e5rlcnCl, m«, A. Lualdi n 1^11“* V L** Caron M ViU. V^tm^.OO: spustil na Brooklyn». P. Ustinov. ,,.iikO uP*,,so>' Belvedeie. 15.30: »V«1* Marconi. 16.00: «y* Jutri: ‘ Lanza In A. Rlytb. JU ,* tul z tuiž*m ubiti sv<»j#ga t»>- - sta. Na njegovo S'ečo\|o sod- VVoceee. nlfci milo ravntBi * njim in''}« Vs* kaže, da se ni pobolj- »Tarzan in izfSu rati" Novo cine. 15.30: « gospa«. jutr|: Odeon. Danes zaprto. la svetnica«. jutri: Radie. Danes zaP^o. gumni vve-bb«. MALI PODI IZ FURNIRJA. V°0 V kv. m - se pr°° Gambinl 3. let"! iK PHODAM FIAT llQ,goT 1948 z mehanizmom- piav brem stanju. Trit. tel. 43784. Jal. in - veJJfitno ga neredno življenje spravlja v obup. ' Drugače si namreč ni mogoče obrazložiti vzroke,* zaradi katerih je hotel izvršiti samomor. OD VČERAJ DO DANES --------------------------- . rMj xx. septembra 4; Godina, DžtttOVl IN FKlSiPKIVKl} Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. • | Montorslno 9; Vernari, Trg Val- maura 10; Vielmetti, Borzni trg Namesto, cvetja na grob pok. msgr, Janka Kramariča so prispevali gg. profesorji in ostalo osebje 17.000 lir za podporno šolsko blaRajno nižje gimnagije. V isti namen so darovali učenci 16.000 lir. «»-------- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. aprila so st rodih v Trstu 4 otroci, umrlo je 6 oseh, poroke so bile 4. POROČILI SO SE: pomorščak Giordano Bonin In gospodinja Armida Sabadin, vratar Josip Slejko l-n gospodinja Ljudmila Zadnikar, pomorski kapitan Silvio Taupal in dijaki-nja Gabriella Gudigna, šofer Giovanni Micheli in gospodinja Maria Donda, UMRLI SO: 76-letna Maria Franco, 76-letna Antonia Lando vd. Custenl-ina, 73-letni Fieuo IJe-stradi, 74-letnl Giovanni Matevec, »h-Ietna Antonia Fabris vd. Guer-rera, 73-ietna Ines Civran Sinico. *»__ NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM - Ai Caromello, Drevo- Vatute Milan Rim Zlati funt . . 6 000 — 6.200 — Marengo 4.700 — 4.900,— Dolar .... •21 — 623,— Frank franc. 132 — 133 — Frank Švicar, 144 — 146 — Sterling . . . 1.700,— 1.750.— Dinar . . , . 81 — 82- Šiling . , . 23.7* 24.50 Zlato .... 706 — 709.— Zah. n, marka 147,— 149 — la gospe in gospode blago in konfekcija dežni plašči površniki velika izbira po ugodnih cenah 25 gorica Corso Verdi 39 VIDEM, Ul. Savorgnana SOŽALJE Prosvetno društvo »Rado Pregare« izreka sorodnikom tragično preminulega člana 20-letnega Danila Mladovana svoje globoko sožalje. Prosvetno društvo »Rado Brega1'*'” 7 Jlo0ttl lontno vest, da naa je včeraj tragičn DANILO MLADOVAN star 19 let ki je bil aktiven član našega društv.;- Trst, 4. aprila 1958, JON LUCA CARAGIALE Prošnja Sredi poletja smo, ko odpi-1 «Cujte,» reče uradnik, »pra- r*jo urade ob sedmih zjutraj 1B Jih zapirajo ob dveh popoldne. Ponoči je bila huda vročina, zdaj pa je vzšlo na Jasnem nebu grozeče sonce. Kaj bo še podnevi! Manjka deset minut do sed-mih. V vložišču velikega u-pravništva pripravlja uradnik vpisno knjigo, čakaje, da odvije sedem, da dvigne zaščitno steklo pri okencu, skozi katero mu predajajo pošto. Manjka sedem minut do sed-Mih. Skomigne z rameni si °hriše pot in začne premišljevati. Začuje, da trka nekdo na •teklo. Pogleda na uro, ki jo )• malo prej naravnal po služ- beni; Manjka pet minut do sedmih. Skomigne z rameni, S1 obriše pot, nato premišljuje dalje Trkanje postane glasnejše, "radnik pogleda na uro; manjkata dve minuti do sed-Skomigne z rameni, si ® riše pot, potem premišljuje dalje. Trkanje postane še glasnej-Naposled kaže ura točno •edem. Uradnik odrine zapah, dvigne zaščitno steklo in po-Sleda ven Pred okencem čaka neki mož; verjetno je on trkal. •Ali ste vi tako trkali?« «Da.» •Ali ne veste, da odpiramo ®rad ob sedmih?« •Eh...« Mož vtakne glavo y oken-**. Presenečen se uradnik u-makne in spusti steklo, ki pa-* možu na tilnik kot rezilo *!‘i°tine. Mož hoče potegniti ‘ ‘vo ven, a ne uspe. •yvignite, dvignite!« vpije. Uradnik dvigne steklo; mož umakne glavo. "Kaj želite?« •imam neki opravek pri ^sPet vtakne glavo v okence radnik se umakne in spusti eklo, ki pade možu na konec nosu , ,pridite noter skozi vrata imate kakšen opravek!« Uje uradnik kažoč mu z ro-*°. kje naj vstopi. ie odstrani od okenca •* takoj prikaže pri vratih. Ni ne star ne mlad. videti ^ telo truden. Izkušen človek j iakoj razumel, da ni spal Umazan od potu in prahu kretn)e 'n iz80varja besed pa so nekoliko ne-a?e. v eni roki stiska ečkan slamnik, z drugo pa drži za nos. y Kmalu bi mi razbili nos...' > da je bil udarec mo- •n?» «j*^Prostite.., toda krivda ni y0)a". Zakaj ste vtaknili gla-v okence?« tej •Ni{ ne de... Nimate stolj- •Pn Mr 'osim!» S*de k Pisalni mizi. Bostj5 n’orem v*š °d utruje- r,^ako govoreč strmi v sko-iz ipr,zen kozarec na mizi in ‘Op erega je uradnik že pil. te pro,?ite. prosim, ali ima-*b, ,° Vode?a •Mrzle?, •T.k, •Al °’ d*'* 1 ne dajete vanjo ledu?« S da*. ,ca? Dajete vanjo led?« >*da ga dajemo., " 'r.. fii..., •Oh 'V ‘mamo Ka.» •Oh’er? Da ......... •biem’ ^kako lopo! •aiem "—~ Ali VAS d»? Ta?ro,iti za kozarec vo-l?r*X°w sem Jejen!« gs 'k pozvoni, vstopi slu- Po°lar'c v°de» •Pekliem°r"' mo*u b*k., ste vite, da ste prišli po nekem opravku... No? Mi nimamo časa za klepetanje... Nas plačuje država zato, da delamo... No, zakaj ste prišli?« «Takoj vam bom pojasnil... Kako je vroče!« Približa se gumbu zvonca in pritisne. Zvonec dolgo zvoni. Uradnik (nestrpno); »Dovolj je tega, kaj hočete?« »Prosim, še en kozarec... U-miram od žeje. Vso noč nisem zatisnil očesa, veste...« Po premoru; «Vidi se, da nisem spal, res?« »Ne, ne!« Vstopi sluga. Mož (ves blag); «Dragi... prosim te... Se en kozarec.« Sluga odide. Mož (uradniku, vljudno); »Imate veliko dela?« Uradnik: «Ne veliko ne malo... Tako, tako...« Sluga prinese kozarec. Mož (ga izprazne v dušku, nato slugi); «Hvala!» Potem uradniku; »Prosim vas... robec...« »Cujte.« vpije uradnik, razumite že enkrat, da nas država ne plačuje zato, da bi klepetali! Delati moramo! Nimamo časa, da bi se pogovarjali! No, kaj hočete? Sem ne sme nihče brez tehtnega razloga. Kakšen opravek imate?« »Kakšen opravek?« «Da! Kakšen opravek!« «Vložil sem neko prošnjo... Rad bi vedel, kaj je z njo.« «Kda,j ste jp vložili?« »Pred dvema mesecema. Izročil vam jo je neki moj znanec.« «Kako vam je ime?« »Nal Jonescu.» «Kaj ste prosili v prošnji?« »Jaz? Nič nisem prosil.« «Kako?» »Prošnja ni bila moja.* «Cigava pa?« «Nekega mojega prijatelja.« «Kat.erega prijatelja?« «Nekega Ghite Vasilescuja « «Kaj pa je prosil?« »Nič ni prosil.« «Kako da ni nič prosil?« «Nič ni prosil. Prošnja tli bila njegova.« »Čigava pa je bila?« »Neke njegove tete... Vedel je, da moram v Bukarešto, pa mi jo je dal, da bi jo vložil.« »Kako pa je ime teti tega Ghite?« »Ne vem.« «Niti ne veste, kaj je prosila?« «Da, zdi se mi, da je prosila...« «Kai?» «Za pokojnino!« Uradnik se razburi; «Toda tu je katastrski urad! Tu se ne vlagajo prošnje za pokojnino! Pojdite v urad za pokojnine. tam sprejemajo prošnje za pokojnino.« »A tako? V urad za pokojnine. torej?« Gre k zvoncu in pritisne na gumb. Zvonec dolgo zvoni #Dovolj vendar!« «Trenutek. Prosil bi še za en kozarec vode.« Sluga vstopi, «Dragi... Prosil bi te še za en kozarec vode.« Sluga odide. Uradnik piha in piše, sklonjen nad vpisno knjigo »A tako, torej v urad za pokojnine?« Pride sluga. Mož prime kozarec. Uradnik (pusti, da spije v miru. nato slugi); «Vrzi ga ven!« Mož (gre, ves blag); «Hvala... Grem... Ah. torčj v urad za pokojnine, ne?« V dvajsetih letih, odkar si je s pomočjo italijanskih in nemških lašistov prilastil v Španiji oblast, ni diktatorju Francu še uspelo pridobiti si naklonjenosti ljudstva in to kljub podpori katoliške cerkve, ki ima v katoliški Španiji tolikšen vpliv. Zadnje dni se je v Barceloni, Valenciji, Asturiji in drugod po deželi razvnela antifrankistična borba, ki se odraža v velikih stavkah. Isto se dogaja na madridskem vseučilišču in drugih visokih šolah. Franco je poleg policije poklical na pomoč tudi svoje izbrane oddelke vojske (na sliki). Pravijo pa, da mu to ne bo pomagalo jn čeprav s« nagiba k temu, da bi si za oporo poklical iz begunstva tudi špansko kraljevsko dinastijo, mnogi sicer nič revolucionarno usmerjeni ljudje napovedujejo v Španiji velike dogodke Program tržaške federacije KPI za bližnje parlamentarne volitve Tržaška avtonomna federa- ce slovenskega ljudstva bodo cija KPI gre na prihodnje parlamentarne volitve, ki bodo 25. maja letos, s sledečim programom; Italiji je potrebna zunanja politika, ki v dobi atomskih bomb, umetnih satelitov in medcelinskih izstrelkov ne bo svojega ozemlja spremenila v prednjo postojanko v morebitni vojni, ki bi bila izpostavljena represalijam in popolne, mu uničenju. Zato komunisti predlagajo atomsko nevtralnost Italije in podporo vlade za ustanovitev širokega brez-atomskega področja v Evropi, ki naj zajame tudi Jadransko morje. Za razvoj demokracije na našem ozemlju in za njegovo gospodarsko obnovo tržaški komunisti zahtevajo teritorial. no avtonomijo. V deželi Fur-lanija-Julijska krajina naj se da Tržaškemu ozemlju najširša avtonomija. Uresničitev avtonomije mora omogočiti tudi ureditev problemov slovenskega življa na Tržaškem, ki mora imeti zagotovljene življenjske pogoje za svoj narodni razvoj v okviru mirnega sožitja z ostalim prebivalstvom kraja in v okviru izboljšanja odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Narodne in demokratične pravi- morale dobiti najširše zakon- osnpvo, ki bi temeljila na parlamentarni kontroli in na u- sko priznanje s celotnim izva- deležbi delavskih predstavniš- janjem II. priloge (Posebni statut) spomenice o sporazumu Kar se tiče organičnega načrta za obnovo Trsta, program tržaške federacije KPI navaja vzroke trajne gospodarske krize v Trstu, ki jo označuje visoka brezposelnost, množično izseljevanje in pomanjkanje javne in zasebne pobude. Ker je obnova gospodarstva na Tržaškem nujno odvisna od državne pobude, ki ima pri nas v okviru IRI v rokah naj večje industrijske, pomorske in bančne ustanove, tržaški, komunisti vztrajajo na nujni potrebi, naj vlada in parlament izvedeta večletni organski načrt po sledečem programu; nun......imunim n minulimi mi umu intimam milimi imiiiiiiiiiiMiMiiiiimniiiiiitimiiiiiimiHiiiiHiimmiHiiiimiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiimiiiiiimimmmi POPOTOVANJE PO MADŽARSKI BREZ OGRODIJ Budimpešta 17 mesecev po, v «Težko, zelo težko nam je... - Čutimo se krive...» da imate oprala •Tu’ DrPrav,?k'» »Pri nas?, ^erje(n Va*". neki opravek,.. »Jaku,," Sel P°ni° k vod- •Po «„! . »Pft , 1 k vodnjaku?« *** naJ°d°"- Videti je, da se Slu- vrniti" » namerava Ra vstopi Mož prime ko- z»reL , p0*ctn "a 88 v duAku izprazne, '*žne 0^v‘sne krotke in hva- ‘Hvala ter r<*e sluK': mi lahko SlUga S<\Pn kozarec?« v*e žeDe ° M°ž preišče «Vrag ' nato re«a. s k°zarcem v M SlUg i* v dušku Pirim'‘ kozarec In , kbe u lzPrazne, nato po-inr8dnikU' nal mu d 7- {Ohrno po- '•»»n 'r./ z°Pmo sladkim flm- "mor dela' kot d» ne v*80 strRn "‘»P* na r°hecn*' j* ,klone in Uradnik mu *Hy*uumizo _, — ga 8 mož si Je že o-nos, Nato vrže DOBRO: Nesnažno )e bilo v hiši in okrog nje. Ljudje so stali v dvorani In pred njo. Želiš kavo s smetano ali brez nje? Ni vedel ali je za predlog ali proti njemu. Oglašali so se med pogovorom in po njem. SLABO: Pusti Lojze te pusti pozdravit* Nazadnje pozdraviti ga je še pustila pozdrav ti. --------------- DOBRO: Lojze te je velel (rekel je, naročil, dal) pozdraviti. Nazadnje ga Je še velela (dala, naročila) pozdraviti. Ce bi vzeli dobesedno stavek: CENE SKAČEJO, bi bilo nekako tako, kot kaže slika Duševni revež ki ne drži križem rok V češkoslovaškem zavodu za zdravljenje duševnih bolezni st je neki pacient zmi-slil 16 jezikov: za vsakega izmed njih je izdelal tudi slovnico in jintakso ter sesfanil tudi slovarje, ki vsebujejo do deset tisoč besed. Te jezike, ki so mnogo bolj zapleteni kot sedanji umetni in mednarodni jeziki, je namenil izmišljenim planetom, za katere je narisal zelo natančne zemljevide. V enega izmed svojih umetnih jezikov je prevedel tudi znaten del svetega pisma. Za neko svojo izmišljeno republiko je posebnež izdelal celo železniški vozni red ter bankovce in poštne zipe. Upravnik bolnišnice, kjer se ta nenavadni iznajditelj zdravi, pravi, da njegov pacient govori malone vse evropske in številne azijske jezike, med drugimi tudi japonski. Iz gornjega bi se nikakor ne moglo reči, da mož nima podlage za ustvarjanje nekega novega »umetnega jezika», kajti njegov besedni zaklad mora biti vsekakor velik, toda znanost, ki prihaja iz norišnice, gotovo ne bo kdo ve kako vredna znanost, Zato je to le kurio-ziteta, ki nima nobene zt>e-ze z morebitnim pojavom kakega novega jezika vrste esperanto ali kuj podobnega. vedno zadovoljni, toda izginil je oni strah pred aretacijo. In tudi iluzije, ki so si jih ustvarili glede Zahoda in »zahodnega načina življenja« so splahnele, izginila je ona nesimpatična zagrenjenost ne le nasproti družbeni ureditvi, ampak nasproti vsaki javni manifestaciji v tej deželi. Splošna psihoza, da je edina rešitev v pobegu iz dežele, ki je vladala do pred letom dni, je prerasla v problem, kako sprejeti in kako plačati potne stroške vsem onim, ki se želijo vrniti v domovino. Na sto. tine mladeničev in deklet, ki so se vrnili, piše sedaj obširna pisma o svojih neprijetnih vtisih na Zahodu in ta pisma čitajo na zborovanjih mladinskih organizacij. Vsekakor se največje spremembe vidijo v gospodarstvu. Stabilnost se opaža na vsakem koraku. Potrošnega blaga je danes več kot kdajkoli v povojnih letih. Veliko pomoč so Madžarski nudile vzhodnoevropske dežele, predvsem Sovjetska zveza. Toda največji delež je dalo madžarsko poljedelstvo. In to se posebno odraža zato. ker je bila to dežela z izrazitim poljedelskim značajem. Madžarski voditelji povrh tega povezujejo splošno gospodarsko trdnost predvsem s svojo uspešno politiko na podeželju. Gre predvsem za ukinitev obveznega odkupa in drugih administrativnih metod. Vidni so tudi zunanji znaki tega ekonomskega stanja. Ne le, da se ljudje bolje hranijo, ampak veliko pozornost posvečajo tudi zabavi in obleki. Zanimanje ženske nr*pr. se je nekako mrzlično preusmerilo k modnim novostim. Ne glede na velike modne tradicije stare Budimpešte, nas preseneča nenavadno zanimanje žena za modne novosti v svetu. Samo ob sebi je razumljivo, da to zanimanje podžiga tudi sama oblast, pa čeprav te mrzlice ne podpira, krepi težnjo po okusnejši zunanjosti obleke. Pa je nekaj! Pred letom dni proučevanje bliska neposrednega praktičnega pomena pri izdelavi načrtov za prenosnike elektrike in izpopolnjevanje strelovodnih naprav na poslopjih. Rezultate znanstvenih raziskav pošiljajo v Anglijo, kjer je mednarodno središče za to znanstveno panogo. Integralna prosta cona mora služiti kot sredstvo: za razvoj mednarodnega prometa z vsemi deželami srednjeevropskega in podonavskega zaledja; za nastanek in utrditev industrij za izvoz in krajevno potrošnjo; za okrepitev individualnega in množičnega tujskega prometa; za bistveno izboljšanje pogojev obrtnikov in trgovcev in za okrepitev kupne moči vsega prebivalstva z znižanjem življenjskih stroškov. Ker je bistvena vloga Trsta v posredovanju mednarodnega prometa in ker je načrt 45 milijard, ki ga je nedavno rimski parlament sprejel. povsem nezadosten, postavljajo tržaški komunisti glede razvoja prometa in o-krepitve pristanišča naslednje zahteve: okrepitev pontafelj- ske železnice s podvojitvijo proge in izgradnjo odcepkov; naglo izvedbo podvojitve in elektrifikacije proge Trst-Be-netke: dodelitev Trstu posebnih skladov za takšne železniške tarife za tranzitno blago namenjeno Trstu, ki naj omogočijo uspešno konkurenco s tarifami nemških in jugoslovanskih železnic. Nadalje zahtevajo sklenitev železniških in tarifnih sporazumov za Avstrijo in Jugoslavijo za racionalno in gospodarno uporabo južne in bohinjske želez, nice; nadalje zahtevajo potenciranje železniškega skladišča na postaji Sv. Andreja v Trstu, takojšnjo izgradnjo krožne poti v predoru med postajo Sv Andreja in tržiško progo; dodelitev posebnih skladov splošnim skladiščem za uvedbo tarif, ki bi bile konkurenčne s podobnimi pristaniškimi ustanovami na Reki, v Hamburgu in drugih severnih pristaniščih. Nadalje zahtevajo izgradnjo pomola VII, vzpostavitev in okrepitev pomorskih prog z Daljnim vzhodom in Indonezijo, Perzijskim zalivom, Afriko. vsem Sredozemljem in Črnim morjem. Končno zahtevajo še gradnjo ceste Trst-Benetke z odcepki proti Vidmu in Trbižu in izgradnjo naftovoda do Avstrije. Kar se razvoja industrije in vzpostavitve tržaškega bro-dovja tiče, tržaški komunisti zahtevajo zagotovitev ohranitve krajevnih industrij ob neugodnih pogojih s postopnim delovanjem evropskega skupnega tržišča ter nove pobude, ki naj zagotove delo tisočem delavcev in mladih strokovnjakov. a zahteva predpostav- tev pri upravljanju podjetij IRI. Zato pa je potrebna modernizacija združenih ladjedelnic, ki bi mogle vzdržati konkurenco podobnih francoskih in nemških industrij: nadalje modernizacija škedenjskih plavžev, čimprejšnja dovršitev doka za popravila v Tržaškem arzenalM, potenciranje zakona Tambroni z dodelitvijo novih skladov za zagotovitev novih naročil ladjedelnicam in zasebnim tovarnam, gradnja novih industrij itd. Kar se pospeševanja domačega kmetijstva tiče, tržaški komunisti zahtevajo intenzivno obdelovanje približno 400 ha neobdelanih zemljišč za gojenje povrtnin, vinogradov in cvetličarstva. Nadalje zahtevajo izboljšanje 200 ha že lpčto rotacijskega sklada ter raztegnitev ugodnosti tudi na podjetja, ki nudijo usluge. Ker je v Trstu še vedno 16 do 20 tisoč družin, ki so v stanovanjskih težavah, je to problem, ki je vreden vse pozornosti; tržaški komunisti zato zahtevajo zaporo stanovanj, skih izgonov, nakazilo 30 milijard lir za gradnjo 10.000 stanovanj v štirih letih in nadaljevanje zapore nad najemninami tudi po letu 1960. Ker gospodarska kriza o-zemlja negativno vpliva tudi na proračune občin in pokrajine, tržaški komunisti zahtevajo, da država primemo dopolni proračune občin V svojem volilnem programu tržaška federacija KPI zahteva pravično ureditev položaja bivših nameščencev ZVU. Za dvig življenjske ravni obstoječih posestev, ohranitev j ^ei0vnega človeka program posebnega nevračljivega finansiranja za izboljšanje kmetijske posesti, ustanovitev blagajne za krepitev male posesti, ukinitev trošarine na vino, ukinitev zadnjih poviškov občinskega in pokrajinskega dodatnega zemljiškega davka, takojšnjo raztegnitev zakona za ustanovitev bolniške blagajne za kmete, ohranitev, in razvoj kmetijskih tečajev in demokratizacijo zastopstev malih posestnikov v trgovinski zbornici ter v dr2avnih, pokrajinskih in občinskih komisijah. Za malo industrijo, obrtništvo in trgovino, ki zavzema 1200 malih podjetij, 5300 obrtniških delavnic in več tisoč trgovskih podjetij, se zahteva; za malo industrijo in obrtništvo; ukinitev davka na poslovni promet in revizijo do- KPI zahteva utrditev pogodbenih moči in uvedbe demokracije na deloviščih; politiko dela, ki naj jamči spoštovanje zakona in svobodo v tovarnah; obvezno veljavnost kolektivnih pogodb; pravico delavcev do pogodbene zaščite v delovnih odnosih; pravno priznanje notranjih komisij; spoštovanje ((upravičenega razloga« pri odpustih itd. Nadalje govori program o načinu znižanja življenjskih stroškov s primernimi ukrepi. Tudi kar se preosnove socialne pomoči in skrbstva tiče tržaški komunisti zahtevajo velike preosnove Program končno predvideva vrsto zahtev glede enakopravnosti žene in vrsto zahtev, ki naj zagotovijo boljšo bodočnost mladini. fS^g 'ip’J \ i - v Roparji iz Ul. Osoppo v Mila nu niso imeli sreče. Po aretaciji krivcev prihajajo na dan tudi skrivališča, kamor so milja novo protimonopolistično j lijone skrili. Na sliki 20 milijo nov, ki so jih našli vzidane proizvajalno smer IRI s pre-1 v Bologninijevi kuhinji llllllllllllllllllll||llllllllllllllll*linilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII»HIIIIIII Ulllll lllllllllllllimfllMIIHmillllllllllllllllllllllllllllMIIIIllllllllllllHI II lili llllIHHIIHlilHUllllllll lllllll II KULTURNE DROBTINE IN ZANIMIVOSTI PRODUCENT DINO DE LAURENTIIS PRIPRAVLJA »NAJVECJI IN NAJDRAŽJI FILM VSEH ČASOV« Podjetni italijanski producent Dino De Laurentis pripravlja »največji in najdražji film vseh časov«. Njegov mamutski načrt »Simon Solinar« po biografskem romanu Menendemza bo veljal deset milijonov dolarjev in naj bi bil «še veliko večji» kot je «Vojna in mir«. Snemanje naj bi trajalo devet mesecev, potrebovali pa bodo f>0.0Q0 statistov in 15.000 Indijancev. Množica statistov producentu ne povzroča glavobola, ker Bolivija, Kolumbija, Ekvador in Venezuela so le zagotovile pomoč svojih armad. De Laurentis namerava posneti svoj film v koprodukciji z neko južnoameriško družbo, ki so jo ustanovili prav v ta namen: za naslovno vlogo pa bi rad pridobil Marlona Branda ati pa Franka Sinatro. *** Ob proslavi mednarodnega dneva otroške knji ge so v Beogradu slovesno dodelili nagrade za najboljša jugoslovanska literarna dela. Za najboljšo otroško knjigo leta je dobila nagrado slovenska knjiievnica Ela Perozi za svoje delo ((Majhna kot mezinec«. Za najboljše ilustracije pa je bila na- grajena slovenska ilustratorka Marija Vogelnik. * * # V okviru kulturnega sodelovanja s Sovjetsko zvezo pripravljajo razstavo jugoslovanske knjige v več mestih Sovjetske zveze v zameno za podobno razstavo sovjetske knjige, ki bo v Jugoslaviji od 6- do 17. julija v Beogradu, od H. do 29. septembra v Ljubljani in od 6. do 15. novembra v Skop-Iju. *** Ze mnogo let ni kak tuji neznani glasbenik doživel v Parizu tolikšnega uspeha kot nemški slepi skladatelj Wolf-gang Taeuscher. Prvi javni koncert njegovih del je bil v veliki dvorani Cliaillot. Skladatelju Taeuscherju so dali vzdevek «slepi Beetho-ven». * * * Na nedavnem natečaju založbe Narodna prosveta v Sarajevu je bil med najboljšimi nagrajeni s tretjo nagrado romun »/zlet v nebo«, ki ga je napisala študentka Gvozdena Oljič iz Beograda. To je njeno prvo književno delo in obravnava tematiko sodobnega življenja ter go- vori zlasti o mladih ljudeh. * * * Skopsko filmsko podjetje ((Vardar filmu je pred dnevi podpisalo z italijanskim podjetjem Luigi Rovera te Rima pogodbo za snemanje koprodukcijskega filma v barvah in cinemascopu. Film bo posnet po Puškinovem delu «Dubrovskis. * * * Ingrid Bergman je pred mesecem začela snemati nov film, ki nosi naslov ((Angel rumenega mesta« in obratv nava zgodbo kitajskih partizanov. V tem filmu igra poleg nje tudi sloviti nemški igralec Curd Jurgens, — Draga gospa, kaj mislite, da bi bil še tu, če bi imel napitek večne mladosti Gorlško-beneški dnevnik Tehnične priprave na volitve 25. maja V goriški pokrajini vpisanih 96.575 volilnih upravičencev Prefektura je pričela razdeljevati volilna potrdila v Gorici in Tržiču Prefektura je pričela te dni razdeljevati volilna potrdila za volivce, ki stanujejo v občini Gorica ali Tržič. Potrdila za vse ostale občine bo volilni u-rad prefekture poslal občinskim upravam, ki jih bodo razdelile volivcem. Na volilnem potrdilu je poleg osebnih podatkov navedena številka volišča, ulica, kjer je volišče, in dan volitev. Ce volivec ne bi prejel volilnega potrdila na dom, se bo lahko od 10. maja dalje pa vse do zaključka volitev pobrigal za volilno potrdilo pri občinski volilni komisiji. Volivci bodo morali pri volitvah dokazati svojo istovetnost z osebno legitimacijo ali z dokumentom, ki ga je izdal kakšen javni urad. V goriški pokrajini je »6.575 volilnih upravičencev: 45.485 volivcev in 51.090 volivk. Vsi ti volivci bodo imeli pravico voliti za poslansko zbornico, za senatne volitve bo manj volivcev, ker bodo volili sami volivci, ki bodo izpolnili 25. maja 25. leto starosti. Volilna potrdila so dvobarvna. Za senatne volitve so rožnate barve, za poslansko zbornico pa bele. Za volivce bodo volilna potrdila tiskana s črno, za volivke pa z zeleno barvo. Objavljamo števila voliv-nih upravičencev za posamezne občine: Kapriva; volilnih upravičencev 987, volivcev 475, volivk 512, Krmin 5727, 2639, 3008, Doberdob 959, 492 , 467, Dolenje 772, 413, 359, Fara 1327, 621, 706, Foljan 1909, 923. 986, Gorica, 297 88, 1339 3, 16395, Gradiška 3775, 1754, 2021. Grade* 6073, 2928, 3145, Marjan 1255, 597, 658, Medea 706, 341, 365, Tržič 18780, 8960, 9820, Moraro 454 204. 250. Moša ’ 1058, 496, 562, Ro-mans 2162, 1068, 1094, Ronke 6582, 3139, 3443, Zagraj 1619, 772, 847, Škocjan 3675, 1839, 1836, Steverjan 622, 328, 294, St. Lovrenc 854. 399 , 446, S. Pier 1291 656, 635. Sovodnje 1297, 625, 672, Starancan 2382, 1179, 1203. Turjak 1587, 788, 779, Villesse 943, 456, 487. Brezplačni pregled žarometov Goriški avtomobilski klub sporoča, da je prometna policija v Gorici, Ul. Pola 7 (Standrež) na razpolago vsem avtomobilistom in motociklistom, ki bi radi brezplačno ugotovili, če svetijo njihovi žarometi pravilno ali ne Prometna policija je na razpolago vse delovne dni od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Ker pride ponoči do številnih nesreč predvsem zaradi nepravilnega delovanja žarometov, priporočamo lastnikom vozil, da ne odlašajo s pregledom. Občina zamenjala svetilke na ulicah Pred nedavnim je občinski svet v Gorici sklenil okrepiti javno razsvetljavo v nekaterih ulicah me«tnega središča. V zadnjih d n e h so delavci občinskih podjetij menjali stare luči v Ulicah Vittorio Veneto, XXIV Maggio in Nazario Sau-ro ter jih zamenjali z novimi in modernejšimi, v nekaterih krajih pa so namestili več žar nic, da bodo zvečer bolj raz-svetile te ulice. V prihodnjih dneh bodo zamenjali luči v nekaterih drugih ulicah. V zadnjih dneh so tudi občinski vrtnarji na delu na Kor- zu Italia, kjer urejajo cvetlične nasade. Nekaj starih trklih kostanjev so odstranili in zasadili nove. V prihodnjih dneh bodo zasadili tudi veliko število evetljic kot vsako leto. Cez nekaj tednov bo goriški Korzo ves v cvetju. Spet uspeh mladih Sovodenjcev Sovodenjski nogometaši, ki igrajo v prvi diviziji goriške-ga prvenstva, so v nedeljo na domačem igrišču odpravili Villesse, ki je nekje na polovici lestvice, z visokim rezultatom 5:1. Ekipa je sedaj na četrtem mestu s 23 točkami Na prvem mestu je enajstorica CRDA iz Tržiča z 32 tožkami. Prihodnjo nedeljo bodo igrali proti Zagraju, s katerim so Sovodenjci izgubili 29. decem. bra z rezultatom 1:0. nico Brigata Pavia. Pri trčenju si je Terrala prebil loba' njo in dobil pretres možgan. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno in je bil včeraj še v nezavesti. «»------- Neroden padec V bolnišnici Brigata Pavia so pridržali na zdravljenju 79-Ietno Agato Stabon por. Sitar iz Ul. San Giusto 24 v Podgori. V bolnišnico so jo pripeljali z, rešilnim avtom Zelenega križa, ker je v spalnici padla in si zlomila levo zapestje. Upajo, da bo ozdravela v 30 dneh. Na žebelj je stopila Pet dni se bo morala zdraviti 17-letna Ana Balandini iz Ul. Ascoli 1, ker je včeraj pri delu v tekstilni tovarni v Podgori stopila na žebelj, ki se ji je zadrl v stopalo, Prvo zdravniško pomoč so ji nudili v bolnišnici Brigata Pavia. #»---------------- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 14.4 stopinj ob 15. uri, najnižjo 6,2 ob 5. uri. dežurna' lekarna Danes posluje ves dan m ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4, tel. 25-76. ■■lllllilllimillllltllllllllllHIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIMIIIllllllllIltlllllMIIHmilllllllllHIIIMMItlll Gradbena delavnost v Gorici Razdeljevanje nakazil na trgovinski zbornici Trgovinska zbornica je pričela razdeljevati nakazila za blago proste cone za mesec april potrošnikom v Gorici in Sovodnjah. Vsakdo bo prejel 1,500 kg sladkorja na odrezek 11 živilske nakaznice (sladkor se bo prodajal po 180 lir kg), 0,250 kg surove ali 0.200 kg pražene kave na odrezek št. 12 ter en liter semenskega olja. Razdeljevanje se konča 30 t. m. Trgovci na drobno naj pridejo po nakazila v sobo št. 6. Urad 1NPS sporoča, da je od 1. aprila dalje odprta blagajna ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8.30 do 12, ure ter od 15. do 16. ure, v sredo in v soboto pa od 8.30 do 12. ure. * * ♦ Brivci in frizerke ter mestno kopališče bodo imeli v nedeljo 6. in v ponedeljek 7. a-prila ves dan zaprto. * ~f * Goriška sekcija Krščanske demokracije je izbrala novega tajnika pokrajinskega sveto, valca Gina Cociannija. Doslej je bil tajnik ing. Vallauri, ki je postal kandidat za senat. Cocianni je bil skupno s kandidatom za poslansko mesto Michelom Martino podtajnik od leta 1954. Trčenje dveh avtomobilov Včeraj ob 12.40 sta se zaletela na križišču Ul. Venerio Garzarolli in Ul. Vittorio Veneto avtomobil «Appia», ki ga je vozil 51-letni G. Calli-garis iz Ronk in #600-multipla» podjetia Ernesto Piani iz Vidma. Do nesreče je prišlo, ko je Appia prihajala iz bloka v Ul. Vittorio Veneto v mesto, Trčenje je povzročil Cal-ligaris, ker ni spoštoval pravil o prednosti na knžišču. Sunek je bil tako močan, da je vrgel «600'> na bližnji pločnik. Človeških žrtev ni bilo, le vozila sta se precej poškodovali. Motorist v avto goričkega kvestorja V sredo ob 22. uri se je 24 letni Julko Terrala iz Dola vračal domov z dela, pri Ru-! botah in nedeljah, ko je pro-bijah pa se je iz neznanih met večji in ko se ljudje tudi I Urnik trgovin za velikonočne praznike Zveza trgovcev sporoča, da velja za vse občine goriške pokrajine sledeči urnik za praznike: SOBOTA, 5. aprila; vse trgovine se lahko zvečer zaprejo ob poljubni uri; pekarne bodo pekle in prodajale kruh tudi za naslednji dan; tudi mlekarne bodo prodajale mleko za naslednji dan; NEDELJA, 6. aprila; vse trgovine, vštevši mesnice, pekarne, mlekarne in trgovine s sadjem in zelenjavo bodo ves dan zaprte. Do 13. ure bodo odprte samo cvetličarne; PONEDELJEK, 7, aprila: mesnice bodo odprte od 6.30 do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure, pekarne in mlekarne se bodo odprle ob 6.30 in bodo odprte, dokler ne prodajo vsega mleka in kruha; cvetličarne bodo odprte do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo ves dan zapite. IZ TRZICA Uspela poskusna vožnja «Marie Costo Ladja Maria Costa je te dni prestala poskusno vožnjo po Jadranskem morju. Na njej so potovali tehniki in lastnik Giacomo Costa iz Genove. Ladjo so splavili v CRiDA v Tržiču 29. septembra lani. Dolga je 167 m, široka 21. S polnim tovorom bo dosegla 17 vozlov. Progo Genova New York bo prevozila v 10 dneh. Imela bo 45 mož posadke. Poleg tovora bo lahko sprejela še 12 potnikov, za katere so zgradili elegantne kabine. Cez 10 dni bo prvič plula proti Severni Ameriki. 'OTZ 'O Nerednosti v zaključni fazi prvenstva ? Za 5 tekem A in B lige bo uvedena preiskava? Med njimi je tudi tekma Messina■ Triestina - Opozorilo predsedstva FIGC v zvezi s kampanjo za nakupovanje igralcev Največ prometnih nesreč ob sobotah in nedeljah Lani samo šest smrtnih prometnih nesreč Po podatkih publikacije goriške občine za leto 1957 so v mestni občini zgradili jest hiš več kot v letu 1956, in sicer 116. Od tega 68 stanovanjskih poslopij, 19 industrijskih poslopij, 29 poslopij pa so zgradili v druge namene. Zgrajenih je bilo 168 stanovanj, od tega 138 stanovanj v novih hišah, 27 stanovanj v starih hišah, ki so jih dvignili za eno nadstropje. 3 pa v industrijski poslopjih. Z novozgrajenimi hišami smo dobili 1475 uporabnih prostorov. Poleg tega je bilo pripravljenih načrtov in poslopij v gradnji za nadaljnjih 395 stanovanj, ki imajo 4085 uporabnih prostorov. Zaradi naraščajoče motorizacije in velike uporabe koles se je občutno znižal dohodek podjetja ATA na mestnih pro. gah. Prejeli so 3.785.000 lir manj kot v letu 1956 Povprečna tarifa je bila 1.09 lire višja kot leta 1956. Občina je izdala 81 raznih obrtnic, zaredi prenehanja o-bratovanja pa so jih vrnili 61. Mestne knjižnice so prejele 12.122 knjig: 8.255 vladna knjižnica, 2.846 pa mestna. V letu 1956 sta imeli knjižnici 25.367 čitateljev, lani pa 29.723. Goriški grad si je ogledalo 42.933 oseb, ki so plačale za vstopnino 2.146.000 lir; leta 1956 jih je bilo samo 39.325 s 1,966.000 lirami dohodka. Zanimivi so tudi podatki, ki se nanašajo na prometne nesreče. Statistika je pokazala, da se pripetijo nesreče v goriški občini predvsem ob so- vzrokov zaletel v avto goriške-ga kvestorja. Šofer je ponesrečencu takoj priskočil na pomoč in ga odpeljal v bolniš- radi nekoliko opijejo. Čeprav je bilo lani 12 prometnih nesreč manj kot leta 1956, je bilo ponesrečencev veliko več. Na srečo gre za manjše poškodbe. Statistika prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami: šest — medtem ko jih je bilo leta 1956 kar 13. Urnik javnih lokalov za praznike Zveza trgovcev sporoča, da je goriški kvestor dovolil vsem lastnikom javnih lokalov (kavarn, barov itd.) občin Gorica, Tržič in Gradež, da v soboto, nedeljo in ponedeljek zvečer zaprejo lokal ob poljubni uri; v vseh ostalih občinah goriške pokrajine pa imajo lahko lokal odprt tri ure dlje kot normalno. Vozni red vlakov ODHODI IZ GORICE V TRST: 0.15 (D), 5.56 (A), 6.53 (A), 7.40 (D), 8.11 (A), 8.38 (D), 10.54 (D), 14.00 (A), 15.50 (A), 16.51 (DD), 18.43 (A), 20.17 (A), 21.19 (A). V VIDEM: 4.50 (A), 6.34 (A), 7.56 (A), 9.05 (DD), 9.35 OD), 10.55 (A), 13.03 (D), 13.43 (A), 15.34 (A), 17.32 (A). 19.00 (A), 20.04 (D), 21.32 (A), 22.56 (A). PRIHDI V GORICO IZ TRSTA; 4.49 (A), 6.32 (A), 9.04 (DD), 9.33 (D), 10.51 (A), 13.02 (D), 15.33 (A), 17.31 (A), 18.58 (A), 20.02 (D), 21.31 (A), 22.54 (A). IZ VIDMA: 0.14 (D), 5.54 (A), 6.51 (A), 7.38 (A), 8.09 (A), 8.37 (D), 10.52 (D), 13.58 (A), 15.49 (A), 16.50 (DD), 18.42 (A), 20.16 (A), 21.17 (D). A — Potniški vlak D — Brzovlak DD — Brzovlak (litorina). MILAN, 3. — Iz poluradnih krogov italijanske nogometne zveze FIGC se je izvedelo, da bo po vsej verjetnosti uvedena preiskava v zvezi s potekom tekem: Spal - Napoti, Messina • Triestina, Palermo -Bari, Alessandria - Genoa in Padova - Atalanta. Za sedaj je še težko predvidevati, če bo Zveza poverila preiskavo Kontrolni komisiji pod predsedstvom odv. Pe-riconeja. ali pa če bo vso stvar arhivirala, zaradi pomanjkanja konkretnih prijav. Zelo verjetno je. da bodo po včerajšnjem razgovoru med predsednikom FIGC in dvema predstavnikoma Satmipdorie, na zahtevo vodstva Sampdorie u-vedli preiskavo tudi glede tekme Lanerussi - Sampdoria. Ker se v zadnjem času vse bolj pogosto pojavljajo v dnevnem tisku vesti o angažmajih igralcev za prihodnjo sezono, je predsedstvo FIGC poslalo vsem predsednikom društev A B m C lige brzojavko naslednje vsebine: eSpominjamo Vas na normo v pravilniku, ki se nanaša na prepoved pogajanj za prehajanje igralcev dokler je prvenstvo še v teku. Kontrolna komisija bo izvajala glede tega ukrepe, ki so v njeni kompetenc i.» Kontrolni komisiji pa je predsedstvo FIGC poslalo naslednjo brzojavko: «Zaradi širjenja vesti o pogajanjih za prestop igralcev v času ko je prvenstvo še v teku, vas prosimo, d a intervenirate v smislu vaše kompetence». «»------ Charles ne bo igral za reprezentanco Walesa TURIN, 3. — V zvezi z izjavami predsednika Juventusa Umberta Agnellija, ki jih je objavil londonski «New Chro-nicle«, da Charles ne bo dobil dovoljenja za nastop v reprezentanci Walesa v tekmi s Severno Irsko, so odgovorni krogi Juventusa danes to izjavo potrdili. Predsednik Ju-venitusa meni, da je tudi malo možnosti, da bi mogel Charles igrati za reprezentanco Walesa na svetovnem prvenstvu na Švedskem, ker bo prav v tistem času v Italiji tekmovanje za pokal Italije, katerega se bo Juventus moral udeležiti z vsemi svojimi najboljšimi igralci. * * * BUENOS' AIRES. 3. — Na sestanku argentinske nogometne zveze in predstavnikov klubov prve lige, ki je trajal dve uri, so včeraj dokončno sklenili, da Argentina ne bo odpovedala svoje ude- ............ Snežne razmere Lokve: delno 20 cm južen Livek: sneži Bovec: na Kaninu 200 cm Log pod Mangartom: sneži Kino v Gorici CORSO, danes zaprto, jutri «On tat, ona tatica«, A. Sor-di in S. Koščina. VERDI, danes zaprto, jutri »Herkulovi napori*. S. Koščina in G. M. Canale. VITTORIA, danes zaprto, jutri «V kraljestvu Walt Disneya». CENTRALE. 17.15: «Judežev poljub«, R. Rivelles in F. Rabal. MODERNO, dames zaprto, jutri »Zračni gusarji«. rrr- • rr » • v Kino v Irzieu EXCELSIOR, zaprto. AZZURRO, zaprto. PRINCIPE, zaprto. ležbe v finalu svetovnega nogometnega prvenstva na Švedskem Mladinski turnir FIFA LUKSEMBURG, 3. — V okviru mladinskega nogometnega turnirja FIFA, so bili včeraj doseženi še naslednji rezultati: Skup. A: Francija - Poljska 2:0 Skup. C: Holandska - Ma- džarska 3:2, Grčija - Romuni ja 1:0 Danes sta bili na programu samo dive tekmi in sicer med Zah. Nemčijo in Češkoslovaško v skup. B in med Grčijo in Turčijo v skup. C. V Tre-vesu je moštvo Zah. Nemčije premagalo Češkoslovaško s 3:1 (1:0) in je trenutno v svoji skupini v vodstvu s 4 točkami iz dveh tekem pred CSR z dvema točkama iz dveh tekem, Avstrijo in Belgijo, ki sta odigrali po eno tekmo in sta brez točk ter pred Italijo, ki bo šele jutri odigrala prvo tekmo proti Avstriji. CANNES, 3. — V okviru mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Cannesu je Lazio premagal lokalno enajstorico z 2:1, Wie-ner pa mladinsko moštvo iz Šibenika s 3:0. TENIS Pericoli in Bellani premagali sestri Budding MONTECARLO, 3. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Montecarlu je v drugem turnusu posameznic Italijanka Lea Pericoli proti pričakovanju premagala nemško prvakinjo Eddo Budding s 6:3, 6:4, Annelise Bellani pa njeno sestro liso Budding s 6:4, 6:2. Huber suspendiran Dl NAJ, 3. — Avstrijska teniška zveza je do nadaljnjega suspendirala Alfreda Huberja. ki v času suspenzije ne bo smel igrat: ne v Avstriji ne v inozemstvu. Vzroki za ta ukrep uradno niso znani, zdi pa se. da se je avstrijska zveza odločila za tako oster ukrep zaradi tega. ker je Huber zahteval od zveze, da mu pošlje na Irancosko riviero denar, ker je vsa denarna sredstva, ki mu jih je dala na razpolago francoska zvaza, zapravil v igralnici v Cannesu. Skoraj gotovo je, da Huber zaradi suspenzije ne bo v sestavu avstrijskega moštva za Davisov pokal, ki se bo 2„ 3. in 4. maja pomerilo s Švicarji v Bernu. KOLESARSTVO NEAPEIJ. 3. — Za 26. kolesarsko dirko po Kampaniji, ki bo v četrtek, se je danes prijavilo tudi moštvo «Cali -Broni - Girardengo« z Aldom Moserjem na čelu. Za dirko so se doslej prijavila naslednja moštva: Asborno, Torpadc, Faema, Legnano, S. Pellegrine in Cali - B-oni - Girardengo s skupno 59 kolesarjev ter Francozi Anquetil, Darrigade in Geminiar»‘ Smučarsko tekmovanje za pokal «Foemina> Tudi Slavica Zupančič bo nastopila v A betonu Najboljše Evropejke bodo tekmovale v smuku in slalomu ABETONE. 3. — V soboto 5. aprila (smuk) in v nedeljo 6. aprila (slalom), bo na smu-čiščin v Abetonu tradicionalno smučarsko mednarodno žensko tekmovanje za pokal »Foemina«, na katerem so doslej zmagale: 1. 1948 Mittner (Švica), 1. 194.9 Proxauf (Av.), 1. 1950 Segni (It.), 1. 1951 m 1952 Minuzzo (It.), 1. 1954 Hof-herr (Avst.), lani pa Francozinja Agncl. Med bolj znanimi tekmovalkami, ki so že prijavile svojo udeležbo za letošnje tekmovanje, so Avstrijke Hilde Hof-herr, Thea Hohleitner, Livesl Mittermayer. Kathy Horl. Helga Herdy in lise Schishl; A-meričanka Terry End, Robin Jafner, Jannie Dioc; Belgijka Couquele‘.; Italijanke Pia Ri-va. Vera Schenooe, Lidia Pe-droncelli, Francesca Salmimci. Iole in Tina Poloni, Laura Odiard. in druge, med katerimi pa ne bo Carle Marchelli. Včeraj so odpotovale v Abe-tone iz Ljubljane tudi Jugoslovanke Slavica'' Župančič, Maja Rutar in Krista Fanedl. iiinHiiiiiiiiiiiniimiiiiMiniHiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiii Po včerajšnjem treningu na občinskem stadionu Triestina proti Bresciji z nespremenjeno postavo? V 60 minutah dva gola (Milani in Mazzero) Triestina je imela popoldne I si morali precej prizadevati, na občinsKem stadionu svoj da so dosegli 2 gola z Mila- običajni rnedtedenski trening na dvoje vrat. Pod vodstvom trenerja Olivierija so titularci igrali proti mladincem, katere so pojačili Petagna, Szoke. At-tilli, Claut ter Bandmi v vratih, v naslednji postavi: Ru-mich: Beiloni, Castano; Tulis-si, Varglian, Rimbaldo; Olivie-ri, Mazzero, Milani, Petris, Re-nosto. Namesto običajnih dveh normalnih ali skrajšanih polčasov, so igrali eno uro brez prekinitve. Tempo treninga je bil zaradi prizadevnosti trenerjev ves čas hiter in titularci so llltlllllllllllllllllllllHtllllllltllllllllllllllllllllinillllltlllllllllUflMIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllll Hokej na kotalkah za «Pokal narodov» Italija-Anglija 5:3 V vseh ostalih srečanjih so zmagali favoriti MONTREUX, 3. — V Mo.-i-treuxu se je danes pričel med narodni turnir v hokeju na kotalkah za «Pokal na rodov«, katerega se udeležujejo reprezentance Italije, Anglije, Portugalske, Francije. Švice, Nemčije, Španije in Belgije. V današnjih srečanjih so bili doseženi naslednji rezultati: Španija - Belgija 6:1 (2:0) Švica - Nemčija 8:4 (4:2) Portugalska - Francija 9:3 (5:1) Italija - Anglija 5:3 (1:0) Medtem kc so v prvih treh tekmah zmagali favoriti, predstavlja zmaga znatno pomlajenega italijanskega moštvi nad angleškim prijetno presenečenje, posebno še, ker so Angleži nastopili s svojo najmočnejšo formacijo. Reprezentanci sta nastopili v naslednjih formacijah: Italija: Noro, Villa, Prinz. Brezigar, Spessot, De Gerone, Rinaldi. Anglija: Košak, Ross I., Forrester. Sullivan, Ross II. Vrstni red strelcev: v prvetn polčasu v 18’ Rinaldi (It.); v drugem polčasu v 1’ Sullivan. v 8’ Sullivan (A ), v 9’ Princ (It.), v 11’ Brezigar (It.), v 11’22” Sullivan (A.), v 12’ Prinz (It.) iz kazenskega strela, v 14’ Brezigar. Današnji program: ob 15. uri: Belgija - Italija; ob 15.45: Švica - Francija; ob 16.30: Anglija - Portugalska; ob 20.30 Francija - Italija; ob 21.15: Švica - Belgija; ob 22 uri Anglija - Španija. AVTOMOBILI/EM Včeraj start v Trstu za «Rallye Akropolis* ZAGREB, 3. — Udeležene, avtomobilskega rallyea «Akro-polis«. ki so danes zjutraj Jb 3,57 startali v Trstu, so preko Reke in Gorskega Kotora po lepi betonski cesti privozili v Zagreb. Med njimi sta bili tudi jugoslovanski ekipi Božič-Volčevič im Vukovič-Picek. Po krajšem postanku je vseh 27 avtomobilov s piloti devetih držav nadaljevalo vožnjo proti Beogradu. Pot jih bo nato vodila skozi Niš in Skoplje čez Djevdjelijo v Grčijo do Soluna, kjer se bodo združili o skupino, ki je medtem opravila pot po Grčiji, in nato nadaljevali vožnjo do cilja v Atenah. nijem in Mazzerom, medtem ko je Rumicheva mreža ostala, kljub ne ravno zanesljivi o-brambi. nedotaknjena. Za formacijo, ki bo nastopila v nedeljo na tržaškem stadionu proti Brescii, se trener še ni dokončno odločil zelo verjetno pa je, da bo ista kot v Messmi, kar je mogoče sklepati tudi iz dejstva, da med treningom Olivicn ni .z-vedel nobene spremembe v vrstah titularcev. Nedeljska tekma je za Trie-stino velike važnosti, kot so pravzaprav vse preostale tekme. Ce hoče tržaška enajstorica ohraniti skromno prednost dveh točk pred Barijem, mora nujno igrati na zmago in si Vsaj na domačem terenu zagotoviti vse možne točke. BOKS «Bud» Smith suspendiran RACINE, 3. — NBA je včeraj suspendirala bivšega svetovnega prvaka lahke kat. Wallaca «Buda» Smitha, ki je v torek doživel svoj enajsti zaporedni poraz. Predsednik Gilbert Jackson je dejal, da so to odločitev narekovali humani razlogi in da Smith ne bo smel boksati, dokler mu tega ne bo dovolil zdravnik, ki ga bo imenovala NBA. «»----- Bassey - Moore v Los Angelesu ? LOS ANGELES. 3. - Možno je, da bo Nigerijec Hogan «Kid» Bassey, svetovni prvak peresne kategorije, ponovno branil svoj naslov v Los Angelesu že čez nekaj mesecev proti Amerikancu Deveyu Mooreu, ki je eden izmed nje. govih najbolj kvalificiranih izzivalcev. Etm i*. Po velikem uspehu na velja Župančičeva za eno mea favoritinj, čeprav bo v mela posebno močne ***? rentke v Avstrijkah in tu<“ 1 Italijankah. Pričakujejo še prijavo Ir*r cozinj in Švicark. * * * GRESSONEY, 3. - S lomom, v katerem je zma® Aldo Zulian, se je danes ključilo tekmovanje za P° Weissmatten, ki si ga 1*^ včerajšnjo zmago v s®“ in z stom v ride Milianti. j. Vrstni red v slalomu: , ' Zulian 1I6”9, 2. Milianti H' • 3. Picchiottino 118”6, 4. . vid 118”7, 5. Gluck H9 7' ” Gartner 120"5 itd.. ... Kombinacija: 1- Mili*n“ ’ točke, 2. David 4,48, ■>. iian 4,67, 4. Burrini B. ®> Pompanin 6,57 itd.. ri** današnjim drugi® ® v slalomu priboru KOLESARSTVO «Lc maillon (Tor* za nove rekorde PARIZ, 3. — Družba BrafflP’ ton je ustanovila nagrado maillon d'oro». ki naj SP“\ buja dirkače k izboljšanj dosedanjih rekordov neka e velikih dirk. Kolesarji, ki .. do na teh dirkah izbolj dosedanjo povprečno ^ hitrost’ bodo prejeli členek verige lesa v zlatem in denarno grade 50.000 frankov. Med posebno tiskovno v ferenco. ki so jo Pnre 1,10 ta namen, so bile za nagr «Le maillon d’or» izbrane 1. 1958 naslednje dirke: . Pariz - Roubaix (dosedani povprečna hitrost 36,807 ' ki jo je dosegel 1. I"7 Daele); Bordeaux - Pariz (dosedam povprečna hitrost 38,278 k®, jo je dosegel 1. 1953 Kublen- Boucle de la Seine; Francosko prvenstvo; Svetovno prvenstvo: —iv . , hitr° Velika nagrada narodov ( , danja povprečna hn 42.202 km, ki jo je dosegel 1956 Anquetil); . c. Pariz - -Tours (dosedanja p vprečna hitrost 43.766 k®- , jo je dosegel 1. 1955 JaC(l Dupont); llflli Svetovni rekord v eno?] ‘JfCIVV 111 ICRVIU * ' .SC 0^3 vožnji brez trainerja .fre km, ki ga je dosegel R' 1. 1957). lsfc. V naslednjih letih bodo ko pobudniki to nagrado tegnili na druge pome® dirke. ijci za BRUSELJ, 3. - Športni^ bor belgijske kolesarske . ze je sklenil, da bodo d. »jjo no moštvo, ki se bo u 'iigli dirke po. Franciji, sefjan A* naslednji kolesarje: p"yne- driaenssens, Fred de Bruzs. Gilbert Desmet, Marcel -h sens, Desire Keteleer, J ,er. Plankaert in Michel Van1„h)£0 ki bi la" - de Med tistimi. ,šteV KOŠARKA CANTU’, 3. — Včeraj zvečer je v prijateljskem srečanju košarkarska ekipa Cantu premagala ekipo Partizana iz Beograda z 71:56 (25:30). eventualno že prišli v P ^ar. za dopolnitev moštva so:„rati. tin Van Geneugden, Jan £10-kart. Pino Cerami, Ale* se, Raymond Impanis in ly Tru.ve, Coppi v Argentino ^ BUENOS AIRES, 3. i'-/'*«' sto Coppi se bo ude® dnevne kolesarske dirke, konec tegi meseca na »jre. nu Luna Park v Bueno. ^ su. Coppi bo vozil v z Argentincem Bal'zl!!!ia J.e Poleg Ct-ppija in Pa ^v0jj. bodo dirke udeležili s ^eni0i' ce Milano-Uasola ^^..nche'1’ ne - Andrirux (Fr.), ^,-aura ' tVildemann (Nem ), , a®e- Estomage išp.) in ne« riških dvojic. Odgovorni urednik STANISLAV rEN^t , Tri* Tiska Tiskarski zavod zT ' VLADIMIR BARTOL Ul «Pa ne da bi si bil Ibn Saba izbral vrh stolpa za svoje ,valisce?» je vprašal reis čez nekaj casa in si obrisal stno celo. »Pogodil si, častivredni prijatelj.* Stopnišče je postajalo zmerom tesnejše in zmerom bolj ,rmo. Veliki dai je stopal, kot da bi mu bilo dvajset let. ato pa je bivši reis tem huje sopihal. »Postojva, malo,» je dejal naposled. »Zasopel sem se. isem več mlad.* Postala sta in reis si je oddahnil. Potem sta nadaljevala zpenjanje. Toda čez nekaj časa je Abul Fazel spet zarobantil; »Pri bradi mojega očeta! Kaj ne bo še konca tega pre-letega stopnišča? Ali si Je stari lisjak izbral svoj brlog tako isoko, da bi spet uganjal iz nas svoje norčije?* Abu Ali se Je tiho hahljal. Ko sta dosegla vrh stopnišča, ! bivši reis komaj še dihal. Glavo je imel povešeno in vse o konca ni opazil stražarja, ki je čuval dohod. Trčil Je, o je obvladoval zadnje stopnice, skoraj z nosom v dvoje olih črnih nog. Presenečen je dvignil pogled. Od strahu je dskočil Kakor bronast kip je stal pred njim na pol gol amorec, velik ko gora in močan ko bik Ob nogah je držal ezak kij, da bi si ga upal reis komaj z dvema rokama tremakmU. Abu Ali se je posmejal in podprl starca, da se ne bi zakotalil navzdol. Abul Fazel je previdno zavil ojcoli stražarja, ki je ostal nem in nepremičen na svojem mestu. Ko se je reis umaknil dalje v hodnik, se je še enkrat ozrl. Ujel je pogled, ki mu je sledil. Oči so se črncu zasukale za njim, da se je pokazala njih pošastna belina. »Ne sultana ne šaha nisem videl** je zamrmral gost, «ki bi se bil tako zastražil. Neprijetna druščina, takle s kijem oborožen Afričan.* »Kalif v Kairu je poslal cel oddelek takih skopljencev Hasanu v dar,* je dejal Abu Ali. »To je najzanesljivejša straža, ki si jo moreš zamisliti.* »Ne, tale vaš Alamut ni nič kaj po mojem okusu,* je menil reis. «Udobnosti ni videti tod okrog kaj prida.* Prišla sta do vrat, pred katerimi je stal prejšnjemu podoben stražar. Abu Ali je zamrmral nekaj besed in zamorec je dvignil zaveso. Stopila sta v preprosto opremljeno predsobo. Veliki dai se je odkašljal. Za eno izmed preprog na steni se je nekaj zganilo. Nevidna roka jo je privzdignila in izpod nje se je prikazal vrhovni poglavar izmailcev, Hasan Ibn Saba. Oči so mu od veselega ganotja sijale. Pohitel je z naglimi koraki k svojemu staremu znancu in ga krepko potresel za roko. »Glej, glej! Moj isfahanski gostitelj! Pa ne da si mi spet prinesel zdravilo za blaznost?* Radostno se je smejal in povabil oba starca v svojo sobo. Reis se je znašel v udobno opremljeni sobi, ki je v vsem spominjala na bivališče učenjaka. Nekaj polic ob strani je bilo obloženih s knjigami in spisi. Tla so bila pokrita s preprogami. Na njih so bila razprostrta različna zvezdarska orodja, inštrumenti za merjenje in računanje, tablice in risala, črnilnik in več gosjih peres za pisanje. Vse to je gost začudeno objel s pogledom. Nikakor ni mogel spraviti v sklad tistega, kar je bil videl spodaj v utrdbi, s tem, kar je imel sedaj pred sabo. «Zdravila za blaznost mi torej ne prinašaš?* še je dalje šalil Hasan in si muzaje gladil lepo, skoraj še čisto črno brado. »Kakšna človekoljubna namera te je sicer privedla sčm na ta konec sveta?* »Zdravila za blaznost ti res ne prinašam, moj Hasan,* je naposled spregovoril reis. «Pač pa mi je Mucufer zate sporočil novico: Sultan je izdal ukaz in emir Arslan Taš je udaril iz Hamadana z vojsko tridesetih tisočev mož proti Alamutu. Turška konjenica, njegova predstraža, utegne pridrveti že danes ali jutri pred Rudbar in potem bo v nekaj dneh pred tvojo trdnjavo.* Hasan in Abu Ali sta se na kratko spogledala. «2e?» je vprašal Hasan in se zamislil. »S tako hitro odločitvijo nisem računal. Nekaj se je bilo moralo medtem na dvoru spremeniti.* Pozval je prijatelja, naj sedeta na blazine. Sam se je zavalil poleg in majaje z glavo razmišljal. «Povedal ti bom vse, kar mi je znano,* je dejal Abul Fazel. »Ti pa glej, da čimprej pripraviš vse za izpraznitev gradu.* Hasan Je molčal. Reis si ga je na skrivaj ogledoval. Ni mu bilo videti, da bi imel že šestdeset let. Bil je še mladeniško prozen. Polt mu je bila sveža in velike, umne oči so gledale živo in prodimo. Rasti je bil prej srednje kot visoke. Ni bil niti suh niti debel. Nos mu je bil dolg in raven, usta polna in odločno zarisana. Govoril je glasno in naravnost in skoraj zmerom z nekakšnim šegavim prizvokom ali prikritim porogom. Kadar pa je razmišljal, se mu Je obraz močno izpremenil. Nasmeh je odmrl in nekaj mrkega, skoraj trdega se je prikazalo v njegovih potezah. Ali pa se je zdel odsoten in osredotočen v nekaj nevidnega, kot so včasi ljudje, ki so obdarjeni z močno domišljijo. Tak je nehote zbujal strah pri onih, ki so bili od njega odvisni. V splosnem bi se dalo sto** reči, da je bil lep mož. Mnoge je motilo, da Je Pog kazal, kot da se svojih prednosti zaveda. jel0; »Pripoveduj, poslušam,* je dejal gostu in nagubane »Ce še ne veš,* Je počasi začel reis, «ti povem, stari sovražnik Nizam al Mulk ni več veliki vezir.* Hasan se je zdrznil. Stresel se je po vsem telesu, jpii* »Kako si rekel?* Je vprašal, kot da ne veruje ušesom. zada9110 »Sultan je odstavil Nizama al Mulka in imenoval sultanjinega tajnika na njegovo mesto.* , ta »Tadž al Mulka?* se je razveselil Abu Ali-naš zaveznik.* si*^ »Zdaj ne več, ko se sultanja nadeja, da bo r*^nj] r«*’ po ustavi oklican za prestolonaslednika,* je P°Ja »Podlo izdajstvo,* je zamrmral veliki dai. naP: rej Hasan je molčal in razmišljal. Nagnil se je začel s prstom risati nekakšne kroge po preprogi-Tudi starca sta umolknila. Sledila sta njegovim in čakala, da bo kaj povedal. jtiest*' »Ce je prišel sultanjin tajnik na Nizam al Mulk° telTjelJ* potem je Jasno, da se Je naše Stališče na dvoru v spremenilo,* je končno dejal Hasan. »To mi neko ^niia0^ račune. Menil sem, da bom imel mir do prihodnje ^ Tedaj bi bil s svojimi pripravami gotov ... Tre pač pospešiti.* rMa p°^Li »DA, skoraj bi bil najvažnejše pozabil,* mu je r d° v besedo. »Nizam al Mulk je sicer prišel ob veZllz0iails jjl pa je zato ukaz, da v najkrajšem času iztrebi 6*K{ »To pomeni borbo na življenje in smrt,* Je Abu Ali. «Isto je to za velikega vezirja, kot če volku, naj pospravi s stajo ovac.* ,ai p- »Ne, staja ovac pa zares še nismo,* se je P°'sr^r0st s® Pri sebi se Je bil za nekaj odločil ln prejšnja ve je vrnila. fied* (Nadaljevan}* ,»*• n*