CEUE. 10. JUNIJA 1976 — ŠTEVILKA 23 — LETO XXX — CEN\ S DINARJE] GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Posamezniki so se nialce hudovali, češ, da se roman Hči grofa Blagaja vleče v nekaterih podrobnostih. Mnogim pa je bil všeč. Bil, pravim, ker so danes nadaljeva- nja sklenjena. Zdaj nas čaka nov roman, čimbolj bi radi ugodili željam bralcev. Zato vam to- krat posredujem nekaj najbolj značilnih njihovih sporočil. Enainsedemdesetletna ma- ma SLAVA iz Polzele 93 piše NT: prečitam ga od prve do zadnje strani. Vsebina naj bi ostala ista, v njem je za vsakega nekaj, za najbolj zahtevnega in za preprostega pa tudi za mladino dovolj novic in drugega čtiva. JOŽEFA ROMIH iz Javornika 23: če je naš časopis domač, naj bo še roman. DARKO SPACAPAN, DOBRNA 41: In če naj bo iz naših krajev, tragedija nedolžnega človeka se je pričela v Dobrni in kon- čala na Kozjanskem {predlaga objavo romana Guzej). Ali pa BORIS DEBELAK iz Krmelja 30: GADJE GNEZDO Vladimirja Levstika je aktualen roman z ozirom na boj koroških Slovencev v sedanjem vzdušju v sosednji Avstriji Seveda pa ne manjka še drugih predlogov. Bomo videli! In brali. Vsem, ki sprašujete naj popem, da NT ne namerava izdati romana Hči grofa Blagaja v posebni knjigi. VAS UREDNIK GLOBOKE SO KORENINE Slika s sprejema dragih gostov v Šmarju pri Jelšah. Tako je bilo v vseh občinskih središčih. Foto: D. Medved SOl/4 RADOSTI i/ OČEH Železniška postaja v Celju — ne, vsepovsod v dneh 5, do 8. junija. Prihod Vlaka bratstva in enotnosti 1976. Sprejemala so srca. Lica so žarela, dala so slutiti, da ljudje pričakujejo goste nestrpno, radostno. Ob sloveu enako ganjeno: kdaj se spet vidimo! Se tako vešče novinarsko Vero le stežka zabeleži ču- stva, ki so se to soboto in v ieh dneh vsadila med ljudi. Od Rinke do Sotle in od Ro- Sle do Bohorja. To je treba doživeti, videti in spoznati. Povsem vsakdanje srečanje Postane nevsakdanje in ne- vsakdanje srečanje je posta- jo vsakdanje, polno spomi- nov, radosti s solzo v očeh, skopih besed velikih dejanj. Eh, kaj bi tisto, kar je ^ilo — zdaj smo srečni. Spo- jini so ostali, a pomembneje je to, da smo postali prija- ^^Iji, znanci, »kumovi«, so- hodniki. Prav tak odgovor je ^Uo slišati na prve pozdrave snidenja tega popoldneva, ko ^0 se ob železniškem vagonu ^^jemali gostitelji in gosti, ^olj iz oči in radostnih lic. ^esed skorajda ni bilo sli- ^ttii. kajti preveč bi bilo tre- ''tt povedati naenkrat, preveč Pozdravov izročiti. Zato sta Sovorili hvaležnost in radost '2 oči, lica so gorela od ve- ^^ija, rok je bilo premalo za stisk, pozdrav, objem. Kdove, koliko časa je prete- klo med dvema snidenjema. Morda komaj leto dni, dve leti ali štiri, morda celo več. Tega v tem trenutku ni mo- hiče razpoznati. Vse je tako rap.dragano, srečno, vse je kot bi se po dolgih letih sre- bali prvič. Kako čas mine, hvaležnost pa ostane! Prišli so iz šumadije, Po- moravja, is Srbije. Toda, bilo je kot bi prišli iz vseh kra- jev, kjer so izgnani Slovenci bivali med vojno. Iz Mosla- vine. iz Bosne, iz Šumadije, po koščkih je tu na železniš- ki postaji zbran naš svet, ljudje, ki govore v več jezi- kih, mnogih govoricah, a ki se razumejo kot da so ena družina. Odhajali so na družinske domove, v domača okolja kot gostje sicer, vabljeni in dragi, da bi preživeli nekaj trenutkov med svojimi. Saj se kar tako imenujejo med "ehoj. In, če beseda nanese, da je treba izgovoriti ime, potem se mešajo imena: Pre- drag in Ivan, Branka in An- gela, Jože in Boško. In glej, otroka sta oba Zorana. Kot bi se dogovorili, da bodo svojima otroJwma dali enako ime. Morda pa je res bilo tako, saj je eden nekaj let starejši od drugega. Kdove, kaj vse se je v teh letih, od- kar so ohranjene te medse- bojne vezi skovane med\NOB, razvijalo in razvilo med ljud- mi. Zanesljivo prijateljstvo, ki ne preneha, ki se preriaša iz roda v rod, s starih na mlade in z mladih na okolje r okolja nazaj na posa- meznike. V delček tega smo hoteli prodreti v teh dneh, ko smo na širšem celjskem območju spremljali bivanje gostov iz Srbije, ko smo se priključili kramljanju v domovih zdajš- njih gostiteljev ali ko smo sedeli skupaj na razgovorih delegacij o nadaljnjem sode- lovanju. Vsega utripa seveda •ismo utegnili zabeležiti. Pre- več je bilo življenja v teh dneh, da bi ga lahko spravili na papir. Zato pa v ljudeh ostaja celota, doživeta enkrat in ohranjena v srcih, ki bodo kar naprej poganjala življe- nje in smisel Vlaka bratstva in enotnosti. Ljudje preprosto pravijo vlak iz Srbije, kot bi rekli nekaj kar je vsem že samo po sebi znano, čisto navad- ne besede za velika pričako- vanja. Množica ga ne spreje- ma zato, ker bi bil nekaj po- sebnega in zato vzbuja po- zornost. Ne, ljudje ga priča- kujejo s prevzeto obveznost- jo, ki je vznikla v najtežjih dneh. In. ki je uresničevana. Kajti, obveznost, ki je spon- tano zrastla iz hvaležnosti, ki se je kalila ob nesebični delitvi poslednjega koščka kruha in obveznost, ki izvi- ra iz ljudske solidarnosti ni zgolj dolg. Dolg se lahko od- plača, volja za uresničevanje ideje krepitve sodelovanja, srečanj starih in vedno no- vih poznanstev nikoli ne za- mre, če se spreminja, se le poglablja, razširja v nove ob- like. Temelj ji ostane: ta pa je na medvojnih znanstvih razširjati sodelovanje in ga poglabljati. Trije dnevi, kolikor so bili gosti iz Srbije v gosteh pri nas, ni mnogo. A vendar so trije dnevi znova obogatili čvrste vezi, ki so se stkale -,e davno prej in se tkejo še kar naprej. Prav sredi teh prijetnih srečanj je prišlo slovo. Slovo, ki ni slovo in vendar se je bilo treba po- sloviti. Zdaj nas čakajo seveda no- ve naloge. Kaj še storiti, da bi začeto sodelovanje razvili še bolj, na vseh področjih. Vse možnosti še niso izčrpa- ne. O njih so te dni govorili v vseh občinah delegacije po- bratenih občin. Beseda o tem je tekla tudi med delegacija- ma naše republike in SR Sr- bije. Ugotovili so, da se med- sebojno sodelovanje primer- no razvija, spregovorili so o novih možnostih. Vrata so torej odprta! BOJAN VOLK STANE DOLANC ZA NT-RC AKCIJA Z NOVO VSEBINO Začelo se je pravzaprav t Zagrebu, kjer so letošnji vlak »Bratstva in enotnosti« pri- čakale delegacije ijosameznib slovenskih občin, med njiral tudi Mozirja, Velenja, Žalca, Slovenskih Konjic, Laškega, Šentjurja, Šmarja in Celja. Po programu, ki sta ga pri- pravila godba na pihala ui folklorna skupina, sta udele- žence vlaka pozdravila Vlado Podubski, predsednik Me^ stne skupščine Zagreb in Ve- selin Andrijaševič, član se- kretariata Republiške konfe- rence SZDL Srbije ter pred- sednik koordinacijskega od- bora za pripravo letošnjega vlaka v SR iSrbiji. Prvi večji sprejem na slo- venskih tleh je bil v Kr- škem, kjer sta o pomenu vla- ka »Bratstva in enotnosti« govorila podpredsednika Re- publiških konferenc SZDL Slovenije in Srbije Zoran Po- lič ter Filip Matic. Sprejema se je med drugimi visokimi gosti udeležil tudi sekretar Izvršnega komiteja Central- nega komiteja ZKJ Stane Do- lanc. Na prošnjo novinarja Toneta Vrabla je dal posebno izjavo za Novi tednik in Ra- dio Celje o pomenu vlaka »Bratstva in enotnosti«, ki je kot spomin na dneve pred 35. leti, ko so s sedemnaj- stimi transporti izselili po okupatorjevi zahtevi v raz- lične srbske kraje okoli 8000 Slovencev. »Brez dvoma je vlak »Brat- stva in enotnosti« ena izmed Izredno pomembnih manife- stacij ne samo zaradi zgodo- vine, ami)ak predvsem zara- di sedanjosti. Ta akcija brat- stva in enotnosti, ki teče že skoraj dvajset let, je dobila novo vsebino. Tukaj so nove generacije in prav zaradi te- ga gotovo pomeni enega iz- med izredno pomembnih de- javnikov v graditvi naše dru- žbe in ta pa temelji na prin- cipu bratstva in enotnosti. To pomeni popolnoma enakopra- vno sodelovanje in življenje v tej naši domovini, v soci- alistični samoupravni Jugosla- viji.« 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 23 — 10. junij 1976 ^ LilBIIK r Sil Kllll^ ,AJMO VSI v KOLO' Zelene trate okoli Doma železarjev na Teharju so v nedeljo oživele, bile so pri- zorišče nadaljevanja čvrstih vezi, stkanih v najtežjih tre- nutkih jugoslovanskih naro- dov. Kljub hladnemu vetru ni bilo nikogar, ki se ne bi ogrel ob zvokih železarske pihalne godbe, narodno za- bavnega ansambla iz Cupri- je in celjskega ansambla Vi- kija Ašiča. Za goste iz čuprije in nji- hove gostitelje je bil na Te- harju pripravljen prijeten piknik, ki bi ga raje ime- novali bratsko srečanje. In takšno je tudi bilo. Pri mi- zah so sedeli številni Celja- ni, nekoč izgnanci, danes pa gostitelji svojih srbskih pri- jateljev. Od tedaj je preteklo že veliko let, spomini pa so še vedno sveži in ne bodo nikdar pozabljeni. Ljudje so starejši, toda vezi niso po- stale manj čvrste. Iz števil- nih pogovorov je bilo mo- goče razhrati, da se ob takš- nih manifestacijah še poglab- ljajo oziroma najdejo svoj zunanji izraz. Sicer pa žive in se utrjujejo tudi med le- tom v najrazličnejših izraz- nih oblikah. Boško, Katica, Predrag in še bi lahko pisali imena go- stov iz čuprije — vsi so bi- li navdušeni nad sprejemom v Celju, ko so — kot sami pravijo — razbrali ljubezen v očeh vseh čakajočih na že- lezniški postaji. Piknik je »odprla« Sonja Ocvirk, zatem pa sta se pred mikrofonom z majoliko v ro- ki pozdravila predsednika OD SZDL Čuprije in Celja Ale- ksander Miletič in Jože Vol- fand. Folklorna skupina iz ču- prije — učenke medicinske šole in mladinci drugih šol — so še bolj razgibali ude- ležence, tako, da se je raz- vilo orjaško kolo in skoraj ni bilo nikogar, ki ne bi sklenil rok in zaplesal. Pred Domom železarjev se je vi- lo kolo bratstva in enotno- JStiJe v yeč&niQ ure, ,^ .M. S... v okviru Vlaka bratstva in enot- nosti 76 je v ponedeljek in torek bi- vala v Celju in Velenju tudi republi- ška delegacija SR Srbije, ki jo je vo- dil FIILIP MATIC, podpredsednik republiške konference Socialistične zveze Srbije. Hkrati z njo je bila gost Celja tudi slovenska delegacija. De- legaciji sta si ogledali delovne orga- nizacije, med njimi Merxovo novo pra- žarno. Popoldne in zvečer sta se delega- ciji na ■ Celjski koči pogovarjali o medsebojnem sodelovanju v okviru Vlaka. Razgovorom obeh delegacij je prisostoval tudi RISTO D2UN0V, pod- predsednik zvezne konference Sociali- stične zveze ter delegata republiških konferenc Hrvatske ter Bosne in Her- cegovine pa tudi, funkcionarji vodstev medobčinskih in celjskih organizacij. JANEZ ZAHRASTNIK, sekretar medobčinskega sveta ZKS je najprej orisal osnovne značilnosti gospodar- skega in družbenega roloja na celj- skem območju, seznanil delegaciji s problemi neskladnega razvoja in po- sebej opozoril na način kako jih re- šujejo. Delegati so se živo zanimali za ukrepe samoupravnega reševanja kako poteka akcija za hitrejši razvoj manj razvitih območij. V imenu slovenske delegacije TONE BOLE, član predsedstva SR Sloveni- je, za delegacijo Srbije pa KRSTA AVRAMOVIC, podpredsednik republi- škega izvršnega sveta, sta podala in- formaciji o srednjeročnih razvoj- nih programih obeh republik, ki sta temelj možnostim boljšega in učin- kovitejšega sodelovanja na več podro- čjih. V razgovoru so ocenili doseda- nje dosežke medsebojnega sodelovanja in pri tem še posebej podčrtali, da se je prav v okrilju Vlaka bratstva in enotnosti sodelovanje razmahnilo. Omenili so, da primer, mnoge prime- re, med njimi sodelovanje AERO Ce- lje in MLADOST iz Čuprije, TIM La- ško in občino Miomica, kjer je tovar- na iz Laškega gradila tovarno stiro- pora, v Srbiji so odprli več čitalnic ki so jih s knjigami opremile delov- ne organizacije obeh republik, prizade- vajo si, da bi v šole uvedli pouče- vanje slovenskega jezika itd. Pomembna točka pogovorov so bi- la tudi vprašanja nadaljnjega sode- lovanja v okviru Vlaka, spodbudo no- vim oblikam sodelovanja daje zlasti nova listava z združevanjem sredstev in dela, pri čemer še zdaleč niso iz- rabljene vse možnosti. Ker je zadnje čase tudi več pobud posameznikov, da bi Vlak povezal še druge republike, kjer so med vojno bivali izgnani Slovenci, so se dogovo- rili, da bodo jeseni republiške konfe- rence SZDL to vprašanje skupaj z ob- činskimi konferencami preučile. Dele- gat SR Hrvatske se je še posebej za- vzel za to, da ocenijo možnost bolj- šega sodelovanja s SR Slovenijo. Po mnenju tega delegata na Hrvatskem zlasti pogrešajo medljudske vezi med obema republikama, zatorej bi kakrš- na koli oblika medsebojnega sodelo- vanja lahko prispevala k še boljši kva- liteti, nedvomno izjemno pomembne- ga poslanstva, ki ga Vlak ima tako na krepitev patriotizma, kakor tudi na gospodarskem in družbenem področju. Da je potrebno znova določiti kon- cept Vlaka bratstva tn enotnosti, če- čeprav je v temeljni zasnovi izobliko- van že pred dvema letoma, je bilo ugotovljeno docela soglasno. Tembolj, ker je potrebno sodelovanje med de- lovnimi ljudmi in delovnimi organiza- cijami enakomerneje razvijati z vsemi republikami, da bi aktivnosti v okviru Vlaka bratstva in enotnosti celovite- je ustrezali smislu, veličini in poslan- stvu te velike ljudske manifestacije solidarnosti, ki mora prerasti v vsa- kodnevna ravnanja v uresničevanju UrStave. BOJAN VOLK NA PRAGU DOMA v Le nekaj ur po prihodu vlaka bratstva in enotnosti smo potrkali na vrata gostitelja Ferda Primca iz Resljeve 9 v Celju, pri ka- terem smo našli njegove prijatelje iz Čuprije. V kuhinji majhne, skromne hišice z lepo urejenim vrtom je stekel med prijatelji iz vojnih dni živahen pogovor. Čedomir Stevanovič, med prijatelji Čedo, je v Celje pripotoval s svojo hčerko. »Ko je v Čuprijo priipeJjal transport slovenskih izseljen- cev, smo ga pričakali doma- la vsi Cuprijani«, se spomi- nja Cedo. »Zavedali smo se, da so to domoljubi in naro- dno zavedni ljudje, ki jih je okupator izgnal iz njihovih domov in da so potrebni na- še pomoči. Izmučeni od dol- ge pK)ti, žejni in lačni so iz- stopili v Cupriji, ne da bi vedeli, kakšna bo njihova na- daljna usoda. S skromno prt- ljago, ki so jo zbrali v naj- večji naglici in jim je pred- stavljala edino vez z zapušče- nim domom, so stali na po- staji. Vsakdo izmed nas, ki je takrat pričakal izseljeniški vlak je pri.stopil k eni dru- žini in ji ponudil svoj dom. Tako je naneslo, da sem jaz sprejel Ferda in njegovo že- no. Postali smo ena družina, postali smo prijatelji.« »Res, bili so to hudi časi,« je načel pogovor Ferdo Prime, »in niti sanjalo se nam ni, kakšna usoda nas bo doletela. Topla ponujena dlan teh srbskih družin, ki so nas sprejele, nam je vlila novih moči in poguma. Ta- krat sem spoznal, kako res- ničen je pregovor, da v ne- sreči spoznaš prijatelja. Od tistega dne, ko nam je Čedo odstopil sobico v njegovi hi- ši nas je družila ista usoda. Domovino je zavojeval oku- pator, naši ljudje so pod so- vražnikovimi streli padali v gozdovih in umirali v kon- centracijskih taboriščih. Bolj kot kdajkoli smo morali dr- žati skupaj in se boriti za vse, kar je bilo naše.« Štiri leta so se pletle trdne bratske vezi pKKi strehami gostoljubnih srbskih gostite- jev. In čedo je pripovedoval dalje: »V teh časih je bilo težko za hrano in obleko, tež- ko pa je bilo tudi najti zapo- slitev. Delal sem v bližnji to- varni sladkorja, kjer se je kasneje zaposlil tudi moj pri- jatelj Ferdo. Tako smo laže premagovali vse ovire in voj- na pomanjkanja. Navadili smo se drug na drugega, ra- zumeli smo se in v vseh teh letih med nami ni bilo nera- zumevanja. Skupaj smo reše- vali probleme, skupaj smo kovali načrte za lepši jutri, za danes. Ko je vojna vihra minila in ko so se naši Slo- venci poslavljali od nas. smo imeli vsi solzne oči. Navadili smo se skupnega življenja in naši domovi so za njimi osta- li nekam prazni. Po drugi strani pa smo razimieli, da morajo oditi, saj jih doma čaka veliko dela, stari prija- telji, sorodniki... Se se bo- mo videli, si pisali, smo si kar naprej obljubljali, si sti- skali roke in se objemali.« »Tega ni moč popisati, še manj pa pozabiti.« je spet povzel besedo Ferdo. Bili smo prijatelji v hudih in tež- kih dneh in ostali smo prija- telji. Z ženo sva bila po voj- ni dvakrat v Srbiji, čedo je tokrat drugič pri nas. Pot je dolga in za nas starejše pre- cej utrudljiva, vendar pa si I vsa ta leta zvesto dopisuje- mo.« Ko smo se poslavljali z na širni prijatelji je bU že mrak in Cedo je poln vtisov iz potovanja z vlakom bratstva in enotnosti takole zaključil naš pogovor: »Srečen in ve- sel sem, da sem prišel v Slo- venijo, sem v Celje in ne bom pozabil toplega spreje- ma in množice mahaj oči h rok na vseh slovenskih po- stajah, vse od Krškega pa do Celja, kjer sva s hčerko izstopila. Stari in mladi so nas pozdravljali, tisti, ki so vojno doživeli in tisti, ki jo poznajo samo iz pripovedo- vanj in knjig. Tem želim, da je drugače nikoli ne bi spo- znali.« Vlak bratstva je odpeljal, a spomini in trdne vezi osta- nejo ... M. p. §t. 23 — 10. junij 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 GLOBOJ» SO K0REjVlNi MOZIRJE VELIKO UUBECE SRCE Saj veste, kako je, kadar prekipi sreča. Ko vas zara- di tega občutka stisne v grlu in zastane beseda. Tudi sol- ze. Kaj bi jih skrivali. To so drugačne. So kot biseri. V njih ni grenkobe Mozirje, v soboto popold- ne. Majhna zamuda. Nestrp- nost narašča. In potem avto- mobili. In nešteto objemov, poljubov, stiskov rok. In spet Pavla Trouar (v sredini) s .svojima gostomif vse tisto, ko se srečajo naj- boljši prijatelji, bratje . .. Prvi pozdrav v veliki dvo- rani občinske skupščine Ivan Kramer predsednik občinske konference SZDL Mozirje: »Z našimi ljudmi ste delili vse, kar ste imeli. Tudi svobodo, ki si jo je bi- lo treba še izboriti. Seme bratstva in enotnosti, ki ste ga skupaj posejali v najtež- jih dneh naše zgodovine, je obrodilo bogate sadove . . .« V ta najlepši trenutek so stopili tudi mozirski pionir- ji. S pozdravom in recitaci- jo; »Ako si Dragan, svima nam budi drag ako se zoveš Blagoje, kao med budi blag . . .« Spet stiski rok, poljubčki in rdeči nagelj i Aleksander Vasiljevič pred- sednik občinske konference SZDL čajetina, torej občine, s katero ima Mozirje pobra- timske odnose- »Ne zameri- te, če zaradi veselja in sre- V šmarski občini so si gostje iz Srbije ogledali tudi mu- •ej maršala Tita v Trepčah pri Podsre>di, kjer je živela Ti- tova teta Ana in kjer »daj še živi aiena hči. Po ogledu mu- «eja so se za spomin na ta pomemben kraj Kgodovine na- šHi narodev iMkali z« spomin s Titovo .ssestrično Ano. ki Je bila »bi^ka dragih fostov iz Srbije nadvse vesela. FoU: D. Medved če ne bom mogel s svojim » pravim glasom izraziti zado- [ voljstva, ki ga čutim jaz in vsi, ki smo prišli k vam. Za- to pa želimo to srečanje obe- ležiti s simboličnim in skrom- nim darilom, s stensko pre- j progo, delom pletilj iz Siro- gojna na Zlatiboru. V to pre- progo so ženske roke vtka- le veliko rdeče srce. Sim- bol ljubezni. In v tem srcu je še eno, ki povezuje vsa naša. Naj nas ljubeča &rca vežejo še naprej . . m V dvorani so nastajale majhne in večje skupinice. Gostitelji in gosti. Med nji- mi tudi domačinka Pavla Tro- gar. Ob njej pa gosta, Vla- sto Budimovič z ženo Iz Kruševca. Pavla Trogar:- »Danes sem srečna, da prvič gostim mla- da predstavnika Budimovide- ve družine. Pri njih v Kru- ševcu smo našli toplo stre- ho. Lahko si mislite, kaj nam je to pomenilo v tistih ča- sih. Bilo nas je pet. S kovč- kom v roki. Danes je seve da drugače in gostoma bomo nudil; vse, kar moremo. Tu- di Logarsko dolino jima bo- mo pokazali. In .še kaj.« Vlasto Budimovid: »Srečen in presrečen sem niaotekali tudi na- slednji dnevi. Bili .so kratki. Prekratki. Pot jih je vodila v Elkroj, GLIN, osnovno šolo in v to- varno malih gospodinjskih aparatov velenjskega Gorenja v Nazarjah. Obiskali so tudi bisere Gornje Savinjske do- line in mnoge kmetije, ki se lahko ponašajo s specializi- rano proizvodnjo. Povsod iskreni pozdravi in pomenki o delu, razvoju, problemih .. . Šli smo naprej, toda radi bi dosegli še več. V ta program se je kot dišeč ■ cvet vrinilo srečanje na Golteh. Zdaj se je zasli- šala tudi pesem. In kolo. Pred slovesom pa še en- krat pomenki, O vsem. Tu- di o tem, kako v prihodnje. Toda, kaj bi govorili. S sol- zami v očeh in v tesnejšem objemu so si zaželeli »Na skorajšnje srečanje!« M. BOŽIČ Aiek.sander Vasiljevič SPOMINI KIDRIČEVE DRUŽINE BILI SO TO TEŽKI ČASI Družina Ivana in Pepele Ki- drič je imela v gosteh dru- žino Rajka in Radmile Anto- nije vid iz Vreocev. Ta sta- vek vsebuje vse kaj več kot na prvi pogled, saj obiski dandanes niso nič posebne- ga. Našel sem jih tisto cve- toče jutro v Šmarju pri Jel- šah, bili so na vrtu in se živahno pomenkovali. Toliko let je že od vojne, pa vse- eno — kakor da bi bilo še včeraj in nikoli ni dovolj oasa, da bi si vse poveda- li. Spomini segajo v prve me- sece druge svetovne vojne, ko je družina Kidrič (oče Ivan, mati Pepca, dveletna Joža in petnajstmesečni Ivan) s šestim transportom junija 1941 bila izseljena v Srbijo. Najprej so prispeli v Laza- revac, tam pa so jih raz- meščali po okoliških vaseh in naseljih Kidričevi so bi- li dodeljeni v Vreoce, znan rudarski bazen ob Kolubari. Le kratko obdobje so bili pri nekem kmetu, nato pa vsa štiri leta pri Antonije- videvih. Zdaj, ko sedijo v prijet- nem vrtu pred hišo, so spo- mini nekaj čisto posebnega. Kot neviden album, kjer vsak zase hrani slike, ki se ne da- jo opisati z besedami. V srcih so kot doživetja, so spoznanje o človeškem srcu in zavesti, so nekaj tako le- pega kljub težkim časom, da bi jih človek nikoli več ne zamenjal. »Najhujša je bila negoto- tovost,« se spominja Ivan Ki- drič. Kadar so prišli četni- ki je bilo klanje. Nikoli ni- si vedel, ali boš preživel noč. Ta negotovost nas je najbolj ubijala. Tisto, da kdaj ni bi- lo hrane, tisto pozabiš, Anto- nijevidi so nas sprejeli kot prave brate. 2e ko smo se vozili v Srbijo smo vedeli, da gremo k slovanskemu na- rodu in se nismo tako hali, kot si nekateri mislijo da- nea. Res pa je t;udi, da nis- mo toliko vedeli o njih, ne oni o nas, kot to ve mladi- na danes. Vsi smo bili ta- krat bolj zase. A ko smo prišli k njim, je bil to spre- jem, ki ga lahko razume le dobro srce. To ni bil bučen sprejem z godbo in zastava- mi. To je bilo tiho, intim- no čustvovanje s tistimi, ki nimajo doma, ki so jim hote- li vzeti zemljo, iz katere smo pognali . . .« Takšne so misli Ivana Ki- driča, Pepce, pa Antonijevi- devih. Vsi so zbrani okoli miz« in pripovedujejo. Tu- di Rajkov brat Radovan in snaha Živka. »V Vreocih se nam je 1944 leta rodil sin Dušan, Takrat je bil Beograd že osvobojen in tistega leta, pred njego- vim rojstvom smo preživeli še nekaj hudih dni,« se spo- minja Pepca Kidrič. »Nemci so se umikali iz Grčije, mislim, da jih je bi- lo za dve diviziji in so pred sabo vse uničevali. Mi smo se poskrili po grmovju ob Kolubari, da smo se rešili. K sreči so kmalu prišli par- tizani.« Ivan nadaljuje: »Imeli smo nekaj zemlje, da smo si kaj pridelali. Jaz sem delal v ne- ki električni centrali in sem zaslužil dnevTio 20 Nediče- vih dinarjev — v prevodu to pomeni da sem po ceni- ku tedanje črne borze zaslu- žil dnevno za en kilogram koruzne moke . . .« Bili so težki časi. Bila je malarija. Zdravnikov ni bilo. Kar jili ni šlo v partizane, so jih poklali četniki. Mati Pepca je sama jemala otro- kom kri iz ušes, jo nosila v zdravstveni dom, da je lahko dobivala zanje kinin . . . Junija 1945 so Kidričevi odšli domov. Mati Pepca z otroci pozneje, ker je zbole- la in je ostala v Beogradu na operaciji. Tako so tekla leta. V svobodi se je jelo potrjevati tisto, kar se je ka- lilo vsa leta vojne. Zdaj že četrtič sedijo skupaj in za- goreli obraz Rajka Antoni- jevida ne skriva zadovoljst- va ob snidenju »sa Sloven- cima«. Na prsih se mu le- sketa odlikovanje. V očeh pa se vsem lesketa solza ob sppminu na trpljenje in ra- dost, ki so jih dala štiri ne- pozabna leta zadnje svetovne vojne. Kakor je nekatere lo- čila za vedno, je mnoge za vedno tudi združila. DRAGO MEDVED_ Ivan Kidrič, ZIvka .lotonijevid, Rajko Anlonijevi^. Pc(>ca, Radojka, ▼ Vreocih rojen Ivaa Kidrič in Rajkov teat Radoctor Antonovi«. FottK O. Medved 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 23 — 10. junij 1976 GlOBOKE SO KORENINE Prisrčno kot vsakič, kadar pripelje, so Laščani sprejeli vlak In i^je^ove pofoiSce. In vse preOcrateik čas je trajal postanek, taico da $e borih treh sodčkov piva niso moffli stočiti žej- nim ... Poto: J. Kr. LAŠKO PRISRČNO SREČANJE Nekateri, ki so na laški železniški i>ostaji čakali na svoje drage goste, so še de setič z očmi prepotovali vse obraze. V Laško je prišlo manj gostov, kot so jih pri- | čakovali. Medtem je na že- lezniški postaji potekal pro- gram in stari znanci, prija- telji za vse žive dni, so si spet padali v objem. Mladež v narodnih nošah je plesa- la, pesem je odmevala iz grl pevcev, da so gostje spet pri- sluhnili našemu gorjanskemu j melosu, zastave vihrale in to- ča j i ob sodih laškega piva so bili malce potrti, kajti stočili so ga malo. Vlak je hitro oddrdral, hitreje kot je bilo rečeno, sredi svečanega nagovora. Prvi dan so nekdanji go- stitelji iz Srbije ostali pri svojih dolžnikih v gosteh. To- liko tega je bilo povedati. Cisto drugače je če človek sede k prijatelju, mu gleda v oči in pove to in ono. Ka- ko je tega in onega zmanj- kalo, kako jih je pri hiši spet več ... Občinska dele- gacija je bila letos skromna po številu. Pa kaj bi, saj so sicer stiki s pobrateno ob- čino vse pogostejši. Le-ta se je nastanila v zdravilišču. Na- posled ima Laško nočitvene zmogljivosti, ob katerih se ni treba vnaprej opravičeva- ti, da niso mjbolj ustrezne za čast, ki bi jo gostu radi izkazali. Nedelja je bila posvečena izletu v naravo. Zakaj ne, saj beton in asfalt gotovo nista različna. Gostje in go- j stitelji, aasebni in uradni, vse j se je v nedeljo zbralo na šmohorju pri planinski koči. Na zeleno planjavo so mo- gli eni in drugi pripeljati tu- | di drobiž, kajti nekdanjim pregnancem in njih gostite- ljem zlagoma prihaja nasvet že četrta generacija. Nekaj drobiža iz tretjega kolena se je neumorno motalo pod no- gami. Najvažnejše je, da je še vreme sodelovalo. Po prigrizku se je prilegel izlet čez goro do lovskega doma, pa do modernega stre lišča in mimo zapuščenih kmečkih domov. Vprašanja in odgovori. Ne, ni bila voj- na. Mik doline in tovarne. Kdaj se vrne življenje. Se kdaj? Bodo vsaj ovce po- pasle travo, ki je nihče ne kosi? In volna v Laškem uvaža surovine. Popoldanski piknik je bil posrečena zamisel. Na pri- žganih kosih debla so bili sedeži postavljeni v nekaj krogov. Ogenj je gorel in se spreminjal v žerjavico. Vsak je dobil svojo ošiljeno pali- co in na njej zajetne kose mesa. Potlej pa »ljubi moji — kako koji«. Nekateri so bili čisto sajasti okoli ust, drugi pa so »krvoločno« trga- li koščke z lesa, kajti v sre- dini še ni bilo pečeno. Toda le nekateri tako. Potrpežlji- vi so hrustali res zlatorume- no meso. Piknik pač ni za furije ... Sicer pa smo mo- gli spoznati, da smo Sloven- ci kar dobri učenci v umet- nosti pečenja na žaru — nič nismo zaostajali za gosti, strokovnjaki. Zvečer je Jože Rus s svo- jimi godbeniki iz Radeč pred Laškim Humom priredil ple- harski koncert. Vse je bilo na miglioah ob poskočnih polkah, donečih marših in valčkih. A ker so ti godbe- niki mojstri tudi za dixilan- de, so navdušili tudi mlajši svet. In ko je napočila ura je v dvorani »Huma« bila servirana, rekli bi lahko, da precej po nepotrebnem ve- čerja ob izredno dobri glas- beni spremljavi, zlasti kar zadeva pevko. Gostje, vaje- ni »pevaljk« na vsakem oglu, so bili nad dekletom očara- ni in ji pripisovali prihod' nost. V ponedeljek so se zvrsti- li ogledi. Najprej je bila na vrsti novina — zdravilišče z bazenom. Sekretar komite- ja ZK iz Trstenika je modra val, kako bi spravil na ogle- de tiste starokopitneže v svo. jem kraju, ki se protivijo ideji o gradnji bazena. TIM je bil za mnoge novost, še neznanka, pivovarna p^ kot star znanec spet ni bila brez presenečenja, kajti po štirih letih so imeli kaj pokazati. In tako je hitro mineval tudi drugi dan in zvečer so v dvorani doma »Dušana Po- ženela« laški šolarji priredili pisan spored svojim dragim gostom, kajti na njihov dan šole so prišli iz Trstenika predstavniki šole, tako uči- telji kot učenci. Bilo je praznično te dni v Laškem. Tako kot je dejal nekdanji izseljenec Marko Manfreda. Rekel je, da ne bo moglo biti v Sloveniji ni- koli dovolj dobro pripravlje- no za obisk potnikov vlaka bratstva in enotnosti. Nihče si ne more izmisliti kaj ta- ko sijajnega, da bi nadome- stilo dolgotrajen, skoraj pet let trajajoč obisk pregnan- cev pri bratih na jugu v ča- su, ko je šlo za življenje in smrt. Kot bi potegnil piš, je od- neslo te tri dni. Vendar ne v pozabo. Taka srečanja se ne pozabljajo ... J. KR. SLOVENSKE KONJICE ZA TRDNEJŠE VEZI Člani uradne delegacije so se v ponedeljek popoldan še po- sebej sestali v daljšem razgovoru z direktorji vseh večjih organizacij združenega dela v konjiški občini, člani vodstev družbenopolitičnih or- ganizacij in občinske skupščine ter se z njimi pogovarjali o tesnejšem sodelovanju predvsem na gospodarskem področju. Sicer pa sta nekaj o tem v kratkem razgovoru povedala predsednika občinskih skupščin iz Kosjeriča in Slovenskih Konjic Tihomir Pejič in Filip Beškovnik in pa se- kretar komiteja občinske konference ZK v Kosjeriču Radivoje Filipovič. Radivoje Filipovič: »Dele- gacijo iz Kosjeriča so obča- ni Slovenskih Konjic veli- častno sprejeli in domov bo- mo odnesli res lepe vtise. O njih bomo pripovedovali tudi našim sodelavcem in ob- čanom v Kosjeriču. To je že tretji ali četrti obisk v Ko- njicah. V Kosjerid se vrača- mo s takšnimi vtisi, ki bodo pustili v nas globok pečat. Upamo, da bomo naše sode- lovanje, ki smo ga pričeli že pred leti, še nadalje raz- vijali. Možnosti za to so res široke.« Filip Beškovnik: »Vsako- krat, ko prihajajo k nam delegacije iz ix)brtatene ob- čine Kosjerid smo izredno veseli in zadovoljni, ker lah- ko tem ljudem vsaj malo povrnemo to, kar so oni nu- diU našim ljudem v času voj- ne. Moram reči, da smo do- sedaj v glavnem sodelovali samo na nivoju uradnih de- legacij . čutimo pa, da bi mo- riaJi to sodelovanje razširiti tudi na gospodarsko področ- je. Prav zaradi tega smo v program za tokratni obisk gostov iz Kosjeriča vnesli tu- di srečanje z direktorji vseh večjih delovnih organizacij naše občine,da bi tako spro- žili iniciativo za tovrstno so- delovanje. Gotovo bomo le s poglabljanjem vezi med obema občinama v bodoče lažje in tudi bolje sodelova 11 med seboj ter tako pri Tihomir Pejič: »Zelo sem srečen, ker sem na obi- sku v pobrateni občini Slo- venske Konjice. Ko sem sku- paj s člani delegacije iz Ko- sjeriča obiskal vse večje go- spodarske organizacije v ko- njiški občini, sem se čudil in obenem veselil uspehom, ki jih dosegajo. Zelja vseh nas je, da te uspehe dosega pobratena občina tudi v bo- doče. Prav tako pa želimo, da bi veliko bolj kot doslej poglobili gospodarsko sode- lovanje obeh občin in pre- pričan sem, da imamo za to veliko objektivnih možno- sti. Ob koncu želim vsem de- lovnim ljudem občine Slo- venske Konjice še obilo de- lovnih uspehov!« spevali svoj delež tudi k raz- vijanju bratstva in enotno- sti vseh naših narodov.« DAMJANA STAMEJCIC ŠENTJUR SESTRA JO JE OBISKALA Po prisrčnem sprejemu l udeležencev vlaka bratstva in I enotnosti v Šentjurju so se prijatelji razšli po domovih. Dvajset jih je letos prispe- lo v šentjursko občino, osem- člansko delegacijo iz Užičke Požege pa je vodil predsed- SZDL Bogoljub Ristič. Kulturnemu programu pri sprejemu je botrovalo pri- srčno vzdušje, saj so otroci dobesedno tlakovali prostor pred občinsko skupščino s ' poljskimi cvetlicami. Gostom so v pozdrav pripeli cvetje, dobrodošlico pa jim je vo- ščil predsednik občinske skupščine Vinko Jagodic. Na Slatini pa so se v ne- deljo na pikniku zbrali vsi: | nekdanji intemirianci so pri- šli v spremstvu gostov, med nje se je p>omešala delegaci- ja iz Užičke Požege, prišli pa so tudi številni domačini. Kmetica Liza Romihova iz Ponikve je imela letos v go- steh tri prijatelje. Iz Sevoj- ne je prvič prišel k njej na obisk Srečko Bosiljčič, ka- terega ded je pred 35 leti sprejel izseljeno družino Ro- mihov ih iz Ponikve. Dvajset let je bilo Lizi ta- krat, ko so jo skupaj z ma- terjo, očetom in dvema bra- toma izselili. »Petnajst let sem imel, ko so prišli k nam Slovenci. Podelili smo si vse, kar smo imeli. Naša družina je šte- la takrat 25 ljudi in oče je dejal: če bomo preživelimi, pa naj bodo zraven še Slo- venci. Tako so ostiali pri nas slabo leto. Zgradili smo si bunker, ki še danes stoji kot spomin na Slovence. Lizin oče ga je pomagal zgraditi. Naj ostane!« Zadnji stavek je Srečko Bosiljčič izgovoril s takim povdarkom, da bi ga kamen ne premaknil, S težavo je dobil stike z Lizino družino. Iskal je pre- ko Rdečega križa, občine in letos se je odpravil na pot. Da obišče Slovence in Slo- venijo. Spomini so bili tako močni, da se jih ni mogel otresti. Lizina družina pa si je morala poiskati kruh, ker ni mogla živeti na tuj račim. Razdelili so se. Brata sta od- šla na delo h kmetom, star- ši prav tako, Liza pa je v kavami v Rači pri Kragujev- cu našla v »gazdarici« Ljubi- ci Stojkovid svojo drugo se- stro. »Nisem prišla k Lizi sa- mo na obisk, prišla sem po- zdravit svojo sestro,« je v razgovoru detjala Ljubica. Jaz sestre nisem imela in ko je prišla Liza k nam sem jo sprejela za svojo. Takrat je bil moj Mladen majhen, tri leta je bil star. Pa ga danes poglejte!« Prišel je z materjo, ker Lize iz Ponik- ve ne more pozabiti. Nauči- la ga je nekaj slovenskih pesmi in še danes jih zna. Kot študent jo je iskal in dobil njen naslov. Prišel je k Lizi na Ponikvo na obisk in skupaj sta se iz Celja peljala z avtobusom. Pa ga Liza ni spoznala. Zdaj so stiki tesni. Liza jih je medtem že večkrat obiskala, onadva pa tudi prideta k Lizini družini. Ka- ko ne bi, ko pa so med se- boj podelili zadnje drobti- ne! Liza ne more pozabiti, kako je Ljubica potegnila pregrinjalo iz postelje tn se- šila za Lizo obleko, Mladen pa ne, kako mu je Liza po vrnitvi iz Ponikve poslala na roke izdelano leseno torbico za šolo. Takih spominov je na ku- pe. Ko se snidejo jih izbr- skajo in z njimi dopolnjuje- jo mozaik tesnega prijatelj- stva. ZDENKA STOPAR Na Slatini, kjer so se zbrali na pikniku vsi, ki so prišli na obisk k prijateljem v šentjur- sko občino, je pesem odmevala pozno v noč. Zaplesali so tudi kolo in vezi so močne kot stiski rok. ftt 23 — 10- junij 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 SAMOUPRAVLJANJE V OBMOČJUi VSEBINSKI PREMIKI SO Čeprav samoupravna orga- niziranost nikakor ni merilo uveljavljene vsebine samo- jipravnih odnosov v združe- nem delu, pa že podatki o yečjem številu tozdov na celj- jl^eni območju in njihova no- tranja organiziranost, ki je glcladna z novo ustavo, dovolj zgovorno priča, da smo na področju uresničevanja usta- ve v združenem delu dosegli bistvene premike. Tako so na jvoji neda\Tii seji ugotovili glani medobčinskega sveta 2veze komunistov, ko so oce- njevali .samoupravno organi- ziranost delavcev v združe- nem delu na celjskem območ- ju in hkrati spregovorili o neposrednih nalogah komuni- stov v javni razpravi o osnut- Ini zakona o združenem de- ' Po 3. seji CK ZKS se je spremenil odnos do organizi- ranosti združenega dela v mnogih delovnih organizacl'^ jah. Tako je od prejšnjih 229 tozdov, ki so bili v 52 orga- nizacijah združenega dela celjskega območja nastalo še 94 novih tozdov v 27 delih organizacij združenega dela pa še tečejo priprave na usta- novitev tozdov. Ta podatek priča o zavzetosti, da bi v vseh delovnih sredinah, kjer je to mogoče, ustrezneje or- ganizirali združeno delo in tako napravili nove korake za uveljavljanje neposrednega upravljanja delavcev .Ob tem pričajo o vsebinskih premi- kih tudi kakovostne spre- membe na področju družbe- noekonomskih odnosov, pred- vsem pri borbi za stabiliza- cijo in izboljšanje ekonom- skega položaja Kljub temu se komunisti v prizadevanjih za zagotovi- tev odločilnega položaja de- lavcev v združenem delu še srečujejo z vrsto odporov in težav, ■ Nai seji medobčinske- ga sveta so te odklone po- vsem konkretno opredelili, imenovali pa so tudi organi- zacije, ki še vedno vztrajajo na preživelih stališčih in ob- likah organiziranosti. Precej težav pa je tudi na drugih področjih uveljavlja- nja samoupravnega položaja delavcev v združenem delu. Na seji so bili kritični pred- vsem do nedorečenih dohod- kovnih odnosov med tozdi, še bolj pa v zvezi s samo- upravnim odločanjem delav- cev. Opozorili so na še vedno preveliko vlogo poslovodnih organov pri odločanju, pa tu- di na delo delavskih svetov, ki v nekaterih odločitvah pre- več radi obidejo širše demo- kratične oblike odločanja. Predvsem še vedno velja, da so zanemarjene oblike odlo- čanja na zborih delavcev, re- ferendumih in podobno. Sla- bo so zaživele tudi oblike ob- veščanja, kot pogoja za ošve-f' ščeno in pravilno odločanje delavcev, še vedno je preveč cenzure, prikrojevanja infor- macij, zapletenega izražanja, premalo pa je skrbi za živo besedo, neposredne informa- cijske stike in pravočasnost obveščanja. Tudi delavska kontrola še ni dobila ustreznega položaja, čeprav to ne velja posploše- vati. Komisije delavske kon- trole namreč delajo, uspehe pri delu pa beležijo predvsem tam, kjer so se uspele trdno povezati z družbenopolitični- mi organizacijami. Seveda so naštete ugotovit- ve le droben izrez iz dela medobčinskega sveta ZK za celjsko območje. Podrobna, konkretna in kritična analiza pa bo nedvomno osnova de- lovanju komunistov v združe- nem delu v prihodnem ob- dobju. BRANKO STAMEJCIČ LAŠKO PRAZNIK BO Pred dnevi je imel odbor, ki vodi priprave na praz- novanje občinskega praznika občine Laško že tretjo sejo. Dokončno so sprejeli program praznovanja, ki bo potekalo tri dni in sicer od 2. julija, ko je prazanični dan za občino Laško, pa do 4. julija. Dneva borca. Prireditve ob občinskem prazniku bodo v La- škem, Rečici, na Lisci, v Jagnjenici in v Radečan. Os- rednja prirediterv bo na Jagnjenici pri Radečah. Ta krajevna skupnost je letos prišla na vrsto kot gostite- ljica občinskega- praznika. V občini, zlasti pa v krajevni skuknosti Jagnjendca, se za proslavo že vneto pripravljajo. Na Jagnjenici bo- do dobili občani v višje ležečih zaselkih vodovod, ure- jena bo cestna razsvetljava, gasilci pa bodo dobili s\"oj avtomobil. Dan rudarjev bo letos proslavljen v Hudajaini. No- silec te proslave je TIMOV TOZD rudnika. Ob dnevu borca bodo prišli skup:ij tudi nekdanji borci kozjan- skega odreda, aktivisti tega območja in borci II. VDV bataljona, ki se vsako leto srečajo v eni Izmed domi- cilnih občin na Kozjanskem. Občinski praznik bo obeležilo i.udi več pridobitev 2a občane v ostalih delih občine. Tako bodo v Jurklo- štru odprli novo trgovino iCZ Laško, v Laškem pa bo ob prazniku izročena kolektivu in občanom nova zot^r zdravstvena ambulanta. V občini bo več športnih tek- movanj, v Radečah pva razsfciva »Kozjansko v NOV«. J: Kr. 'ŽALSKI KOMUNIST! O GOSPODARSTVU Včeraj je bila v Žalcu se- ja komiteja občinske konfe- rence ZK, na kateri so ko- munisti ocenili gospodarski položaj v občini. Fosebno poeornost so namenili ob- ravnavi vzrokov za slabše gospodarjenje nekaterih to- |zdov in spregovorili tudi o poteh za izboljšanje težavne- ga stanja. V nadaljevanju so sprego- forili še o dosedanjem de- hi koordinacijske komisije la stabilizacijo let nalogah komunistov pri uresničeva- nju družbenega planiranja za obdobje do leta 1980. Ob koncu »eje so člani ko- mite j;; potrdili tudi sklepe nedavne seje občinske kun- j lerence ZK, o kateri smo v [P' ! tedniku obširneje po- ročali. ■či6- ŽALSKI IS OKillETIJSTVU Izvršni svet žalske občinske skupščine ;se je nimuii teden sestal dvakrat in obravnaval -deč poročil, med njimi poročilo o razvoju malega go.spodarstva v ^či- ni, o delu delavske univerze, delu zavoda za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč in nekaj urbanističnih programov. Osrednje mesto nied razpravami ria seji izvršnega sveta pa je zavzelo vprašanje razvoja kmetijstva v žal- ski občini. Člani izvršnega sveta so v svojih razpravah kar po vrsti ugotavljali, da stanje v kmetijstvu še ved- no ni urejeno, kljub sprejeti resoluciji o razvoju kme- tijstva in kljub prizadevanju družbenopolitičnih skup- nosti in nekaterih nosilcev kmetijstva v občini. Vrsta težav izhaja iz neurejenega stanja na področju cen, predvsem cen mleka, mesa In hmelja, težave so tudi zaradi neskladnega razvoja osnovne kmetijske proiz- vodnje in predelave ter trgovine, gostinstva in turiz- ma. Medtem ko se bo vprašanje cen mleka in rie-sa po predvidevanjih v kratkem uredilo, pa še vedno csta- ia vprašanje cen hmelja. Iti ima tako nizko cene. da S.0 že težave pri p>okrivanju stroškov proizvodnje Izvršni svet žalske občinske skupščine bo na te težave vnovič opozoril pristojne republiške organe, v juniju bodo sklicali tudi poseben posvet o nalogah in perspektivjih razvoja kmetijstva s predsta-vniki repub- liškega izvršnega sveta in nosilci kmetijske proizvod nje in predelave. Olani so sklenili tudi, da se bodo še naprej zavzemali za dosledno izpolnjevanje nalog reso- lucije o razvoju kmetijstva v občini, zavzemali se bodo za razvoj predelave, gostinstva in turi/,ma ter za rast osnovne kmetijske pi-oizvodnje. B. STAMEJCIČ PREBOLD Priprave na deveti zbor slo Tenskih jamarjev in razisko- valcev Krasa od 11. do 13. jtmija v Preboldu so konča- le, ciani jamarskega kluba »Orni galeb« so se jih lotili resno, z veliko odgovornostjo in tako lahko že zdaj zapi- šemo, da bo zborovanje us- pelo. Zamisel o stalnem srečanju Jamarjev in raziskovalcev Krasa se je ix)rodiIa pred le- ti, ko je tedanje društvo za raziskovanje jam doživeltv korenito organizacijsko spre- membo. Ijeta 1962 so namreč jamoslovne enote osnovale slovensko zi\^ezo^ ki pa je oh- ranila tradicionalno ime. Pred tremi leti se je preime- novala v Jamarsko zvezo Slo. veni je. Kot rečeno, so jamarji že tedaj čutili potrebo po med- sebojnem srečavanju, po iz- menjavi izkušenj in dosežkov na področju jamarske razi- .skovalne dejavnosti. Ta sre- čanja so prispevala tudi k večanju njihovega lelmičnega in strokovnega znanja. Še po- sebej pa so k temu pripo- mogla predavanja poklicnih speleologov. Z organizacijo devetega zbora slovenskih jamarjev in raziskovalcev Krasa je dobil preboldski klub Črnega ga- leba veliko priznanje za svo- jo aktivnost. Sicer pa tokrat- ni zbor pomeni še dosti voč, saj bo posvečen osamelemu krasu Savinjske doline. To pa je raziskovalnemu poa se oo zvrsti- lo trinajst predavanj. Po ko- silu bo nogometna tekma, ob štirih popoldne pa se bo pri- čel občni zbor Jamars.^e zve- ze Slovenije. S->botni večer bo zaključilo družabno sre- čanje ob tabornem ognju pn bazenu v Preboldu V nedeljo, 13. junija pa bo- do jamarske ekskurzije v Tajno jamo pri Andražu in Ravbarjervo jamo pri Podvi- nu, organiziran i>a bo tudi turistični ogled jame Pekel pri Podlogu. DARKO NARAGLAV TRDNO STALIŠČE DO DRUGE FAZE TITANOVEGA DIOKSIDA Nekatere vesti, tudi v jaraih Informacijskih sred- stvih, da bodo v Celju pri cinkarni pričeli z gradnjo druge faze ali druge tovarne za proizvodnjo titanovega dioksida, so seveda vzbudile razne govorice in ugibanja Prav zato smo prosili za izjavo predsednika izvršnega sveta celjske občinske skupščine Marjana .Ašiča: »Stališče izvršnega sveta, občinske skupščine in lahko bi tudi rekel Celja, je znano in jasno. Nismo za nadaljevanje del pri izgradnji druge faze titanovega belila, dokler niso rešeni vsi ekonomski in ekološki problemi okoli sedanje tovarne. Takšno stališče je za vzela občinska skupščina, ko je razpravljala o poro- čilu glede titanovega belila, ki ji ga je posredoval iz- vršni svet. Tudi ml smo slišali to novico o nameravani gradnji pri cinkarni in smo se pozanimali v sami cinkarni, kaj je bilo v tej zvezi govorjenega. Vodilni ljudje v tem kolektivu so nam dali jasno pojasnilo, da o tem ni bilo govora in da so tudi sami posredovali stališče kolek- tiva, ki pa je istovetno celjskemu, to je, dokler ne bodo rešeni ekonomski in ekološki problemi okoli sedanjega TiOs m govora o nadaljevanju del oziroma o izgradnji druge faze titanovega belila.« SPLOŠNE DELEGACIJE ODSLEJ DRUGAČE Dve leti je Lega, kar smo izvolili delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in v tem času se je nakopičilo tudi že kar le- po število problemov v zve- zi z njihovim delovanjem. Zato ni slučaj, da je občin- ska konferenca SZDL v Ce- lju sklicala prejšnji teden problemsko konferenco o problematiki delovanja dele- gacij za samoupravne intere- sne skupnosti in o uresniče- vanju ustavnega položaja sa- moupraTOih interesnih skup- nosti v občini. Gradivo, ki so ga prejeli delegati že pred konferenco, razgrinja bistve- ne značilnosti, ki se pojav- ljajo ob delu splošnih dele- gacij. Dejstvo namreč je, da splošne delegacije še niso postale sestavni del samo- upravnega življenja v organi- zacijah združenega dela in se premalo povezujejo s samo- upravnimi, političnimi in strokovnimi drjavniki. Druž- benopolitične organizacije v tozdih in krajevnih skupno- stih niso v enak: meri vzpod- bujale delo splošnih in po- sebnih, to je delegacij za občinsko skupščino. Delegati v splošnih dele.gacijah še ni- so dovolj usposobljeni za de- legatsko funkcijo, prav tako pa niso obveščeni o vseh po- membnih stališčih do vpra- šanj, ki jih razčlenjajo gradi- va samoupravnih interesnih skupnosti. Značilno je, da se konference delegacij niso uveljavile kot usklajevale! in oblikovalci stališč, da delega- ti ne poročajo o sklepih skupščin interesnih skupno- sti delegacijam, da vsi dele- gati ne prejemajo gradiv za skupščine interesnih skupno- sti in drugo. To so le neka- tere ugotovitve, ki so jih ob- likovali člani občinske konfe- rence SZDL na podlagi ana- liz in razgovorov o delova- nju splošnih delegacij v sa- moupravni bazi. Razprava na problemski konferenci je odprla še ne- katere druge vidike pri obravnavanju problematike splošnih delegacij. Tako je na primer delegat žične poročal o analizi komisije za uresni- čevanje ustave, ki ugotavlja neverjetno zaprtost splošnih delegacij. Delegat Tehniške šole je govoril o pravem raz- sulu njihove konference dele- gacij, ki se je sestala v ča- su od izvolitve delegatov do danes le dvakrat. Mirko Po- valej, sekretar občinske kon- ference ZSMS v Celju je v svoji razpravi nizal podatke o udeležbi mladih v delega- cijah. Zanimivo je. da je v delegacijah zastopanih kar 47 odstotkov mladih IjudL veliko med njimi pa je takih, ki niso člani ZSMS. Zaskrb- ljuje tudi podatek, da je celo med mladimi komunisti ve- liko mladincev, ki niso člani ZSMS. Delegati problemske konfe- rence so sprejeli tudi vrsto konkretnih sklepov in nalog za odpravo pomanjkljivosti, ki so doslej v precejšnji me- ri preprečevale delavcem in občanom dogovarjanje o na- daljnjem družbeno gospodar- skem razvoju občine Celje. Tako so med drugim spre- jeli sklep, da je potrebno ne- mudoma ugotoviti smotrnost in organizacijsko primernost vseh konferenc dele.gacij ter jih v kraje\mih skupnostih celo ukiniti. Vsaka krajevna skupnost naj ima svoje de- legatsko mesto v zboru upo- rabnikov skupščine interesne skupnosti. Predlagali so tudi, da bi v času prihodnjih vo- litev v delegatske skupščine interesnih skupnosti obliko- vali skupne delegacije, sploš- ne pa ohranili le v manjših kolektivih. Delegati so zadol- žili izvršni svet občinske skupščine, da na osnovi, raz- prave v družbenopolitičnih organizaoiiah in samoviorav- nih sredinah interesnih skup- nosti spodbudi racionalizaci- jo strokovnih služb samo- upravnih interesnih skupno- sti. Izvršni svet pa je sku- paj s predsedstvom občinske skupščine in predsedstvi skupščin interesnih skupno- sti tudi zadolžen, da vpliva na doseganje večkratne ena- kopravne udeležbe interesnih skupnosti v skupščinskem si- stemu. Sklepi in naloge, ki jih je sprejela problemska konfe- renca SZDL obvezujejo vse družbenopolitične organizaci- je, samoupravne interesne interesne skupnosti, občinsko skupščino in izvršni svet, kaj morajo storiti za izbolj- šanje pogojev za delovanje delegatov in delegacij ter za uveljavitev takih samouprav- nih interesnih skupnosti, v katerih bo resnično možno 'zpeljati svobodno menjavo dela. Pomenijo torej konkre- ten do,govor za jutri. Ob tem pa je treba na.glasiti tudi od- govornost posameznih delega- tov v tozdih in kraje\'nih skupnostih, ki morajo kot aktivisti Socialistične zveze 'ali sindikata vplivati na ure- sničevanje sprejetih sklepov. DAMJANA STAMEJCIČ 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 23 -- 10. junij 1976 CELJE KONKRETNA PRESOJA! Ni naključje, če je bilo v zadnjem času v Celju več razprav o gospodarskih do- sežkih lani in o prvih rezul- tatih letos. Glede na stanje, kakršno je — to pa na sploh ni rožnato — tudi zaključki teh posvetovanj pa naj so se vodili na seji občinske skupščine, predsedstva ob- činske konference SZDL ali izvršnega sveta, ne morejo in ne smejo ostati brez od- meva. In ne ostajajo. Osnovne značilnosti gospo- darskih gibanj v celjski ob- čini letos se kažejo v pora- stu obsega industrijske pro- izvodnje, v zmanjševanju iz- voza ne samo v primerjavi z lanskim letom, tudi glede na letošnja predvidevanja, nadalje v zmernejšem zapo- slovanju, ki pa bolj drži za gospodarstvo kot negospo- darstvo, v povečanju zalog gotovih izdelkov predvsem v industriji, v slabi založeno- sti trgovine, v zmanjševanju investicijske dejavnosti itd. Skratka, dovolj podatkov, ki spodbujajo nujne ukrepe, to- liko bolj, ker je na spisku kar preveč temeljnih in or- ganizacij združenega dela, ki poslujejo z izgubo in ki bo- do negativno bilanco prika- zale ob polletju. Značilen je nadalje podatek, da zaradi nelikvidnosti ni problemov, da se je torej finančna dis- ciplina po zaslugi ukrepov o zavarovanju plačil izbolj- šala, četudi na račun menic, da pa je vprašanje, kako je z vrednostnimi pokazatelji. In tako ni naključje, da je akcija v teku, akcija, ki ne terja samo dopolnjene pre- glede gospodarskih gibanj v občini in ki zahteva pred- vsem oceno kvalitativnih sprememb v gospodarskem dogajanju, marveč, ki terja tudi pregled, koliko novih izdelkov so v zadnjem letu ali nekaj več osvojili v de- lovnih kolektivih, kako je z razvojnimi programi itd. Po- sebno oceno v tem času si zaslužijo komercialne in pro- dajne službe, saj gospodar- stveniki sami ugotavljajo, da le-te zaostajajo in da ne sle- dijo zahtevam zdajšnjega ča- sa. Nujna bo tudi analiza o zaposlovanju, pa o gibanju stroškov ... skratka analiza o vsem, tistem, kar je zapisa- no v resoluciji o družbeno- ekonomskem razvoju občine v letošnjem letu. In to ne na sploh, marveč konkretno v slehernem delovnem ko- lektivu posebej, v vsaki te- meljni organizaciji združene- ga dela. Le iz konkretnega lahko sledijo tudi določene akcije. V tem smislu je iz- vršni svet celjske občinske skupščine sprejel tudi za- ključke na zadnji seji in tako tudi stališča predsedstva ob- 3inske konference SZDL. M. Žalska blagovnica, ki jo v Soseski gradi Ingrad, že kaže svoje prve obrise. Z blagovno hišo bodo končno tudi v žalski občini dobili prepotreben trgovski center, na kar potroš- niki že dolgo čakajo. Tudi zato z gradnjo zelo hitijo. Foto: B. Stamejčič KONJIŠKE SIS ZDRUŽUJEJO SLUŽBE Na zadnji seji sekretariata sveta za srednjeročni razvoj v konjiški občini so člani ocenili, da gre .zde- lava razvojnega načrta ol>čine v teh dneh h koncu. O osnutku družbenega plana so namreč razpravljali že delavci v temeljnih organizacijah in občani v krajev- aih skupnostih, konec meseca pa se bodo o njem do- končno izrekli tudi delegati vseh treh zborov občin- ske skupščine. Ko so člani sekretariata razpravljali tudi o osnut- kih srednjeročnih programov razvoja posameznih in- teresnih skupnosti v občini pa so mefluli, da bo potreb- no vložiti še precej naporov za uskladitev izdelanih programov. Ob tem so znova odprli vprašanje usta- novitve skupnih strokovnih služb vseh samoupravni)! interesnih skupnosti, ki bi koordinirale delo in uskla- jevale posamezne aktivnosti. Pravzaprav naj bi ustano- vili center strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti, kar je zanimiva no vost. V centru bi bilo p>o mnenju članov sekretariata zaposlenih okrog deset delavcev, ki bi opravljali vse p>osle za krajevne in interesne skupnosti, obenem pa usklajevali delo med posameznimi skupnostmi. Pose- bej je pohvale vredna pobuda, da bi v okviru centra delovale strokovne službe tudi za krajevne skupnosti. Vemo namreč, da so strokovna opravila velikokrat nadloga, ki se je močno otepajo ravno občani krajev- nih skupnosti. D. S ŠOLA LOČE USPEŠNA VAJA! Na pobudo občinskega od- bora Zveze rezervnih voja- ških starešin iz -Slovenskih Konjic so organizirali v so- boto na šoli v Ločah obramb- ni dan. Program so sestavi- li tako, da je obsegal naj- različnejše vojaške veščine in so učenci za njegovo iz- polnitev rabili celih osem ur. Začelo se je, ko je natan- ko ob 7. uri in 30 minut za- tulila sirena in učenci so se skupaj z učitelji umaknili iz razredov. Za to so potrebo- vali samo minuto! Nato so odšli na tri različne konce in si ogledali kar po vrsti delo sanitete, gasilsko vajo, razkazali pa so jim tudi pe- hotno orožje. Po tem delu vaje, ki je trajal dve uri, so jim prikazali uporabnost puškomitraljeza in polavto- matske puške. Nato so se učenci razdelili v dvajset de- lovnih skupin, izmed njih jih je polovica odšla na ori- entacijski pohod, druga polo- vica pa si je ogledala več veščin sanitarne ekipe, strel- cev in drugih. Proti koncu obrambnega dne so učen- ci šestih, sedmih in osmih razredov, ki so pravzaprav sodelovali v izvedbi obramb- nega dne, organizirali tudi miting na prostem, štab ob- činskih enot teritorialne ob- rambe jih je na njem po- gostil s pravim partizanskim golažem, učenci pa so za zadnjo nalogo izdali šolsko glasilo, v katerem je bila zapisana celotna vsebina ob- rambnega dne. Domov so se razšli veseli, saj so vedeli, da so obrambne naloge iz- vršili zelo uspešno. D. S. LOKE: GASILSKE VAJE v Lokah pri Taboru so minulo nedeljo člani gasil- skega društva pripravili sek- torske vaje, ki so odlično uspele. Vaje pa so povezo- vali še z otvoritvijo nove mo- torne brizgalne, s katero si je to prizadevno gasilsko društvo zelo popravilo mož- nosti za uspešno delo. Na posebni svečanosti, ki je sledila vajam in otvorit- vi nove brizgalne so pode- lili zaslužnim članom gasil- skega društva Loke 31 di- plom, -čič- ŽALSKI SINDIKATI ODPRLO SE JE! Predsedstvo občinskega sve- ta zveze sindikatov žalske ob- čine je na svoji zadnji seji v osrednji točki dne-^ega re- da razpravljalo o gospodar- skem položaju v občini. Enotna ocena članov pred- sedstva je bila, da položaj ni kritičen, prej nasprotno, saj zadnji podatki o oživ- ljanju prodaje v mesecu ma- ju spodbujajo večjo gospo- darsko aktivnost. Na seji so govorih tudi o več prime- rih kolektivnih dopustov, ki so bili minuli mesec v ne- katerih žalskih organizacijah združenega dela. Ugotovili so, da so bili dopusti pla- nirani že pred zaostritvijo gospodarskega položaja in namenjeni potrebnim vzdrže- valnim delom, kljub temu pa so vse osnovne organiza- cije opozorili, da morajo o morebitnih kolektivnih dopu- stih sklepati vsi delavci in ne poslovodni organi. Osnov- ne organizacije so zadolžili še, da tudi ob morebitnih kolektivnih dopustih zagoto- vijo kontinuirano in nemo- teno delo komercialnih služb. Ko so govorili o dosežkih iz stabilizacije, so člani pred- sedstva ugotovili, da ta do- bro teče, da pa je kljub te- mu treba še bolj skrbno re- ševati vprašanja boljše pro- dukti\mosti, predvsem služb, boljše izkoriščanje delovnega časa in vprašanje smotrnega zaposlovanja. Osnovne orga- nizacije sindikata v združe- nem delu morajo še naprej skrbno in budno spremljati položaj v svojih delo^ih sredinah, vsaj enkrat meseč- no pa morajo obravnavati celoten gospodarski položaj v svojih tozdih na osnovi dostopnih in obstoječih po- datkov, so sklenili na seji predsedstva občinskega sve- ta ZSS v Žalcu. čič- ŠMARJE VELIKE PRIPRAVE Tudi v šmarski občini se pripravljajo na razpravo o predlogu zakona o združe- nem delu. Ta je še toliko bolj pomemben za občino, ki si neprestano prizadeva v svojem gospodarstvu dvig- niti proizvodnjo, razviti sa- moupravne odnose, svobod- no menjavo dela in ustvari- ti boljše pogoje za delo. Zna- no je, da je že ob razvitih gospodarskih dejavnostih de- lovnih organiziacij kot Stek- larna, Kors, Bohor, Zdravih- šče in še nekatera druga, precej močna tudi kmetij- ska proizvodnja. Vse večje potrebe se kažejo po teme- ljiteje dogovorjenih odnosih, ki jih terja svobodna menja- va dela. Ta je v šmarski ob- čini še kako potrebna za skladnejši razvoj posamez- nih območij. Tudi delo sa- moupravnih interesnih skup- nosti temelji na dogovorih z združenim delom — potrebe v občini za kulturo, zdrav- stvo, šolstvo in ostala po- dročja pa vemo, kakšna so. Zato obstoja več kot dovolj razlogov, da bodo povsod, kjer bo tekla razprava o predlogu zakona o združe- nem delu res temeljito spre govorili o svojem delu, iz- kušnjah, novih dopolnilnih in spreminjevalnih predlogih. Razlagalci predloga novega zakona so imeli dva semi- narja, vse delovne organiza- cije v občini pa so pripra- vile analize svojega dela in IX)slovanja z ekonomskega stališča, pripravili so ocene družbenopolitičnega dela, raz- voja samoupravnih odnosov, dohodkovnih odnosov med TOZD Ln na osnovi teh ana- liz bo tekla v posameznih sredinah razprava. Na kon- kretnih primerih, pogledih, primerjavah in izkušnjah. Prve razprave bodo stekle te dni, končane pa naj bi bile do konca tega meseca. 34 razlagalcev bo odšlo v de- lovne organizacije. V občini so prepričani, da le s teme- ljito pripravo na razprave o novem zakonu lahko doseže- mo resnično dobro vsebino zakona o združenem delu. Sindikati, ki vodijo priprave in iniciativo so v šmarski občini dobro postavili osno- vo za pogovor in so opti- misti. DRAGO MEDVED JACKO VPISAL MILIJON Našel sem ga, ko je bil v največjem delovnem za- gonu. Z žago v rokah je ves nasmejan dejal, da že ve, zakaj prihajam. Otrl si je znoj, ki mu je tekel iz- pod kuštravih las in brž pričel pripovedovati, zakaj se je odločil, da prav on, nekvalificirani gradbeni delavec pri žalskem sek- torju Ingrada, vpiše cel milijon posojila za ceste. »Mlad sem in nimam posebnih obveznosti ali velikih potreb. Preveč za- pravljam in tako sem spo- znal, da je skrajni čas, da pričnem varčevati. Prav ob tej odločitvi pa sem izvedel za razpis posoji- la za ceste. In če že na- meravam varčevati, zakaj ne bi varčeval na način, ki bo družbi najbolj kori- stil. Rad pomagam, če le morem. Posojilo za ceste pa je zame le oblika var- čevanja, ki je koristna za- me in je povezano s po- močjo za hitrejši razvoj družbe v kateri živim«. Tako razlaga Rifet Džogič, dvaindvajsetletnik, ki je pred petimi leti iz Doboja prišel v Slovenijo. »Pri vas se odlično poču- tim in verjetno bo Slove- nija ostala moj dom. Ve- likih mest ne maram, manjša, kot Žalec napri- mer, pa so kot nalašč za- me. Verjetno si bom tu ustvaril dom in družino, zato nikakor ni čudno, da posojam svoj denar za ureditev slovenskih cest. Dobre ceste rabimo vsi. In pot po kateri lahko do njih pridemo najceneje in najhitreje je pač družbena akcija, posojilo, ki je dru- god, v Bosni in Hercegovi- ni naprimer, že dala odlič- ne rezultate. Zato ne mo- rem razumeti, kako da ne- kateri tako težkega srca vpisujejo posojilo.« Takšen je mladi Jacko, kot ga kličejo prijatelji. Prijazen, neposreden, zav- zet pri delu in poln razu- mevanja za družbena pri- zadevanja. Res škoda, da jih je še vedno veliko, ki ne razmišljajo tako kot Rifet Džogič—Jacko. BRANKO STAMEJČIČ it 23 — 10. |uni| 1976 NOVI TEDNIK — stran 7 RAZISKOVALNA DEJAVNOST UTRJUJE SVOJO VLOGO Občinske raziskovalne skup. posti. Za njdmi je eno leto de- ja, izkušenj. Pred njimi pa dovolj problemov in še več nalog. Tudi vprašanj: kako naprej, kje je osnovna dejav- nost, kakšna naj bo organi- ziranost, da bodo uspehi več- ji, boljši. Kakšno naj bo re- gijsko povezovanje ? Na nekaj teh vprašanj je dalo odgovor nedavno posve- tovanje predstavnikov občin- skih raziskovalnih skupnosti celjske regije, ki ga je skupaj i republiško raziskovalno skupnostjo pripravila občin, ska raziskovalna skupnost v Celju. Sicer pa je prav ta po- inenek opozoril, da bi se mo- rali večkrat dobiti, zlasti zdaj na začetku poti, da bi bilo de- te dobro zastavljeno, da bi se ne ustavljali ob neznankah, marveč, da bi bile vsaj osnov, ne naloge čim bliže. Cemu raziskovalna skup- nost? Namenjena je delu v pra- vem pomenu besede, njena aktivnost se začenja in kon- čuje v delovni organizaciji. Tam torej, kjer se srečujejo z vprašanji surovin, kadrov in delovnih postopkov. Gre torej za dejavnost, ki je se- stavni del celotnega dogaja- nja v gospodarstvu, gre za akitivnost, ki je vezana na de- lovnega človeka, na njegovo delo, rezultate dela. Gre za prizadevanja, kako povečati delež domačega zna- nja v strukturi dela. To pa je v nizu drugih zahtev ne samo čista gospodarska nalo- ga, marveč še večja poUtična akcija. In kje je njeno mesto v občini? Lahko bi rekli, da je občin- ska raziskovalna skupnost partner občinske skupščine še posebej pomembna gospodar- ska vprašanja, še zlasti ra- zvojna, ne morejo in smejo iti mimo raziskovalne skup- nosti. Pa tudi ne bodo šla. še v tem mesecu naj bi se na skupnih zase- danjih našli delegati zborov združenega dela tn skupščin občinskih raziskovalnih skup- nosti. Tako v vseh občinah. In pozneje, ob koncu meseca, tu- di v republiškem merilu. Prve delovne izJkušnje zla- sti občinske raziskovalne sku. pnosti v Celju so pokazale na naloge v inovacijski dejav- nosti. To je vsekakor pomem- bna veja dela. Ni pa edina, V tej zvezi tudi ni bila od- več misel, da naj bi leto ino- vacij trajalo desetletja tn naj bi nikoli ne prenehalo. To je naš kruh. Inovacije. Celjski posvet pa je zelo natančno osvetlil še položaj raziskovalnega dela na sploh. Odgovoril je tudi na vpraša- nje, resda zelo na splošno, zakaj v mnogih delovnih or- ganizacijah niso zainteresira- ni za takšno delo oziroma ni- so bili. Pač zato, ker so svo- je probleme reše^-ali s cena- mi, ne pa s spremembami v tehnologiji dela, ne z inovaci- jami, v tej zvezi se bo moral spremeniti tudi odnos do ti- stih raziskovalcev, inovator- jev, ki nosijo v sebi dobre zamisli, toda, ne vprašajte, kakšna je včasih pot, da jih uresničijo in kakšno je tu in tam vrednotenje tega dela. Povsem utemeljena je bila tudi zahteva, da naj bodo ra- zvojni programi dostopni viseon, da bo pri njihovi konč- ni izdelavi sodelovalo čim več ljudi. Velja za vse. Ne deklarativno, odnos naj po- stane delaven ustvarjalen. Kje je torej raziskovalno delo tam, kjer bi moralo biti v središču pozornosti? Odgo- vor si naj poiščejo v delov- nih organizacijah sami in v njih tudi napotek za delo v prihodnje. Morda bo v tej oceni zanimiva tudi primerja- va, koliko so v zadnjem ob- dobju dali za sindikalne in druge izlete in koliko za ra- ziskovalno delo. Pa ne zato, da bi družabnosti napjovedali bitko, marveč zato, da bo od- nos do raiziskovalnega dela bolj na dlani. Seveda pa je lahko takšnih primerjav še več. Dobrih in slabih. Toda, zdajšnji čas zahteva, da bo- do v prihodnje ti pogledi na strani raziskovalnega dela, inovacij, tehničnih izboljšav, skratka prizadevanj, ki vodi- jo k večjim in boljšim proiz- vodnim in poslovnim rezulta- tom, k stabilizaciji. M BOŽIČ KONJICE VECZA CESTE Pri vpisovanju posojila za slovenske ceste so se delavci občine Slovenske Konjice že dobro odrezali. Največ celav- cev je doslej vpisalo za posojilo polovico povprečnega me- sečnega dohodka, veliko pa je tudi takih, ki so vpisali kar celotni enomesečni zaslužek. Konkretnih podatkov o tem, koliko delavcev je v posameznih or.= anizacijah združenga dela že vpisalo posojilo za slovenske ceste, v Konjicah še nimajo. Kljub temu pa vedo povedati, da je že v marsika- teri organizaciji že več kot polovica zaposlenih vpisala po- sojilo za ceste. V konjiški občini bodo po predvidevanjih zbrali okrog mihjardo starih dinarjev za posojilo. To pa je skoraj tristo milijonov več, kot bi delavci te občine morali zbrati po planu dohodkov za posojilo. Vendar so v Konjicah name- noma pred-vddeli več sredstev, ki jih nameravajo nameniti za popravilo in usposobitev občinskih cest. Sicer pa bodo na področje konjiške občine vložili tudi tri milijarde sta- rih dinarjev iz skupno zbranega posojila. S tem denarjem bodo uredili in asfaltirali predvsem ceste Slovenske Ko- njice—2iče, cesto do Oplotnice in pa cesto do Vitanja. D. S. VELENJE SPOMENIK HEROJU v parku pred poslopjem osnovne šole Miha Pintar- Toledo v Velenju so v sredini prejšnjega tedna odkrili spomenik narodnemu heroju in španskemu borcu Mi- hi Pintarju-Toledu, po katerem nosi šola tudi ime. Miha Pintar je bil doma v šentnipertu pri Celovcu, sicer pa se je družina kmalu po njegovem rojstvu 1913. leta preselila v Ruše. Leta 1930. je odšel v Španijo, po vrnitvi 1941. leta pa se je priključil šaleškim par- tiza.nom. Bil je tudi borec Pohorske čete tn Prvega štajerskega bataljona. Prvega junija 1942. leta je Tole- do s svojimi borci taboril v Ravnan pri Šoštanju. Bili so izdani. V spopadu s sovražnikom je bil ranjen. Če- prav bi se lahko rešil, tega ni storil, ker je pomagal ranjenemu soborcu. Tako je Miha Pintar-Toledo žrtvo- val svoje življenje za ranjenega tovariša. V spomin na ta dogodek, so na dan obletnice nje- go.ve smrti, odkrili doprsni kip, delo akademskega ki?" parja Antona Hermana iz Šoštanja. VIKTOR KOJC KONJIŠKI KOMUNISTI Na zadnji seji občinske konference ZKS v Sloven- skih Konjicah so komunisti široko ocenili gospodarska gi- banja v občini v obdobju prvih mesecev letošnjega le- ta. Da bi konkretno oceni- li stanje razmer v delovnih Organizacijah, zlasti z vidi- ka gospodarjenja in družbeno- politične aktivnosti za sprot- no reševanje aktualnih na- log, so člani ekonomske ko- misije in političnega aktiva občine opravili vrsto razgo- vorov kar v devetnajstih or- ganizacijah konjiške občine. Na podlagi le-teh pa so izde- lali oceno, ki med drugimi Ugotovitvami zajema tudi ob- stoječo gospodarsko in poli- tično situacijo v delovnih ko- lektivih ter usmeritev in pla- niranje razvoja delovnih or- ganizacij . Ko so ocenjevali obstoječo družbenoekonomsko in poli- tično situacijo v gospodar- skih organizacijah so člani konierence ugotovili, da do- sedanja prizadevanja za sta- bilnejše gospodarjenje niso šla mimo aktivnosti družbeno- l^litičnih organizacij, zlasti '^e preko Zveze komunistov; Ob tem pa so menili, da je potrebno še zaostriti odgo- vornost vseh političnih in vo- dilnih delavcev v gospodarst- vu in družbenih dejavnostih. Zlasti je potrebno izpostavi- ti zahtevo po večji odgovor- nosti zato, ker so poslovni rezultati za obdobje prvih štirih mesecev letošnjega le- ta v konjiških gospodarskih organizacijah zelo slabi. V nasprotju z lanskim letom hitreje kot celotni dohodek naraščajo porabljena sredst- va ob istočasnem upadanju rasti industrijske proizvod- nje, zaposlovanja in produk- tivnosti. Fizični obseg pro- izvodnje se po delovnih or- ganizacijah giblje različno, v skupnem obsegii pa znaša za obdobje štirih mesecev le- tošnjega leta komaj 96,7 od- stotka glede na lansko isto obdobje. Največji i2pad pro- izvodnje so zabeležili v Ko- stroju, Uniorju Zreče in Les- no industrijskem podjetju. Zaostajanje gospodarske ra- sti bo vsekakor povzročilo v celotnem družbenoekonom- skem življenju negativna gi- banja, zato bo zelo težko doseči do konca leta plan- ska predvidevanja, so menili člani konference. Organizaci- je združenega dela posvečajo veliko skrb socialni varnosti delavcev in vprašanjem sti- mulativnega nagrajevanja. V zvezi z neposredno družbeno vlogo splošnega varčevanja in stabilizacijo gospodarstva so se delovni kolektivi že v lanskem letu resno lotili zmanjševanja vseh vrst stro- škov in različnih oblik po- rabe ter to aktivnost prenes- li tudi v letošnje gospodar- sko leto. člani konference ZKS pa so menili, da je po- trebno dosedanjo uspešnost stabilizacijskih naporov kot akcijo voditi še naprej. Pri tem, ko so ocenjevali uveljavljanje samoupravnega družbenega načrtovanja in oblikovanja srednjeročnih programov v temeljnih in dru- gih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih, so komunisti oce- nili, da ta proces v konjiški občini ni dosegel zadovolji- vih rezultatov. Na nivoju ce- lotne občine je resda osnu- tek srednjeročnega plana raz- voja že pripravljen, drugače pa je v delovnih organizaci- jah, ki so planirale le mi- nimalne kazalce razvoja, nee- katere pa so se omejile le na planiranje naložb. Komu- nisti so na seji konference takšno stanje ostro kritizi- rali in menili, da ni mogo- če odstopati od zastavljenih nalog in rokov v zvezi z iz- delavo srednjeročnih progra- mov razvoja. Ob vseh vprašanjih, ki so jih obravnavali na seji ob- činske konference, so konji- ški komunisti oblikovali tu- di vrsto sklepov. Prav tako so odgovorno ocenili, da se morajo aktivno vključevati v družbenoekonomske odno- se v zdi-uženem delu. Komu- nisti na vodilnih delo^mih mestih v gospodarskih orga- nizacijah in tisti, ki opravlja- jo funkcije v samoupravnih organih pa prevzemajo nase največjo težo odgovornosti za uresničevanje stabilizacijskih in drugih ekonomskih ukre- pov ▼ delovnih organizaci- jah. DAMJANA STAMEJCIC KONJICE: SEJA IS Danes ob 10. uri se bodo sestali v Slovenskih Konjicah člani izvršnega sveta občinske skupščine. Med drugim bo- do obravnavali osnutek odloka o določitvi tistih kmetij, za katere velja posebna ureditev dedo-/anja po zakonu o de- dovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospo- darstev, pregledali pa bodo tudi potek izvajanja srednje- ročnega plana obnove in modernizacije magistralnih in re- gionalnih cest, ki potekajo skozi konjiško občino. D. S. ŽALSKA SKUPŠČINA O DELEGACIJAH Jutri dopoldan se bodo v Žalcu znova sestali delegati vseh treh zborov občinske skupščine. V osrednji točki dnev- nega reda bodo govorili o uresničevanju delegatskih raz- merij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupno- stih v občini, obravnavali pa bodo tudi poročilo o delu komisije za prošnje in pritožbe. . Ob koncu seje bodo delegati razpravljali še o potrditvi I več predlogov odlokov, med drugim o odloku o prispevku i za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča ter odlo- I kih o več zazidalnih načrtih. GOSPODARSKI KOMENTAR POSLEDICE NISO VZROKI PISE: BRANKO STAMEJCIC Zadnje čase prihajajo iz gospodarskih organizacij novi in novi izgovori ali opravičila, ki valijo krivdo za težaiven položaj na najrazličnejše pojave, ki pa so vselej, kot po pravilu, izven gospodarske organizacije. Prav pogosti so v zadnjem času izgovori, ki za visoke zaloge v gospodarskih organizacijah okrivljajo zapr- tost jugoslovanskega trga. Prov radi bi zapisali, da temu ni tako in da pri nas dejansko obstoja enotni jugoslovanski trg, vendar to ni mogoče. Vse več je namreč pojavov lokalističnega zapiranja v lastne ok- vire, vse več spodbujanja in pogostokrat tudi ščitenja lokalde industrije. Ob tem, ko po tej strani pritrjuje kri- tikam ki jih izrekajo gospodarske organizacije, pa se hkrati tudi sprašujemo za vzroke in tudi za poti po katerih bi takšno zapir(^je tržišča presegli. Vzrokov za takšno stanje je mnogo. Takoj velja poudariti, da osnovni razlog ni zaščita lokalne indu- strije. Prej bi lahko govorili o pojavu podvojenosti zmogljivosti, časi, ko je bila Slovenija edini proizva- jalec večine izdelkov drobne potrošnje so že davno minili. Povsod so že odprti obrati iz skoraj vseh in- dustrijskih panog in s tem se je močno povečala kon- kurenca na tržišču. Ob tem še ena ugotovitev, včasih smo v tej konkurenci potegnili daljši konec na račun opevane kakovosti. Ta pa je v zadnjih letih postala bolj bajka kot resničiost. Slovenska industrija s svojo čestokrat že zastarelo tehnologijo ni več sposobna pro- izvajati tako kakovostno, pa udi cenneje ne, kot je lah- ko včasih. Logična posledica tega je bila, ob vseh prizadeva- njih za razvoj lokalne industrije, da se je pričel jugo- slovanski trg precej zapirati. Osnovno vprašanje ob teh ugotovitvah je, kako do- seči spet enoten jugoslovanski trg, kako se lahko raz- drobljena in premalo povezana, ob tem pa tudi pre- malo močna slovenska industrija, vnovič uveljavi v šir šem jugoslovanskem območju. v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju v pri- hodnjih letih smo si zastavil nalogo preusmeritve slo- venske industrije. Razvijali bomo predvsem tisto indu- strijo, ki ima najboljše možnosti za uveljavitev doma in v svetu. Prednost bomo dali črni metalurgiji, bazič- ni kemiji^ energetiki, družbeni izgradnji in razvoju in- frastrukture. Bolj kot doslej se bomo usmerjali v iz- voz, uvoz pa bomo spodbujali le v primerih, ko je po- treben za oživljanje izvoza. To so. vsaj v grobem os- novne naloge v prihodnjem obdobju. Takšna preusme- ritev lahko pri ustvarjanju enotnega jugoslovanskega trga naredi veliko, še predvsem, če se bomo zavedali, po kakšnih poteh se lahko najmočneje uveljavimo. Edina sprejemljiva in realna pot je dvig kakovosti v naši predelavi, povezava z raziskavami tržišča, hi- trim prilagajanjem potrebam tržišča, uvajanjem več- jega števila inovacij, vse to v povezavi z-^ rahljanjem in prodajo znanja in tehnologije, razvijanjem povsem novih področij proizvodnje in predvsem povezcfvanjem razdrobljene slovenske industrije ne le v republiških mejah ampak mnogo .širše. Hitrost pri reakcijah na potrebe tržišča, modnost in ekskluzivnost morajo postati osnovne devize naših gospodarskih organizacij. In če želimo doseči to, potem je treba izhajati iz lastne zaprtosti, lastnih napak in nesposobnosti, ne pa posledic takšnega lastnega ravna- nja navajati kot vzroke za težave. Kajti trg v Jugosla- viji je zaprt le tistim, ki se mu ne znajo prilagoditi, ki ne znajo ali nočejo delati za potrošniJcove ptorebe. O tem pričajo tudi podatki o dobrem poslovanju vseh ti- stih organizacij, ki se znajo pravočasno prilagoditi no- vemu času in novim zahtevam. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 10. junij 197e CTR CENTER GOLOVEC NIČ VEČ VPRAŠAJ KoiLkšiio olajšanje! NLč vei dilem: bo ali ne bo. xNič več vprašanj, kdaj in kako, če- prav to ne pomeni, da teče vse po maslu. Ne. pa vendar — celjski turistično rekrea cijski center Golovec je po- stai dejstvo. Tu je in še ne- kaj dni, pa bo zaživel. Ne v polnem obsegu, navzlic temu pa z velikim korakom. Zdaj so skoraj pozabljene težave, ki so spremljale gra- ditev. Težave tehničnega m finančnega značaja. Slednjih še ni konec, še zlasti, ker je opravljena komaj prva faza del in ker druga dela še ča- kajo, za katera bo prav tako treba seči v žep Toda, prvi rezultati bodo vsekakor .s^l^od- budni za nadaljnje delo. ru- di za zbiranje denarnih .sred stev. Dela v prireditveni dvorani so skoraj končana, vsaj gla- vna. Minule dni so v sredi- ni prostora j>od veliko st^^eho že začrtali igrišča. Tri za košarko, prav toliko za od- bojko in eno za rokomet. Takšna razporeditev bo ve- ljala za rekreacijsko dejav- nost. Kadar pa bo tekma v košarki zares, tedaj bo ure- jeno le eno, na srediiu pro- stora, ki je pokrit s snovjo syntelast, podobno tartanu. . Tudi tribune so že postav- ljene, škoda, da že zdaj ni naprave za njihovo avtom.a- tično postavita ali odstavi- tev. Prireditvena dvoraiia pa je zaživela tudi sicer. V njej že delajo delavci uprave celjske, ga turislično-rekreacijskega centra Golovec. Za direktorja centra v izgradnji je bil pred kratkim imenovan Nace Krumpak. Te dni pa je imel tudi prvo sejo svet Golovca, ki ga vodi Fedor Gradišnik. Torej spet izkušena roka. Si- cer pa so v svetu ugledni družbenopolitični delavci, kar vse potrjuje, da gre več kot zares. Pred veliko odgovornostjo bo stal programska svet. Vskladiti bo moral vse želje, zahteve in potrebe po kori- ščenju dvorane. Zato so se te dni obrnili na vse more- bitne uporabnike Golovca in jih prosili, da jim posredu- jejo svoje želje. Potem jih bo treba vskladiti, časovno razporediti. Prav tako je odprto še vprašanje prirejanja sejem- skih in drugih podobmh prj- rediLev.Ali bo za to ustanov- ljena posebna samoupravna interesna skupnost? Ali bo nalogo organizatorja ali izi^.a- jalca sprejel kolektiv centi a? Ne glede na ta vpraš?nja, bo letos vse po starem. Zlasti pri devetem sejmu obrti, ki bo tokrat v resnici v hali Go- lovca. Vso ^rb za pripravo in izn'-edbo sejemske priredit- ve ima pvoslovno združenje Pormator. Čeprav bo Golovec v svoji prvi fazi predvidoma uradno odprt 16. julija in to v okvi- ru prireditev na čast prazni- ka celjske občine, bo ha'a že prej sprejela svoje goste. Ta- ko vse kaže, da bo lahko že zaključek Balkanskih a"-;st- skih iger v tej dvorani. Vrh tega je zadnji dan tega me- s^a tu predvidena rokometna tekma med Celjani in ju- goslovansko državno repre- zenianco. Srečanje bo v po- častitev tridesete obletnice rokometa v mestu ob Savi- nji. Golovec je torej tu. Razen v dvorani, zdaj hitijo.pri ure- jevanju okolja in energetske- ga centra. Okolje dvorane že zdaj dobiva veličastno podo- bo, čeprav na njem še vozijo buldožerji. Toda, prvi videz je tu. Lep. Celjski turistični rekreacij- ski center postaja resničnost, želimo mu, da bi zaživel s polnimi pljuči in da bi že od vsega začetka izpolnjeval svojo osnovno nalogo. Ta pa je raznolika. Rekreacija, šport, zabavne in kulturne prireditve, sejmi in razstave, politične in druge manifesta- cije. Zato ga sprejmimo kot svojega in mu vsak po svo- jih močeh pomagajmo, da bo pogumno in odločno stopil na pot. M. BOŽIČ ŽALEC: TVORNE RAZPRAVE Razprave o osnutku za- kona o združenem delu v žalski občini potekajo po načrtu, vsebinsko so dobro pripravljene, pose- bej dragoceni pa so pri- spevki delavcev, ki se tvorno vključujejo v raz- pravo. Tako so na svoji nedavni seji ugotovili čla- ni občinskega sindikalne- ga SAreta. Da bi razprave še bolj vzipodbudili tn omogx>oali tudi boljše razumevanje vseh bistvenih novosti, ki jah prinaša »mala usta- va«, so v žalski občini pripravili posebno gradi- vo, ki je pod naslovom Osnutek zakona o združe- nem delu izšlo v 10.000 izvodih. Gradivo na 12. straneh osvetljuje vse spremembe, kd jih v ob- stoječo zakonodajo vnaša osnutek zakona o 2}druže- nem delu. Nedvomno gre za odličen pripomoček, ki bo delavcem v tozdih še Jrako pamaga,l. Klubu samoupravljalcev, ki je gradivo pripravil, gre ssa- to vse priznanje. Razprave o mali ustavi v žalski občinii so tvorne tudi zato, ker jih v ve- čini tozdov povezujejo s primerjavami dosežene stopnje uveljavljanja ustav- nih določil tn novimi do- ločili iz osnutka zakona. Doslej so prevladovala vprašanja s področja svo- bodne menjave dela, pred- vsem pri vzgoji in izo. braže vanju, s področja kmetijstva pa je največ raz5>rav povezanih s po- ložajem kmetov koope- rantov in bodočo novo oi^aniziranostjo kombina- ta Hmeaad, ki se bo mo- ral po sprejemu zakona ix>vsem na novo organi- zirati. NAZARJE POGIN RIB Zgodilo se je zadnjega ma- ja. Časovno je dogodek to- rej odmaknjen, problemsko pa prisoten ob vsakem ča- su. Tudi danes in jutri. Zla- sti kot opozorilo, da bo tre- ba v varstvu narave napra- viti nekaj več. Na vsak na- čin pa uveljaviti več odgo- vornosti in dosledno pi'ega- njati malomarnost! Zadnjega maja letos so v Savinji v Mozirju opazili pla- vati mrtve ribe. In to večjo količino. Lipani in sulci. Med njimi velikani. Akcija je hitro stekla, in- špekcijski organi so bili na delu že naslednji dan. Zapi- sali so tudi zapisnik. Iz nje- ga tudi črpamo podatke, ki jih navajamo. Tisti dan so iz tovarne AZOT Goražde pripeljali v nazarski GLIN avtocistemo s prikolico okoli 25 kubič- nih metrov 25 odstotnega amonij aka za potrebe tovar- ne. Ko so začeli pretakati, se je bržčas tudi zaradi okva- re na cisterni razlila teko- čina po cestišču ter je od- tekala v vstopni jašek me- teorne kanalizacije. Ta me- teorni kanal pa je povezan z glavnim odvodnim kana- lom odplak z območja GLIN. Prišlo je do izliva v Dreto in nekaj metrov za tem v Savinjo. Učinek je bil pora- zen. Pogin rib v dolžini ne- kaj kilometrov. Poleg tega so inšpektorji ugotovili, da je bdia tudi cisterna v GLIN postavljena »na črno«. Zadeva bo seveda dobila svoj odmev pri javnem to- žilstvu. Toda, prav je, da bi dobila ustrezen odmev tudi v spremenjenih človeških od- nosih do varstva okolja, na- rave. -an Delavska univerza ŽALEC vpisuje V Šolskem letu 1976/77 v 1. letnik Višje agronomske šole, oddelek za tehnologijo s pospeševanjem kmetijstva Pogoji za vpis: — dokončana 4-letna srednja šola — 2 ali 3-letna poklicna šola in skupaj s šolanjem 4 leta prakse ter sprejemni izpit. Predavanje in izpiti bodo organizirani v Žalcu, v popoldanskem času s sodelovanjem Višje agronom- ske šole Maribor. Vpis možen do 30. junija 1976 oziroma 15. julija za kandidate, ki bodo opravljali sprejemni izpit. Prijave sprejema Delavska univerza Žalec, Cankar- jeva 1 (telefon 710-616). DELAVSKA UNIVERZA CELJE Delavska univerza v Celju deluje kot samoupravna iz- obraževalna organizacija združenega dela in opravlja dejavnost posebnega družbe- nega interesa s področja vzgo- je in izobraževanja odraslih in doraščajoče mladine. Čeprav je denarnih sred- stev za ureditev učilnic, opre- mo in učnih pripomočkov ve- liko premalo, delo, oziroma izobraževanje ob delu dobro teče. Na Delavski univerzi skrbijo za dobro počutje slu- šateljev in predavateljev, ker se zavedajo, da je to osnov- ni pogoj za uspešno delo. Ta- ko so v preteklem šolskem letu v sodelovanju s poklic- nimi, srednjimi, višjimi in visokimi šolami, organizacija- mi organizirali različne obli- beno-političnimi organizacija- mi organizirali različnee obli- ke izobraževanja ob delu, za katerega vlada vsako leto ve- liko zanimanje. Pouk tudi v letošnjem šolskem letu teče za srednje in strokovne šole ter višje in visoke šole. Po- leg tega veliko slušateljev obiskuje različne tečaje in seminarje, s katerimi se slu- šatelji strokovno izpopolnju- jejo za delo v svojih sredi- nah. Posebna oblika izpopol- njevanja je tudi izobraževa- nje ob delu v posameznih organizacijah združenega de- la, ker na tak način dobi- jo organiziacije združenega dela izredno pomembne po- datke, ki jim služijo za so- dobnejši pristop k vodenju kadrovske politike. Veliko za- nimanje in potrebe dodatne- ga izobraževanja vladajo tu- di na področju družbeno-po- litičnega in ekonomskega iz- obraževanja, ki Q3. je v lan- skem šolskem letu z veliki- mi napori, vendar uspešno, vodil en sam sodelavec De- lavske univerze. Na vseh omenjenih področjih je v lanskem šolskem letu 9057 slušateljem predavalo skupno 280 predavateljev. Delavska univerza opravlja torej zelo razvejano dejav- nost in išče najboljše poti za še večjim in neposrednim povezovanjem zlasti z orga- nizacijami združenega dela. Prehod v usmerjeno izobra- ževanje, izredno nezavidljiva kvalifikacijska stiniktura v| gospodarstvu, nove dejavno- sti, nova tehnologija, potreba po večji produktivnosti in racionalizaciji, vzpodbujanje inovacij, v veliki meri spre- minja delovanje Delavske uni verze in ji daje mnoge mož- nosti za realizacijo vseh na vedenih potreb. Razumi j ivQ;[ pa je, da ena izobraževalna institucija ne more biti tako univerzalno usposobljena, da bi lahko realizirala zelo hete rogeno paleto izobraževalnih vsebin, zato se Delavska uni- verza povezuje z ostalimi in- stitucijami kot soustvarjalec in realizator programov, ki imajo značaj permanentnostf, dinamičnosti in ki se v naj- večji meri prilagajajo družbe- no-ekonomskim potrebam. Spoiročdlo je bilo kratko in jedr- nato: »Ljubljanska banka, in s tem tudi njena celjska podružnica, je začela sa- mostojnim obrtnikom odobravati kre- dit€ za občasna obratna sredstva. Vi, ki 2!družujete sredstva v banki in je vaša obrtniška dejavnost pomembna TA gospodarska razvoj občine aJd regi- je, boste lahko najeli kredit do viši- ne 100.000 dinarjev z rokom vračila do 12 mesecev in obrestno mero enajst odstotkov. Na vsa vprašanja vam bo- mo odgovorili v Ljubljanski banki. Za- to se obrnite na poslovno enoto, kjetr vodite žiro račim.« Navodila za odobravanje kratko- ročnih kreditov samostojnim obrtni- kom za obratna sredstva so stopila v veljavo prvega aprila letos. Pri obrt- nikih so naletela na ugoden odmev. O tem govorijo tudi prve prošnje, ki jih ni bilo malo in prve rešene zadeve. To ni dolgotrajen in zamotan posto pek. V teh primerih ni čakanja in nervoze. Vse opravite pri okencih in vse zelo hitro, da ne rečemo takoj. In to v poslovni enoti, kjer imate svoj žiro račun. Torej doma, v doma- Čem kraju ali zelo blizu njega. Poivsem razumljivo je, da lahko po- sc^jilo dobijo samo tisti samostojni obrtniki, ki so kreditno sposobni. In višina posojila? Najvišji znesek je 100.000 dinarjev, obrestna mera p>a 11 odstoitkov. Ljubljanska banka in tako tudi nje- na celjska podružnica odobrava ta po- sojiLla za nakup materiali in surovin, torej reprodukcijskega niateriala ter za premostitvene kredite za izplačilo oseb- nih dohodkov. Vračilni rok za odobrena posojila Je do enega leta. Samostojna obrtnik pa lahko kredit oclplača v enem 2!ne- sku ali obročno. Razen tega mora samostojni obrt- nik, ki prosi za posojilo, zadostiti zakonu o zavarovanju kredita. Tu je seveda več možnih oblik od menic do vknjižbe zastavne pravice, do jamst- va obrtne zadruge ali združenja in podobno. Pomembno je še to, da j>oslovne enote celjske podružnice Ljubljanske banke nakazuje znesek odobrenega kredita na žiro račun obrtnika, se- veda pa se posojilojemalec v kredit- ni pogodbi zaveže, da bo posojilo porabil le za namene, kd so navedeni v kreditnem zahtevku. Torej, v vsa- kem primeru le dogovorjena, namen- ska poraba. In še to — samostojni obrt-nik mo- ra h kreditnem zahtevku priložiti še potrdilo občinske skupščine, da je nje. gova dejavnost v skladu z razvojnim programom občine. Sicer pa to velja samo za obrtnike, ki na novo odpi- rajo obrtno delavnico. Zapomniti si tudi velja, da je pre- mostitveni kredit za izplačilo osebnih dohodkov možen le v primeru, kadar ima obrtnik urejeno izplačevanje osebnih dohodkov zaposlenim preko poslovne enote celjske podružnice Ljubljanske banke, torej, da gre za hranilne knjižice ali tekoče račune. §t. 23 — 10. junij 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 »MINI« BRIGADA NA BLATNEM VRHU SKALJENA STUDENČNICA Pred štirimi, petimi leti sva s Stanko Vizoviškovo bila tu na Blatnem vrhu. S stričkom, Brankom Defarjem, smo se pogovarjali o tem, kaj so ti kraji dali med NOV in kako presneto pozabljeni so ostali. Pred dobrimi tremi tedni je v kraje prišla »mini brigada«, ki si je nadela ime MDB Stan- ke Vizovišek, v spomin in čast mladi vzgojiteljici in aktivistki, ki je nenehno, nepomirljivo opozarjala na dolg družbe partizanskim krajem ob Gračnici in ki je mnogo prezgodaj omah- nila v smrt. Danes na Blatnem vrhu ob zasuti vodovodni cevi stoji betonska petokraka v spomin na brigado ... Kako težavno je bilo dobiti mlade za to »kmečko akcijo«. Brigadirje so poslale še ob- čine Laško, Šentjur in Velenje, Žalec in Slovenske Konjice pa en dan skupini za enodnevno akcijo. Celo v laški občini niso zbrali dovolj mladih — iz radeškega območja ni bilo niko- gar. Kako težko je bilo delo in spopad z nalogo, za katero je bilo predvideno vsaj enkrat toliko delovnih rok?! Pa se najde kdo, ki čisto studenčnico, ki simbolizira akcijo in cilj gradnje vodovoda, skali, umaže ... In pride tudi mimo vplivni popotnik, se ustavi iz tretjih ust naredi oceno, ne vidi delo^ višča niti brigadirjev ter sklene, priznanj ne bo. Se bo studenčnica naposled zbistrila? Ce bi pisatelj Prežihov Voranc na.etel na razmere na Blatnem Vrhu na Koz- janskem, bi imela kortj- ška »Kopiji pod brezo« svojo inačico. Od kod se jemlje blato pK) Blatnem vrhu, če je ta kraj rako reven z vodo. Kadar so presušili vodnja- ki na dvoriščih, presušsli pa so vselej zelo hitro. Je bil edini vir vode zunaj vasi v '.akoimenovani »ru- pi«, kjer se voda micur- Lja v kotanjo tudi v naj- hujši suši Da bi imeli vo- do, so nekateri šli k »ru- pi« tudi opolnoči in jo nastregli, zato pa oni, ki so prišli zjutraj, vode niso več dobili. Zaradi vode so se v Blatnem vrhu vnema- li prepiri, slabi medsosed- ski odnosi nekoč, včeraj vse do današnjih dni. Nekateri so obupali nad vodnjaki in brentami, se lotili drage. mukotrpne gradnje vodovodov. 7j& enega, za nekaj hiš sku- paj. Pa je zajetje presu- šrilo in se je voda presta- vila. In vse se je začelo znova. Kje najti zanesljiv, dovolj močan izivir. Pod Voluško goro je vode do- volj, toda daleč je. Kaj če bi vseeno ... so začeli misliti nekateri in trajalo je, preden so si upali misel izreči naglas, da bi se jim kdo ne sme- jal... Potlej sc vpraša.li pri komunali. Emest Suhelj, ki ve kako se stvari stre- že, je p.išel, vse pregle- daj in dejal: »Od Voluške gore bo treba napeljati vo- do in nad Blatnim vrhom postaviti rezervoar.« Kdo bo kos 'ej nalogi, če neka- teri zmajujejo z glavo in nočejo biizu, ker bo vsa reč tako in tako propadla in z vodo 'ne bo nič. drugI pa se preštevajo in vidijo, da jih je premalo. Zdaj oreskočimo na ko- nec, na minuli petek, ko Je bil »likof«. Treba je bi- lo slišati krajane, ki so drug za dnigim stopali ob za.ključni slovesnosti pred brigado in navzoče goste, ko so iskali po spominu besede, ki bi bile dovolj prepričljive, ki bi mogle dopoveda-^i da bi brez teh mladih fantov, brez dveh deklet, ki so sodile k bri- gadi, težko kaj opravili. Bilo bi jih zmoglo ob de- lu, ki ga terja grunt. Mla- di pa so skopali glavni ja- rek za glami vod skozi gozd, frate, zbit laix>r in Ilovico, položili vodovodno cev, zasuli jarek in oni dan je izipod Voluša pri- tekla na hrib nad Blatnim vrhom voda. Veselja ni bi- lo ne konca ne kraja, kaj- ti vse preveč je bilo »pre- rokov«, Ki so ugotavljali, da je />tehniono nemogo- če«, da bi voda pritekla na ta hrib. Mladi so prebili led, zdaj bo vse mnogo lažje, EK'om, da bi bilo delo zastonj, je preč. Zdaj gre za to, da z zajetji zberejo čim več vode, da »koplje- jo od rezer\'oarja jarke do domov in da napeljejo vodo. Enajst interesentov Je sklenile, ko bo voda pritekla, bo pritekla v vseh hišah hkrati. Se po- časi vTača enotnost, ki bo pregnala spore. Korak za korakom je šlo, najprej z elektriko, p^otem s cesto, zdaj z vodo. In ko so go- vorili krajani, zares neva- jeni govoranc, so se mno- gim oči rosile in glas za- tresel, kajti od sobote da- Ue so bili brez svoje »mi- ni brigade«, ki jim je pri- nesla zaupanje, da družba le ni pozabila, nanje v teh krajih v vasi, ki je bila leta 1944 do tal porušena od ustašev — kar zgovor- no priča o tem. na kateri strani je bil Blatni vrh med vojno. »Kaj bomo zdaj brez brigadirjev? Dolgčas bo na tej rebri . .« je tožila I>e- farjeva, ki sicer že dolgo ima svoj vodovod, pa ji je brigadica pomenila poživi- tev reakdana. »Zahtevamo, da brigadir- ji dobijo priznanje za svo- je delo, dp. dobijo vsi ttste 22iaoke . . In ko stopajo pred stroj, se krajanom trese glas tudi za^irii krivice, ki se je brigadi zgodila. »Ne smejo od tod brez prizna/iija ki jim gre!« Emest Šuhelj, tehnični vodja del zagotavlja z evi- denco -n jo primerja z normativi. Mladi so v dneh, ko so lahko delali, dosegli in presegli normo, ki je .,v veljavi za taka dela in to za odrasle, po- dobnih del vajene delavce. Da so biil tudi drugače aktivni, je dokaz; ku-turn) nastop, ki so ga pripravili ob zaključku in »bilten«, ki so ga izdali. O stikih z domačini niti ne govori- mo, kajti besede kmeč- kim lju'lem ne gredo tako od ust. pa so bile tokrat polne hvale in zahvale. In kaj se je zgodilo? Zgodilo se je. da jih je nek krajevni funkcionar, bolj prišlek kot priznan krajan, grdo obrekoval, kako niič ne naredijo, ka- ko ni discipli'ne, tega in onega . . Zgodilo se je, da s;) je z zveane akcije »Kozjan- sko 76« vračal mlai^Mnski funkcionar v Ljubljano se oglasil — oglasil ravno pri prej omenjenem in ao- bil »podatke«, da so briga- dirji MDB »Stane Vizovi- šek« nevredni kakršnega koli priza-ianja. Ob zak.učku akcijo se- dem najboljših brigadirjev ni dobilo obljubljenih »udarniških« značk. Bri- gadirji, fci so dobila polno prizmanje krajanov, izva- jalca de!, občinske kpraviti napa- ko. »Ko boste vsi pozabili, da ste »caaj delali na tem Blatnem vrhu, bomo ml vsi vede'i, kaj smo vam dolžni, vsakič, ko bomo odprli vodovodno pipo!« Tako je dejal Tine Bevc predsednik režijskega od- bora ob zaključku. Bo ostalo le pri tem prl- zanju. TURE KR.A.ŠOVEC TURISTIČNO REKREACIJSKI CENTER »GOLOVEC — CELJE« (V IZGRADNJI)! Svet TRC Golovec, Celje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJ.^ KOMERCIALNIH POSLOV Pogoji: — visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske smeri — organizacijske sposobnosti — zaželena praksa 2. VODJA ŠPORTNO REEKREACIJ. SKEGA IN PRIREDITVENEGA KO- RIŠČENJA CENTRA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba teles- no-kulturne smeri — izrazite organizacijske sposobno- sti 3. VODJA RAČUNOVODSTVA Pogoji: — višja ali srednja izobrazba — izkušnje pri investicijsfcili po- slih 4. GOSPODAR Pogoji: — poklicna in delovodslca šola — izrazite organizacijske sposob- nosti 5. TAJNICA Pogoji: — administrativna šola G. REFERENT ZA REKREACIJO IN TTV Pogoji: — višja ali srednja šola za telesno kulturo — organizator 7. VZDRŽEVALEC Pogoji: — Poklicna šola — elektrikar — Zaželene izkušnje s klimatskimi napravami 8. DELAVEC Pogoji: — NK 9. SNAŽILKA (2x) — NK 10. HONOKVKM SODKLVVri — 40 (reditelji, dežurni, informatorji, bla- gajniki . . .) K prijavi za razpisano delovno mesto morajo kandidati predložiti: a) spričevalo o šolski izobrazbi b) opis dosedanjih zaposlitev RAZPISNA KOMISIJA TELOVADNICA EŠC POMOČ STARŠEV Pri Ekonomskem šolskem centru so septembra 1975 pričeli z gradnjo prepotrebne telovadnice, katere gradnja se zdaj približuje h koncu. Veliko truda in naporov je bilo potrebno preden je grad nja stekla. Prva sredstva za pričetek gradnje so prispeva- le delovne organizacije iz celjske regije, nekaj se jih je prililo iz skladov za iz- gradnjo ce'ntrov posebnega družbenega pomena. Repub- liške Izobraževalne skupnosti in Telesno kulturne skupno- sti Slovenije, Zdaj, tik pred zaključkom gradnje pa so vsa sredstva pošla, saj je gradnja terjala mnogo dodatnih in nepredvi- denih stroškov, poleg tega cene gradbenega materiala neprestano rastejo. Tako se Je vodstvo šole znašlo pred težko dilemo, kako naprej, kako gradnjo čimpreij zaklju- čiti, kajti telovadnica, ki je zdaj na razpolago 960 dija- kom Ekonomskega šolskega centra, telovadnici sploh ni podobna. Učne ure telesne vzgoje v stari nekdanji kape- li tega doma so vse prej kot zdravju dijakov koristne. Majhen, temen in zadušljiv prostOr brez ustrezne obla- čilnice in sanitarij .se te- lovadnica niti ne more ime- novati. Nova telovadnica bo za šo- lo velika pridobitev in prido- bitev za vsakega dijaka po- sebej, kakor tudi za profe- sorici telesne vzgoje. Kot rečeno, pa je tik ob zaključ- ku gradnje zmanjkalo denar- ja za telovadno orodje m drugo nujno opremo. Ker ni bilo več nobene druge mož- nosti dobiti še manjkajoča Siredstva, se je vodstvo šole obrnilo na starše dijakov s prošnjo in vPrašanjem. da bi starši v dveh obrokih po 100 dinarjev pomagali dijakom in šoli iz finančne stiske. Starši so se klicu na pomoč lejK) in hitro odzvali in mno- gi so že prispevah znesek lOo ali kar v celoti 200 dinarjev. S prošnjo za prispevek se Je šola obrnila le na staiše tistih dijakov, katerih soci- alni položaj ni vprašljiv. Starši maturantov pa naj bi podprli akcijo, seveda prav tako na prostovoljni bazi, iz solidarnosti do šole z zne- skom 100 dinarjev. Vsi profesorji in ostali čla- ni E3conomskega šolskega centra so se dogovorili, da bodo isti znesek, 200 dinar- jev, prispevali tudi sami. Če bo akcija dobro stekla,bo- do v jeseni dijaki te šole pr- vič prestopili prag nove t«- lovadnice. M. P. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 10. junij 197e DIJAŠKI DOMOVI NA ODŽAGANI VEJI SO v Celju imamo tri dijaške domove: Dom Dušana Finžgarja, Vere Šlandrove in Kajuhov dijaški dom, kjer prebiva mnogo srednješolcev Iz celjske regije ter iz mnogih drugih krajev naše ožje in širše do- movine. Dijaki, ki živijo v celjskih domovih, nimajo najboljših pogojev za delo in življenje, poleg tega pa se srečujejo še z mnogimi drugimi problemi, ki jih v tem času, ko govorimo in se pripravlja- mo na prehod v usmerjeno izobraževanje, ne smemo in ne moremo spregledati. o zmogljivosti dijaškili In študentskiii domov v naši re- publiki so že nekaj let eno od kritičnili vprašanj pri mo- žnostih vključevanja mladih v izobraževanje na srednji m visoki stopnji. Zato je Izo- braževalna skupnost Sloveni- je v želji, da z omejenimi materialnimi možnostmi do- seže najboljše rezultate, spre. jela normative za gradnjo domov. Ti normativi so obe- nem osnova za planiranje novih zmogljivosti, kar zade- va finančne obveznosti, sama sanacija in izgradnja pa mo- ra potekati vzporedno z ra- zvojem centrov usmerjenega izobraževanja na posameznih območjih. Znano je tudi, da je materialno stanje nekate- rih domov v Sloveniji izred- no pereče in da so nekateri postali življenjsko nevarni in adravju škodljivi. Domovi so povečini po bivših samosta- nih, sirotišnicah, starih šo- lah in vojašnicah in so zato neprimerni za bivanje dija- kov in nefunkcionalni. Mni> gi domovi niti niso ogrevani, nimajo ustreznih sanitarij, nekateri so brez učilnic in dnevnih prostorov, spalnice so prenatrpane z etažnimi le- žišči in dotrajano opremo. Med 60 domovi v Sloveniji jUi kar 25 datira iz prejšnje- ga stoletja, saj je njihova povprečna starost 214 let. Iz- med teh domov bi jih bilo potrebno 19 takoj izpraznili. Pomen domov je nedvom- no tudi v izenačevanju mož- nosti za izobraževanje in omi- Ijanju negativnih vplivov so- cialnih razlik. Največ je v domovih delavske in kmečke mladine, kar 78,9 "b. Zanimiv je tudi podatek, da so učni usjjehi učencev, ki živijo v domovih boljši od učnih us- pehov ostalih učencev. Bolj- še uspehe pjogojuje zlasti or- ganizirano učenje, navajanje na učne metode in delovne navade in stalno spremljanje učnih uspehov v šoli, saj po- zitiven uspeh dosega skoraj 95 "/o učencev v domovih. Republiška Izobraževalna skupnost je pripravila prio- ritetni program gradenj di- jaških domov, pO katerem je na desetem mestu gradnja dijaškega doma v Celju. Z novogradnjo in 480 ležišči bi bili tako nadomeščeni neust- rezni prostori Kajuhovega doma in povečane zmogljivo- sti od sedanjih 793 ležišč v domovih na 1000, kar pa je pogojeno z izgradnjo centra usmerjenega izobraževanja. Sicer pa se zdi dejstvo, da mora biti dijaški dom vklju- čen v center usmerjenega izo- braževanja povsem razum- ljivo. V celjskih dijaških domo- vih živi preko 500 dijakov, od teh jih je največ nasta- njenih v Finžgarjevem domu. Ker ni jasna usoda najslab- šega, Kajuhovega doma, se poraja vprašanje vključeva- nja novega kadra, kar ovira srednjeročno planiranje ob novogradnji. Poraja se tudi vprašanje vlaganja sredstev v dotrajan Kajuhov dom. Po drugi strani pa je dom star in dotrajan in za bivanje dijakov ni primeren, primer- na lokacija za nov dom bi bila seveda v bližini šol, da bi dijakom iz doma bila omogočena vsaj uporaba ig- rišč in telovadnic. Tipski projekt bi omogočil, da kas- neje okoli doma zrastejo no- ve stolpnice takrat, ko se bi pokazale potrebe. Najbolj- ša rešitev bi bila vsekakor koncentracija vseh domov. Obstaja sicer teoretična mo- žnost, da bi se dom pričel graditi prej kot je to pred- videno Po prioritetnem redu, če bi kateremu domu, ki bi bil prej na vrsti ne 'ospelo zbrati vse potrebne dokumen- tacije, brez katere ne more dobiti potrebnih sredsi.^v za novogradnjo. A kot v začaranem krogu nastopi nov problem; nezago- tovljena sredstva za doku- mentacijo, čeprav Republiška izobraževalna skupnost že pripravlja rešitve za čimhit- rejšo zagotovitev teh sred- stev. Po zakonu o srednjem šol- stvu so domovi in srednje šole izenačeni po svojih dol- žnostih, kar pa se tiče fi- nanciranja, pa nimajo vsi enakih prane, saj je v domo- vih financiran samo predava- teljski kader, na srednjih šo. lah pa tudi administrativni. Oskrbnina za učence v vseh treh celjskih domovih znaša letos 110 starih tisočakov, ki jih večina učencev le s te- žavo plačuje, kljub temu, da imajo nekateri štipendije. S to oskrbnino plačujejo dija- ki poleg vsega še tehnično- administrativni kader in da- jatve po samoupravnem spo- razumu. V zaostrenih pogojih gos- podarjenja, ki se kaže tudi v standardu drugih dijakov, so se tudi učenci znašli v te- žfcem položaju in ne nazad nje tudi domovi sami. vse to p>a povečuje socialno diferen- ciacijo med učenci. Učenci s podeželja, ki bi bili po t-encialno dobri kadri, nima- jo možnosti ustreznega šola- nja, velika večina pa jih os- taja »vozačev«, ki*za pot do šole, oziroma do postaje po- rabi veliko časa in zato tudi nima redne prehrane. Največ vozačev, kar 2066 potrebuje za pot do p>ostaje 15 minut, 430 dijakov rabi za pot od doma do postaje več kot pol ure. Veliko je tudi tistih, ki hodijo do postaje kar celo uro. Po izvedeni anketi je ta- ko 506 učencev dnevno od- sotno več kot 10 ur! Ob obisku v domu Dušana Finžgarja smo se prepričali, da dijaki, kljub ne najbolj- šim pogojem žive v prijet- nem vzdušju in sožitju s svo- jimi vrstniki, vzgojitelji m mentorji. Svoj prosti čas iz- rabljajo za številne interesne dejavnosti I še posebno na kul. turnem in športnem področ- ju. Vse njihove dejavnosti, ki tečejo pod vodstvom vzgojiteljev, so pod okriljem OO ZSMS in njenih progra- mih. Vzgojitelj in učenec sta si enakopravna, zato repre- sije in pritiski nad učenci sploh niso potrebni. To je vsekakor edina in pravilna Tpot za bodočega samouprav- Ijalca. Na stopnišču doma smo srečali nekaj dijakov in v ptigovoru z njimi se je iz- kazalo, da je Duško doma iz Prijedora in Mato iz Dobo- ja. Vprašali smo ju, kako sta se vživela v novo okolje in ali sta si našla kaj prijate- ljev. Potrdila sta, v isti sapi pa je naš sogovornik Samo dejal: »Oh, to je pa kar čud- no vprašanje. Mi vsi smo vendar prijatelji, ena družina in i-adi se imamo.« KONJICE: ZNAČKE KRVO- DAJALCEM Jutri bo v Slovenskih Konjicah proslava, na ka- teri bodo podelili značke tistim krvodajalcem, ki so doslej darovali svojo kri i>et, deset, petnajst, dvajset ald petindvajset- krat. Uvodoma bo na pro- slavi govoril predsednik komisije za ki-vodajalstvo Franjo Ulčruk, nato pa bo kulturni program, v kate- rem bodo sodelovali čla- ni moškega pevskega zbo- ra Ivo štruc, gojenci Glasbene šole in učenci osnovnih šol z recitacija- mi. Proslava bo v jedil- nici Konusa, pričela pa se bo ob 19. uri. D. S. MLADINSKI KLUB PRIREDITVE IN ŠE KAJ Mladinski klub Celje je na- stal iz tradicij mladinskega gibanja v Celjski občini in ima na osnovi organiziranja in delovanja nalogo, da ak- tivno in ustvarjalno deluje in izpohijuje naš samouprav- ni socialistični družbeni si stem in razvija tovariške ter delovne odnose med mladi- mi. Mladi, organizirani v klubu so sestavni del članst- va Zveze socialistične mladi- ne Slovenije. Namen kluba je organizirati in izv.\iati po- litično-izobraževalno, vzgoj- no dejavnost tej. mlade ljudi organizirati z najrazličnejši- mi športnimi, kulturnimi in zabavnimi prireditvami. V klubu se sestaja delavska, kmečka in šolska mladina ter študentje. Tako se mladi med seboj spoznavajo na najlx)lj noposreden način, izmenjava- jo mnenja in izkušnje ter skup>aj organizirajo različne akcije. Preko teh akcij in or- ganiziranosti kluba se vklju- čujejo v širša družbena do- gajanja. Tudi aktiv komuni- sto deluje v klubu in pred- stavlja idejno-ipolitična jedro kluba. V prostorih mladin- skega kluba deluje tudi klub mladih literatov in študent- ski servis. Mladi v klubu de. lujejo na družbeno-politič- nem področju, na področju vzgoje in izobraževanja, kul- ture, športa in rekreacije, pred kratkim pa so ustano- vili še komisijo za splošni ljudski odpor in družbeno sa- mozaščito ter komisijo za splošni ljudski odpor in dru. žbeno samozaščito ter komi- sijo za glasbo in discoteko. V lanskem letu je Mladin- ski klub dosegel le(pe uspehe in izpolnil vse zastavljene naloge in načrte, še poseb- no so trdne vezi s pripadni- ki JLA. Ko je v preteklem letu iz različnih vzrokov odšlo iz kluba nekaj sodelavcev, so se še posebej posvetili kadrov- ski politiki za klubska raz- mere. Nova organiziranost je zahtevala mnogo truda mla- dih, poleg tega pa so se zna- šli še v finančnih težavah in brez strokovne finančno-ra- čunovodske pomoči. Mlade, ki se redno sestajajo v klu- bu pri svojem delu moti in hkrati onemogoča še boljše delo miselnost nekaterih ob- čanov in staršev, da klub negativno vpliva na mladino, da se mladi sestajajo v njem le zaradi glasbe in disco ple- sov in ix>dobno. Takšne pred- stave tn mišljenja o klubu I>a so povsem napačne, saj so mladi že na številnih po- dročjih in z organiziranimi akcijami dokaaali, Aa temu ni tako. Tako so na primer pred kratkim polovico do- hodka od disco plesa naka- zali prizadetim ob potresu v Posočju, v kratkem bod.j obi- skali brigadirje na Kozjan- skem, sodelujejo na kultur- nih prireditvah, kot je Naša beseda; in na številnih drugih, izdajajo svoje literarno gla- silo, sestajajo se ob raznih vzgojnih predavanjih in fil- mih, na športnem področju, sodelujejo z družbeiijpoiitič- nimi organizacijami in na številnih drugih področjih. M. P. LOČE V ZNAMENJU PRIREDITEV v Ločah pri Slovenskih Konjicah se temeljito pri- pravljajo na organizacijo že tradicionalnih poletnih kulturnih prireditev. Letošnje bodo posvečene 100-let- nici rojstva našega velikega pisatelja Ivana Cankarja, pokrovitelj prireditev pa bo Lesnoindustrijsko podjet- je iz Slovenskih Konjic. Predvidoma bo otvoritev po- letnih kulturnih prireditev 3. julija, ko bodo člani kul- turno-posvetnega društva iz Loč predstavili obisko- valcem na gradu pogled nekaj odlomkov iz del Ivana Cankarja. Skozi poletne mesece pa se bodo zvrstile še ostale prireditve, od katerih jih je nekaj skorajda že tradicionalnih. Tako se bodo obiskovalci lahko ude- ležili Kmečkega praznika, ki bo letos tako kot leta poiprej, povezan s pinikom za naše delavce v tujini. Ločani pripravljajo tudi prireditev Mir in prijateljstvo med narodi, v kateri bodo sodelovali člani folklorne skupine iz Poljske in pa glasbeniki iz skupine Los Paragvajos. Letošnje poletne prireditve bodo ohranile tradicionalno zabavnoglasbeno prireditev, ki jo navad- no povezuje Marjan Kralj in v kateri nastopajo znam slovenski pevci zabavne glasbe. Letos jih bo v taksni prireditvi nastopilo kar osemnajst, izkupiček priredit- ve pa bo namenjen izgradnji kulturnega doma v Lo- čah. Med ostalimi prireditvami, ki se bodo letos zvrsti- le v Ločah, velja omeniti premiero filma Vlak v snegu, ki ga je režiral Mate Relja.Premiere se bo udeležilo 36 otrok iz Bjelovara, ki so nastopili v f^mu. Ločand so poskrbeli tudi za naše najmlajše. Iz Novega Sada so povabili v go,ste igralce Malega pozorišta, ki bodo na gradu Pogled zaigrali veselo otroško igrico Klike- raši. Pozabili pa niso tudi na mladino, saj so v ok- virni program prireditev vključili koncerta ansamblov Bjelo dugme in Teška industrija. Za Ločan© pa bo verjetno najbolj razveseljiva vest, da se je že doslej odzvalo veliko nastopajočih apelu, naj nastopijo na prireditvah za minimalni honorar ali celo brezplačno. Kajti izkupiček kani jo Ločani v celoti nameniti za iz- gradnjo svojega kulturnega doma. DAMJANA STAMEJCIČ ZRVS — osnovna organizacija ZRVS Šmartno-Velenje je izvedla t Vinski gori taktično orientacijski pohod po njihovem obveznem programu. Vaje so bile zelo zahtevne, saj Je bilo potrebno med orientacijskim pohodom rešiti števUna zapletena vprašanja in tudi streljanje je bilo v programu na eni izmed kontrolnih točk. Tokrat so pred začetkom pohodov ekip dali članom kratko predavanje o rokovanju z najmodernejšim orožjem in kako je treba rokovati z radijskimi postajami in telefoni. Na tej vaji, ki je potekala ob zgodnjih jutranjih urah In se je končala pozno zvečer so člani ZRVS opravili za- dane naloge odlično. L. OJSTERŠEK St. 23 — 10. junij 1976 NOVI TEDNIK — stran 11 CELJSKE POLETNE PRIREDITVE Turistično društvo Celje je pripravilo tudi letos v sode- lovanju s kulturno skupnost- jo in ob pomoči občinske skupščine poletne prireditve z zelo lepim, predvsem kul- turnim programom. Prva pri- reditev je že v petek 18. ju- nija, ko nam bo ob 20.00 predstavila akademska folk- lorna skupina France Marolt iz Ljubljane Večer jugoslo- vanske folklore. V petek 2. 7. ob 18.30 bo promenadni kon- cert, v ponedeljek 19. 7. se nam bo na drsališču (v po- častitev občinskega praznika) predstavil sloviti folklorni ansambel Tanec iz Skopja, v sredo 21. T. ob 18.30 bo promenadni koncert, v pone- deljek 26. 7. bo v muzeju pod slovitim celjskim stro- pom imenitni koncert Slo- venskega pihalnega kvinteta iz Ljubljane, v ponedeljek 16. avgusta se bomo nasmejali satiričnemu kabaretu Metla, v soboto 28. 8. bosta mu- zicirala Hubert Bergant in Anton Grčar v koncertu za orgle in trobento, 4. 9. pa bomo s promenadnim kon- certom zaldjučiU letošnje letne prireditve. Naj omenimo, da bomo na promenadnih koncertih letos poslušaU pihalne orkestre SKUD France Prešeren iz Ce- lja, železarne štore in odlič- no godbo rudarjev iz Trbo- velj. Program je lep in zanimiv, razporeditev v mejah mož- nosti sistematična, izvajalci pa kvalitetni. Za razvedrilo bomo pripra- vili veliko ljudsko veselico z ansamblom Lojzeta Slaka, napovedujejo pa še nekaj spektaklov. Kulturna skup- nost, občinska skupščina in turistično društvo so se moč- no angažirali, da so sestavi- li in tudi sofinancirali ta pro- gram ter bi bilo prav, če bi bile prireditve dobro obiska- ne. ZORAN VUDLER Na večeru .jugoslovanske folklore v Narodnem domu, 18. junija ob osmih zvečer, bomo v izvedbi akademfjke folklorne skupine France Marolt med drugim gledali tudi koroške plese. ŠENTJUR: KONČANJ že od predzadnje nedelje dalje se v šentjurski občini odvija pester spored kultur- nega meseca, ki bo trajal vse do 20. junija. Poleg kon- certa sedmih moških in me- šanih pevskih zborov v Šent- jurju, so ob lepi udeležbi do- mačih poslušalcev 30. 5. kon- centirali štirje zbori na Pla- nini in to v izredno prikup- nem okolju starodavnega gra- du, kjer je pesem dobila še nekak poseben prizvok. V so- boto 5. 6. so štirje zbori pred nabito polno dvorano na Po- nikvi v celoti zadovoljili tam- kajšnje poslušalce. Pred vse- mi pevskimi koncerti je šent- jurska godba na pihala s pol- urnim promenadnim koncer- tom pred dvoranami razgiba- la prihajajoče poslušalce. Z izjemo dveh zborov imajo vsi zbori enotne obleke, ki jih je nabavila kulturna skup- nost. Smelo lahko trdimo, da so m. teh koncertih v treh različnih krajih zbori dostojno predstavili pevsko kulturo v občini. V obdobju zadnjih 14 dni so bila odigrana dobro pri- pravljena dramatska dela in lutkovni program, kar je v letošnjem kulturnem mesecu noviteta. Te predstave je pri- pravila mladina iz Slivnice, Šentjurja, Šentvida in Dra- mel j, Folklorne skupine so na- stopile to nedeljo v Dob ju in to na prostem. S svojo originalno kostumacijo in brezhipnim predvajanim ples- nim programom, so bile de- ležne burnega aplavza šte- vilnih gledalcev. Podčrtati moramo, da vsi pevski zbori, folklorne skupine in godba na pihala dajejo ton vsem vidnejšim prireditvam v ob- čini in tudi izven nje. Pozabiti ne smemo na za- ključno prireditev ob pode- litvi Seliškarjevih bralnih značk na Planini, ki sta .se je udeležila poleg zastopni- kov učencev in mentorjev iz vseh šol v občini tudi naša priznana pisatelja Ela Pero- ci in Ivo Zorman. V letoš- njem jubilejnem letu 100 let- nice rojstva Ivana Cankarja se je v tekmovanje za bral- no značko vključilo kar 1.750 učencev, kar predstavlja 75 odstotkov vse osnovnošolske mladine v občini. Pred nami je velika likov- na manifestacija pod geslom »Bohor žari«, ki bo segla preko meja šentjurske obči- ne v širše celjsko območje. Pionirji likovniki zadnjih treh razredov osnovnih šol bodo slikali motive, za katere bo- do dobili motivacijo ob pri- povedovanju dogodkov iz NOB, za kar bodo poskrbeli nekdanji borci. Ustvarjena dela bodo mladi likovniki sli- kali na grundirane lesonitne plošče in jih bodo v nedeljo 13. 6, ob 17. uri razstavili v avli kulturnega doma v Šent- jurju. Vsa hkovna dela bo ocenila komisija, ki jo bodo sestavljali rep. svetovalka za likovni pouk in predstavniki družbeno političnih organiza- cij. Komisija bo 5 najbolj- ših del nagradila. Takoj po otvoritvi razstave bo koncert mladinskih pevskih zborov iz vseh šol v občini. ERNEST RECNIK N^fRADlVcEiJl Prav gotovo lahko rečemo, da je bil mesec maj mesec pesmi in petja, saj se je v njem zvrstilo veliko revij zborov, samostojnih koncertov in drugih prire- ditev, kjer brez nastopa pevskih zboroa' ne gre. Ker je zanimanje za to zvrst glasbene umetnosti med po- slušalci veliko, smo precej revij, koncertov itd,, po- sneli in vam jih bomo v kratkih samostojnih oddajah posredovan: četrtek, 10. jun. — 17.45 Mladinski mešani zbor Gim- nazije Celje torek, 15. jun. — 17.45 Moški zbor Svobode Prebold in Moški zbor PD Tmava četrtek, 17. jun. — .17.45 Oktet »R.isto Savin« Žalec In Moški invalidski zbor Žalec Spored za naslednji teden bom^ objavili v naslednji številki Novega tednika. MEDOB- ČINSKA REVIJA Področno združenje p>ev- skih zborov celjske regije pripravlja medobčinsko re- vijo amaterskih zborov v Rogaški Slatini v nedeljo, 13. junija. Sodelovalo bo 34 moških, mešanih in žen- skih zborov s 1000 pevci, ki se bodo zvrstili na odru v zdraviliški dvorani na treh koncertih ob 10., 15. in 18. uri. Na vsakem kon- certu bo nastopilo 11 do 12 zborov. Strokovna žiri- ja, ki jo bodo sestavljali profesorji Peter Lipar, Slavko Mihelčič in Branko Rajšter, bo zbore ocenila ter podala strokovno mne- nje na posvetu, ki bo po končanem večernem kon- certu. . ■ Pokrovitelj revije je pred.sednik Skupščine ob- čine ymarje tovariš Jožko Lojen. Organizacijski štab bo poskrbel za primerno prehrano pevcev in za ne- moten potek nastopov. S sodelovanjem vseh, tudi z discipliniranostjo zborov bo medobčinska revija go- tovo lepo uspela. Zbori namreč nastopajo po vrst- nem redu kot ga določata spored in minutnik, po ka- terem se mora vsak natan- ko ravnati. Kot se sliši, se zbori vestno pripravljajo na revijo v želji, da poka- žejo svoje zmogljivosti v najboljši luči. To pa je eden glavnih namenov pri- reditve. Ne gre za tekmo- vanje, ampak za prikaz de- la in kvalitete amaterske- ga petja na celjskem pod- ročju. V tem smislu ima tudi žirija nalogo, da po- zitivno oceni zborovodje in zbore ter napotke in suge- stije za nadaljnje delo. Končno moramo zabele- žiti še razveseljivo vest, da so obljubile številne go- spodarske organizacije fi- nančno pomoč. Na med- občinsko revijo so vabljeni vsi prijatelji petja, pev- ci zlx)rov, ki morda ne morejo nastopati, vsi predstavniki občin celjske- ga področja. Kulturnih skupnosti, občinskih sve- tov Zveze kulturnih pro- svetnih or.ganizacij itd. EGON KUNEJ IZ DELA SPOMENIŠKE SLUŽBE SPOMENIK V TREPČAH Sredi maja so bila konča- na obnovitvena dela na stav- bi v Trebčah s hišno številko Poasreda 96. Hišica je uvr- ščena med zgodovinske in memorialne spomenike, saj je "povezana z življenjem in delom tovariša Josipa Broza Tita. Po vrnitvi iz Moskve v de cen.bru leta 1936 naj bi to- vari,s Tito kot organizacijski sekretar CK KPJ v domovini organiziral več posvetovanj s partijskimi kadri. Zaradi te- žavnih okoliščin je klical manjše skupine tovarišev v Slovenijo in se z njimi - po- govarjal. V prvih treh me- secih leta 1937 je imel stike z okoli tridesetimi vodilnimi aktivisti iz vse države. Ti se- stanki so bili po raznih kra- jih, večinoma pa ob sioven- sko-hrvaški meji v bližini nje- govih domačih krajev (Alen- ka Nedog: Tito v Sloveniji). Takrat je Tito ilegalno živel pri materini sestri Ani Ko- lar v Trebčah pod imenom ing. Slavko Kostanjšek. V naslednjih letih pred vojno se je v Trebče nekajkrat vra- čal, vendar za manj časa. Po pripovedovanju Titove, se- strične, ki še vedno živi v Trebčah, se je najraje zadr- ževal prav v sedaj obnovljeni stavbi, posebno na podstreš- ju,, kajti od tod je imel do- ber razgled na cesto pred morebitnimi preganjalci, ta- koj za hišo pa sta se raz- prostirala vama sadovnjak in gozd. Ob svojih obiskih v Trebčah tovariš Tito pogo- sto obuja spomine na življe- nje v hiši, na srečanje s ka- čo itd. Stavba je bila gospodarski objekt tn del na dinigi strani Bistrice ležeče kmetije, last Titovih sorodnikov e>o mate- rini strani. Služila je za za- časno bivališče, v njej so hranili vino in puščali polj- sko orodje. Zgradil jo je Ti- tov stric kmalu po I, sve- tovni vojni. Kljub kasnemu nastanku predstavlja v teh krajih dokaj pogost tip stav- be, katerega primerom lahko sledimo od 18. stoletja tja v polovico tega stoletja — ob- likovno sledi stavba torej splošnim tokovom kmečkega stavbarstva in je odraz na- čina gradnje, kot sta ga na- rekovala tradicija in dano gradivo. Med IT, svetovno vojno so se lastnidci pred iz- seljevanjem zatekli vanjo, kajti Bistrica je bila meja iz- seljevalnega ohmočja. Tako stavba, ki je sicer gospodar- sko poslopje, dobila hišno številko. Po vojni je bila opuščena. Zasipal jo je po- tok, ki je cesto menjal stru- go, leseni deli so začeli troh- neti, streha se je povesila, stene je razrivala gosta vege- tacija , . . Na pobudo Občinskega od- bora ZZB NOV Šmarje pri Jelšah in Sveta za ohranjeva- nje in razvijanje tradicij NOB in varstvo spomenikov pri Republiški konferenci SZDLJ je Zavod za spomeniško var- stvo v Celju izdelal konsar- vatorski in sanacijski pro- gram za obnovo spomenika. Izhodišče konservatorskega programa je bilo predstaviti podobo stavbe iz let Titovega bivanja v njej, predvideho pa je bilo tudi zavarovanje pred vlago in zaščita lesenih de- lov konstrukcije. V stavbi naj bi bilo možno postaviti tudi manjšo razstavo. Dela na tem pomembnem spomeniku delavskega giba- nja in revolucije sta financi- rala Kiilturna skupnost Šmar- je pri Jelšah tn Kulturna skupnost SRS. Hkrati s sanaeijo spomeni- ka so potekala tudi uredit- vena dela v njegovi okolici po načrtu, ki so ga izdelali v podjetju Nivo v Celju, izva- jali pa pripadniki JNA, bri- gadirji in delavci Nivoja. Na pobudo Sveta za ohra- njevanje in ra2rvijanje tradi- cij NOB in varstvo spomeni- kov pri RK SZDLJ se usta- navlja posebni patronatni od- bor. Sestavljali naj bi ga ude leženci minulih akcij — vod- na skupnost Savinja-Sotla, Nivo, gozdni gospodarstvi Ce- lje in Brežice, Zavod za spo- meniško varstvo Celje, Muzej revolucije Slovenije in Muzej revolucije iz Celja, dom JNA, OO ZZB, SOb in OK SZDLJ Šmarje pri Jelšah. ZSMS. Krajevna skupnost Bistrica ob Sotli. Naloge članov bodio vzdrževanje objektov in oko- lice, skrb za vsebino, raz.širi- tev in za.ščito območja in čim kvalitetnejša vključitev spo- minskega parka v območje p>osebnega p>omena Kumrovec Kozjansko. LENKA MOLEK 100 LET GLEDALIŠČA V MOZIRJU Minulo soboto so Mozirjani nadvse svečano proslavili 100-letnico gledališkega delova- nja, širše gledano, sploh kuUurnoproslvetnega delovanja v tem kraju in ožji okolici. V ta namen so uprizorili enodejanko »Krof iz Mozirja«, po znani igri »Bob iz Kranja«, ki so jo pred stotimi leti igrali v Mozirju. V prihodnji številki bomo pričeli objavljati kroniko sto- letnega gledališkega zvljenja Mozirja, prebrali pa boste lahko tudi razgovor s FRANJOM CESARJEM, ki je slavil 50-letnico svojega umetniškega delovanja. Na sliki prizor s proslave. Foto: D. Medved OD RINKE DO SOTLE OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE— OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINF OBISKALI SO ME Oprostite moji slabi pi- savi. Sedim namreč v po- stelji, ker sem nanjo za- radi bolezni močno pri- klenjen, in namesto mize imam na kolenih knjigo za podlogo ter vam pišem. Dan mladosti smo pro- slavili tudi pri Lovrencu nad Šmarjem. 2e ob deve- tih dopoldne so prišli v našo vas učenci vseh treh petih razredov osnovne šo- le iz Šmarja pri Jelšah. Imeli so igre z žogo in še druge. Sedel sem na svoji po- stelji in gledal skozi ok- no, kako so otroci veselo skakali in se podili drug za drugim. Tedaj sem vzdihnil: »Ooj, mladost ti moja, kam si šla in kje sd . . .« Zelo sem hvaležen tova- rišici učiteljici, ki je pri- šla k meni v sobo, se ved- la in spletla prijeten po- menek. O marsičem sva se pogovarjala. Tudi o pitni vodi. Otroci so biU nam- reč žejni. Toda, pri nas nimamo dobre vode. Zato smo jim posodili vedro in učiteljica je skupaj z ne- kaj učenci krenila p>o vodo v Močle. Tako so spo- znali, koliko težav imamo zaradi vode. Tudi to bo minilo, saj že gradimo nov vodovod. Ko so se otroci odžejali, smo spet nadaljevali z ig- rami. Potem so prišle v so- bo vse tri učiteljice. Pova- bila jih je moja snaha Emika. Obisk pa smo imeli tu-' di pred tem. Prišli so ta- borniki. Baje jih je bilo okoli 280. Tudi oni so me obiskali in tudi nje je po- stregla moja snaha. Ker sam ne morem ni- kamor več, me zelo razve- seli, če pride kdo od dru- god in se zglasi. Hvala vam! Vsem v uredništvu lep p>ozdrav. Naročnik Novega tedni- ka FRANC ŠUC borec za severno mejo 1918/19 ODPRTO PISMO: SPOŠTOVANI OBČAN živimo v času nenehne- ga napredka — kar nam omogoča razvijajoča se in- dustrija. Analogno k temu se dviguje tudi naš osebni standard. In prav v tej »gonji« za standardom, ve- likokrat pozabljamo na na- šo ljubo naravo. Še več! Izkoriščamo jo do skraj- nosti, pozabljajoč, da je zdrava narava mati prav vseh nas. Le redkokdaj ji v neokrnjeni obliki vrača- mo tisto, kar od nje jem- ljemo — pa naj gre za vo- do, zrak ali kaj drugega. Za večje, industrijske onesnaževalce narave ve- mo prav vsi. Zal, se naša miselnost o škodljivosti takšnih obratov še ni raz- vila do tiste meje, ko bi rekli: »Zdaj je pa dovolj. Primanjkuje pitne vode, svež zrak je že redkost. Ljudje bolehajo, rojeva se nezdrava generacija. Stop! Takoj poskrbeti za učin- kovite čistilne naprave (cena takrat ne bo več važna), ali pa ta in ta ob- rat — zapreti!« No, namen tega pisanja ni v tem, da bi naravoču- teče ljudi hujskal proti industriji. Ona ima svoj prav in verjamem, da ji takšni problemi niso ne- znani in da se borijo z njimi. Namen tega pisa- nja je drugačen. Potrkati nameravam na tvojo du- šo, občan! Izprašal bi ti vest in odprl oči! Tudi ti sd namreč onesnaževalec svojega okolja v večji ali manjši meri — kar pa sploh ni važno. Ali kaj pri- spevaš v splošni borbi proti onesnaževanju oko- lja? In kako prispevaš? Ali morda tako, da udri- haš čez tiste, najhujše one- snaževalce? Ali te je že kdaj zapekla vest, ko si skrivoma odložil svoj star in iztrošen štedilnik ter kup drugih neuporabnih stvari na skritem kotičku buj'iiega in tihega, zelene- ga gozda? Morda se ti je zdelo celo smešno, ko si se plaho oziral naokrog — kot skrimilec tistega či- stega in nebogljenega? Si po prijetnem pikniku v naravi pustil za seboj svo- je sebične sledove v obliki praanih konzerv, papirja in drugih, v nebo vpijočih dokazov svojega nekultur- nega obnašanja do nara- ve? Zaka, se tvoji sosedje zmrdujejo? Merida ne za- radi nestrokovno zgrajene- ga dimnika na tvoji novi hiši? In v tistih mirnih večerih, ko zatone sonce. In je slišat le čričanje čr- nih goslačev, zakaj tako prihulje^no in diskretno stresaš žalostno vsebino samokolnice v strugo re- ke? Mar sočustvuješ z ri- bami, ki se bodo diišilev tvojih odpadkih in hlasta- le ■ za predragocenim kisi- kom? Spošto^ ani občan! Ali veš, da v ZDA znaša globa za prazno cigaretno škatlico, odvrženo iz avto- mobila, celih 50 dolarjev? Svojo usodo krojimo sa- mi. To je naša pravica in dolžnost! Mar v takšno krojenje ne spada tudi skrb za zdravo in čisto okolje? Doklej boš po no- jevsko tiščal glavo v pe- sek, spoštovani občan? Dvigni glavo iz peska tn prični pometati s skrunil- cl narave! Najprej p>a po- meti pred. svojim pragom in pazi, kje in kako boš svojo smetLšnico izpraznil! Bodi za 7.gled svoji sose- ski. Zgledi vlečejo! Podu- čuj mladino! Pokaraj so- seda, če je potrebno. Dvi- gni svoj delegatski glas na pravem mestu in v pravem trenutku. Postani vTJoren ftla'n naše samoupravne so- cialistične družbe, družbe, fcl mora skrbeti tudi za zdravo in čisto okolje de- lovnega človeka; za zdra- vo naravo, za zdravo re- kreacijo in oddih po na- pornem delu. Dvigni glavo Iz peska, občan, priznaj, da je zdrava narava mati prav vseh nas. Ko pa bo pometeno pred lastnimi pragi, da, takrat se bo obtožujoči prst, ki bo pri- dobil na dolžini in širini, upravičeno uprl na tiste industrijske gigante, ki tu- di nosijo levji delež v one- snaževanju naše edine in nepogrešljive narave. Zdrav razum in človečnost mora- ta slej ko prej zmagati. In razveselili se bodo kopalci, ki se bodo zopet lahko osveževali v bistrih rekah, razveselili se bodo ribiči in lOvci, gozdarji, ekologi, biologi, razfveselil se bo naš delavec, ki se bo po napornem delu spo- čil v zdravi in lepi na- ravi, polni darov, katere more nuditi le ona. Razve selil se boš, spoštovani ob- čan, kajti ribič, kopalec, gozdar, iz.etnik — to si ti! Ozarjenih lic boš priča novi zmagi v naši lepi do- movini .. HELENCA JE NESREČNA Pravijo,, da je življenje v dvoje lepše. Ali je res? Saj so znani tudi primeri, ko je takšno življenje ra- nilo tretjega. Tudi malo, doraščaiočo Helenco. Rodila se je kot nezaže- len otrok. Čeprav je bila kot vsi majhni otroci tak- šna, da bi jo človek samo gledal, se ji je mati odpo- vedala že v prvih mese- cih njenega življenja. Raj- ši je nadaljevala' svoje brezskrbno življenje. Helenca je dobila novo m.amico m novega očka. Niidila sta- ji vsestransko ljubezen. Imela sta jo kot edinko, čeprav posvojen- ko. Temu primerno sta jo tudi razvajala. Toda, brid- ka usoda je že drugič po- segla v mlado življenje. Helenca je imela komaj tri leta, ko je umrla do- bra krušna mati. Od tega dne dalje, je krušni oče posvetil vse misli mali He- lenci. In v tej skrbi za majhno pimčko, je bržčas tudi spoznal, da bo mora- la dobiti tudi drugo kruš- no mater. Tako se je po- ročil. Novi zakon je dal novo življenje. Dojenček je izpodrinil Helenco. Po stala je tujka. V tem do- mu zanjo ni več prostora. Tisti skromni kotiček, ki je bil doslej samo njen, je izgubila. Tudi kos kruha, ki so ji ga doslej dajali več kot dobrohotno, je okamenel. Tista očetovska ljubezen, ki je bila dotlej tako iskreMa, topla, se je ohladila in opredelila sa- mo na ženo. Na življenje v dvoje. Kot plaha, zbegana srni- ca, z velikimi solznimi oč- mi, gleda nekoč srečna He- lenca na svet. Pogled ji uhaja neznano naprej. V daljavo. V duši, pri srcu čuti praznino. Socialna služba se zavze ma, da bi ji preskrbela zdaj, ko najbolj potrebuje zaupanja in ljubezni, dru- žino, M bi razumela nje- no stisko. A njeno mlado srce je ranjeno. V mladi duši narašča odpor do vsega. Kam se bo to bitje zateklo in kaj bo iz njega? Ali je živ- ljenjska družica njenega krušnega očeta kdaj po- mislila, da bi se lahko na Helenini p>oti kdaj ziiašel tudi njen otrok? Ali je potrkala na svojo vest? Kar ne želimo sebi in svo- jim otrokom, ne vsiljuj- mo drugim. Zato, draga mala Helen- ca, glavo pokonci. Nisi sa- ma. V noči, ki si jo preži- vela pod mogočno smreko, je lahen veterc razmšal tvoje solzice in jih kot Iskre prilepil na srca vseh dobrih mamic, ki čutijo tvojo bolečino in v srca vseh tvojih sošolk, ki jim tvoja nesrečna mladost greni zadnje ure šolskega leta. SOČUSTVOVALCI SREČANJE MLADINE PA NI! Zadnje čase raste vse več vikendskih hišic po hribovi- tem delu Slovenije. Kako tu- di ne! Vsi smo že siti mest- nega hrupa tn v današnjem hitrem tempu življenja si vsakdo želi svežega gorskega zraka. Kmetje pa radi izko- ristijo priložnost in prodajo del svoje zemlje, rekoč, da si bodo s tem denarjem za' nekaj let že lahko pomagali. Seveda pa si nekaj zenuje še vedno obdržijo. Toda, zakaj prodajajo zemljo? Vemo, da mladi na kmeti- jah ne ostajajo radi, še po- sebno, če je delo naporno. Ostareli, ki so že na koncu z močmi, pa del zemlje rajši prodajo, ter tako tudi sami zaživijo'mirnejše življenje. Tako je tudi na kmetiji Vinka Ograjenška v Kalah pri Šempetru, kjer nas je gospodar lepo sprejel in nam tudi rad odgovoril na zastav- ljena vprašanja. Njegovo de- lo je zelo naporno, saj sam obdeluje 5 ha zemlje, sam si mora tudi gospoi-Iinjiti m opravljati druga dela. »2e pred četrto uro zjutraj opravim delo v hlevu, nato pa nadaljujem na njivi, vse do trde teme,« nam je pri- povedoval gospodar :r. nada- ljeval: »Seveda si vmes tudi kaj kuham, vendar imam za to bolj malo časa. Iiiiim že- no in dve hčerki, ki sta že obe zaposleni v dolini Tudi žena je rajši odšla v dolino, kjer ni tako naporno. Vsega ne sam ne zmorem v-eč, saj 5 ha zemlje niso mačje sol- ze. Tako sem prisiljen nekaj zemlje- prodati in si s tem denarjem popraviti hišo. Si- cer pa imam tudi majhno pokojnino od združenja bor- cev, da lahko ži\'i.m tudi brez zemlje.« VINOK OGRAJENŠEK Takšna je pripoved Vinka Ograjenška, ki pri 57. letih še vedno gara od zore do mraka. Nam pa se zastavlja diugo vprašanje: Ali bodo začele večje km ti je v hribovitem svetu pi padati in bodo iz njih nast ji vikendi samo zato, ke mladim ni za delo na zemlji EDI MASNEJ TABOR KMALU 80-LETNICA v žalski občini in izven nje je dobro znano prosvetno društvo »Ivan Cankar« v Ta- boru. Dobro ime si je pri- služilo s ordim delom v 31 letih. Prosvetno društvo je bilo ustanovljeno 1945. leta. Dol- goletni vodja je bil Stane Jančigaj. V začetku jo imelo dramsko skupino ter ženski in mladinski pevski zbor. Drugo delovno obdobje je nastopilo po dveletnem od- moru zaradi preureditve do- ma partizana. To je bilo pred približno desetimi leti. Z de- lom je zopet pričela dramska sekcija, toda, po veliki pro- slavi 1967. leta, je prišlo tudi do ustanovitve moškega pev- skega zbora. Dvorana Parti- zana je kmalu postala prete- sna in tako se odločijo za uprizarjanje dramskih del na prostem. Moški pevski zbor vse od 1967. leta vodi domačin Mi- lan Lesjak. To leto so tudi v Taboru dobili klubsko sobo, ki je-le- po urejena in na voljo vsem organizacijam v kraju. Leta 1974. je bila v .Taboru osrednja proslava praznika žalske občine. Tedaj je pro- svetno društvo prejelo občin- sko nagrado. Pevski zbor je zelo agilen. S svojo dejavnostjo pa se povezuje tudi z zamejskimi Slo\'enci in to s člani prosve- tnega društva »Slovenec« iz Boršta pri Trstu. Vrn teg je zbor vsako leto pri red telj mešanih koncertov, r katerih sodelujejo pevsi zbori predvsem iz žalske o čine. Zbor ima okoli 35 čl nov. Zdaj imajo v načrtu iJ kup oblek za pevce. Sevec pa jim primanjkuje za to d narja. Drugo leto bo zbor prosi vil 80-letnico organiziranj petja v Taboru in 10 obl< nico zbora v sedanjem s stavo. V Cankarjevem leiu in ( proslavi v počastitef/ stol< niče Cankarjevega rojstva v Taboru odprli tudi preuJ jeno knjižnico. STANE 2ILN1 TINA VOGA Zadnjo nedeljo v ma- ju smo se na slivniškem pokopališču za vedno poslovili od 70-letnega Tina Voge, predvojnega in povojnega prosvetne- ga delavca — samorast- nika. Tina Voga je bil leta 1928 ustanovitelj gasil- skega društva Slivnica, ustanovitelj gospodar- sko prosvetnega društ- va, odbornik pevskega društva »Zvon«, odbor- nik društva »kmečkih fantov in deklet« itd. V takrat zaostali Sliv- nici je zrežiral veliko ljudskih iger, sicer pa je ta mladi kovaški mojster pomagal tem organizacijam tudi z de- narjem. V njegovi ko- vačnici je skoraj vsak dan dolgo v noč gorela petrolejka, pri kateri so se pripravljali za nasto- pe mladi igralci in ig- ralke. Gasilsko društvo ga je Imenovalo za častne- ga člana, bil pa je tudi nosilec več gasilskih od- likovanj. Kako priljubljen in spoštovan je bil, se je videlo na njegovem po- grebu, katerega se je udeležilo veliko gasilcev iz krajev in mest celj- ske regije, zatem kraja- nov in drugih. V sprevo- du so nosili kar sedem- najst gasilskih zastav. Tina si je v Slivnici sam postavil trajen spo- menik, to je gasilski dom. Hvala! STANE KURNIK NAŠ KRAJ VELENJE: AKTIV KRVODAJALCEV Ob koncu maja je bila v tovarni go- podinjske opreme Gorenje, REK in ru- liarskem šolskem centru ki-vodajalska kcija. Ekipe zavoda za transfuzijo iz LJubljane so v treh dneh sprejele več aoi 1300 krvodajalcev. Posebno organi- jrano so pristopili h krvodajalstvu v Jorenju, kjer so tik pred akcijo usta- lovili aktiv krvodajalcev. Na sliki: pregled krvi pred odvze- noni delavki iz Gorenja Antoniji Lor- >ek. JOŽE MIKLAVC KOZJE: DAN GLASBENE MLADINE Ob koncu maja smo imeli dan glas- bene mladine. Prireditve, ki je bila v križankah v Ljubljani, smo se udeleži- i tudi učenci osmih razredov osnov- ah šol iz Lesičnega in Kozjega. Prire- litev je trajala precej dolgo, žal, smo ivodni del zaradi okvare na avtobusu, samudili. Za nas je bila to zelo zanimiva in |>oučna prireditev. Preden smo se od- jravili domov, smo si ogledali še raz- stavo del Miheliča v Moderni glaeriji. JANKO LUGARIČ, os. šola Kozje ROGAŠKA SLATINA: POSTALI SMO MLADINCI ^ Za dan mladosti smo bili učenci sedmih razredov osnovnih šol iz vse šmarske občine sprejeti v mladinsko organizacijo. Dvorana v Rogaški Slati- ,ni, kjer smo se zbrali, je bila napol- njena s pionirji, ki smo komaj čakali, da bomo pnastali mladinci. Ta slavnostni dogodek smo poveza- li z lepim kulturnim programom, t - MANJKA HOSTNIK, ^ os. šola Kozje NAJBOLJŠI MLADI ARHEOLOG Minulo soboto se je v Ljubljani končalo republiško tekmovanje mladih raziskovalcev, na katerem je 16. letni Miran Masnec iz Šempetra dosegel iz- reden uspeh. V izredno močni konku- renci je bil proglašen za najboljšega mladega arheologa v Sloveniji in si s tem priboril tudi pravico nastopa na medrepubliškem tekmovanju mla- dih raziskovalcev. Miran Masnec je vrsto let proučeval arheološke najdbe v Savinjski dolini, veliko spomenikov daljne preteklosti sam odkril in tako zbral dovolj gradiva, ki ga je tudi sam opremil s potrebnimi skicami. Mladi arheolog zasluži za svoje de- lo vse priznanje, nam pa ostane le, da mu podoben uspeh zaželimo tudi na bližnjem republiškem tekmovanju. E. M. ŠEMPETER: PRIZNANJA KRVODAJALCEM LJUBLJANA: Krajevna organizacija rdečega kri- ža in osnovna šola iz Šempetra sta minuli teden pripravili sprejem in pro- slavo za vse krvodajalce iz te krajev- ne skupnosti. Na proslavi so 79 krvo- dajalcem, ki so darovali kri več kot petkrat podelili priznanja, štirim krvo- dajalcem pa so dodelili zlata odliko- vanja rdečega križa za več kot pet- indvajsetkrat darovano kri. Ta visoka odličja so prejeli: Franc Kučar, Ma- rija Vrečar, Vinko Piki ter Edi Jelen. EDI MASNEC PETROVČE: TELOVADNI NASTOP v nedeljo smo učenci osnovne šole »'Miroslav Sirca« v Petrovčah priredi- li za zaključek jubilejne obletnice do- ihačega Partizana telovadni nastop. Dopoldne smo imeli generalko, po- poldne pa je šlo zares. Zopet smo se zbrali vsi, učenci vseh razredov m učitelji. Najprej so nastopili učenci prvega in drugega razreda, za njimi pa vsi ostali. Sodelovala sta tudi god- ba na pihala in pevski zbor. Nastop si je ogledalo precej ljudi, predvsem pa naši starši. BARBKA PAVLIN ZIBIKA-DOBRNA: MLADI VARČEVALCI Medtem ko so se v torek zbrali predstavniki pionirskih hranilnic na osnovnih šolah v šmarski občini v Zi- biki, so se mladi varčevalci in njiho- vi mentorji iz celjske občine včeraj sestali na Dobrni. Na obeh srečanjih so imeli bese- do predvsem pionirji, ki so govorili o svojem delu pa tudi načrtih za pri- hodnje. Delovno posvetovanje so po- pestrili z zabavnim delom, izleti, šport- nimi igrami in podobno. -mb CELJE: RAZSTAVA Gorenci zavoda Ivanke Uranjekove so pripravili v prostorih posebne šo- le v Celju, za Glazijo, zanimivo raz- stavo izdelkov tehničnega pouka. Ne- katere med njimi, zlasti one iz lesa in železa, tudi prodajajo. Razstava bo odprta do 14. junija vsak dan razen v soboto in nedeljo, od 8. do 15. ure. KOZJE: ZANIMIVO PREDAVANJE Med številnimi predavanji, ki smo jih imeli letos v okviru poklicnega usmerjanja na naši šoli, je bilo zadnje še posebej zanimivo, ne samo za de- klice, marveč tudi za fante. Obiskala nas je kozmetičarka iz Ro- gaške Slatine in nam predstavila svo- je delo. Opozorila nas je na šolanje in seveda tudi praktično pokazala nego obraza. NADA CAHARIJAZ KONJICE: USPELA AKCIJA v nedavno akcijo zbiranja oblačil so se vključile tudi tri krajevne or- ganizacije Rdečega križa na konjiškem območju in to Slovenske Konjice, Zre- če in Vitanje. .AJccija je bila dobro pripravljena, zato je tudi v celoti us- pela. V njej je sodelovalo 51 mladih članov RK, 26 odraslih, na voljo pa je bilo enajst avtomobilov. Zbranega je bilo 1,388 kg oblačil in 153 kg obut- ve. M. S. LIBOJSKA KOTLINA Nedaleč od Petrovč, proti jugu ob fvotoku Bistrica, se razprostirata dve prijazni vasici, Koseze in Liboje. TO sta vasici, ki imata drevesnico Miro- san, keramično industrijo, obrat Mon- tane, kamnolom ... Izdelki keramične tovarne so zaiani po vsem svetu. Iz\'ažamo jih v mno- ge evropske države pa tudi v Ame- riko in Afriko. Kolektiv pa zelo dobro rešuje tudi stanovanjske probleme. Tako bo že kmalu letos vseljiv 12. stanovanjski blok, prihodnje leto pa bodo začeli z gradnjo 16-stanovanjske- ga bloka. V Libojah imamo lepo urejeno sa- mopostrežno trgovino, zdravstveno ambulanto, ki žal dela le trikrat na teden, dalje lepo dvorano za priredi- tve, dom upokojencev, v katerem vadi znana, godba na pihala, ki jo že 40 let uspešno vodi Franc Kovač ter mo- ški pevski zbor pod vodstvom tovari- ša Gostečnika. STANE ŠKR.LIN GLASBA NAS BOGAT/ Na željo mnogih učencev prve osnovne šole v Celju smo ustanovili glasbeni kro- žek. Poslušali smo plošče in podrobneje obravnavali po- samezne skladatelje. Tako smo spoznavali svet glasbe. Razveselili smo se razpisa KVIZA 1976, ki je izšel v Glasbeni mladini. prijavili smo se k tekmovanju in za- čeli so se dnevi, ko smo vsak dan znova in znova poslu- šali skladbe in prebirali gra- divo o naših pomejnbnih skladateljih Ipavcih, Mo- kranjcu in Lisinskem. Delo smo razdelili na tri dele. Re- nata si je izbrala snov o Ipavcih^ Boštjan se je odlo- čil za Lisinskega, meni pa je ostal Mokranjac. Na srečo hodimo vsi trije v isti razred in tako smo se lahko vsak dan pogovarjali o kvizu. Pripravljanje je bilo zelo zanimivo in tudi prijet- no. Moj oči najprej ni bil pre- več navdušen nad Mokranj- čevimi rukoveti, ki sem jih vsak dan vneto poslušala, po- zneje, pa mislim, da so se mu priljubili, čeprav tega ni priznal. Neko jutro^ kakšen teden pred našim prediekmo- vanjem, sem zaslišala, kako oči v kopalnici poje, čeprav tega prej nikoli ni počel. Na moje veliko začudenje sera spoznala besedilo VI. ruko- veti: »Odgovafa hajduk Vel- ko.« Tudi pri Boštjanu je bilo podobno. Ko se je zjutraj odpravljal v šolo, ga je na stopnišču pričakala soseda in rekla: »Dobro jutro, Bošt- jan! Ali te lahko vprašam, kdaj bo vaše tekmovanje?« »Ja, kmalu,« je odgovoril. »Me veseli,« je še dodala in odšla. Boštjanu je bilo všeč, da se tudi sosedje zanimajo za njegovo pripravljanje na kviz. Pozneje pa mu je so sed povedal, da žena lahko zaspi le ob odprtem oknu tn da je ves čas, ko je Boštjan poslušal uverturo »Jugoslo- vanka«, poslušala tudi ona Dan našega tekmovanja se je hitro bližal. Naša glasbena pedagoginja tov. Sokova, nam je bila pri pripravah na tekmovanju v veliko l>o- moč: 10. maja zjutraj smo se odpeljali v Šoštanj, kjer se je zbralo 5 ekip: slovenj- graška, 3 šoštanjske in naša. Tekstovni del nalog se nam je zdel zelo lahak, pa tudi nad zvočnim nismo obupali, čeprav se nam je malo zati- kalo. Po končanem tekmova- nju smo nestrpno čakali na rezultate. povedali so nam. koliko točk smo dosegli in veseli smo se vračali v Celje, saj smo za odlično slovenj- graško ekipo zaostali le za dve točki. Zelo smo bili srečni, ko smo po nekaj dneh prejeli brzojavko, da smo se uvrsti- li med dvanajst najboljših slovenskih ekip, ki bodo tek- movale na polfinalu v Ljub- ljani skupaj s štirimi naj- boljšimi ekipami driigih re- publik. S podvojeno silo smo s študijem nadaljevali, toda to- krat so bila vprašanja mno- go težja, pa tudi tremo smo imeli. Po razglasitvi rezultatov smo bili zadovoljni, da smo za seboj pustili vsaj pet ekip. še pomembnejše pa je, da nas je pripravljanje na KVIZ notranje obogatilo. Glasba nas je močno prev- zela, v življenju nam bo ved- no veliko pomenila. Ostala bo naša zvesta prijateljica. MATEJA FAZARINC, Prva osnovna šola Celje MALA ANKETA J278 KRVODAJALCEV Takšno število so dosegli pri ^adn.ji krvodajalski akciji v Velenju, ki sta jo organizirala Občinski odbor Rdečega križa in Republiški zavod za transUizijo. V treh dneh, kolikor je trajala zadnja akcija, so se naj- bolj izkazali v delovnih organizacij;ih Gorenje, kjer je darovalo kri 550 delavcev in REK, kjer jo je dalo 728. Ekipa, ki je delala pri krvodajalski akciji, je po- vedala, da je to njen rekord, saj .so do Velenja jema- li poprečno dnevno kri 200 krvodajalcem. Jemali so jo od šeste ure zjutraj do petnajste ure popoldan. To je nov uspeh velenjskih delavcev na tem humanem po- dročju. poslena v INTEGRALU v Velenju: »Prvič sem da- rovala kri, za to pa sem se odločila, ker želim po- magati tistim, ki v ne- sreči kri, najdragocenejšo tekočino na svetu, potre- bujejo. Tudi v prihodnje se bom udeleževala takš- nih akcij, samo želela bi, da bi bile zdravstvene ekipe za odvzem krvi šte- vilnejše in da bi vse sku- JOŽICA KOPITAR, za- paj hitreje potekalo.« STANKO NAVODNIK, prav tako zaposlen v IN- TEGRALU v Velenju: »Kljub temu, da je naš kolektiv številčno majhen, komaj 50 nas je, pa se vseeno ali pa prav zaradi tega še bolj udeležujemo takšnih humanih akcij. 2kiaj sem dal kri že sed- mič in nikoli mi ni bilo žal. Vedno bom sodeloval v takšnih akcijah. Vseeno je, če tudi mene nikoli nič ne doleti in ne po- trebujem krvi — potre- bujejo pa jo drugi.« FRANJO BUJAN, zapo- slen v REK, TOZD ZO na lesnem obratu kot po. slovodja že 22 let: »To- krat sem daroval kni -pe- tič. Mislim, da Je to dolž- nost vsakega zdravega ob- čana, da občasno sodelu- je v krvodajalsda akciji. Sam sem tudi šofer in veliko nesreč vidim. Ti- stim ljudem je treba po- magati, največkrat jdim prav kri reši življenje. In oe krvi ni? Vemo pa, da je vsako življenje drago- ceno. FRANC LORGER, ru- darski upokojenec: »Do- slej sem dal že kri 20- krat in prepričan sem, da sem s tem naredil člove- ško dobro delo. No, letos mi jo res niso vizeld, ker sem bil malce prehlajen. Upam pa, da bo do je- seni z mojim zdravjem vse v redu, takrat pa bo na vrsti nova akcija in ponovno bom med krvo- dajalci. Veste, pomembno je tudi to, da če greš na odvzem krvi, opraviš minimalni zdra^^ni&kd pre- gled, ki je vsakomur do- brodošel. JOŽICA SEVNICKAR, uslužbenka v REK: »Kri sem dala že petkrat in vedno, ko jo dajem po- mislim na to, da sem tu- di sama voznica in tako izpostavljena morebdtnil nesreči. Takrat bodo dru- gI pomagali meni, zato danes pomagam jaz dru- gim. Kri in srce sta živ- ljenje tn če lahko neko- mu s krvjo rešiš življe- nje je to največ, kar si opravil. Krvodajalcem W se morali pridružiti še vsi tisti, ki doslej niso sode- lovali. STANE FILIPIČ, rudar v jami Skale: »Rudar sem in nikoli ne vem, kje in kdaj me lahko doleti ne- sreča. Takrat i>a je vsa- ka pomoč dobrodošla, zlasti še z najdragocenej- šo tekočino, kot je kri. Sam sem jo dal že tri- najstkrat in priznati mo- ram, da mi ni bilo ni- koli žal. Nasprotno, še vedno bom sodeloval. Ve- sel sem, da se naše vrste množijo in da je vedno več krvodajalcev. Tekst: TONE VRABL Poto: LOJZE OJSTERSEK 14. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 10. junij 1976 alkoholizem HLAPI SE ŠIRIJO Čeprav večkrat poudarjamo, da je alkoholizem družbena bolezen, sto- rimo to še premalokrat, še manj pa stremimo za tem, da bi ga zmanjše- vali. Delavni pa so klubi zdravljenih alkoholikov, kjer število članstva na- rašča iz dneva v dan, se pa bore z velikimi organizacijskimi in material- nimi težavami. Največkrat se o njih spregovori na skupščinah klubov, kjer so komaj prisotni predstavniki gospodarskih in družbenopolitičnih or- ganizacij. Spregovori se, dejstva o nepravilni in pomanjkljivi organizira- nosti pa ostajajo. In le od članov v posameznih klubih je odvisno, kako nadaljnje delo poteka oziroma koliko zmorejo idealizma, da vzdrže. O problematiki alkoholizma smo se pogovarjali s predsednikom kluba zdravljenih alkoholikov Aljažev hrib v Celju LADISLAVOM PAJKOM, po- govor pa je zapisala Zdenka Stoparjeva. Pred kratkim ste imeli red- 1 no skupščino k]uba zdravlje- nih alkoholikov. Posredujte nam nekaj bistvenih sklepov.« »Program dela za letošnje leto smo sprejeli, v njem pa zajeli vse skupine, ki delu- jejo v našem klubu. Redno bomo , skrbeli za nadaljnje zdravljenje članov, posebno skrb pa bonio posvetili tudi njihovim družinam. Letno.bo- mo priredili tudi izlete v na- ravo, praznujemo pa tudi raz- lične praznike naših članov. Obiskali bomo člane na do- mu in tudi v delovnih organi- zacijah. Prav z 2iadnjimi so naši stiki zelo potrebni in tu- di dragoceni.« »Znano .je, da število alko- holikov v svetu narašča. Tudi v Jugoslaviji, Sloveniji in konkretno na .'>tajerskcm. Ker narašča število bolnikov, se veča tudi število tistih, ki se po zdra\ l.jeiiju vključi.jo v klub. Je tudi število vašega članstva v porastu?« »Zaradi dotoka zdravljenih alkoholikov iz vojniške bol- nice je število narastlo in za- radi te številčnosti je trpelo naše delo. Delali smo površ- no, tako kot se pač lahko de- la v velikih skupinah. Zdrav- ljene alkoholike smo ptiščali brez prave kontrole, zato smo začeli razmišljati o usta- navljanju manjših skupin. Le tako je lahko delo uspešno. Torej, najprej smo ustanovili skupino v delovni organizaci- ji Mesnine, potem pa smo razmišljali kako bi ustanovili še novo. Tako so se formira- le skupine v Liku Savinji in Cinkarni. Ustanavljali jih bo- mo tudi še naprej, ker ravno v delovnih organizacijah se je pokazalo, da so skupine naj- bolj uspešne. Poizkušali smo dobiti tudi stike, z osnovnimi šolami, da bi .začeli pri ot- rocih. Imeli smo velik uspeh. Bili smo v ^oli v Lesičnem, kjer smo doživeli pravcato presenečenje. Mladino bi radi vzpodbudili in jim prikazali škodljivost alkohola.« »Ker ste člani kluba polni idealizma in je tudi to vaše največje bo.e^astvo. brez de- narja vseeno ne .gre. Imate materialne težave?« »Na to vprašanje je tež- ko odgovoriti, a bom pove- dal po pravici. Naši člani so ramnetani sirom celjske regije, zato jih je potrebno obiskovati z av- tom. Dosti kilometrov opra- vimo zastonj, iz tovarištva, a dolgo tako le ne gre. Moram povedati, da smo v pretek- lem letu zelo skromno preži- veli finančni del in konkret- no nismo dobili od nikogar nobenih sredstev. Poskušali smo s prošnjami na tista podjetja, kjer imamo skupi- ne, pa smo dobili negativne odgovore. Diskusija na naši zadnji skupščini i>a je poka- zala, da so sredstva bila za ta namen, le da so bila na- slovljena na nepravi naslov in so sredstva obležala«. Vendar so nam obljubili, da se 'ix) to v bodoče uredilo. Ustanovili bomo dispanzer in takrat bomo morda lažje za- dihali, ker bodo sredstva cen- tralizirana. Tudi celj.ski klubi bodo zato bolj enotni, v re- publiškem merilu pa se že govori o podobni zamisli.« »Koliko članbv šteje vaš klub? .Aktivnih članov, ki aktivno delujejo v naših skupioah je 73, so pa vključeni tudi tisti člani, ki so v drugih kkibih. V naši matični knjigi pa ima- mo zapisanih 164 članov zdravljenih alkoholikov, smo pa bili površni in smo ^ ljudi izpuščali.« »Naletite pri ustanavljanju klubov v delovnih organizaci- jah na kakšne težave? Mi pa lahko po drugi strani, izpo- stavite kakšen svetel primer? »Največkrat naletimo na te- žave pri samem začetku, v razgo^''oru z vodilnimi delav- ci, ki težko razumejo, da je alkoholizem bolezen. Se pa nam posreči najti tudi kakš- nega odgovornega, ki nam po- maga, predvsem pa zmanjšu- je reprezentančni del v kolek- tivu. Svetel primer je Kovi- notehna. kjer se je reprezen- tanca bistveno zmanjšala in se pozna, kdo jo vodi. 2ALEC: premalo zanimanja? Planinska društva v žal- ski občini že drugo leto zapored organizirajo ligo v orientacijskem tekmova- nju. Namen je, da se pred- vsem mladi seznanijo z oriontacijo, da se naučijo gibati po neznanem tere- nu in pri tem uporablja- ti kompas, karte itd. Žal, pa društva pri tem mar- sikdaj ne uspejo, kajti udeležba šolske mladine je večkrat zelo slaba. Izjemi sta pravzaprav samo os- novni šoli Prebold in Ža- lec, ki orientaciji posveča- ta veliko pozornosti. To je pokazalo tudi prvo tekmovanje, ki ga je pri- pravilo planinsko dmštvo Žalec. Pri pionirjUi je imelo planinsko društvo Prebold sedem ekip, žal- sko kot organizator pet in zabukovško samo tri, če- tudi se je tekmovanje od- vijalo na območjti Griž oziroma Zabukovice, Udeleženci iz Žalca, so zmagali pri pionirjih, kjer so zasedli tudi drugo me- sto, zatem so bili prvi pri mladincih, v ženski kon- kurenci, ter pri mlajših članih. Pri pionirjih so bi- li mladi planinci iz Zabu- kovice tretji, pri starejših članih pa so zmagali Pol- zelani. FRANC JEŽOVNIK 2e pozabljeni? Na sliki so sicer vrli lipicanci, ki jih pozna ves svet. To- da na naših cestah vse manj vidimo tudi težke rjavce, ki so njega dni vlekli težke vozove. Tudi na vaseh je vse več traktorjev zamenjalo to plemenito in koristno žival. Jih bo- mo čez čas lahko videli le še v živalskem vrtu? Foto: D. Medved Foto: D. Medved zreško pohorje Zreško Pohorje, ki zajema področje od Zreč preko Sko- marij in Resnika do Rogle, ima izredne možnosti za raz- voj zimskega in letnega turiz- ma. Zaradi svojega geograf- skega položaja ima namreč velike možnosti privabiti go- ste tudi s širšega območja, saj je oddaljeno od večjih mestnih središč od 30 do 130 kilometrov in zato primerno tudi za enodnevne izlete. Se- verna pobočja Rogle pa ima- jo idealna smučišča na kate- rih se zadržuje sneg vse do konca meseca aprila. Kljub temu, da so mož- nosti razvoja turizma na zre- škem Pohorju zelo široke, pa obstoječe kapacitete že dolgo ne zadostujejo povpraševanju po tovrstnih uslugah. O tem pričajo tudi nekateri podatki: v zimski sezoni, ki traja od konca decembra pa do srede aprila, je ob sobotah in ne- deljah na Rogli povprečno 2000 ljudi. V zimski sezoni so morali na Rogli tedensko odkloniti povprečno 100 pen- zionskih gostov, ker jih niso mogli namestiti ne na Rogli in ne v Zrečah. V letni sezo- ni odklanjajo tedensko 40 penzionskih gostov, podatki pa kažejo, da se v Zrečah mu- di dnevno okrog 15 poslov- nih partnerjev, ki ostanejo na tem področju nekaj več kot dva dni in sedaj še išče-, jo gostinske usluge v Celju ali Mariboru. , Glede na izredno povpra- ševanje domačih in tujih go- stov po turističnih uslugah na zreškem Pohorju, so v Kova- ški industriji v Zrečah izdela- li podroben program izgrad- nje turističnih in gostinskih objektov »Zreško Pohorje«. V Kovaški industriji so se te- ga projekta lotili zato, ker so tudi v vseh dosedanjih letih prevzemali iniciativo o izgradnji turističnih objektov v svoje roke in so jih veči' no tudi sami financirali. Predvsem velja to za objekte na Rogli. V izdelanem pro- jetku, do katerega je zavzel izredno pozitivno stališče tu- di delavski svet organizacije, predvidevajo dograditev pla- ninskega doma, izgradnjo de- setih brunaric, postavitev dveh vlečnic, ureditev okolja in dnigo. To naj bi do leta 1980 zgradili na Rogli. V sa- mih Zrečah pa naj bi zgradili hotel z restavracijo in samo- postrežno restavracijo, posta- vili štiristezno kegljišče, športne objekte, uredili oko- lje in drugo. Vrednost celot- ne investicije »Zreško Pohor- je« je precejšnja in znaša preko 46 milijard starih di- narjev. Zatorej je jasno, da si tega zalogaja nikakor ne bo mogla privoščiti Kovaška industrija sama. V konjiški občini pa so delavci verjetno močno zainteresirani za iz- gradnjo rekreacijskega cen- tra, ki bi vključeval tudi go- stinske objekte, saj prav vsi čutijo precejšnje pomanjka- nje po teh objektih. Verjetno bi bilo zato ena od poti za izgradnjo projekta »Zreško Pohorje« tudi podpis občin- skega samoupravnega spora- zuma o združevanju sredstev za njegovo financiranje. Ob tem pa se bodo morale iz- reči »za« ali »proti« take- mu projektu tudi nekatere regijske institucije, kot so naprimer Ljubljanska banka ali Gozdno gospodarstvo, kaj- ti njihova finančna pomoč I bo pri izgradnji »Zreškega ' Pohorja« odločilnega pome na. DAMJANA STAMEJCIČ dognojevanje travnikov in pašnikov DA BO VEČ KRME Travnati svet. travniki in pašniki, zajemajo pri nas naj- večji del kmetijskih površin. To pomeni za slovensko go- spodarstvo veliko naravno bo- gastvo, ker je osnova za živi- norejo. Živinoreja, predvsem govedoreja, je tista panoga kmetijske proizvodnje, ki da- je v SR Sloveniji največ trž- nih presežkov. Več kot 70 od- stotkov vse kmetijske zemlje je obraslo s travo. Trava, sveža, silirana, ali posušena pomeni osnovno krmo vsej živinoreji, predvsem govedo- reji. Ta pa predstavlja z me- som in mlekom zopet okrog 60 odstotkov vsega odkupa kmetijskih pridelkov. Po- membno je, da od vse krme, ki jo pri nas pridelamo, od- pade skoraj 80 odstotkov na krmo s travnikov in pašni- kov, v hribovitih predelih pa celo vseh 100 odstotkov. Trav- nati svet je torej zelo po- memben, kakor za kmetij- stvo, tako tudi za celotno na- rodno gospodarstvo. Na ža- lost se to bogastvo še vedno ponekod zelo slabo izkorišča, saj so poprečni hektarski pri- delki na travnikih izredno majhni. Statistični podatki j SRS navajajo večletno po- prečje le okrog 32q/ha mr- ve na travnikih in okrog 15q/ha na pašnikih. Letno porabo računamo na vsako »normalno žival« (Nž = normalna žival, t. j. enota za 500 kg živi teže katerekoli živalske vrste) okrog 50q mr- ve. V SRS pride na 1 ha tPa\Tiikov poprečno 0,8 NŽ, j ki ima na razpolago za preh- rano le 32 q poprečnega pri- delka, kar je zelo malo. Iz teh dejstev izhaja, da so v sedanjem številu živali pre- slabo kmrljene in je zato pro- izvodnja nizka. Mnoge znanstvene raziska- ve, kakor tudi izkušnje na- prednih kmetovalcev so po- kazale, da se pridelek na travnatem svetu zelo hitro poveča, če se na njem upo- rabljajo umetna gnojila. Do- sedanji večletni poskusi gno- jenja travnikov v SRS in na področju živinorejskoveteri- riiarskega zavoda Celje so do- kazali, da je s srednje moč- nim gnojenjem mogoče po- večati predelke za več kot enkrat, torej na najmanj 65 q mr\'e na 1 ha. Z inten- zivnim gnojenjem in ob bolj- šem načinu izkoriščanja tra- vinja (pašno-kosni sistem, večkratna pravočasna košnja) pa je mogoče do.seči še veli- ko večje pridelke. Tako bi lahko dosegli v poprečju okrog 75—80 q/ha mrve, ali pa bi redili na 1 lia travnih površin 1,5 in več NŽ, ki se hranijo z mrvo oziroma tra- vo. Zaradi gnojenja se ne po- veča samo pridelek, temveč je boljša tudi kakovost pri- delane krme, ker se poveča delež boljših trav in detelj v travni ruši. Pognojena trav- na ruša daje krmo. ki je bo- gatejša z rudninskimi snov- mi, ki so živalim za zdravje nujno potrebne. Navadili smo se že, da opravimo osnovno gnoj eh je zgodaj spomladi z mešanimi NPK gnojili; da gnojimo travnike in pašnike z gnojili, ki vsebujejo vse tri glavne hranilne snovi: du- šik, fosfor in kalij Še vedno pa niso vsi pre- pričani v to, da je treba med letom travnike dognojiti, da bi bila tudi druga in tretja košnja bogatejši. Sedaj, ko je košnja v teku. Ce bo vre- me lepo, bo košnja kmalu za nami. Priporočamo, da svoje travne površine takoj po košnji dobro pognojite. Dognojevanje opravimo z du- šičnimi gnojili, ali s komplek- snimi NPK gnojili, ki vsebu- jejo dovolj dušika. Tistim, ki so spomladi dobro pognojili površine s 400 do 600 kg/ha NPK priporočamo, da jih se- daj po košnji pognojijo s 150 do 200 kg/ha KAN-a aU z 80 kg UREE na ha površi- ne. Lahko pa tudi uporabijo okrog 150 do 200 kg gnojila NPK 17 : 8 : 9 na ha. Tistim, ki spomladi niso opravili osnovnega gnojenja, priporočamo dognojevanje svojih površin po košnji z 200 do 300 kg/ha kompleks- nih gnojil (NPK 13:10:12 ah 12:12:12) ali okrog 200 kg na hektar NPK 17:8:9. Z ena- kimi količinami gnojil po- gnojite tudi po drugi koš- nji, da bo tudi tretja košnja izdatna in da bo dovolj kr- me za zimo v seniku. Tisti pa, ki svoje črede pa- sejo v čredinkah in hočejo pravilno voditi pašo, naj po vsakem odhodu črede s čre- ! dinke oziroma po vsaki ko- šnji čredmke prav tako gnoji- jo s 100 do 150 kg KAN-a ali 150 do 200 kg NPK 17 :8 :9 na ha. poziv veteranom! Občinski konferenci ZSMS Žalec in Mozirje želita organizirati sreča- nje vseh brigadirjev, ki so sodelovali na povojnih nUadinskih delovnih akci- jah. Pripravljalni odbor lega srečanja prosi vse brigadirje veterane iz žal- ske in mozirske občine, da se ])rijavijo pri občin- ski konferenci ZSMS Ža- lec in Mozirje najpozne- je do ;eO. junija 1976. Pri- javo lahko opravijo pis- meno ali telefonsko po telefonu 710-901 za Žalec in 830 017 za Mozirje, lah- ko pa se prijavijo tudi oscimo v pisarnah obeh občinskih konferenc. Srečanje brigadirjev ve- teranov iz žalske in mo- zirske občine bo predvi- doma 27. junija 1976 pr» jami Pekel v Šempetru. 5t. 23 — 10. junij 1976 NOVI TEDNIK — stran 15 JUBILEJ ZDRAVILIŠKEGA ZBORA Moški zbor zdravilišča Ro jaška Slatina je slavil svojo iO letnico na jubilejnem kon- certu v soboto, 5. junija v veliki dvorani Zdraviliškega sbora. Zborovodja Franci Plohi je pripravil za to prili- to smiselno sestavljen spo- red v dveh deiih: v prvem umetne pesmi od renesanse (Orlando di Lasso) in Ipav- za do sodobnega SrebotnJa- ka in Ježa, v drugem 10 pri- redb ljudskih pesmi. Prvi akordi so dali slutiti, da bomo f>oslušali zbor nad- povrečne kvalitete. Zares se je v nadaljevanju koncerta Slutnja potrdila. Zvok je do- ber, homogen, v vseh glasov- nih skupinah in skoro v vseh legah lepo oblikovan, kar kaže na sistematično pev- sko tehnično delo. Zelo ma- lo je slovenskih zborov, ki bi upoštevali priporočila iz- kiišenih strokovnjakov ter negovali glasovno tehnične vaje, vokalizacijo in kar je še teh elementov lepega pet- ja. Zdraviliški moški zbor je ^tno posvetil jbevski tehni- ki veliko pozornost — v svo- jo največjo korist. Dinami- ka sloni na tihem, piano, petju, tudi pianissimo jim zveni, gradacije bi mogli ne- koliko poživiti, tudi sočen forte bi si mogel zborovodja privoščiti. Tako pa je zvok kljub lepoti preveč zastrt. Vsa čast vokalizaciji, ki jo goje v pravi meri sicer le najboljši zbori. Vokali so dobro pokriti, izenačeni in zveneči, paziti je le, da zbor v tem pogledu ne bi preti- raval, kar bi vodilo v drugo skrajnost, v »manire«. Franci Plohi vodi zbor dve leti in je v tem razmeroma fkratkem času vzgojil zbor ,v umetniško skupino, ki ima |zelo lepe perspektive. Je do- fber muzik, ima smisel za Ipristen vokalni zvok tergra- jdi skladbo z okusom. Le tem- po (brzine) bi mogel pone- kod p>ospešiti, drugje jih zo- pet umiriti, da ne bi bili kontrasti prehudi (Mirk: Ko- lo, Jež: Igraj kolce). Njegova manuelna, tehnika je solidna, gibi so zanesljivi, zato vsto- pa zbor precizno, a tudi za- ključki fraz in skladb so toč- ni. Izgovarjava je jasna, raz- ločna razen v nekaterih sklad- ,bah, kjer je zbor posvetil več pozornosti muzikalnemu izrazu kot dikciji (n. pr. Sre- botnjak: Bori, Prelovec: Do- berdob). 10 letni jubilej zbora je pomemben mejnik ob kate- rem ugotavljamo, da ima vse pogoje, da se uvrsti v eli- to slovenskih amaterskih zbo- rov. Omeniti je še soliste: Marjana Ostruha, Jožeta Ple- menitaša in Branka Mikšo, ki imajo vsi dobre, zdrave glasove. Svoje pevske parti- je so izvedli muzikalno, a bi jim nekaj solopevske šo- le ne škodilo. Ob vse več- jih zahtevah občinstva nam- reč posvečajo boljši zbori solistom veliko pozornost, oziroma napotijo zborovodje soliste v solopevsko šolo ali pa vsaj z njimi posebej štu- dirajo. Razpoloženje v nabito pol- ni dvorani — dvorana Zdra- viliškega doma je redkokdaj tako polna — je bilo praz- nično. Zaslužni pevci so pre- jeli Gallusova odličja, katera je izročil delegat Zveze kul- turno prosvetnih organizacij Slovenije. Zboru je čestital zastopnik zbora iz Doline pri Trstu, poleg tega so čestita- li še številni predstavniki ob- čine in Zdravilišča. Po dolgo- trajnem ploskanju navduše- nih poslušalcev je zbor do- dal dve pesmi ter lepo za- ključil večer, ki je za zdra- vilišče Rogaška Slatina vse- kakor pomemben kulturni dogodek. EGON KUNEJ DOBER PRIJEM -BO? Celjski ribiči se bodo v soboto in nedel,jo spra- vili nad ribe v šmartin- skem jezeru. V soboto priredi ribiška družina Celje nočni ribolov na ri- be roparice z dovoljeni- mi vabami. Nasletbiji dan, v nedeljo, pa bo tradici- onalna prireditev, tekmo- vanje za naslov ribiškega carja. Tekmovali bodo člani, članice in pionirji ter mladinci. Dve uri bo- do ribiči preizkušali ribo- lovno srečo za »ribo in pol«, ki bo pripeljala ri- biča do ribiškega carja. Prvih pet tekmovalcev bodo nagradili s praktič- nimi darili, prvi trije pa prejmejo še sdato, srebr- no in bronasto odličje »Ribiški car 1976«. Organizatorji pričakuje- jo tudi veliko število ob- činstva, ki visakoletno tra- dicionalno ribiško tekmo- vanje spremlja s precejš- njim zanimanjem. ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI DVOJNI PRAZNIK V soboto so v šmartnem v Rožni dolini nadvse sloves- no proslavili krajevni praz- nik in 30-letnico gasilskega društva. Predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Zav- šek je v govoru obudil sp>o- min na dan 4. junija pred 33. leti, ko so se pri Žagarju -Anžiču v Gorici sestali akti- visti OF iz Celja, šmartnega, Galicije, Zavrha, Strmca, Go- rice in bližnje okolice ter se pogovorili o nadaljnih akci- jah narodnoosvobodilnega gi- banja. V spomin na ta dan krajani šmartnega praznuje- jo svoj krajevTii praznik. S krajevnim praznikom so tudi gasilci proslavili svojo 30-letnico. Gasilsko društvo je na začetku delovalo pod poveljstvom Ivana Grobelni- ka. Štelo je 30. čLanov. Jed- ro društva pa so sestavljali še Vinko Dimec, Alojz Zupa- nek, Franc Vozlič, Stanko Točaj, Jakob Kugler in Ju- rij šmarčan. Edini član gasilskega dru- štva, ki mu je zvest od usta- novitve, bil pa je večkrat tu- di poveljnik, gospodar in je opravljal še druge funkcije, je Jurij šmarčan-Jurči, ki je še danes med najbolj aktiv- nimi. Pod vodstvom prvih gasil- cev in članov, ki so se vklju- čevali v naslednjih letih, so ob vsestranski podpori kra- janov in s prostovoljnim de- lom zgradili gasilski dom. Gasilsko društvo je stalno skrbelo za svoj naraščaj in strokovno vzgojo članov. Tre- nutno ima poleg članov tu- di dve pionirski desetini, ki sta porok, da se bo delo v bodoče še razmahnilo. Na slavnosti so najzasluž- nejšim gasilcem podelili za njihovo 10, 20 in 30-letno 'de- lovanje v društvu priznanja, pionirska desetina pa je do- bila malo Tomosovo brizgal- no. Zaslužni občani pa so-j prejeli Titova odlikovanja. Tako red dela s srebrnim vencem Jakob Kugler, Albert Pečnik, Anton Razgoršek in Dominik Lebič, red zaslug za narod s srebrno zvezdo Marija Ferjanc-Trobiš in Ignac Posar, medaljo za hra- brost Ivan Koželj in Franc Forštner, medaljo zaslug za narod pa Franc in Martin Kranjc, Jože Srebooan in Jo- že žužek. V kulturnem delu so na- stopile mladinke pedagoške- ga šolskega centra in učen- ci domače osnovne šole, svoj prvi nastop pa je imel tudi pevski zbor kulturno-prosvet- nega društva Šmartno pod vodstvom Jožeta DLmca. TEMELJITO ČIŠČENJE PREPROG! z najnovejšimi stroji in posebnimi postopki vam zadovoljivo opravi Kemič- na čistilnica Žalec, Slan drov trg 23. Za večjo količino dvig na domu ali v podjetju. In- formacije na tel. 710-947. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE VELIKA REFORMA Po javni razpravi o predlo- gu reforme usmerjenega iz- obraževanja, ki je bila v ob- čini Celje od 20. aprila do 31. maja, je predsedstvo Ob- činskega sveta Zveze sindi- katov Slovenije in izvršni od- bor občinskega odbora sindi- kata delavcev vzgoje in iz- obraževanja na skupni seji, ki je bila 2. junija sprejel več stališč in ugotovitev. V javni razpravi je sode- lovalo skupaj 6844 udeležen- cev, od teh je bilo 388 raz- pravi j alce v. Delavci celjskih organizacij združenega dela, ki so bili udeleženi v razpravi v svo- jih delovnih organizacijah, oziroma na zborih staršev, v veliki večini podpirajo osnov- na izhodišča za preobrazbo srednjega šolstva v usmerje- no izobraževanje. Javna raz- prava je potrdila, da predlo- ženi projekt 2iadovoljivo upo- števa potrebe in zahteve zdru- ženega dela in nadaljnega raz- voja samoupravne socialistič- ne družbe. Izvedba reforme usmerjenega izobraževanja bo v največji meri odvisna od ustreznega odnos.3 združene- ga dela do izobraževalne po- litike in od njegove priprav- ljenosti za ustvarjanje po- gojev za uspešen start v do- slej najtemeljitejšo reformo šolstva. Da pa bi združeno delo lahko prevzelo vlogo aktivnega načrtovalca in so- ustvarjalca novega izobraže- valnega sistema, se mora ust- rezno organizirati. Dati mo- ra še večji poudarek razvo- ju in usposabljanju svojih kadrovsko izobraževalnih služb in Delavske univerze ter v večji meri koristiti uslu- ge drugih strokovnih in znan- stvenih organizacij. Tudi so- delovanje strokovnjakov iz združenega dela v izobraže- valnem procesu je poleg nuj- nega preseganja pomanjkanje p>edagoškega kadra pomem- ben element vplivanja na usposabljanje mladih za de- lo, na združevanje teorije s prakso, kar vse je neposre- den interes združenega dela. 7k uspeh preobrazbe sred- njega šolstva v usmerjeno iz- obraževanje se morajo po- spešeno konstituirati poseb- ne izobraževalne skupnosti. Le-te bodo morale postati ne- pogrešljiv dejavnik v snova- nju šolskih centrov usmerje- nega izobraževanja in dija- ških ter študentskih domov. Načrtovanje usmerjenega izobraževanja mora temelji- ti na stvarnih potrebah zdru- ženega dela. Zato morajo vse organizacije združenega dela v okviru samoupravnega planiranja, srednjeročno in dolgoročno planirati razvoj kadrov in tako jasno izrazi- ti svoje potrebe. Izobraževal- na politika pa mora postati neločljiv del kadrovske in štipendijske politike. Mladim delavcem, ki so se izobraže- vali v sedanjem sistemu, je potrebno omogočiti neovira- no vključitev v nadaljne ob- like izobraževanja ob delu z delom in za delo. Bodoče oblike izobraže- vanja morajo biti vsaj toli- ko poenotene, da bodo za- gotovile oziroma omogočale svobodno gibanje kadrov in njihovo zaposlovanje v ce- lotnem jugoslovanskem pro- storu, kakor tudi racional- nejšo pripravo učbenikov in ostalih učnih prii>omočkov. To je le nekaj bistvenih ugotovitev in stališč ter po- vzetkov predlogov in mnenj iz javne razprave o predlo- gu reforme usmerjenega iz- obraževanja. M. P. SPOMINSKO OBELEŽJE I. CELJSKI ČETI I^tos mineva 35 let od ustanovitve Prve celjske če- te, prve partizanske enote na celjskem območju. V spo- min na ta dogodek bosta ob- činski odbor ZZB NOV in Celje odkrila v soboto, 12. t. m. ob desetih dopoldne v gozdu na kažipotu Javornik- Resevna-Prožinska vas spo- minsko obeležje. Odkritja spominskega obe- ležja se bodo poleg borcev NOV zlasti množično udele- žili mladi iz šol, delovnili or- ganizacij in krajevnih skup- nosti celjske, laške in šent- jurske občine. Mladi bodo namreč ta dan pripravili mno- žični pohod, katerega se bo udeležilo okoli 4000 mladin- cev in mladink. Hrati s tem bo posebna skupina okoli 170 prostovoljcev partizanske enote, tabornikov, planincev in pripadnikov JLA krenila izpred Farčnikove hiše na Teharski cesti, kjer je Prva celjska četa imela svojo jav- ko, na pohod po poteh te partizanske enote. Prevoz udeležencev prosla- ve, razen tistih, ki bodo na pohodu, bo organiziran z avtobusi iz Celja. Vozila bo- do stala na celjski avtobusni postaji pri številki 8 in 9 ter bodo peljala skozi Store do avtobusne postaje Javor- nik, od koder je do prire- ditvenega prostora še okoli uro hoje. Odhod avtobusov bo ob osmih zjutraj, povra- tek iz Javornika pa ob 14. in 15. uri. M.PETAN Trgovsko podjetje LOVEC poslovalnica Celje razpisuje javno licitacijo za dostavni avto »spaček« Avto je neregistriran. Licitacija bo dne 11. 6. 1976 ob 9. uri na dvori- šču Tomšičev trg 14. NAŠ ČAS ZA NT PRELOMNICA Delavci Gorenja so prejš- nji petek z delavskim zboro- vanjem v velenjski Rdeči dvo- rani odprli razstavo »Gore- nje 76«. Razstavili so vse pro- izvodne programe, ki jih de- lajo v 11 delovnih organiza- cijah sestavljene organizaci- je združenega dela Gorenje. V Gorenju sedaj oblikuje- jo veliko reprodukcijsko ce- loto Dom, ki v svoje pro- grame vključuje izdelovanje gospodinjskih aparatov, kme- tijsko mehanizacijo in orod- j je, toplotno tehniko, elektro- niko in objekte družbenega standarda. K tem pa načrtu- jejo še dodatne programe za varstvo okolja. Na zborovanju v Rdeči dvo- rani sta 6 tisočem delavcem spregovorila sekretar komite- ja tovarniške konference zve- ze komunistov Janez Miklav- čič in generalni direktor Ivan Atelšek. Oba sta poudarjala prelomni trenutek, ki so ga zdaj načrtovali in v katerem delavci Gorenja zagotavljajo nadaljno razvojno pot. Tudi razstava izdelkov Gorenja, ki bo v Rdeči dvorani na ogled od 7. do 12. junija, je name- njena tem težnjam. Delavci Gorenja si bodo sami laže predstavljali njihov srednje- ročni razvoj. Na neposreden način pa bodo z izdelki Go- renja seznanili tudi njihove potrošnike. Zaradi tega bodo v naslednjih dneh pripravili organizirane oglede, tako za predstavnike republiških in zveznih gospodarskih usta- nov, kakor tudi za predstav- nike iz tistih občin, kjer so delovne organizacije Gorenja. Seveda pa ne bodo pK>zabili na trgovce in ostale poslov- ne prijatelj©. ALEŠ M OBRAZI Nič ne pomaga, če ima telefon v svoji pisarni, kjer je sedež Medobčin- skega odbora gospod'^rsk^ zbornice Slovenije za celj- sko območje. Tajnika tega odbora, ki v Celju deluje šele od septembra lani, le redkokdaj doseže telefon- ski zvonec, če pa ga že, je to prava redkost in praznik za tiste, ki ga kli- čejo. Morda malce karikirana sličica iz njegovega vsak- danjega delavnika, toda v njej je veliko resnice. Se- stanki, seje in zborovanja so na dnevnem redu. Naj- brž si ni nikoli mislil, še kot dijak celjske gimnazi- je, literat in pobudnik za izdajo tedanjega literarne- ga lista Sence in poznejši sourednik Obrazov, s čem se bo moral spoprijeti. Najbrž si tega tudi ni mi- slil kot študent prava na ljubljanski univerzi, niti potem, ko je diplomiral. Zdaj, ko je že sredi vsega družbenega dogajanja in ko sam s svojim delom in odgovornostjo posega vanj, ko se istočasno pri- pravlja na pravosodni iz- pit, se mu to več ne zdi čudno in je postalo sestav- ni del vsakdanjega dela. Aleš Ilc, rojen Celjan je še mlad. Kadar steče bese- da o kakšnem starem ve- teranu, vedno zmanjka prostora za pisanje, toli- ko stvari se je nabralo v življenju. Moram reči, da mi pri Aliju dela podobne preglavice ista stiska s prostorom in je zato po- trebno skrbno zbirati be- sede in misli o mladem človeku, ki je zastavil vse sile in voljo mladostne za- gnanosti, da bi svoje delo opravljal čim bolje in čim bolj učinkovito. Usklajeva- nje srednjeročnih planov, skladen razvoj manj raz- vitih območij, — to je sa- mo del tistega, kar oprav- lja na svojem službenem mestu. Pomembna spozna- nja, da so najvažnejši osebni stiki, mu omogoča- jo prebroditi prenekatero težavo — teh pa v skup- nem dogovarjanju ne manjka. Všeč mu je dina- mika tega dela. Marsikaj bo treba še narediti, več- krat se križajo potrebe z možnostmi. Potrebe pa ve- mo, da so velike, na vseh področjih. Ko sva se takole pogo- varjala kot stara znanca, mi je v šali namignil, naj zapišem tudi to, da je za- grizen vinogradnik. Kdor bi ob pisanju o Aliju poza- bil na njegov vinograd na Bizeljskem, bi ga s tem zatajil in pokazal svojo po- polno nevednost. Vsak tre- nutek prostega časa izkori- sti, da »naloži« v svojega dobrega starega spačka družirio. Umaknejo se mestnemu hrupu med ze- lene in valovite bizeljske gričke. Toda to je samo ob koncu tedna, marsikdaj pa še takrat ne. Delo zahteva svoje. Ali se zaveda odgo- vornosti in ta je združena z voljo v tem trenutku tu- di najvažnejša. DRAGO MEDVED 16. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 10. junij 19 NOVO V OSREDNJI KNJIŽNICI v oddelku za študij v Osrednji knjižnici v Celju so pripravili .svojim bralcem prijetno novost. V prostorih obeh čitalnic so namestili lične omarice za revije. Te so bile doslej preveč skrite bralčevim očem. Zdaj jih laliko vidi lepo razpore- jene na policah v predalčkih in tako lahko spoznava tudi revije, za katere doslej niti ni vedi, da obstajajo. V pivi čitalnici .so revije, ki jih izdajajo posamezne ča- sopisne hiše, v drugi čitalnici pa so strokovne in poljudnoznanstvene revije. Ce kdo želi podrobnejših informacij in naročila, dobi vse podatke pri knjižničarki. JUBILEJNA SEJA IS Člani izvršnesa sveta celj- ske občin.ske skupščine so se včeraj sestali že na svo- ji 7.">. redni seji. Navzlic ju- bileju, .je bilo tudi to zase- danje delavno, izjemno pa v tem, da so si ogledali še nekaj specializiranih kmetij v celjski občini in se tako konkretno seznanili /. neka- terimi problemi kmeti.jske proizvodnje v občini, kjer sicer močno prevladuje in- dustri.ja. a ima pomembno mesto tudi kmetijstvo. -an CANKAR BREZPLAČNO še eno novost iz Osrednje knjižnice. V mesecu juniju, juliju in avgusta bodo na vseh oddelkih Osrednje knjiž- nice vsa Cankarjeva dela, to- rej samo dela, ki jih je na- pisal Ivan Cankar — brez- plačna! Za izposojo na dom seveda. Najbrž ob tej infor; maciji ne gre podcenjevati našega bralca, da nima to- liko drobiža v žepu, da bi si ne mogel privoščiti vsaj enega Cankarjevega branja v tem jubilejnem letu. Gre pred- vsem za gesto, ki omogoča svobodno jemanje njegovih knjig, gre torej za simboliko, ki je v tesni ix)vezavi s Can- karjem samim. D. M. POGOSTITEV ZA KRVODAJALCE Za 372. krvodajalcev celjske občine je občinski odbor Rdečega križa pripravil ob dnevu krvodajalcev v dvora- ni samopostrežne restavracije svečan sprejem. Krvodajalci so bili obilno pogoščeni, pre- jeli pa so tudi številne na- grade. Krvodajalcev, ki so dali kri petkrat je bilo 178, tistih, ki so dali kri desetkrat, je bilo 102, štirideset je darovalo kri petnajstkrat, osemindvajset ljudi dvajsetkrat, 25 krvoda- jalcev devetnajstkrat in pet krvodajalcev petdesetkrat Odlikovani s spominski urami so bili: Franc .'Vmbr Stanko Cocej, Ferdo Ramš Milan Stopar, Franc Deč Odlikovanje so sprejeli zal ker so dali kri petdesetkr! ZJ Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje Slomškov trg l/I razpisuje prosto delovno mesto TEHNIČNEGA TAJNIKA za čas dopustov Informacije dobite v pi- sarni vsak dan od 6. do 18. ure. 100 LET GLEDALIŠČA V MOZIRJU Nedavno so v Mozirju proslavili 100-letnico svo- je gledališke dejavnosti in ob tej priložnosti uprizorili enodejanko Krof iz Mozirja, prirejeno po prav tako znani enodejanki Bob iz Kranja. Proslava, posvečena 100-letnici gledališke dejav- nosti v Mozirju je bil v bistvu Kronični prikaz vsega, kar se je v teh 100 letih na mozirskem odru dogajalo. Strnjeno kroniko tega delovanja je po različnih pisanih in drugih vir;h, največ pa po lastnem spominu in zapisih sestavil neumor- ni mozirski kulturni delavec FRANJO CESAR. To kroniko, prirejeno za objavo v našem časniku, bomo objavili v nekaj nadaljevcjnjih, ker se nam zdi vredno, da o zanimivem gledaii.ikem življe- nju Mozirja zve širša javnost. Kroniko je za ob- javo priredil Drago Medved. Predno zabeležimo gledališko deja\most v Mozirju, naj obudimo spomin na slovensko narodno zavest te- danjih Mozirjanov. V burnih časih v avstroogrski mo- narhiji so Mozirjani nenehno poudarjali svojo narodno zavest s prirejanjem narodnih veselic, raznih manife- stacij in ustanavljanju narodnih društev, raznih gospo- darskih organizacij ter prirejanju gledaliških predstav. V znanem revolucionarnem letu, v »Pomladi naro- dov« — 1S48, ko so se ustanavljala slovenska dmštva na Dunaju, Gradcu, Celovcu. Trstu, Ciorici, v Ljubljani in Celju ter drugod po Sloveniji, so tega leta prvič upri-' zorili Linhartovega Matička v mnogih krajih Slovenije, ter županovo Micko v Celju. To leto so tudi Mozirjani priredili veliko manifestacijo z godbo in slovenskimi zastavami. Na hribih so goreli kresovi. 1863. leta so priredili v Mozirju »Veliko besedo« celjske čitalnice. Po kronistovih zapisih se je te čital- niške prireditve udeležilo izredno veliko Mozirjanov. Naslednje leto je bila s prav tako velikim uspehom »Velika beseda« že drugič v Mozirju. Mozirjani so .se tudi v velikem številu na okrašenih vozovih s sloven- skimi trobojnicami udeležili 1868. leta velikega sloven- skega tabora v Žalcu. 1874. leta je bila ustanovljena Gornje savinjska po- sojilnica, v letih 187.5—1876 pa prva gledališka igra z ve- selico. To je bil znani Bob iz Kranja, ki so ga priredili za lokalne razmere in ga preimenovali v Krof iz Mo- zirja. 1877. leta so ustanovili »Narodno čitalnico mozirsko«. Njeni člani so bili vsi Mozirjani brez izjeme ter ostalo razumništvo Gornje Savinjske doline. Čitalnica je imela lepo knjižnico in naročene časopise kot Slovenski na- rod. Edinost. Slovenski svet. Domovina, ter knjige slo- venske Matice in družbe Sv. Moharja. Prostore je imelK v hiši Alojza Goričarja, zunaj pa je bil napis v sloven- skem jeziku: »Gostilna pri Kroni« in »Mozirska narod- na čitalnica«. Predsednik je bil Alojz Goričan, podpred- sednik Ivan Klemenak, tajnik Jožef Pirš ter odbornika Franc Praprotnik in Ivan Lipold. Čitalnica je med dru- gimi nalogami prirejala tudi gledališke igre in narodne veselice. Med glavnimi pobudniki slovenstva je bil Ja- nez Lipold, ki je umrl 1878. leta, nasledil pa ga je Jože Lipold. 18812. leta je bil v Mozirju ustanovljen Savinjski Sokol. Dve leti zatem so razvili in blagoslovili prap>or. To slovesnost je opravil braslovški dekan g. Bohinec. Slovesnost je bila pred kapelo na trgu, udeležilo se je ]e več kot 2000 krajanov. Navzoči so bili tudi gostje Iz Zagreba, Gorice, Trsta, Ljubljane in celo iz Prage. Slavnostni govor pa je imel starosta in župan Jože Lipold. 1887. leta je bilo ustanovljeno gasilsko društvo, ki se je takrat imenovalo Požarna bramba. Leto zatem so v Mozirju ustanovili podružnico Ciril Metodove družbe. 1892. leto je rojstno leto Olepševalnega društva. 12. ma- ja so bili v drtLštvo izvoljeni Alojz Goričar, J. M. Li- pold, Ivan Konečnik, Ivan Tribuč in Franc Praprotnik, Med naolgami za olepšavo trga in okolice so imeli v svojem programu dela tudi gradnjo kopališča. Leta 1893. so v Mozirju ustanovili Planinsko društvo. To leto je bHo v Mozirju gospodarsko, politično, narodno in kulturno življenje še posebej razgibano. Vrstili so se občni zbori in društva so načrtovala svoje delo za bodočnost. Med drugim so razvili novi šolski prapor, ki je bil izdelan v Pragi. Takrat so na sredi trga pri lipi postavili drog, na katerem je za- vihrala slovenska zastava. Na trgu je bila p>ovorka z godbo, pevci pa so prepevali slovenske narodne pes- mi, na hribih so goreli kresokvi. Trobojnica je še več let vihrala na vrhu droga in oznanjala vsem, da je Mozirje slovenski narodni trg. 1894. leta v oktobru mesecu se je od Mozirja i>oslo- vil pesnik Anton .Aškerc, kjer je kaplanoval dobri dve leti. Mozirjani so mu priredili veliko poslovilno sloves- nost, Anton Aškerc pa je ob svojem odhodu zapisal v trško spominsko knjigo: »MOZIRJE, TI SI BISER SAVINJSKE DOLINE, OSTANI PONOS MI SLOVENSKE OCINE! KOT SVOJE PLANINE UVEK TRDNO STOJ, KO BIJE ZA DOM IN,.SV0BOr>0 SE Bai!« »Domovina« z dne 15. januarja 1807 piše: »Mozirska čitalnica imenovala je pri svojem občnem zboru dne 10. tega meseca častitega gospKxia Antona Aškerca svojim častnim članom.« Mozirje je bilo vedno eno izmed najbolj narodno zavednih krajev na štajerskem. Nemški privrženci so si seveda prizadevali, da bi Mozirje potujčili, a vsemu so se Mozirjani pošteno maščevali. Spomnimo se na čas, ko je neki višji uradnik iz Šoštanja, po rodu sicer Slovenec, a zagrizen nemškutar, večkrat zahajal v Mo- zirje s svojim belim konjem. Nekega dne, ko se je za- drževal v gostilni pri kartanju, so njegovega belega konja v hlevu prebarvali s slovensko trobojnico. Se pravi, da so na njegovo belo dlako dodali še modro in rdečo barvo. To delo je opravila znana narodnjakinja in mozirska slikarka, pokojna Ivanka Cesarjeva. Od tega dne dalje Mozirje ni več videlo tega nemškutarja. Prihodnjič dalje HCI GROFA BLAC^AJA 62 RADO MURNIK Alijana je skočila k materi, se zdaj smejala, zdaj joka- la in jecala: »O mamica! Moja mamica!« Grofinji so lile solze po belem, še vedno lepem obrazu. Prisrčno je obje- la hčerko, jo poljubljala in gledala, gledala. Iz modrih oči ji je sijala vsa milina in sreča materinega srca. Alijana ji je bila podobna kakor mlajša sestra, podobna zlasti v sa- njavih očeh in njih okolici, na nežno oblikovanem čelu in ob sencih. Pozdravili so ju še vitez Ahac, baron Gradnikar in du- hovnik. Vsi so šli v prvo nadstropje. Ko se je grojinja Mi- la okopala in preoblekla, sta šli z Alijano v njeno nekda- njo spalnico. Vse je bilo tako, kakor oni dan, ko j6 bila zadnjikrat tukaj. Nemo je ogledovala svojo posteljico, svoje igračke: v zibelki svojo punčko, previdno odeto, pisane lesene ptiče, kovinske jelene in ture, lončene posodice, kroglice in vrtal- ke. Na mizici je videla svojo zlato pisalo z dekliško glavi- co na gornjem koncu in slonokoščeno povoščeno tablico. Srci sta se jima topili ob teh drobnih stvareh; gledali sta jih s temnim čustvom, kakor da jih oveva dih onega usod- nega, strašnega dne. Narahlo je potegnila grojinja hčerko k sebi na klop in Alijana je začela pripovedovati. »Ubožica moja, koliko si morala pretrpeti!« je vzdihmla mati. »Ah, zdaj bodi jMjzabljeno vse. vse! Odslej bomo živeli srečno in mirno. . . Ti si torej rešila ujca Ahaca in barona Cradnikarja, ujec in baron pa tebe. Marko se je razvil v zalega mladeniča. Ali ti je kaj povšeči?« Alijam so izdajalsko zagorela lica. Skrila je glavo na ma- terine prsi in ji zašepetala na uho: »Ljubiva se!« »Ljuba hčerka, ne želim nič drugega, Jcakor da te vi- dim srečno«, je dejala mati nežno, toda resnobrio. »Ti si mi vse m svetu. Pomisli dobro! Ali ga ljubiš iskreno.« »Ah, mamica, neizmerno, neizmerno!« Objela je mater in zaihtela. Prevzela jo je hipoma otož- nost. Odšli sta na vrt k drugim. Vsi so se zabavali, ko je pripovedovala Alijana, kako se je vedel ujec v turškem taboru pri Ljubljani. Od njene iskrene radosti se je širilo veselje po vsem gradu. »Ah, mamica, zapoj vendar ono pesem o grlici!« je pro- sila Alijana. Drugi dan po obedu so bili Blagajevi, vitez Ahac in ba- ron Gradnikar v veliki dvorani. Kontesa Alijana je bila ob- lekla preprosto belo obleko, ki ji je dajala dražesten vi- dez. V lase si je pripela, rdečo vrtnico. Od vratu ji je visela na nedra zlata verižica s'križcem in smaragdom. Na ukaz grofa Blagaja sta privedla dva moža Saldo ple- menito Frauensteinerjevo. Najprvo je pogledala grof in jo in s prikritim zadoščenjem opazila na njenem bledem ob- razu sledi dolgoletnega tugovanja. »S katero pravico me zadržujete tukaj?« se je obregnila nad grofom Ladislavom. Pokonci in ponosno je stala pred njim. »S katero pravtico sta nam vi vzeli našega otroka?« »Lahko bi tajila, pa ne maram. Lahko bi rekla, da je lagala ciganka. Toda vse prizanavam z največjim veseljem.« »Alijana, poznaš to gospodično?« »Ne poznam je, oče.« »Imela sem krinko, ha, ha!« je pojasnjevala Salda. »Kako ste nam mogli storiti toliko zalega?« je vprašala grofinja Mila. Salda je prežeče motrila Alijano. Oči so se ji lesketale kakor tigri, ki preži na plen. Naposled je zamrmrala: »Le- po dekle. . .« »Alijana, varuj se laskave hinavke!« je svaril vitez Ahac nečakinjo na glas. »Glej, to je ona črna kača!« Salda se je zasmejala zaničljivo in se komaj postrani ozrla nanj. Znova se je obrnila k Alijani: »Odpustite mi, ljuba kontesa. Trpeli ste po nedolžnem.« »Gospod grof, opozarjam vas, da sem svobodna plem- kinja! Izvolite me takoj izpustiti!« »Ne. Oddam vas deželnemu gosposkemu sodišču.« »Sodišču? Na vsem svetu ne pripoznam nobenega sod nika.« »Pripoznati jih boste pač morali!« »Nikdar ne! Mene bo sodil samo bog! Nihče me ne od pravi žive iz tega gradu«. Saldine demonske oči so se skrivnostno iskrile. Razode vale niso prav nobenega strahu, nobene bolesti, marveč h divje sovraštvo. Zdajci je pritisnila Salda obe roki na srce in tiho za ječala. Kmalu nato je jela močno drgetati. Ohrc/mele so j noge. Omahnila je na stran in se zgrudila z nazaj upognje no glavo na preprogo. »Odvedite nesrečnico!« je velel grof Ladislav hlapcema »Po zdravnika!« Paže je odstopical po prstih. »Pustite me tukaj!« je šepetala Salda s pcjemajočin spremenjenim glasom. Vili so jo silni krči. »Ah, mo, prstan . . .« »Kaj bi prstan?« je vprašala grofinja Mila sočutno. »Umiram... V prstanu je bil najhujši strup. Ah trpim . . . .Ah, strašno . . .« Umolknila je. čelo ji je orosil smrtni pot. Ležala je ne premično: le okoli stisnjenih usten ji je podrhtavalo ii krč ji je zdaj pa zdaj stresel telo. Sopla je naporno. Oč, so ji napolnile solze in nemo strmele v daljno praznino Kmalu pa jo je objela bela žena in ji izžela zadnjo solzo Jeseni je grajski duhovnik poročil Alijano in Marka Bila je to velika, ganljiva svečanost, ki se je je udeležile vse plemstvo, daleč naokoli. Po poroki je mladi par zc nekaj tednov odpotoval na Gradnikarjev grad na Dolenj skem. Z njima je odšel kot »častno spremstvo« tudi ve seli vitez Ahac. ki so ga hudo zanimale tudi Gradnikovt kleti. . KONEC 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 23 — 10. lunij 1978 DO BAI 76 SAMO SE 7 DNI AP KONČAN, BAI JE TU ftoale Atletekega poka- la Jugoslavije je vseka- kor uspel, čeprav še nI bilo na celoitnem tekmo- vanju tiste glazure, ki jo pričakujemo na Balkan- skih atletskih igrah. Ven- dar, nekaj mora ostati tudi za takrat, da bo pre- senečenje večje in prijet- nejše. Na |inalu AP so celjski atleta ^dosegli sorazmerno dobre rezultate in uvrstit- ve. Peter Svet je prema- gal vso jugoslovansko eli- to v teku na 5000 metrov in znova potrdil, da je v odlični formi ter da zasluži vozovnico za dalj- ni Montreal. Zmagal je tudi »Amerikanec« Zdrav- ko Pečar z letos najbolj- šim rezultatom v metu diska v Jugoslaviji. Mor- da mu bo uspelo na BAI vreči disk preko 61 m, kar bi bila izpolnjena olimpijska nonna. Dušan Prezelj je bil drugi v skoku v višino, to pa mu tudi zadostuje za nastop v državni reprezentanci. Presenetila sta tudi dva mlada atleta: Rok Kopi- tar v teku na 400 m ovi- re z osebnim rekordom 54,6 in Zvonka Blatnik v tekih na 800 in 400 m, kjer je postavila tri re- publiške rekorde za mlaj- še in starejše m^dinke. Ekipno je bil Kladivar pri članih soliden četrti, med članicama pa deseti. Zdaj so pred vrati Bal- kanske atletske igre. -Sta- dion je kot mravljišče. Atleti, člani drža^-ne re- orezentance. so se umak- nili v Novo Gorico, kjer bodo trenirali do prihoda v Celje. Stanovali bodo v svoji stari trdnjavi, ho- telu Cele;a. Zvezni kape- tan Krešo Račič upa zla- sti pri članih na najibolj- še, pa čeprav ima v ne- katerih disciplinah močne »luknje«, ki ne bodo pri- našale dragocenih točk. Vendar pred domačim občinstvom se je treba boriti do konca in poka- zati, da n'smo tako slabi, kot nam nekateri očitajo (to velja zlasti za ekipo). Začetek tekmovanja bo v petek, 18. junija in to že zjutraj ob 9.30, sve- čana otvoritev pa popold- ne ob 16. uri. Tekmova- nje se bo nadaljevalo v soboto dopoldne ob 9.30 in seveda popoldne, ko bo prva disciplina ob 15.30 hoja na 20 kilome- trov. V nedeljo, zadnji dan, bo tekmovanje samo popoldne, in sicer ob 15. uri s startom maratona Ln skoka ob palici, ob 19. uri pa svečan zaključek. Letošnje BAI v Celju pomenijo tudi dvojni ju- bilej — 35. so v absolut- nem seštevku in 20. za žensko konkurenco. Ce so bile BAI pred drugo sve- tovno vojno prva regi- onalna prireditev v atlet- . skem svetu, pa so posta- le zlasti v zadnjih letih tekmovanje, ki je tudi v širšem atletskem svetu deležno precejšnje pozor- nosti, saj prinašajo ne- majhno število kakovost- nih dosežkov. - Vrstni red na zadnjih balkanskih igrah lani v Bukarešti (Romunija) je bil naslednji — moški: 1. Romunija, 2. Grčija, 3. Jugoslavija, 4. Bolgarija in 5. Turčija ter ženske: 1. Romunija, 2. Bolgarija, 3. Jugoslavija, 4. Grčija in 5. Turčija. Upamo, da bo letos zlasti pri moških vrstni red ugodnejši za Jugoslovane, pa čeprav ne gre podcenjevati nobene- ga, razen morda Turkov, ki so občutno slabši in še kompletni ne bodo na- stopili. Kako so posamezne dr- žave osvajale zlate me- dalje na dosedanji BAI? Jugoslavija je pri mo- ških osvojila 224 zlatih medalj in pri ženskah 67 ali skupaj 291, Romunija (148, 104, skupaj 252), Gr- čija (224, 1, skupaj 22-5), Bolgarija (111, 67, skupaj 178), Turčija (33, 2, sku- paj 35) in Albanija brez medalje. Največ točk v moški in ženski konkurenci na vseh dosedanjih BAI pa je osvojila Romunija (6243) pred Jugoslavijo (5589), Bolgarijo (4407), Grčijo (3971), Turčijo (1191) in Albanijo (71). Največ zmag (brez so- delovanja v štafetah) so dosegli pri moških legen- dami Grk Christos Man- tikas 20, sledijo pa Ndco- alos Syllas (Grčija) 14, Grigor Georgakopulos (Gr- čija), Stanko Lorger (Ju- goslavija) in Zoltan Va- mos (Romunija) po 10 itd., pri ženskah pa Ivan- ka Hristova (Bolgarija) 10, lolanda Balas (Romu- nija) in Draga Stamejčič (Jugoslavija) 9 itd. Med deseterico najbolj- ših na Balkanu je še ved- no legendami Stanko Lor- ger, in sicer v teku na HO m ovire (šesti), kar kaže o nj^ovi veliki vred- nosti. Bil je kar devet- krat prvak Balkana v omenjeni disciplini in to nepretrgoma od leta 1953 do 1961. V studiu Radia Celje smo pred dneva p>osneli p>osebno avizo za BAI 76, ki jo je pripravil EdiiiGor- šič. Med Balkanskimi atlet- skimi igrami bo tudi več spremljajočih kulturnih prireditev, kot gledališke predstave, nastopi folklor- nih skupin in glasbenih ansamblov. Med BAI bo- do tud! v soboto in ne- deljo odprte trgovine, go- stinski lokali bodo odprti do 24. ure, odprti bodo tudi razni servisi . . . Skrat- ka, vse je pripravljeno tako, da bi gostje, ki si bodo ogledali prireditev, lahko kaj kupili ali pose- deli v lokalu. Želeti je, da bi se temu vsaj v teh dneh pridružili tudi mu- zeji s svojim odpiralnim časom. Mnogi lokali so že ure- dili izložbena okna s pro- pagandnim materialom za BAI, želeti pa je, da bi to storili vsi, izobesili za- stave in transparente ter tako dali mestu tudi zu- nanji čar. Organizator apelira na vse, da bi bilo takrat mesto čisto (to bi Celjan Sandi Videnšek, ki je zapos.len kot snemalec pri ljubljanski televiziji, si je med tekmovanjem našel izjemno mesto — kar v koritu buldožerja. In to korito so mu strojruki dvigovali po njegovih žel.jah — malo gor, malo dol. samo da bodo kadri v redu. Iznajdlji- vost, ni kaj reči! moralo biti taiko vedno!) In da bi ljudje na vsakem koraku izkazovali vso po- zornost do gostov, ki jih med BAI v Celju ne bo malo. Se sedem dni in velika atletska fešta, s katero bo živelo vse Celje, se bo začela. Starter Adolf Ur- bančič je pripravljen, da spusti v boj za zlate, sre- brne in bronaste medalje več kot 300 atletov in atletinj iz Romunije, Bol- garije, Grčije, Turčije in Jugoslavije. Naj bo uspešen start in še uspešnejši zaklju- ček! Tekst: TONE VRABL Poto: TONE TAVČAR LOJZE OJSTERŠEK Na fiuahi atlclskesa pokala lusnslnijc so prvič preiz- kusili tudi dva man,iša numerišna semaforja, Id so ju prav tako kot velikega (6x4 inelre) izdelali v ceflj- skem Elektro.si.a:nalu. Prav gotovo gre za velik dosežek Elektrosignala na tem področju, s leni pa s« se tudi močno zmanjšali stroški organi/aforja. Priznati mora- mo, da sta oba manjša semaforja dobro delovala in želeti je, da bi tako bilo oz. mora biti med Balkanski- mi atlettskimi igrami. TiDNi NA RtV^ Celjski atleti na BAI 76 Zvezni kapetan moške in ženske državne atletske reprezentance Krešo Ra- čič je sporočil imena atle- tov in atletinj, ki nas bo- do zastopali v državni re- prezentanci na BAI 76 v Celju od 18. do 20. junija. Med njimi so tudi štirje člani celjskega AD Kladi- var: PETER SVET bo nasto- pil v teku na 50O0 m, ZDRAVKO PEČAR v metu diska. DU.SAN PREZELJ v skoku v višino in ZVONKA BLATNIK V štafeti 4 X 400 m. Vsem ženmo uspešen na- stop, seveda tudi medalje. Za najboljše.ea Celjana C torej pride v p;.š'ev ta četvorka), je '-eciHi^cija Novega tednika in Radia Celje pripravila poseben pokal, ki ga bodo izdelali v Steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini. Za pre- jetje pokala bo odločal re- zultat (finske tablice), uvrstitev in eventuelna medalja. žirijo sestavljajo: Jože Kuzma, Lojze Ojsteršek, Tone Tavčar, Drago Med- ved. Brane Stamejčič in Tctoe Vrabl, torej tudi na- ša ekipa, ki vas bo preko NT in RC; obveščala o vseh dogodkih na BAI 76. si lase mažeio z oljem ali Doslej so naš pokal pre- jeli Marjana Lubej,. Ro- man Lesek, Nataša Ur- bančič, Peter Svet, Danica Urankar .n Mičo Mijač. /Lvonka t>.;i;:iiK ijo poleg treh Celjanov. Petra Sve- ta, Zdraviva Pečarja in Du- šana Prczlja edina Celjan- ka v naši državni repre- zentanci na B.\I 76. Tako bo ta mlada in per.spektiv- na atletinja (še mlajša mladinka) debitirala v članski državni reprezen- tanci, kar Je zanjo brez dvoma velik uspeh. Sicer pa je v letošnjem letu v odlični formi, saj je tri- kratna rtrža\Tia prvakinja, v Celju pa je postavila tri republiške in državne re- korde v tekih na 800 in 400 metrov Peter Svet je v teku na 5000 m ugnal vso jugoslovansko elito in si s tem zagotovil pot v daljni Montreal. Po poteku Je povedal, da mu je .sicer dobro šlo, vendar bi bilo veliko lažje, če b! mu še kdo pomagal. Tako se je pa moral sam boriti proti »naostrcnim« konkuren- tom Vuloviču. .laničijeviču, Kuzmanoviču, iMoloviču. ki si vsi želi.jo vozovnico za Montreal. Vendar Peter je bil ponovno »svet« /a sebe . . . §t. 23 — 10. junij 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 ŠOLSTVO PEDAGOŠKI ŠOLSKI CENTER CELJE, Ulica 29. novembra 1 r a z p i s u j e 2» šolsko leto 1976/77 vpis 240 uče.icev v 1. razred us- iiierjenega izobraževanja za pedagoški poklic. V skladu z družbenimi po- trebami bomo vpisali: za potrebe predšolske vzgo- je 60 učencev, za potrebe razrednega po- upa 60 učencev, za potrebe predmetnega pouka 120 učencev. Vpišejo se lahko učenci, ki imajo končano osnovno šolo tn pozitivno oceno iz tujega jezika. Prednost pri sprejemu imajo učenci z boljšim uč- nim uspehom. Kandidati za vpis morajo predložiti: originalno spriče- valo 8. razreda osnovne šole, rojstni list, prijavo za vpis v 1. razred (obr. 1,20), kol- ' kovano z 2,00 din. Vpis bo od 15.6. do 18.6 1976 od 8. do 12. ure v taj- ništvu pedagoškega centra. Rezultati vpisa bodo objav- ljeni 22.6. na oglasni deski pedagoškega centra Celje. EK.ONOMSKI ŠOLSKI CENTER CELJE, Vodnikova 10 bo vpisoval novince od 15. do vključno 18. junija 1976. Prijave oddajte osebno v taj- ništvu centra dnevno od 8. do 12. ure. Prijav, poslanih po pošti,!ne bomo upoštevali. Sprejeli bomo: v ekonomsko šolo 150 učen- cev, v ekonomsko šolo — turi- stična smer 30 učencev, v upravno administrativno šolo 30 učencev. V vseh šolah traja šolanje I 4 leta. I Sprejemnih izpitov ne bo, j prednost pri vpisu imajo učenci z boljšim, učnim uspe- hom (odličnim ali prav do- brim). V ekonomsko šolo — turi- stična smer se lahko vpišejo samo učenci, ki so se v os- novni šoli učili angleški jezik. Za vpis mora učenec pred- ložiti: izpolnjen obrazec DZS 1,20, kolkovan z 2,00 din, ori- ginalno spričevalo o dovršeni osnovni šoli, izpisek iz rojst- ne matične knjige. Seznam sprejetih novincev bo objavljen 21. junija 1976 na oglasni deski centra. Razpis za šolanje odraslih je objavljen na oglasni deski centra. TEHNIŠKA ŠOLA CELJE, Kidričeva 3 razpisuje za šolsko leto 1976/77 vpis v 1. razred strojnega, gradbe- nega in kemijskega odseka. Pogoji za sprejem: uspešno končana osnovna šola s pozitivno oceno iz tu- jega jezika, kandidat ne sme biti sta- rejši od 18 let in mora biti duševno in telesno sposoben za študij izbrane stroke, prednost pri vpisu imajo kandidati z boljšim učnim uspehom. Učenci poklicnih šol kovi- narske stroke, ki so se v lan- skem šolskem letu (1975/76) izobraževali po predmetniku in učnem načrtu za izobra- ževanje kovinarjev in strojnih tehnikov z isto osnovo, ima- jo pravico do vpisa v 2. let- nik strojnega odseka. Kandidati predložijo pri vpisu: izpolnjen obrazec 1,20, kolkovan z 2,00 din državne takse, originalno spričevalo o končani osnovni šoli oziro- ma za vpis v 2. letnik spri- čevalo 1. razreda poklicne šole, izpisek iz rojstne ma- tične knjige. Prijave za vpis sprejemamo v dneh od 21. do 25. 6. 1976 od 8. do 12. ure v tajništvu šole. , Vpis v 1. letnik strojnega odseka in v 1. letnik gradbe- ne delovodske šole v Enoti za odrasie. Pogoji za vpis: uspešno končana poklicna šola kovinarske odnosno gra- dbene stroke, starost nad 18 let, potrdilo o zaposlitvi z na- vedbo delovne dobe. Prijave za vpis v Enoto za odrasle sprejemamo od 21. do 30. 6. 1976 ob ponedeljkih in sredah od 14. do 16. ure v tajništvu Enote za odrasle. Razred odpre šola le, če se bo prijavilo dovolj kandida- tov. Vpis v vse višje razrede strojnega in elektro odseka ter gradbene delovodske šole v Enoti za odrasle bo 6., 7. in 8. 9. 1976 od 14. do 16. ure v tajništvu Enote za odrasle. Ob vpisu vplačajo kandi- dati 1. obrok šolnine v viši- ni 1.000,00 din. GIMNAZIJA CELJE objavlja razpis za vpis v 1. razred gimnazije za šolsko leto 1976/77. Sprejetih bo 210 učencev. Pogoji za vpis so objavljeni na oglasni deski gimnazije. Vpis bo 21. in 22. 6. 1976 od 8. do 11. ure. ZAUPNO Marjine skrbi Mar j a nam je pisala pl- s03krbeli za razgo- vor mi in ti javili, kdaj se oglasi pri omenjeni zdrav- nici. In še to: če mi o A še kdaj pisala, sem Nataša in ne Velena, kot si pomo- toma zapisala. In všeč mi Je, ker me tikaš. - NATAŠA Mastni lasie Čeprav si lase tmiivam zelo pogosto, se mi vsee- no masti j o in postanejo na ta način štrenasti. Pre- izkusila sem že veliko šam- ponov, pa niti eden mi maščenja las ne prepreči. Ob toliki reklami pa tako malo haska, se vprašam, in zdaj tudi vas prosim za nasvet Mi lahko svetu- jete šampon, ki bo prepre- čeval mastenje las in kaj naj storim, da v bodoče ne bom hodila naokrog taka, kot da bi delala re- klamo za pričesko črnskih plemen. Za t« sem namreč brala v vašem časniku, da si lase mažejo z oljem ali mastjo, da se jim potem bolj svetijo Jaz pa bi ra- da obratno, zato vas pro sim za nasvet. MILENA Draga Milena. reklame so pač reklame tn ne drži vse, kar obeta- jo, zato se bodo vsem že- nam zaradi njih lasje še kar naprej mastili. Seveda tistim, ki jim lojnice izlo- čajo preveč maščobe. Za- to verjemi še najbolj po- maga pogosto umivanje glave, da se pač maščoba izpere iz las. Ce se ti la- sje res prepogosto masti jo In so mastni že po dveh dneh, potem poizkusi s suhim šamponom oziroma pudrom. Z njim posuj po glavi, pusti da deluje par minut, potem pa lase do- bro izščetkaj. Ne bodo se tako svetih, mastni pa ne bodo več. Ker imaš žilico za hu- mor, kar dokazuje tvoje hudomušno pisanje, te po- vabim, da sodeluješ v na- šem časopisu. Seveda se boš potem, morala podpi- sati s polnim osebnim imenom in ne tako kot si se nam v pismu, ko si iz- dala samo ime. Pogum in raakaži nam svoj talent! NATAŠA Staša Gorenšek mmm mm Vse pogostejše in glasnejše geslo — nazaj k na- ravi — ni ostalo brez posledic tudi v modi. Zelja po čistem okolju in nasploh zdraven življenju pogojuje tudi željo po preprostem, naravnem načinu oblačenja. Temu sledi moda in priporoča za letošnje poletje čimveč tkanin iz naravnih vlaken, ki so lahke in zrač- ne; takšne kot jih potrebuje telo v poletnih mesecih. To pa so predvsem bombažne tkanine ali še bolje — laneno platno. Laneno platno marsikdo sploh ne po- zna več, pa tudi kupiti ga ni mogoče. Morda se nam prav zaradi tega zdijo oblačila, sešita iz njega tako le- pa in nevsakdanja. Ta oblačila v rustikalnem stilu so prava ekstravaganca letošnjega poletja. Narejena so tako kot nekdanje obleke podeželskih deklet in učin- kujejo zelo nežno in romantično, prav zaradi tega ne sodijo med mestne stolpnice, na asfalt sploh ne. Naj- lepše so v naravnem okolju, od koder tudi izhajajo, če nas bodo tako navdušile, da se bomo ogrele zarije, jih bomo oblekle za izlet ali piknik v naravi, zelo lepo pa se bodo ujemale tudi v obmorskem ambientu, med starodavmim.i zidovi in na peščenih poteh. ALPINISTIČNI KOTIČEK JIME OUT' ZA CELJSKI ALPINIZEM V nedeljo, 6. 6. so celjski alpinisti izvedli na Okreš- Iju plezalni tabor s tečajniki plezalne šole. Razmere v stenah so bile nenormalne, skala nad 2000 m ledena in v ivju, temperatura pod ničlo. Ker plezalcu ni sojeno sonce v vsaki smeri in postlano z rožicami, je treba okusiti tudi grenko plat muhastega »letnega« plezanja. Razen nekaj zanohtanih prstov in oguljenih kolen, je šlo vse kot je treba, če mladi začnejo v prvih turah s takimi razmerami, v boljših potem ne bo proble- ma. Preplezane smeri: Dušanov steber III. — Zupan Jo- že, Golob Milan; Cicova v Mali Rinki IV. — Lesjak Ivan, Kovačič Franc; čadova v Turški gori II. — Prevoršek Vlado, Kovač Milena, Golob Dušan; Varianta Igličeve V. — Knez Franček, Pepelnik Franc; Igličeva v Mali Rinki V. — čanžek Franc, Povše Brane; Vzhodna gra- pa v Mrzli gori III. — Gračner Brane, žuntar Tone. Poleg smeri je čanžek navrtal dva tehnična detajla v skali pri koči GRS za trening tečajnikov. Naslov tega prispevka ne zadeva plezalnega delova- nja odseka dosedaj, temveč bodoče delo letos, ko bodo alpinisti sredi največje vneme in uspehov ostali brez sredstev. Kljub temu, da plezajo že danes dobesedno na svoje stroške^ jim v bodoče ne bo možno povrniti niti vožnje v hribe doma, v Julijce in vsa tuja gorstva, kjer so prav letos največje možnosti za uspeh dobro pripravljenih celjskih navez. Neorganiziranost in celo neodgovornost najvišjih športnih forumov v Celju, kjer ni več jasno, kdo je več in kdo manj odgovoren, in kdo je sploh tisti, ki odloča o usodi posameznih pa- nog^ ki niso »apriori posvečene«, postavljajo norma- len ' razvoj in kvaliteto teh športov pred nerešljivo vprašanje. Alpinizem dobi od realno postavljenega predračuna, kjer je že razvidna polovična samoudeležba plezalcev, komaj četrtino demrja (dva stara milijona) za delo v celem letu. Za posmeh: to je samoudeležba enega vr- hunskega alpinista na sezono, če prepleza 30 smeri visoke stopnje in je dvakrat v tujem gorstvu! Takih plezal- cev bo letos vsaj osem v celjskem odseku. Denar od športnega foruma gre izključno za stroške prevoza in vrvi. Celo ta denar je sedaj vprašljiv, ker je ob le- tošnjih atraktivnih prireditvah po mnenju nekaterih (ki žal odločajo) alpinizem hobi posameznikov »in ni nujno potreben«. Na sliki: Trening tehničnega plezanja v steni Grmade. CIC 20. stran — NOV! TEDNIK Št. 23 — 10. junij 1978 ROKOMET Krpubli.ško rokomeliKi prven- stvo v mcški in ženski iii;i ju končano. Naši predstavniki so do- bro opravili svoje delo. Tako je v zadnjem kolu ženska ekipa Šmartnega ob I'aki v gosteli i)re- magala Savo z 18:12, Velenje pa prav tako v gosteh Lsnj.irja s 17:13. Moški so bUi nekoliko slabši. Minerva je doma v pov- prečni igri ln z nepopolno ekipo igrala samo neodločeno 2J:24, s Tržičem. Šoštanj pa si je dovolil še hujši spodrsljaj in je doma Izgubil z Brežicami z 31:32. Ob koncu prvenstva je tako Minerva iz Griž druga za Jelo- ' vico. Z malo več športne sreče bi lahko (irižanl osvojili celo pr- vo mesto. ."Šoštanj pa je .sedmi. I'ri dekletih so mlade igralke ."šmartnega ob Paki, katere uspeš- no vodita Anton Križ ln Zvonka l'eršič, največje presenečenje pr- venstva. Zlasti spomladanskega, ko niso izgubile niti enega sre- čanja in so samo enkrat igrale neodločeno. Premagale pa so tu- di Slovana ln novega drugoligaša AIples v gosteh. Z malo več zbra- nosti in treningom lahko te igral- ke prihodnjo sezono osvojijo na- slov republiškega prvaka. Ob kon- cu so odlične tret.je. Velenjčan- ke, te so močno i>omladile mošt- vo po izpadu iz 11. zvezne lige, pa so sedme. V celoti smo laliko z rezultati vseh štirih ekip zadovoljni. Ce bodo v Šmartnem ob Paki v bo- doče še bol.jši pogoji za delo, bo ta mali kraj kaj kmalu pravi ženski rokometni center. Enako pa velja za mlado moštvo Vele- nja, ki je že po kvaliteti mnogo bol.jše od moških kolegov. Le tako naprej v Grižah, Šoštanju, Velenju in seveda v Šmartnem. Dekleta šmartnega — Verjjtč, Tajnik. PodjavorSek, .leraj, Krev- selj, Šmerc, Urankar, Gril in ostale pa pridno pristopite k de- lu za novo sezono. J. KUZMA KOŠARKA: CELJANI V VODSTVU v 19. kolu SKL so Celjani na domačih tleh dosegli visoko zma- go nad Jesenicami s 94:63. Tek- ma je Imela dva različna dela. Gofstje šo odlično pričeli. C;«ljanl namreč vselej rabijo precej časa za ogrevanje svojih igralcev. Tu- di tokrat so namreč gostje vo- dili z 0:4, in celo v peti mi- nuti že s 4:12: Potem so Celjani pričeli loviti goste, ki se kar niso hoteli predati. Držali so rav- notežje z domačini ves prvi pol- čas, ko je bila tekma kar sedem- krat po rezultatu Izenačena! šele v drugem polčasu so Celjani zlo- mili goste z dobro igro v obram- bi in uspešnimi -naključnimi na- padalnimi akcijami, kjer so pol- nili koš Jeseničanom predvsem razpoloženi Pipan, Gole in Kralj. Tokrat se je izkazal tudi ob- rambni igralec Rozman v napa- du, saj ,je dosegel kar 14 košev. Omenjenim igralcem so pomagali k uspešnim metom na koš še Stefanec, Erjavec, Trobiš Suho- tič in Kuljad Z izdatno zmago so se C;eljanl ponovno povzpeli na vrh repu- bliške lige, saj je Bežigrad izgu- i bil s Trnovim, Triglav pa je z enakim številom točk in siabšo razliko v koših trenutno drugi. Ze prihodnji teden bo položaj jasne,jši. Celjane čaka težko sre- čanje v Ljubljani z Bežigra.jčani. Najbliže uspehu so sedaj Kranj- čani. Tudi Celjani niso brca mož- nosti, še predvsem, če bosta izpo- | polnila II. ZKL kar dve moštvi iz SKL. K. JUG VODIJO UVŠCAM V nadaljevanju članske lige Ža- lec-Zasavje so bili v 5. kolu do- seženi naslednji rezultati: (ilin : Žalec 67:,53, Šentjur : Zlatorog 61:i)T, Prebold : Vitanje 61:53 in Velen,ie : Pikapolonica 5.'>:40. LIESTVICA Zlatorog OB 3 2 1 190:169 4 Šempeter 3 2 1 176:1.")« 4 Polule 3 2 1 169:159 4 Garant 3 2 1 174:176 4 Mislinj,! 4 0 4 17I:2:J3 O V mladinski ligi 4. kolo so bili doseženi naslednji rezultati: Ve- lenje : Elektra 92:62, Kovinar : Pikapolonica 51:.'>2, Zlatorog ; Ce- lje 27:108 in Prebold : Vitanje 72:48. I,E.STVICA Celje 4 4 0 4^4:206 8 Elektra 4 3 1 330:281 6 Prebold 3 2 1 219:186 4 Zlatorog 3 2 1 185:25.% 4 Vitanje 4 1 3 179:207 2 Kovinar 4 1 3 233:273 2 Pikapolonica 4 1 3 189:372 2 Velenje 4 13 2,'50:249 1 T. TA\CAR KEGLJANJE Kegljavke Celja so nasto- pile na državnem prvenstvu v Zagrebu. Toda zaradi okva- re avtomatov so opravile le del tekmovanja. Tako so tre- nutno tretje. Na prvem keg- ljišču so dosegle 2405 keg- ljev in imajo realne možno- sti, da se uvrstijo med naj- boljšo šesterko, ki se bo po- zneje v dodatnem dvoboju pomerila za končni naslov državnega ekipnega prvaka. Tokrat so v celjski ženski ekipi zelo dobro kegljale Lud- vigova 427. Urhova 412 in Ma- riničeva 409 kegljev. TEKMOVANJE V REČIC! strelska družina »Dus;ui Po- ženel« iz Rečice pri Laškem je priredila manjše tekmova- nje v streljanju z MK puško. Nastopili so strelci Laškega, Rimskih Toplic in Zidanega mosta. Med moštvi so največ uspeha uncli predstavniki SD Tone BcsniČ (Zidani most) 1479 krogov, sledita pa Du- šan Poženel (Laško) 1395 in Galanterija (Rimske Toplice) 1368 krogov. Med posamezniki je zmagal Lavrinc (Rečica) 425, drugi Je bil Matek 395. tret.ji Gri- čer (oba Zidani most) 393 krogov itd KVALIFIKACIJE 20. 6. IN 1. 7. Glede kvalifikacij za vstop v prvo zvezno rokometno ligo Je končno vse jasno. Celjani, zmagovalci II. zvezne rokonuine lige sever se bodo pomerili z zmagovalcem 11. zvezne roko- metne lige zalKMi — Bosno ali Veležom, 20. junija v g«.steh ln 1. julija v (*lju. Tudi ostale podrobnosti so znane. Zmaga tisto moštvo, ki bo zbralo več točk iz dveh srečanj, fk' je ta odnos 2:2, potem bo odločala gol razlika. V kolikor bo tudi gol razlika Ista iz obeh srečanj, potem bo novi prvoligaš moštvo, ki bo v gosteh doseglo več zadetkov. Ce pa bi se usoda poigrala še v tem primeru z Igralci obeh moštev in bi bil še ta re-zuUat enak, potem bodo igralci pristopili po srečanju v Celju, kar na Skalni kleti, k izvajanju sedemmetrovk. Te pa se bodo stre- ljale tako dolgo, dokler ne bo znan zmagovaltn;. Srečan.je v Olju in v gosteh bosta sodila mednarodna sod- nika Valčič in Stanojevič iz Beograda. Delegat na obeh tekmah pa bo predsednik Rokometne zveze Hrvatske, KARATE:, NEVARNI BOJI Marljivi ln prizadevni športni delavci pri Jugokaj karate klubu Celje so pripravili turnir, na ka. terem je nastopilo prek 30 tek- movalcev. V dveh kategorijah .smo videli lepe ln zanimive borl)e. Zal pa tekmovalci niso vedno kontrolirano nakazovali udarce ln Je pri tem prišlo večkrat do po- škodb. Skoda, ka.fti v prvi vrsti Je potrebno v tem športu biti pravi športnik in samo nakazo- vati udarce, ne pa iste tudi re- al!'/irati. Posebno finalna borba pri višji kategoriji med domači- noma špiljakom in Tram.šet(Mii Je bila kakovostna. Toda Toni Splljak .je pozabil, kaj je šport ln poškodoval nasprotnika. Zara^ di tega Je bil tudi disk val ificl ran. J. KUZMA NOGOMET STEKLAR RUDARJU Nogometna prvenstva v republi- ški ligi in conskih ligah se po- časi končujejo. Tako bo v nede- ljo na sporedu zadnje kolo v vzhodni conski ligi. To kolo je zlasti zanimivo za nogometa.še Ru- darja , iz Velenja, ki so v pretek- lem kolu presenetljivo premagali v Mariboru Branik in tako za- I ostajajo, kolo pred koncem za Mariborčani za eno samo točko. Torej nova priložnost za končni uspeh velen.Jskih nogometašev. V zadnjem kolu bodo namreč Ve- lenjčani igrali doma proti Bakov- cem. Branik pa mora v goste Steklarju v Rog. Slatino. Torej Steklar igra za sebe in Rudarja! Ostali predstavniki celjske no- gometne regije niso tokrat imeli najboljšega dne. Straža je doma premagala Dravinjo, ki je v ne- varnih vodah za Izpad. Steklar pa je izgubil z Nafto. V zadnjem kolu igra Dravinja doma z Raki- čanom. Straža pa gostoje proti Aluminiju. V republiški nogometni ligi ni nič novega. Šmartno nadaljuje z delnimi uspehi, saj .so Igralci tre- nerja Feri.ja Bencinga doma igra- li neodločeno z 1:1 proti Muri. Samo srečanje ni bilo na visoki ravni. -Edini zadetek za domačine je dosegel Pra-šnikar. Kladivar je gostoval v Izoli. Brez Kokotca in Dobrajca so Ce- ljani prikazali medlo igro, zato je poraz z 1:4 več kot samo ra- zumljiv. Rutinirani in iz kola v kolo boljši Janko Kuder pa je bil tudi edini strelec za Kladivar. V' nedeljo ob 17. uri"bo v Ce- lju predzadnje kolo. Videli bo- mo derbi med Celjani in igralci Šmartnega, Srečanje, ki pomeni mnogo za obe ekipi. Zal zaradi železničarskega prvenstva Jugosla- vije ne bo v celj-ski ekipi Reber- šaka in Štancerja, pri gostih pa Ilrihernika J. KUZ2VL* VEDNO MLADI TEČEMO RADI Letošnja četrta trim akcija, to je tds, bo od lO. do 12. Junija od 16. do 18. ure na tekaških stezah na Gričku, v Storah (stadion) in na Hudi- nji (podaljšek ulice Franko- lovskih žrtev). Kdor bo -želel dobiti značko trlmčka-tekača bo moral pre- teči 2400 m v času, ki je do- ločen za njegovo kategorijo in to: .MOŠKI — do 29 let do 12. min., od 30 do :{9 let do 13 min., od 40 do 49 let 14 min. in nad 50 let 14,30 min.; ŽENSKE — do 29 let do 13.30 min., od 30 do 39 let do 14.30 min,, od 40 do 49 let do 15..30 min. in nad 50 let do 16 min. Te noi-me so povzete iz poizkusov svetovno znanega ameriškega zdravnika dr. Coo- perja ln omogočajo enostaven ln najhitrejši način preverja- nja sposobnosti našega srca, pljuč in ožilja za napore, ki bi jih moral vsak človek 2 lahkoto premagovati. Ponovna akcija bo I. tn 2. oktobra 1976 od 15.30 do 17.;!0 na istih štartnih me- stih. F. P. ATLETIKA Žalec postaja vse bolj tu- di središče velikih republi- ških tekmovanj. Tokrat bo igrišče TVD Partizan v Žal- cu prizorišče zaključka veli- ke republiške atletske akcije »iščemo najboljšega metalca žogice«. Nastopili bodo pio- nirji in pionirke, rojeni le- ta 1961 in mlajši. Tako bo v četrtek, 10, junija ob 10.00 uri področno prvenstvo Ce- lja, na katerem bodo^nasto- pili najboljši iz osmih ob- čin celjskega področja, v so- boto 12. junija ob 10.00 pa se bodo med seboj pomeri- li pionirji in pionirke iz vse Slovenije za naslov najbolj- šega. Akcija je namenjena od- krivanju bodočih talentov za met kopja, atletske discipli- ne, ki je atraktivna za gle- dalce, pri nas na Sloven- skem pa je trenutno po re- zultatih dokaj v krizi. K. JUG PIONIRSKA OLIMPIADA lele.sDokulturna stupnost Celje je piid pokroviteljstvom občinske konference ZSMS Cel,)e pripravila zanimivo pionirsko atletsko olim- piado, kjer je sodelovalo vseh enajst asnovjUh šol celjske obči- ne. >31adi atleti in atletinje so nastopili v šestih panogah ter se borili za zlate, srebrne in brona- ste metlaljc. prve v njihovem življenju. Prireditev so popestri- li združeni pevski zbori in godba na pihala (oboje .je vodil Pavle Bukovac) ter padalce, član Aero kluba Celje, ki se je z živopisano kupolo spusti! na sredino igrišča 8 simbolično olimpijsko zastavo, katero so potem predstavniki vseh sodelujočih šol ponesli do droga. Nanj j<» jp dvignila mlada celj- ska atletinja, trikratna državna prvakinja, Zvonka Blatnik. O po- menu prireditve sta spregovorila pred.sednik skupščine TKS Celje Franc Ciazvoda ln pred.sednik ob- činske konference ZSMS Celje Franček Pusar. Lepo se je izka- zala tudi zavarovalnica Sava, ki Je prispevala za v.sc sodelujoče ekipe razno pisane drese. Ob tem pa je treba omeniti pred- vsem dvoje: vt-čina mladih na tribuni (okoli 2500) ,je s pravim Južnoameriškim temperamentom navijala 7.a svoje tekmovalce, to pa kaže, da je atletika med mla- dimi priljubljena ter da je treba s takšnimi prireditvartii obvezno nadaljevali. Drugo: šolniki, ki so vodili eJkipe. bi morali bolj po- skrbeti za red na igrišču, kamor so se po prvih disciplinah vsuii vsi, ki niso tekmovali ter tako ovirali drugače Izjemno lepo za- stavljeno tekmovanje, popestreno 9 kulturnim programom. Tekst: TONE VR.ABL Foto: TONE TAVČAR ŠAH: USPEŠNO PRVENSTVO v nedeljo se je v Žalcu kon- čalo republiško prvenstvo pionir-' Jev v šahu, ki ga je pod pokro- viteljstvom izvršnega sveta žalske občinske skupščine odlično orga- niziralo šahovsko dru.štvo Žalec. Na prvenstvu je v štirih katego- rijah nastopilo 79 mladih Sahi- stov iz vse Slovenije, ob prven- stvu samem pa .je bila še cela vrsta spremnih prireditev od tek- movanja mentorjev do kulturnih prireditev. V kate.ijori.ji mla.jSili pionirk je bila ALENKA KVEDER tretja BREDA LUKEZ (obe Griže) pa 17. !Med mlajšimi pionirji je bil MATJAŽ MIKAC iz Celja peti. FRANC BRINOVEC iz Žalca pa deli šesto in .sedmo mesto. V kaleifOriji stare.iših pionirk Je l)Ila BO.T.VNA GERIC iz Žaha de.sela do enajsta. Med stare.jši- mi pionirji je bil MIRAN CRE- P.A\ iz Petrovč drugi in si Je tako kot najuspeSne,j5i tekmova- lec celjskega območja in naj- uspcšne,jši domači šahist priboril ličen spominski pokal. Republiško prvenstvo pionirjev v šahu ,je ob brezhibni organiza- ciji odlično uspelo, za kar gre organizatorjem vse priznanje, prav tako pa veljajo pohvale tudi vsem. ki so tekmovanje omogo- čili; Telesno kulturni skupnosti Žalec, društvu prijatel.jev mladi- ne. Kombinatu Hmezad, izvršne- mu svetu žalske občinske skup- ščine in ne nazadn,je tudi Kera- mični industriji iz Llboj, ki je vse tekmovalce obdarila z lični- mi vazami v obliki šahovske fi- gure. B. S. BAI 76 Komisija za medsebojna razmerja SŽ —DO ŽIČNA tovarna žičnih izdelkov Celje, Ipavčeva ulica 20 razpisuje za šolsko leto 1976/77 naslednje ŠTIPENDIJE: 1. Za šolanje na upravno-administrativni šoli — za poklic upravno-administrativni tehnik — 1 štipendijo 2,. Za šolanje na ekonomskem šolskem centru — za poklic ekonomski tehnik —2 štipendiji 3. Za šolanje na ekonomski fakulteti — za poklic diplomirani ekonomist — 1 štipendijo 4. Za šolanje na PK v štorah — za poklic strojni ključavničar — 1 štipendijo 5. Za šolanje na Elektrogospodarskem šolskem cen- tru Maribor — za poklic elektrikar — 1 štipendijo Kandidati bodo obveščeni s sklepom komisije v 15 dneh od sprejema sklepa. Vloge pošljite do 30. 6. 1976. ^t. 23 — 10. junij 1976 NOVI TEDNIK — stran 21 CINKARNA CELJE Metalurško kemična industrija razpisuje za šolsko leto 1976/77 naslednje ŠTIPENDIJE 1. Poklicne šole — kovinarska stroka (strojni ključavničarji, stru- garji, rezkalci, kalilci, brusilci) — 10 — elektro stroka (obratovni elektrikar, elektrome- hanik — 6 — kemijska stroka (kemijski procesničar) — 10 Kandidati za štipendije na poklicnih šolali morajo poleg lastnoročno napisane prošnje predložiti še naslednje dokumente: originalno spričevalo o us- pešno zaključeni osemletki, izpisek iz rojstne ma tične knjige, zdravniško spričevalo, ki ga izda me- dicina dela, prošnjo za štipendijo (obrazec 1,65), kolkovano s kolkom za 2 dinarja, potrdilo o višini osebnega dohodka, ki so ga v zadnjih treh mesecih prejeli zaposleni družinski člani, potrdilo o otro- škem dodatku, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o družinski skupnosti. 2. Srednje šole — tehnišlca šola — kemijski oddelek — 6 — metalurški oddelek — 3 — gradbeni oddelek — 1 — elektro oddelek — 1 3. Višje in visoke šole — FNT — kemijska tehnologija — 4 — fakulteta za elektrotehniko — 1 Kandidati za štipendije na srednjih, višjih in viso kih šolah morajo poleg prošnje za štipendijo (ob- razec 1,65), kolkovano s kolkom za 2 dinarja, pred- ložiti še: potrdilo o šolanju oziroma frekventacijsko potrdilo, prepis zadnjega šolskega spričevala oziro- ma potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o višini osebnega dohodka, ki so ga v zadnjih treh mesecih prejeli zaposleni družinski člani, potrdilo o premo- ženjskem stanju, potrdilo o družinski skupnosti. Pri podelitvi štipendije bodo imeli prednost moški, dijaki oziroma študentje višjih letnikov in pred- vsem tisti, ki imajo boljši učni uspeh. Prošnje z vsemi prilogami sprejema Center za strokovno izobraževanje delavcev Cinkarne Celje do vključno 20. junija 1976. ANKETA TEHNO-MERCATORJA iN NOVEGA TEDNIKA Vabimo vas, da tudi vi sodelujete pri anketi, ki jo je za vas pripravil T v sodelovanju z nami. S to anketo bi Tehno-mer- cator rad ocenil medsebojni odnos — potrošnikov oz. kupcev v prodajalnah T in prijaznost ter ustrežljivost prodajalcev; kakš- ne so tu kvalitetne storitve, \o je založenost. odnos do eksklu- zivnega blaga in nasveti pri nakupu, pa tudi vaša opredelitev, zakaj kupujete prav v tej trgovini. Vsa pisma ali odgovore pošljite na naslov: EKPORT-IIVIPORT TEHNO-MERCATOR— TOZD MALOPRODAJA, Gubčeva 2, 63001 CELJE, mi pa jih bomo objavili v obeh regionalnih medijih, to je v Novem tedniku in Radiu Celje. Vaše sodelovanje pa seveda ne bo zastonj. 10 % anketirancev bo namreč izžrebanih in le tem bomo pošiljali Novi tednik eno leto zastonj, če pa ste že naročnik Novega tednika, lahko na- mesto tega tudi dobite po želji knjižno nagrado v enaki vred- nosti. Ta anketa bo v veliko pomoč Tehno-mercatorju, TOZD Malo- prodaja, ki želi v prvi vrsti zadovoljiti svoje potrošnike in od- praviti ali popraviti eventualne pomanjkljivosti. Sedaj pa k sami anketi. Prosimo, da odgovorite na naslednja vprašanja? i. Zakaj nakupujete v prpdajalnah T? 2. Kakšna je po vašem mnenju založenost in izbira v proda jalnah T? 3. Ali SO prodajalci dovolj ustrežljivi in prijazni? 4. Ali Ste zadovoljni z nasveti pri nakupu tehničnega blaga? 5. Ali Ste zadovoljni z nasveti pri nakupu ostalega blaga? 6. Ali odpiralni čas ustreza? 8. Naslov 7. Vaše splošne pripombe 22. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 10. junij I97J Žt. 23 — 10. junij 1976 NOVI TEDNIK — stran 23 GLOBOKE SO KORENINE 2ALEC DREVESA V SPOMIN Sekretar občinske konleirence SZDL iz pobratene občine Kruševac, Svetozar Valjarevič, je zasadil prvo Sipoininsko drevo v parku Šeneik. Foto: Tone Tavčar Kot povsod v Sloveniji so tudi v žalski občini svojim gostom iz Srbije pripravili prisrčen sprejem. In ko je učenka žalske osnovne šole Elvira Ježovnik, odeta v na- rodno nošo izrekla gostom tople besede dobrodošlice, je s svojimi besedami izrazila čustva vseh. ki smo dolgo pričakovali obisk dragih go- stov. Po uvodnih pozdravih in krajšem programu sloven- skih ljudskih plesov in i>es- mi, so goste popeljali na teraso žalske hmelj arne, od koder so si ogledali pano- ramo Savinjske doline. V nedeljo so gostje osta- li pri svojih gostiteljih in obnovili spomine na težke dni začetkov svojega prija- teljstva, ki raste in dobiva nove razsežnosti v povojnih letih. V ponedeljek je obisk gostov iz Srbije doživel svoj vrh na Polzeli, kjer so v parku šenek nekdanji gosti- telji naših izseljencev zasa- dili šest dreves in tako na simboličen način prikazali rast svojega prijateljstva, ki neuničljivo in neupogljivo, kot drevo, raste in se razvi- ja. Sledil je obisk v polzel- ski tovarni nogavic, kjer so goste tiidi obdarili in v šem- petrskem SIP-u, kjer so de- lavci gostom razkazali svojo tovarno, pripravili pa so jim tudi praktičen prikaz upo- rabnosti drobne kmetijske mehanizacije. Tudi obiski v obeh velikih žalskih kolekti- vih so dodali kamenček v mozaik prijateljstva in kre- pitve stikov med občani po- bratenih občin. Nepozaben bo ostal tudi obisk delegacije pri družini Vinka Ušena iz Zgornjih Gru- šovelj, ki je bil med vojno s celotno družino izseljen v Srbijo, tam pa je našel zve- ste prijatelje. Svoj letošnji obisk so gost- je iz Srbije zaključili v to- rek, ko se je od njih na svečanem skupnem kosilu po- slovil predsednik žalske ob- činske skupščine Vlado Go- rišek. Ob odhodu kar ni ho- telo biti konca toplim in iskrenim besedam prijatelj- stva, stiskom rok in solzam, ki so obljubljali vnovično bratsko snidenje čez dve le- ti v Srbiji. B. STAMEJCIČ V času bivanja v šmarskJ občini so si gostje skušali ogledati čimveč Icrajev, ki so biU neposredno povezani z narodnoosvobodilnim bojem. Tako so si v Kozjem ogledali spo- menik žrtvam zadnje vojne in nanj položili venec ter tako počastili spomin na borce ce- lega Kozjanskega, ki jim je ta spomenik (delo kiparja Stojana Batiča) namenjen. Foto: D. Medved GORNJE GRUŠOVLJE PRVI KOS KRUHA Vinko Ušen iz Gornjih Gru- šovelj rad pripoveduje o dneh, ko je kot izgnanec v Srbiji prvič spoznal bratski stisk roke srbskega kmeta. »Kaj takega moje štiri se- stre in jaz, ki smo bili 1941. leta izseljeni v Srbijo, nismo pričakovali. Ko smo s tret- jim transportom prispeli v Kruševac, so le redki med nami upali, da bomo tu na- šli tako topel tn domač dom. Nikoli ne bom pozabil prvih izseljeniških dni v Beli vodi, »Radi smo jun pomagali. Naši so bili in na.ši so. iVInogo so nam pomagali tudi sami, saj so nas naučili marsikaj koristnega. Mi pa smo radi delili z njimi tudi najtanjšo rezino kruha v tistih lačnih letih.« Tako so pripovedovali tudi Dragi Miličič, Radoje Milenovič in Jovan Pavlovič, ki so obiskali svojega medvojnega gosta Vinka Ušena. B. S. kjer so nam prijazni doma- čini našli dom in nam po dolgih lačnih dneh odreza- li prvi in najslajši kos kruha. Kasneje smo se znašli. Do- mačinom smo pomagali ob- delovati polja, marsikaj smo jih naučili in oni tudi nas. Predvsem pa smo se naučili bratske ljubezni, plemenitih čustev, ki nas vežejo še da- nes m ki jih prenašamo na mladi rod. Težko je bilo in hkrati nepopisno lepo. Stike smo po vojni kaj hitro obnovili. Sam-'sem bil že trikrat v Srbiji, vaščani Belih vod pa tudi radi pri- dejo k meni, saj so bili ne- kateri pri nas že deset in več krat. še posebej dr a ga pa sta ml prijatelja Milu- tin Miličič in njegov vnuk Milutin, ki je tudi sedaj pri meni, pa Sivko Popovič, Ra- doje Milenovič, Jovan Pavlo- vič in še mnogi drugi, ki so nam tako nesebično po- magali v naših najtežjih dneh in nam povrnili vero v lep- ši jutrišnji dan.« Tako pripoveduje Vinko Ušen, tako pripovedujejo vsi tisti, ki so po dolgem času spet sprejeli v goste svoje nekdanje gostitelje, prijate- lje iz Srbije. Vsako vnovič- no snidenje obnovi nove spo mine, spomine, ki jih ne že- limo in nočemo pozabiti, spo- mine, ki so dragocena de diščina bratskih narodov. BRANKO STAMEJCIČ SREČANJE POBRATENIH MEST Zadnji dan ob letošnjem vlaku »Bratstva in enotno- sti« v Sloveniji so predstavniki družbenopolitičnih or ganizacij in delovnih kolektivov Celja ter Cuprije iz- rabili za izčrpen pogovor op regledu dosedanjih dosež- kov pri medsebojnem sodelovanju in seveda istočasno tudi nakazali nove možnosti za nadaljnji razvoj so delovanja med pobratenima mestoma. Obe delegaciji, ki sta se udeležili pogovora, sta bili mnenja, da je bilo v zadnjih letih veliko doseženega. Aco Miletič, predsednik Občinske konference SZDL T Oupriji, je ob zaključku povedal, da vlak »Bratstva in enotnosti« ni več samo zgolj politična manifestacija nekdanjih izseljencev in njihovih gostiteljev, temveč da je že zdavnaj močno prerasel te okvire tn se razširil zlasti na področju gospodarstva, kulture, telesne kul- ture, šolstva in vsega ostalega. Ob koncu srečanja so sprejsli tudi konkretne za- ključke, o katerih je predsednik Oboin.ske konference SZDL Jože Volfand povedal: »Današnji delovni sestanek je v bistvu pomenil na- daljevanje že mnogih prejšnjih dogovorov o tem, kako naj sodelujeta obe občini. Sprejeli smo tri konkretne zaključke: eden je ta, da bo treba hitreje nadaljevati z realizacijo zaključkov v okviru tega dogovora zlasti pri sodelovanju na področju ekonomskih oanosov, tako v kmetijstvu kot v ostalih gospodarskih