Za tvojo reklamo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 6 (896) Čedad, četrtek, 12. februarja 1998 Telefon 0432/731190 1 Minister Dini na pogovorih v Ljubljani Obisk zunanjega ministra Lamberta Dinija v Ljubljani je prejšnji teden pomenil nov korak za utrjevanje sodelovanja in prijateljskih odnosov med sosednjima državama. Dini je bil sicer namenjen v Brdo, na trilate-ralno srečanje zunanjih ministrov Italije, Slovenije in Madžarske, gostovanje v Sloveniji pa je izkoristil tudi za temeljite pogovore s slovenskim kolegom Borisom Frlecem. S slovenskim ministrom za znanost in tehnologijo Marinčkom pa je podpisal pomemben sporazum o znanstveno-tehnolo-Skem sodelovanju med Italijo in Slovenijo. Dini in Frlec sta na pogovorih obravnavala več vprašanj, med drugim tudi položaj obeh manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji. Pomembna je Dinijeva izjava glede Šolstva, v kateri je podčrtal, da reforma italijanskega Šolskega sistema ne sme prizadeti manjšinskega Šolstva, ki mora biti obravnavano ločeno, glede na svoj specifični položaj in potrebe. Toda Se važnejši pozitiven premik v reševanju medsebojnih odprtih vprašanj pomeni izjava italijanskega zunanjega ministra, da bo Italija Začela črpati sredstva iz fiduciarnega računa pri Dresdener bank v Luksemburgu, na katerega Slovenija že leta polaga obroke denarja za odškodnino istrskih beguncev. Ta izjava pomeni važen razplet v odnosih, kajti doslej, kot je znano, Italija teh sredstv ni upoštevala, čeprav so bila sad Osimskih dogovorov in nato Rimskega sporazuma med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo. Slovenija pa je skupno s Hrvaško polnopravni dedič teh sporazumov. Lamberto Dini je ob povratku potrdil izrečeno stališče tudi v poročilu vladnim kolegom. Dejal je, da je vprašanje lastnine istrskih beguncev na poti dokončne rešitve, kajti čas je, da državi vse nekdanje nesporazume umakneta z dnevnega reda. Upoštevanje slovenske odškodnine na omenjenem računu pa je korak k taki rešitvi problema, ki bo zadovoljila obe strani. Dini je še potrdil, da Italija prepričano podpira vključevanje Slovenije v Evropsko Unijo, kar ustvarja tudi ozračje, v katerem je možno uspešno reševati Se odprta vprašanja v medsebojnih odnosih. (D.U.) Tema pogovorov vloga manjšin v novih evropskih razmerah Pri predsedniku Kučanu ob kulturnem prazniku Važen obisk v Špetru Predsednik republike Slovenije Milan Kučan, kot je že več let običaj, pripravi ob dnevu slovenske kulture sprejem za slovenske manjšine v sosednjih državah. Tokratna povezovalna nit sobotnega srečanja je bilo vprašanje manjšin v spremenjenih evropskih okvirih in njihova prihodnost. O tem je predsednik Kučan spregovoril tudi skupnemu zastopstvu Slovencev v Italiji, v katerem so bili Živa Gruden za Slovenske organizacije videmske pokrajine, Rudi Pavšič za SKGZ, Damjan Paulin za SSO, Igor Dolenc za DSL, Marjan Terpin za SSk, Stojan Spetič za SKP ter Aleš Waltritsch za Demokratski forum. Seveda je bilo srečanje priložnost, da so slovenski predstavniki izpostavili nekatera pomembna vprašanja. Največ besed je bilo namenjenih zaščitnemu zakonu oziroma ocenjen je bil Maselliejev osnutek, ki vsebuje nekatere težko sprejemljive člene, ki se nanašajo na teritorij, na katerem naj se izvajajo zaščitne norme. V zdajšnjem osnutku, ki je sicer izrazito delovnega značaja in mu manjka še precej členov, Gorica in Trst nista enakovredno upoštevani, kot ostalo območje, kjer smo Slovenci naseljeni. Srečanje s predsednikom Kučanom pa je bilo tudi priložnost, da so pobli-Ze ocenili zdajšnji odnos med ustanovami republike Slovenije in manjšine in s Slovenski predsednik Kučan s predstavniki naše manjšine tem v zvezi ugotovili, da bi kazalo pospešiti vsebine in zakonska določila, ki jih vsebuje pred poldrugim letom sprejeta resolucija o odnosih Slovenije do svojih manjšin. Srečanja v Ljubljani, ki se je zaključilo s slavnostnim kosilom, popoldne s sprejemom pri ljubljanski županji Viki Potočnikovi, zvečer pa s prisotnostjo na osrednji Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu, so se udeležili tudi predstojnica Urada za Slovence v zamejstvu Mihaela Logar, generalna kozulka v Trstu Vlasta Valenčič-Pelikan, podtajnik v zunanjem ministrstvu Ivo Vajgl in predsednik parlamentarne komisije za manjšine Marjan Schiffrer. 1AVOGNA FIEIMBI&AIO [POLCI r DOMENICA 15 ORE 10 RITROVO MASCHERE TRADIZIONALI CON LA PARTECIPAZIONE DEI GRUPPI SCOLASTICI PER LA RIEDIZIONE DEL MERCATO DI UNA VOLTA ORE 14 SFILATA DEI GRUPPI MASCHERATI DELLE VALLI DEL NATISONE SABATO 21 ORE 20 BALLO CON I PAL DOMENICA 22 ORE 20 BALLO CON I PAL MARTEDÌ’ 24 ORE 20 BALLO CON IL COMPLESSO "SOUVENIR” PREMIAZIONE MIGLIOR GRUPPO MASCHERATO E 3 MASCHERE PIÙ’ BELLE COMUNITÀ’ MONTANA VALLI DEL NATISONE - PROVINCIA DI UDINE COMUNE DI SAVOGNA - PRO LOCO VARTACA SreCanje z msgr. Gujonam Na pobudo Planinske družine Benečije in združenja Blankin bo v petek 13. februarja ob 20.30. uri v špietarskem farovžu drugo srečanje, telekrat posvečeno msgr. Paskvalu Gujon. Bo liepa parlo-žnost za poslušat duhovnika, ki že vic ku 60 liet skarbi za matajursko faro an za ohranjanje naše vier-ske an jezikovne podobe. V drugem delu si lahko ogledamo oddajo o Benečiji, ki jo je posnela TV Slovenija avgusta lani. Incontri culturali a Cividale Oggi, giovedì 12 alle o-re 20,30 ci sarà presso la biblioteca del circolo Ivan Trinko a Cividale la presentazione del Trinkov koledar ’98. Introdurrà la serata il coro maschile Matajur di Clenia, diretto da Davide Clodig. Domani, 13 febbraio, alle ore 20,30, il circolo Iskra in collaborazione con il circolo Trinko organizza nella sala della SOMSI un incontro con Giacomo Scotti sul tema minoranze e democrazia in Croazia. Danes, četrtek 12. fe-brurja bo gost slovenskih organizaciji videmske pokrajine in Gorske skupnosti Nadiških dolin komisija slovenskega parlamenta, ki se ukvarja z vprašanjem slovenskih manjšin in jo vodi gospod Marjan Schiffrer. Veseli nas, da je komisija sprejela naše vabilo in prišla v naše kraje, da bi se pobliže, s tukajšnjimi političnimi in kulturnimi delavci seznanila z našimi težavami in šibkosti pa tudi z našim delom in našimi načrti. Zavedamo se tudi pomena, da se delegacija parlamentarcev vseh strank tako neposredno in na lastne oči prepriča o tem, kakšna je današnja politična, ekonomska in kulturna situacija v Nadiških dolinah. Torej s strani predstavnikov slovenskega parlamenta ne gre le za pozornost do našega območja, ki je še vedno precej v senci, pač pa je tudi izraz volje po reševanju odprtih problemov, po krepitvi vezi med ljudmi in sodelovanja na vsem obmejnem območju. Seveda v primerjavi s preteklostjo, ko so se na takih srečanjih izražali predvsem želja in dobri nameni, ki jih je bilo težko konkretizirati, a so vsekakor prispevali k ustvarjanju boljše politične atmosfere na meji, imamo danes veliko prednost, saj se lahko opiramo na pomembne dokumente in konkretne izbire. Kar se tiče gospodarskega sodelovanja in vključevanja naših krajev v nove gospodarske tokove in integracije so na razpolago tudi pomembna sredstva in inštrumenti Evropske unije, ki samo čakajo na skupne projekte. beri na strani 2 četrtek, 12. februarja 1998 2 A partire dal 2 marzo a metà maggio a S. Pietro al Natisone Corso di aggiornamento per operatori turistici Il 2 marzo avrà inizio a S. Pietro al Natisone un interessante corso per gestori di ristoranti ed operatori turistici, organizzato dalPIstituto regionale sloveno per l’istruzione professionale assieme alle associazioni “Invito” e “Bed and breakfast”. Il corso è stato finanziato dalla Regione, inoltre ha il sostegno convinto della Comunità montana Valli del Natisone ed in primis dell’assessore Nino Cic-cone. Il corso ha una durata di 70 ore, per due pomeriggi alla settimana (lunedì e mercoledì dalle 15 alle 18) e si concluderà a metà maggio con un esame finale ed un attestato di frequenza. Per quanto riguarda invece i contenuti sei sono i filoni individuati e dunque le materie proposte. Si inizia con la lingua tedesca (7 lezio- ni per tre ore ciascuna) e slovena (3 lezioni). Poi sono previsti cenni di legislazione sia in materia di albergo diffuso o “Bed and breakfast”, sia per quanto rigurda la sicurezza sul lavoro e tutta la normativa attinete all'attività di ristorazione. Altre materie fondamentali sono Tecniche di sala, Processi di comunicazione e Conoscenza dell’ambiente regionale e locale. Domenico Maselli je prijeten gospod, poslanec iz toskanske Lucce, kjer je pastor valdovske protestantske ločine. Pripada Oljki, točneje krščanskim socialistom, ki se bodo Se to soboto pridružili novi zvezi demokratične levice. Njega je ustavni odbor poslanske zbornice pooblastil, da v imenu vladne večine oblikuje besedilo zakona o pravicah Slovencev v Italiji. Pred tem je uskladil besedilo okvirnega zakona v jezikovnih skupnostih vzdolž apeninskega polotoka, ki prvič v zgodovini opredeljuje jezikovne, kulturne, šolske in medijske pravice Furlanov, Sardincev, Okcitancev, Albancev, Hrvatov in Grkov. Zakon je tik pred odobritvijo, o njem pa so časopisi vedeli napisati samo to, da italijanščino označuje kot “uradni jezik” v državi. Doslej je to bilo samoumevno, Maselliju pa se je zdelo potrebno, da to zapiše v pravno normo in tako potolaži tudi desnico, ki jo je priznanje pravic jezikovnim skupnostim vznemirjalo in skrbelo. O vseh ostalih pravicah časopisi niso pisali, čeprav bo zakon bistveno spremenil kakovost življenja v marsikateri italijanski deželi, kjer so se pravice manjšin zdele nekaj zelo oddaljenega, kar spada na vzhodno mejo ali v alpske doline, ne pa v kraje na Jugu in jadranski obali. Sedaj se Maselli loteva našega, slovenskega zakona. Komaj je “zlepil” nekaj členov, že so se vnele polemike o tem, kaj pomeni iskanje skupnega besedila, oziroma političnega kompromisa med predlagatelji posameznih zakonskih osnutkov. Res je, da smo Slovenci pripravili svoj skupni osnutek, ki so ga predstavili v parlamentu komunisti, z manjšimi spremembami pa Caveri (Union Valdotaine) in Di Bisceglie (DSL). Maselli pa je pri svojem usklajevanju besedil moral upoštevati tudi stališča Severne lige, Berlusconijeve “Forza Italia” in Ljudske stranke. Predlogi teh političnih sil, ki vsaka zase trdi, da ima stike in zveze s Slovenci, so si v marsičem različni in protislovni. Iskanje kompromisa je torej neizbežno. Do kod lahko seže kompromis? Kot Slovenec upam, da bo leva sredina našla svojo enotnost in da ne bo potrebno vsebinsko popuščanje desnici. V vsakem primeru bo potreben kompromis z Ljudsko stranko, ki je del vladne koalicije. Bistveno se mi zdi, kar je Dini obljubil v Ljubljani. Da bo namreč vlada “prisluhnila mnenju Slovencev in ga upoštevala”. Zato moramo poiskati skupen jezik, še pred soočenjem v Rimu. Ko so pred 37 leti snovali zakon o slovenskih šolah, je katoliški tednik v Gorici napisal, da so časi dozoreli za priznanje slovenskega pouka v Trstu in Gorici, medtem ko naj bi Benečija počakala. In tako se je res zgodilo. Kolikšno ceno smo plačali za tedanji kompromis, vemo. Zato menim, da je tokrat Benečija na prvem mestu. Sprejemljiv naj bo zakon, ki bo krepko izboljšal razmere v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Ce jih bo tudi v Trstu in Gorici, bomo lahko zadovoljni. Si tratta insomma di un programma molto ben articolato che intende fornire ulteriori conoscenze e strumenti agli o-peratori turistici locali e contemporaneamente a contribuire a sviluppare una cultura dell’ospitalità che è essenziale per attrarre visitatori e comunque per farli tornare. Le persone interessate a questo corso devono i-scriversi entro il 26 febbraio presso l’associazione “Bed and breafast” -telefono 731854 oppure presso l’associazione “Invito” - telefonare al 724118 oppure 730153 dove riceveranno anche ulteriori informazioni e chiarimenti. Važen obisk v Špetru s prve strani Težave pri skupnem načrtovanju in izvajanju skupnih projektov s katerimi se soočajo še zlasti krajevni upravitelji v vsem obmejnem pasu bodo prav gotovo v središču pozornosti na pogovorih z vodstvom Gorske skupnosti. Kar se tiče odnosa Slovenije do svojih manjšin imamo kot osnovo Resolucijo parlamenta, ki nakazuje smer dela in nalaga samemu Državnemu zboru tudi odgovornost, da se s potrebnimi zakoni opremi zato, da konkretizira namene in vsebino Resolucije- Prepričani smo, da bodo današnji razgovori pomembno prispevali k temu, da naredimo vsi sku-nai korak naprej, (in) Pahor (Zlsd) in pobuda o spravi Borut Pahor, predsednik Združene liste socialnih demokratov, ki je izšla iz bivše komunistične stranke, se je odločil za velik korak, ki ga je obljubil na zadnjem strankinem kongresu, ko je prevzel vodstvo stranke iz rok Janeza Kocjančiča. Ob sodelovanju Spomenke Hribar, ene od najeminentnejših predstavnic desne koalicije Demosa v času osamosvajanja Slovenije, od katere se je sicer kasneje oddaljila, je Pahor sestavil deklaracijo o spravi in jo poslal v parlament, da bi o njej stekla obravnava. V deklaraciji in spremnem pismu se Pahor distancira od partijskega sistema, ki ga označuje za totalitarističnega in zato kvarnega za slovensko družbo. Ze po prvih dneh ob izidu deklaracije se je iz vrst ZLSD slišalo več kritik, ki pa jih je Pahor zavrnil, češ da sprava ne popravlja zgodovine, omogoča pa, da z njo strpno živimo in da zgodovinske izkušnje bivajo ena ob drugi. Da bi poskus sprave uspel, ni treba spreminjati pozitivnega odnosa do narodnoosvobodilnega boja in negativnega odnosa do domobranstva. Vsekakor pa bi bila za sedanjo in prihodnjo generacijo nepopravljiva škoda, če ne bi videli prihodnosti zaradi preteklosti. Po Pahorjevem mnenju bi moral parlament sprejeti deklaracijo o spravi in bi tako z dnevnega reda umaknili razpravo o preteklosti, ki je glavni generator političnih delitev v slovenskem političnem prostoru. Pahorjeva politična poteza je bila predmet razprave na srečanju širšega vodtsva Združene liste socialnih demokratov, ki je potekalo za zaprtimi vrati v Kranju. Iz časopisnih poročil smo izvedeli, da je bila Pahorjeva poteza sprejeta in da večinski del stranke podpira svojega predsednika in politično pobudo, ki bo gotovo pustila za seboj še marsikatero nezadovoljstvo. Kot pišejo časopisi, so prav primorski predstavniki ZLSD najbolj osporavali Pahorjevi deklaraciji in napovedali velik osip volilcev na prihodnjih upravnih volitvah. Za predsednika Pahoija poti nazaj ni. To je njegov politični program, s katerim je bil tudi izvoljen na čelu ZLSD in se mu ne more izneveriti. Nekaj podobnega se je zgodilo v Italiji, ko sta iz KPI nastali dve stranki: ena je ostala zvesta komunističnim načelom, druga pa je ubrala pot evropske socialdemokracije. Novogoričan Borut Pahor je za svojo ZLSD ubral pot zmerne socialdemokratske stranke, ki mora najprej sama opraviti s svojo zgodovino in s komunizmom. To je storil, zavedajoč, da bi ga lahko ta poteza tudi spravila v velike težave in da bi zaradi nje lahko celo izgubil funkcijo predsednika. V naslednjih dneh bo jasno, kako bodo volilci in člani ZLSD reagirali na Pahorjevo potezo. Jeseni bodo v Sloveniji upravne volitve in zna se zgoditi, da bo del volilcev zapustilo stranko. Vprašanje pa je, koga drugega bodo volili: Jelinčiča, Desus ali LDS, ali pa še naprej podpirali Združeno listo. Drugo vprašanje pa je, koliko novih volilcev bo Pahorjeva poteza privabila k stranki. To je še pomembnejše vprašanje, sa je je znano, da bi drugačno profilirana ZLSD znala biti zanimiva za marsikaterega volilca, ki se danes opredeljuje drugače in ki ni doslej zaupal ZLSD prav zaradi njene komunistične vsebine. Ce bo Pahorju uspel veliki met, je ugotovil eden od njegovih najbližjih sodelavcev, se bo Barbika končno spremenila v političnega liderja. (r.p.) Problemi d’eredità sul tappeto Manca la Provincia Nel processo di integrazione europea la repubblica slovena nel settore delle autonomie locali si scontra con tre nodi da sciogliere: non ha ancora istituito le Provincie, il finaziamento dei Comuni non è in armonia con gli standards europei, non è chiaro il confine tra le competenze dello stato e delle autonomie locali. É quanto è emerso in un recente incontro del ministro Božo Grafenauer con la competente commissione parlamentare. Istria in piazza Diverse migliaia di per- sone hanno partecipato sabato scorso a Pola ad una manifestazione di protesta contro il governo di Zagabria, promossa dalla Dieta democratica istriana, il partito che governa la penisola. In primo piano naturalmente le rivendicazioni di tipo economico, ma in molti interventi è stata sottolineata anche la paura di parlare liberamente. Non solo, l’esponente dei sindacati i-striani che hanno dato il proprio appoggio alla mani- festazione, ha invitato i cittadini a non guardare la TV statale “infarcita di menzogne”. Problemi d’eredità Il 31 marzo l’alto rappresentante Carlos Westendorp dovrà preparare per la comunità internazionale una relazione sulla intricata vicenda dell’eredità della ex Jugoslavia. I rappresentanti e mediatori delle cinque entità statuali da essa scaturite, dopo numerosi incontri, non sono ancora giunti a ri- sultati concreti. La Federazione serba-montenegrina non ha ancora presentato il bilancio della Banca popolare di Jugoslavia al 30 giugno 1991, anzi sembra abbia cercato addirittura di imbrogliare le carte. Ci sarebbe poi da dividere anche il “tesoro” in lingotti d’oro, conservato in u-na banca di Basileia, che la ex Jugoslavia aveva ereditato dal vecchio regno jugoslavo. 11 prossimo incontro a cinque è già stato fissato per il prossimo 24 marzo e dovrebbe servire almeno a trovare un accordo sulla divisione degli archivi federali, le prestazioni pensionisti-che e le proprietà delle principali industrie. Forum turistico Si è svolto a Portorose il terzo forum turistico della Slovenia a cui hanno partecipato i più qualificati operatori del settore. É stata questa l’occasione per stilare il bilancio del 1997. Dall’indipendenza in qua l’anno scorso è stato in assoluto l’anno migliore per l’industria delle vacanze. Le presenze di turisti sono inoltre aumentate del 14 % rispetto all’anno precedente. Il forum però ha anche consentito ai rappresentanti del comprensorio costiero della Slovenia di alzare la voce nei confronti del governo centrale. Lo ha fatto il sindaco di Pirano Franko Ficur che ha sottolineato come la costa sia emarginata dai grandi flussi turistici a causa dei pesanti ritardi nel rinnovare le strutture alberghiere più rappresentative. ima Stojan SpetiC četrtek, 12. februarja 1998 Presentato venerdì scorso il libro della Kersevan A San Pietro i fatti di Porzus É stato presentato venerdì sera a San Pietro al Natisone, alla vigilia del 53. anniversario dell’eccidio accaduto il 7 febbraio 1945, il libro “Porzus” di Alessandra Kersevan, giunto alla sua seconda e-dizione. Un libro molto denso, come ha detto nella sua introduzione Paolo Pe-tricig, che oltre ad offrire una lettura critica degli avvenimenti, attraverso la ricchezza delle fonti e dei documenti citati si propone come una buona sintesi di quanto prodotto su questo argomento. C’è poi la scelta felice della struttura del libro, ha sottolineato Petri-cig, che attraverso il metodo maieutico, del dialogo tra Francese, laureanda in stori,a ed il prof. Blasig, consente all’autrice di dipanare in modo accattivante una matassa molto intricata e complessa. Alessandra Kersevan ha ricostruito i fatti di Porzus, partendo dagli atti del pro- Alessandra Kersevan in una foto d’archivio cesso di Firenze e Lucca, che aveva preso le mosse dalla denuncia, presentata alla magistratura da Verdi e Berzanti il 23 giugno del’45, per concludersi poi a metà anni cinquanta con l’amnistia che però non chiuse per niente la vicenda. Anzi, Porzus ha pesantemente condizionato H Pust resiano una volta e oggi Questo il programma del Pust di S. Giorgio/Bila P lesta, pie Sta, kukace konake sta valiidave, vi sta vv.se čisto skrójane. Tasta ta hiše se prablič. Či nimata za se oblič tasta videt ta-po vasè mi spet na nozet pridita mo pridita maškarun. Da plešta, pleSta, moSkire konake vi sta Stopine vi sta wse čisto sedine nafulija nu waSaha ko bo pust bo se rivel to ma prit wsè wraóano. Questo canto fu composto durante un carnevale attorno agli anni venti a Stolvizza all’osteria “All’arrivo” dove veniva festeggiato da tutto il paese, con musiche e danze, il pust. I ragazzi erano vestiti bene in maschera, come e-ra allora tipico, con grandi pantaloni e camicie bianchi ed enormi cappelli variopinti. Mentre stavano ballando, entrarono le ragazze che, poverine, non avendo la possibilità di vestirsi come le maschere bianche, erano vestite da kukaci con quelle poche cose vecchie che trovarono nei poveri e miseri bauli in soffitta. Vista la miseria del loro abbigliamento, i ragazzi intonarono il primo canto dove appunto venivano invitate ad andare a cambiarsi. Le ragazze però, colta la palla al balzo, non a-spettarono molto e risposero per le rime e cioè che loro, i mascheroni, anche se erano tutti vestiti bene (di seta) a loro non apparteneva neanche un filo di tutto ciò e quando sarebbe finito il carnevale avrebbero dovuto restituire i vestiti presi a prestito. Questo particolare mi è stato raccontato da Negro Maria, classe 1908, di Stolvizza, che ricorda ancora bene come si festeggiava un tempo il carnevale nei nostri paesi. I festeggiamenti di carnevale di quest’anno, almeno quelli organizzati, si svolgeranno come da tradizione a S. Giorgio/Bila con inizio sabato 21 febbraio e proseguiranno domenica -pustawa nadeja -, già nel pomeriggio, con la partecipazione delle maschere bianche - Te lipe bile maškare. 1 festeggiamenti proseguiranno poi anche martedì 24 - te vliki pust -e si concluderanno mercoledì 25 con la processione e funerale del babaz in piazza. Per informazioni si può contattare la sede della Z-SKD (0433-53428) Basaldelìa Agostina Siega e Cirilla Madotto in una foto di Toni Longhin - Livin Sabato 14 febbraio si svolgerà a Basaldelìa di Campoformido il “Pust” resiano. Sarà questa ancora un’occasione per i resiani della provincia di Udine per trascorrere una lieta serata e ritrovarsi assieme al suono dell’orchestra ma anche della citira e della bunkula. Come succede da molti anni la manifestazione del Pust è organizzata dal circolo culturale “Rozajanska dolina” di Udine per i propri soci e simpatizzanti. Non mancheranno nemmeno quest’anno le premiazioni ai gruppi, alle singole maschere e alla “Te lipe bile maškare”. Sarà eletta anche la Miss Pust 1998. Dragocena knjiga za našo manjšino ‘Narod in drugi’ Aceta Mermolje Pravkar je izšla nova knjiga našega domačega avtorja, kar je za Slovence v Italiji vselej pomemben dogodek. Se pomembnejši je, Ce je avtor Ace Mermolja, novinar in javnosti znan tudi kot predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev. Gre namreč za knjigo, ki predstavlja tehten prispevek k razmišljanju o položaju naSe narodne skupnosti. To je knjiga, ki se ne bere napeto kot kriminalka, a bi bilo zelo koristno, Ce bi v-sakogar izmed nas nekoliko odvrnila od vsakdanjega tekanja za problemi, v katero smo prisiljeni. Acetova knjiga namreč sili k globljemu razmisleku o vprašanjih, ki od blizu zadevajo naso sedanjost in prihodnost. Naslov knjige ”Narod in drugi“ jasno pove, da so predmet razmišljanja narod, manjšina, njena i-dentiteta in njeni odnosi s tistimi, ob katerih in s katerimi manjšina Živi. Razmislek pa je narav- nan predvsem na prihodnost, ko se bo manjšina kmalu znašla v Evropi brez meja, na kar se mora znati pravočasno pripraviti. Knjiga je napisana analitično, po konzultaciji Številnih virov, avtor pa z njo ne Zeli deliti nikakršnih receptov. PaC pa, kot je sam dejal na predstavitvi v Trstu, bo zadovoljen, Ce mu bo u-spelo s tem delom koristno prispevati k diskusiji o dilemah, ki so danes prisotne v življenju manjšine, kjer o posameznih vprašanjih obstajajo različna gledanja. Z različnimi staliSCi in poudarki, vendar s skupno oceno, da je Mer-moljevo delo pomembna obogatitev za vso naso skupnost, so knjigo v Trstu predstavili Stojan Spetič (SKP), MiloS Budin (DSL) in Ivo Jev-nikar (SSk). Urednik Andrej Furlan je predstavil knjigo v imenu založbe ZTT, ki se tako po daljšem presledku vraCa v založniško dejavnost. il dopoguerra in Friuli e anche oggi fa sentire il suo peso. La studiosa ha poi messo in luce la complessità della vicenda che riguarda problemi internazionali e locali, diatribe tra organizzazioni della Resistenza in Friuli e contraddizioni all’interno della Resistenza in generale, investe la questione dei rapporti tra popoli, del confine orientale, l’esperienza del fascismo... Una complessità in stridente contrasto con le semplificazioni del film. La sentenza di primo grado di Lucca spiegò l’eccidio come risultato di gravi contrasti tra formazioni partigiane, mentre la Corte d’Assise di Firenze accolse la tesi che l’eccidio fosse voluto dal PCI per favorire le mire espansionistiche della Slovenia. Di fatto oggi vengono alla luce documenti che secon-doi i giudici non esistevano affatto, molti testimoni al processo oggi misconoscono le dichiarazioni del tempo. Insomma come dice il sottotitolo del libro “... un processo da rifare”. La tesi della Kersevan -dimostrata anche dalla preoccupazione della O-soppo nei confronti del nemico palese, i nazifascisti, ma soprattutto di quello occulto cioè comunisti e jugoslavi - è che già dall’autunno del 1944 si i-niziò, attraverso una serie di operazioni sotterranee e manovre di servizi segreti a preparare il dopoguerra, che vide all’opera il Terzo corpo volontari della libertà, l’Organizzazione “O” del gen. Olivieri e successivamente la Gladio. Alla presentazione, a cui ha partecipato un pubblico numeroso ed attento, è seguito anche il dibattito che ha permesso di chiarire ulteriori aspetti di quella tragica vicenda, (jn) COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI Produzione Materassi di ogni Misura: • ORTOPEDICI • ANALLERGICI • LATTICE • LATTICE-COCCO Servizio Riutilizzazione della Lana del Cliente Consegna a Domicilio Ritiro dell’Usato ClVIDALE DEL FRIULI Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 novi matajur Četrtek, 12. februarja 1998 Aktualno Na vrhu Everesta z Jelinčičem Li e p alpinistični večer v špietarskem farovžu Junija 1990. leta je alpinistična odprava iz naSe dežele potovala v Nepal s ciljem, z namienam, da osvoji Everest, kar se je tudi zgodilo vsaj za nekatere člane odprave prve dni oktobra. Pobudo za tak podvig je ob obletnici delovne skupnosti Alpe-Ja-dran dala Dežela F-JK, odpravo pa je organiziralo Slovensko planinsko društvo iz Trsta. Med alpinisti je bil tržaški pisatelj, novinar in alpinist Dušan Jelinčič, ki je bil v četrtek 5. februarja protagonist zelo prijetnega večera v Spetru. Povabila sta ga Planinska družina Benečije in društvo Blankin. V prostorih novega špe-trskega farovža se je zbralo kar lepo število domačih ljudi, pa tudi nekaterih prijateljev s Kobariškega konca. Vsi so z interesom poslušali predstavitev Jelinčičeve knjige “Biseri pod snegom”, “Perle sotto la neve” v italijanskem prevodu (knjigo je objavila alpinistična založba Vi-valda). V njej Jelinčič piše o vzponu proti vrhu Everesta, ni pa tradicionalna alpinistična knjiga, saj so v njej na prvem mestu notranja, intimna doživetja in se bolj približuje romanu. Se z večjim interesom pa so vsi, s pomočjo lepih diapozitivov, skozi živahno in tudi duhovito (smiešno) pripovedovanje slovenskega alpinista sami potovali od Katamanduja po dolinah Nepala, vse do ledenika v vznožju Everesta in se potem povzpeli do vrha, na streho sveta. Odprava, kot je povedal Jeličnič, je prinesla marsikatero novost: najprej sta prvič stopila na narbuj ve-soko goro sveta mož an žena, Slovenca; drugo, prav na čast skupnosti Alpe-Ja-dran so alpinisti pleplezali novo smer in so ji seveda dali ime Alpe-Jadran an tretje, kar tudi ima svoj po-mien je, da so šli kupe na strieho sveta an so se tudi med sabo zastopil Slovenci Alpinist novinar in pisatelj Dušan Jelinčič in Italijani. In med zadnjimi so bili Furlan, tržaški Slovenci in Italijan, nacionalistično usmerjen. Po telem prvem večeru se srečamo spet že v petek 13. februarja le ob 20.30. uri. In tudi tokrat se nam pripravlja zelo zanimiv večer, saj bo njegov protagonist msgr. Paskval Gujon, ki je s svojimi 88. leti eden od najbolj pokončnih, lucidnih in vitalnih Slovencev pod Matajurjem. Bil je posvečen za duhovnika leta 1933., ko je bila slovenščina prepovedana v cerkvi in še danes mašava po sloviensko an skrbi za njega matajurske vernike, (jn) Manjšinski jeziki bojo le zaščiteni Curioso, ma vero. La repubblica italiana ha dovuto attendere la legge di tutela delle minoranze linguistiche, di cui si sta occupando la Commissione affari costituzionali della Camera, per mettere per iscritto che l’italiano è la lingua ufficiale del nostro paese. In questo momento infatti non c’è traccia nel nostro ordinamento di un’affermazione in questo senso. Dunque la legge di tutela delle minoranze linguistiche, a quanto afferma l’agenzia ANSA, sarebbe in dirittura d’arrivo, riguarda 18 diverse comunità e circa 3 milioni di cittadini italiani. Relatore è Domenico Maselli che si occupa anche della legge per gli sloveni. Tra l'altro la legge prevede un contributo di 20 miliardi all’anno ai diversi enti locali per la difesa e la valorizzazione delle lingue delle minoranze. Vse kaže, da se je končno zganu v komisiji poslanske zbornice v Rimu zakon, ki ga jezikovne manjšine v Italiji že tarkaj liet čakajo. Zdielo se je že vičkrat, de je pripravljen pa potlè se je nimar kje zataknilo an ustavlo. Poročevalec zakona je Domenico Maselli (ki so mu naložil an odgovornost za zakon za slovensko manjšino v naši deželi). On ga je parpeju do konca, napisu je osnutek an do torka 10. februarja so imiel njega kolegi v komisiji cajta za dat njih predloge ali pa popravke. Zanimivo je, de je muorla italijanska daržava čakat glih tel zakon, za napisat, de je v Italiji italijanščina uradni jezik. Lettera al direttore S. Pietro al Natisone: le tabelle bilingui ‘^viziate da illegittimità” Lo scorso 11 dicembre è apparso su questo giornale, con il titolo “Ok alle tabelle nelle zone bilingui”, un articolo contenente, tra l’altro un’affermazione del sindaco di San Pietro al Natisone, Giuseppe Mari-nig, circa un assunto avallo alla legittimità dell’apposizione di tabelle bilingui sul territorio comunale, da parte del Ministero dei Lavori Pubblici. Appare opportuno, stante il più volte manifestato dissenso di questa minoranza rispetto alle iniziative del sindaco di San Pietro in materia di toponomastica, chiarire quale sia la posizione reciprocamente assunta dalla Prefettura, investita del problema dai sottoscritti consiglieri e dal Ministero dei Lavori pubblici (più precisamente dal Capo dell'Ispettorato Generale per la circolazione e la sicurezza stradale) sulla questione. 11 parere a suo tempo reso dalla Prefettura, che fece proprie le ossrvazioni dell’Ufficio Centrale per i Problemi delle Zone di Confine e delle Minoranze Etniche, ebbe a concludere, sulla scorta della puntuale esegesi della normativa vigente e della giurisprudenza in materia, che la segnaletica bilingue non potrà essere istituita nei comuni per i quali non sia prevista, da legge dello Stato, una apposita nonna in tal senso. Da tale posizione non si discosta in realtà molto quella dell’Ispettorato Generale per la Circolazione, che affronta il problema e-sclusivamente sotto il profilo amministrativo, rilevando come, alla luce della normativa di attuazione vigente in materia di segnale- tica stradale, sui segnali stradali contenenti iscrizioni sia consentito l’uso di doppie iscrizioni solo nelle zone “bilingui”, mentre non sono consentite deroghe per i dialetti locali. Sottolinea per inciso come la norma non intenda mortificare le identità culturali locali, ma soltanto tutelare il criterio di uniformità della segnaletica sul piano nazionale ed intemazionale. É pacifico, ne’ la citata nota vi contraddice in alcun modo, che il riconoscimento all’ente locale della competenza in materia di toponomastica (competenza che il comune di san Pietro rivendica senza chiarire quale ne sia la fonte) non può essere contenuto in un atto amministrativo, ma va ricercato in una norma legislativa, nazionale od eventualmente regionale, che ad oggi (come chia- risce il parere reso dalla Prefettura) non è dato individuare. Il piano formale dell’attribuzione di poteri si interseca poi con quello, sostanziale, dell’individuazione dell’ambito di operatività della norma, ovvero, nel caso di specie, della ri-vendicabilità, da parte della comunità sulla quale l’ente esercita le proprie competenze, della qualifica di “zona bilingue”. A parere di chi scrive, l’intervento svolto dal Ministero dei lavori Pubblici, a mezzo del proprio ispettorato, non incide su nessuno dei due piani, rafforzando anzi la nostra convinzione che i provvedimenti sinora adottati in materia di tabelle bilingui siano viziati da illegittimità. Gruppo consiliare Insieme per San Pietro il capogruppo avv. Magda Saccù Zakon jemlje v poštev 18 jezikovnih skupnosti, kar pomeni 3 milijone italijanskih državljanov. Gre za Južnotirolce, Cimbre, Mochene in Walser, ki govorijo nemške ali germanske jezike. Potem so še Albanci, ki živijo v petih deželah južne Italije, Okcitanci v Piemontu, Katalonci, Grki, Slovenci, Hrvati, Romi, Francozi, Frankoprovan-salci, Ladinci in še Furlani in Sardinci, ki so dvie manjšine najbuj številne. Za zaščito njih jezikov -pravi zakon - bo država dajala po 20 milijardu na lieto krajevnim ustanovam (deželi, pokrajini, občini). Po petdesetih lietih odkar je bila sprejeta italijanska ustava se je konkretizira 6. člen, ki pravi de republika brani an ščiti jezikovne manjšine. V ustavni komisiji bojo seda odločal, če an kakuo bojo lahko tele jezike poučevali po šuolah an jih uporabljali po uradih. An tuole tudi s pomočjo Evropskih finančnih podpuor. Dežele pa imajo odgovornost, da definirajo teritorij, na katerem bo vsaka posamezna manjšina zaščitena. Na telem teritorju bo v šuolah pouk manjšinskega jezika, v šuolski program bojo vključeni tudi kultura an tradicije manjšin. V javnih uradih - piše agencija ANSA - bojo mu-orli zagotoviti prisotnost uslužbencev, ki poznajo manjšinski jezik. Nuov zakon odperja tudi vrata za toponomastiko v domačem Kot je znano, vprašanje slovenske manjšine bojo rešili v drugem zakonu. Pa smo Slovenci kot rečeno zaobjeti tudi v telem zakonu. Po tem kar piše agencija ANSA, ki je dala novico, nas je Slovencev 70 ta-užent približno v tržaški, goriški an videmski pokrajini. S. Pietro, attività CAI per il y98 Sabato scorso si è tenuta a San Pietro al Natisone l’assemblea annuale della sottosezione CAI delle Valli del Natisone, chiamata tra l’altro a rinnovare gli organi statutari e ad approvare il programma di attività per l’anno 1998. É stata una bella serata a cui hanno partecipato molti i-scritti a conferma del giudizio positivo del presidente Lorenzo Zanutto sulla crescita dell’associazione che ha superato il centinaio di aderenti. Zanutto è stato confermato presidente per il triennio 1998-2000, segretario è Federico Iussig, i consiglieri invece sono Pio Battistig, Roberto Bordon, Roberto Corredig, Dino Gorenszach, Pietro Iussig, Gregorio Zufferli, mentre Michele Podrecca è revisore dei conti. Per quanto riguarda il programma, il primo appuntamento è per domenica prossima 15 febbraio con una gita sciistica a Moso-Sesto, a cui faranno seguito sempre per gli appassionati di sci il 1 marzo quella a Katschberg in Austria e l’8 marzo in Val Zondana. Il 22 marzo è in programma una camminata da Stupizza a Montefosca e Lubja, il 19 aprile invece da Stupizza a Matajur. Scorrendo ancora il programma vediamo il 26 a-prile un’escursione sciistica al monte Bogatin, il 10 maggio al Bivacco Zanuso sul Colovrat, il 24 maggio escursione a Rut - Monte Rodica e Crna prst, il 14 giugno Ferrata “Cassiopea”, il 21 giugno il Monte Semio, il 5 luglio la Ferrata Zandonella - Croda Rossa, il 26 luglio ferrata “Strada degli alpini”, il 30 agosto Monte Pelmo (m.3168), il 20 settembre Cortina e Monte Cristallo ed infine il 27 settembre il Monte Mangart per vie diverse. Il calendario di attività si conclude con una marronata il 25 ottobre e l’assembla con pranzo sociale il 22 novembre. Accanto a ciò ci saranno, com'è tradizione del Cai nelle Valli del Natisone diverse iniziative, tese a realizzare e mantenere sentieri, a diffondere l’amore e la conoscenza per la natura e l’ambiente locale. Il programma di attività come si vede oltre ad essere intenso è anche vario in modo da incontrare i gusti ed i desideri di un sempre maggior numero di persone. četrtek, 12. februarja 1998 Na 15. ženarja nona Tonina - Antonia Golop, ki živi tu Torine, je praznovala nje 90. rojstni dan. Se je rodila na Gorenjim Tarčmune (Golobi) v Mežnarjovi družini an je bla oženila Genja Petricig - Dou štengahtih iz Dolenjega Tarčmuna. Zavojo nasreče njih žemba je malo cajta durala, ker Genjo, ku puno si-novu Nediških dolin, je ostu lieta 1940 dou GreCi-ji zgubjen (disperso), Stier miesce priet ku se je rodiu njega te drugi sin, Giova-nin. Takuo Tonina je ostala sama z adno čičico, Perineo, ki je imiela samuo Stier lieta an z adnin sinan, ki se je meu Se rodit. Tonina an Genjo sta bla šla živet v Fornalis, blizu Čedada, tu ’no lepo hišico na fit an sta se troštala ’no Vesela novica nam je paršla taz Torina Rojstni dan mame T onine veselo življenje z njih novo an mlado družino. Pa sreča jim nie pomagala, se jim je obarnila v nasrečo an takuo Tonina je ostala sama an se je muorla uar- nit na Tarčmun, v Mežna-rjovo hišo kjer so živieli nje oča an nje mati. An tle so ji pomagal zredit nje dva otročiča. Perinca an Giovanin sta preživiela njih mlade lieta po kolegjah an potlè z njih mamo sta šla živet v To-rin, kjer žive tudi donas. Tle nona Tonina živi nje dugo an srečno starost par hejeri, ki jo gleda z ljubeznijo, pa pride v Benečijo vsake lieto, na nje lepo an drago zemljo. Lietos je imiela nieke težave na oči, pa je šlo vse dobro an zdaj je mogla začet nazaj plest na ruoke. Je zlo barka za plest kalcine unaste, ku so jih ankrat pledli tle par nas, ona zna an prest ovčjo uno. Zdaj stoji dobro an vsi sinuovi, neviesta, navuodi Paolo, Massimiliano an Valentina se troštajo, de bojo praznoval še kak nje rojstni dan, četudi ona gu-ori, de 90 jih je zadost, sa’ se je rodila v Mežnarjovi družini, kjer vemo, de devetdeset liet so jih vajeni učakat: nje oča jih je imeu 98, nje nono pa 94. Kuražno naprej, nona Tonina” Takole nam je napisu, an pru lepuo po sloviensko J.M. o mami an noni Tonini Mežnarjovi. Zvestuo publikamo lepo pismo an ga zahvalemo za lepe besi-ede, ki jih je napisu tudi nam, ki dielamo tle na Novim Matajurju. Noni Tonini tudi mi ji iz sarca želmo še puno lie-pih dnevu v objemu svoje družine. Smo v pustnem cajtu: tudi narava morieva Smo v pustnem cajtu an vsiem je paršenkano, če v telem cajtu znorievajo. Manjku ankrat na lieto, naj nam je tuole parpuščeno, kene? Znorievajo otroc an veliki, an znorieva tudi narava. Tuole je poštudieru Ernesto Gariup - Petrinu iz Podsriednjega (vsi ga poznajo tudi kot “štradin”, zak tuole je dielu puno puno liet po srienjskim ka-mune), kar je zagledu v sa-nožet piskuline an... lepe, ardeče jaguce. An je bluo miesca ženarja! Tuole smo poštudieral tudi mi, kar nam jih je parnesu na lie-pim tontiču tle v naš ufi-cih. Ne, se nam nieso die-lal mazurki pred očmi, so ble pru piskuline an jaguce! An še kuo so ble sladke! VENIM) a Cividale ottimo bicamere, rifiniture accurate, lire 138.000.000. Telefonare al 700370 ore serali. Želim spoznat urejenega moškega, zamejca, do 45 let, neavanturista. Sem Slovenka samska, pri-morka, suira 41 let urejena. Sem pripravljena se preseliti. Telefon 067-82-639 [X) 20. do 21. ure. Špietar: smo šli na manj Špietarska občin-na nas je bla lepuo navadla: v teliin ka-inune, ki je te nar-guorši od Nediških dolin, ko smo na začetku novega lieta pregledal, ki dost ljudi živi na njega teritorju, smo se veselil, ker jih je bluo nimar vic. Po te drugih kamunah se je število prebivalcu (abitanti) znižavalo nimar vic, tle, Ceglih poCaso pocaso, je raslo. Lietos nie takuo. V teku lieta 1997 so v Spietre zgubil 26 ljudi. 1. ženarja 1997 jih je bluo 2.213, na 31. dicemberja 1997 pa 2.187. Rodilo se je 14 otruok, innario je pa 40 ljudi. ProC jih je Slo na 59, glih tarkaj, le 59, jih je paršlo živet pa v kainun. An reC, de po vaseh tele občine zidajo nove hiše, se stro-jejo te stare, nie vse zaparto, ku drugje. Lohni se rodi le premalo otruok tudi tle! “Naš Alex ima že štier lieta!” Te parvi krat, ki njega nona Alma nam je parne-sla njega fotografijo za jo luošt go na Novi Matajur je biu minen, ma zaries minen, sa’ je imeu samuo dva miesca življenja. Seda le nona Alma nam je par-nesla telo fotografijo an ga videmo, de je že an možač! Duo je tel puobič? Je Alex Renso an na 20. Ze-narja je dopunu štier lieta. Njega mama je Vania Iu-retig - Stefenadova iz Dolenjega Marsina, tata je pa Massimo Renso taz Vičen-ce, ki je paršu tle h nam zavojo dieia an potlè, ki je oženu Vanio je ratu “naš”. Puobčju željo za njega rojstni dan, pa tudi za na-pri, vse narbuojše mama Vania an tata Massimo, noni Alma an Celio v Marsine, Sergio an Rosanna tu Vicenci, strici an tete taz Amerike, iz Rusije, Or-sarije an Vičence, kužini Anthony an Peter taz Amerike, Corinna an Eugenio gor z Rusije an Mauro iz Orsarje, an vsi tisti, ki ga imajo radi. Alex, de bi ti rasu nimar zdrav an veseu, ku do seda! jih pra Kadar an ruski astronavt je paršu nazaj dol na zemljo gor z neizmiemega luhta, ga j’ poklicu njega predsednik Gorbačov. - Povejmi tovariš astronavt, ampak povejmi pravo resnico: a si sreCu Boga, kar si vanrdu gor po lu-htu? - Ce muorem po-viedat pravo resnico, predsednik Gorbačov, muorem odguo-rit: ja! - Mi se je zdielo! To je pru strašnuo! Mi muoreš obljubit, dragi tovariš, na ime našega rivoluejona, de to ostane za nimar na skrivnost! - Se parsežem predsednik Gorbačov, tega ne bo vie-dela nikdar živa duša! Tist astronavt, se-viede, tu malo cajta je ratu an znani mož, an je biu sparjet od vsieh predsedniku v Evropi, an tudi od Papeža. Kadar sta ostala sama, Papež mu je jau: - Dragi muoj sinic, ti muorem narest ’no prošnjo: v cajtu toji-ga potovanja gor po neizmierjenim luhtu, a si sreCu Boga? Astronavt, ki se je zmislu de se j' biu parsegu, je milo pogledu Papeža an mu odguoriu: - Ne! Zal mi je po-viedat de ne, pa tista je resnica. - Mi se je zdielo, to je pru strašnuo! Ampak, na ime od vse kristjane, mi muoreš obljubit, muoj dragi astronavt, de to ostane za nimar na skrivnost. Tega ne smie viedet nikdar živa duSa!!! Bi rad spoznal žensko iz Benečije, tudi udovo in z otrokom. Imam 45 let, doma sem iz slovenske vasi blizu meje, živim sam. Vorrei conoscere signora/ina, anche vedova e con figli. Ho 45 anni, vivo in Slovenia, vicino al confine italiano. Fermo posta Cividale tessera AA0920912 Imam 64 let, dobro ekonomsko pozicijo in išCem žensko iz domačih krajev, ki bi mi delala družbo in skarbiela zame. *** Pensionato di 64 anni, buona posizione economica, cerco donna che mi tenga compagnia e si prenda cura di me. Fermo posta San Pietro al Nat. patente UD 22813161 Četrtek, 12. februarja 1998 6 Gli scavi di Feruglio nel Ciondar des Paganis D resto osseo umano più antico Tutte le pubblicazioni sulla grotta Ciondar des Paganis (o Aganis) riprendono la relazione di Egidio Feruglio pubblicata nel 1916 in “Mondo Sotterraneo”. La rivista si apriva con uno scritto di Musoni, presidente del circolo speleologico, in ricordo del socio G.B. De Gasperi, caduto a 24 anni sul fronte dell’alto Astico. Musoni intervenne anche in Consiglio Provinciale con un discorso commemorativo della figura di De Gasperi e di Cesare Battisti, geografo di fama, impiccato come disertore dagli austriaci. Nel 1959 in “Sot la Nape”, Pier Carlo Caracci e Bernardo Chiappa, esplorarono la grotta e svolsero una relazione sul Ciondar des Paganis, ma si limitarono a quanto scritto dal Feruglio quarant’anni prima. Altre ricerche sono dovute a F. e R.Moro, P. Ra-puzzi, ed altri. Abbiamo poi tre pubblicazioni della Bressan (1982), sui reperti ossei (1987) e sui manufatti ceramici (1988). Il Ciondar des Paganis (490 m slm) è conosciuto dagli abitanti di Pojana (Faedis) e Racchiuso (Attimis) anche con il nome “Spilu-gne di Landri”. Paganis o Aganis nella mitologia popolare friulana sono delle donne selvatiche sul tipo delle ‘krivapete’. L’escursione del 1898 con il circolo, non ebbe e-co sulla stampa specialistica, e nemmeno la “Guida delle Prealpi Giulie” del 1912 la cita. Tralascio per brevità la bella descrizione dell’ambiente del dorso della Krnica-Car-nizza. La grotta è formata da due corridoi lunghi circa dieci metri, disposti ad angolo retto. Il primo corridoio è distinto in diversi vani con modesti dislivel- li. I depositi presentarono uno strato di terriccio e strame, sassi e detriti. Feruglio tracciò uno schizzo delle sezioni della grotta e cominciò a scavare, portando man mano il materiale all’aperto per esaminarlo. Vi trovò ossa di animali, ceneri e carboni, indizio di focolari. Una sezione si dimostrò più ricca di resti animali e di industria umana. Il reperto più interessante fu senza dubbio un osso di piede umano (terzo metatarso) di individuo adulto, probabilmente di statura media. Scrive il Feruglio: «E impossibile stabilire se l’os- so sia coetvo alle ossa preistoriche e residui di lavorazione umana, neolitici, della grotta, o se d’importazione accidentale posteriore: ma poiché fu rinvenuto sparso fra le ossa e i cocci, mi sembra più probabile la prima i-potesi. Sarebbe perciò questo il primo resto dell’uomo preistorico, in Friuli». Solo in epoca più recente nella nostra regione, a Vizovlje-Visogliano si trovò un osso umano più antico. La dott. Bressan non ha inserito il reperto nel catalogo dei reperti ossei del Museo di Storia Naturale. Feruglio elenca ossa di Talpa, Toporagno, Faina, Lupo, Ghiro, Topo (di diverse specie), Lepre, Maiale, Cervo, Capriolo, Capra, Pecora, Bue. Passando agli strumenti Feruglio espone: «Numerosi frantumi di stoviglie; manufatti litici e manufatti d’origine animale. I cocci di rozze stoviglie sono di argilla a pasta grossolana e talora più fina, non tornite e cotte sulla brace, colla superficie scabra ed anche liscia e dello spessore non uniforme che varia intorno a un centimetro; hanno colore rosso e nerastro. Alcuni frammenti portano dei rozzi ornati che constano di cordoni o listelli poco rilevati, ed impressioni a-gli orli, fatte con la sommità delle dita e le unghie: altri delle anse a nastro ben rilevate e sporgenti. Una di cjuest'ultime, con margini rialzati e un po’ all’indietro, appartiene a vaso di pasta più fina». Poi Feruglio aggiunge che con i frammenti non fu possibile ri- Ascia di bronzo dell’area friulana del periodo medio del bronzo costruire dei vasi, osservando tuttavia che dovevano essere piuttosto grandi e simili a quelli della Velika jama descritti da Musoni. Aggiunge i manufatti di osso: spatole levigate, un punteruolo, un osso di bue forato, ed altro. L’industria litica è presente con strumenti di tipo piuttosto arcaico: raschiatoi, schegge lavorate e coltellino di pietra a sezione triangolare. La pietra scheggiata richiama, secondo Feruglio, al neolitico. Secondo la relazione i reperti ossei provano che gli abitatori della caverna praticarono la pastorizia e anche su questo non manca di rilevare le affinità con la Velika jama e la sua ubicazione nell’area geografica: «Questa caverna...è sita in luogo da cui è breve e facile il passaggio alla Valle dell'Isonzo, potendovi-ci discendere dal monte Carnizza, o dalle due ampie insellature di Subit e Canebola aperte ai suoi lati, o per la valletta del Legrada, il Natisone, e il passo di Staroselo: ubicazione analoga a quella già messa in luce per le due grotte preistoriche del Friuli più volte ricordate (la Velika e la Kovačeva jama| e in relazione colla tendenza dei popoli a seguire i passaggi per le vie più facili». Malgrado l’assenza del metallo la dott. Bressan abbassa la datazione del sito alla fase antica del Bronzo. (Archeologia, 21) Paolo Petricig Egidio Feruglio - Il Ciondar des Paganis, in Mondo Sotterraneo, 1-3, 1916 Narguorš gu od je biu Pust Noni od Jessike o maskerah v Gorenjim Tarbju Ist an Mirella smo noni od Jessiche. Van čemo povi-edat, kako je bluo ankrat, kar smo bli majhani. Je blo vse vse drugac ku sadale, nie bluo televižjona, nie bluo radia, nie bluo puno makin ku sadale, niesmo mogli gledat kartoni animati anta smo težkuo čakal, kar bo kajšen guod, kar so nan dal naši noni an naši tat an mama kajšno palanko za kupit kolače. Pa narguorš guod, ki je tekrat biu an ki smo narbuj težkuo čakal an nar-buj veselo čakal, je biu pust. Je biu dost buj liep ku donas, donas smo vajen vidit vse sort, smo vajen vidit puno reči an nič vič nas ne briga, tekrat pa smo težkuo čakal vse reči, ki so nan pameslè novosti. An nona nan povie, kako je bluo, kake so ble maškere gu Gorenjim Tarbi. Smo jih težkuo čakal an ta parvo smo se bal, zak so ble tiste liepe an so ble tiste garde. Ma kar so paršle s ka-mjoni, so jih parpejal s ka-mjoni, mi niesmo viedel, kake so ble an kere so ble te parve an smo se skril tu hiše. Ist na posebno san se bala tistega škapjača. Ce ti vieš, Jessica, an vi otročič, ki meste mai videl takega škapjača, takuo je biu on gard an sriep, de mi otročič smo se skrival daj gor na pajù, gor na te gorenji, ma ne samuo na te gorenj, daj do gor na korca san se skrila, takuo san se ga bala. Ma zaki smo se ga takuo bal? Zak so miei kliešče du-ge, an kar so skrepnil tiste kliešče, so popadli za nogò tistega, ki je biu gor na paju-ole, dajvie gor deleč. Anda nie bluo, de smo se bal samuo kliešč, ma je biu takuo gard, takuo gard, de zluodi nie kapac bit buj gard, ku je biu tist škapjač. Je biu an zluodi, ki je imeu take vile velike, anta je biu Carin, je imeu vse napi-turano, s kotlarn an s pepe-lam an z uogjam an je imeu klabuk carin an gvant Carin an take bote vse vse Carnè an je loviu s temi vilikim vilam judi. Obednega otročiča nie bluo ta po pot, vse se je skri- valo tu hišah. Anta potlè je biu še tat, ki je lietu, vse kar je ušafu, je ukradu; če je vidu kako čičico na pot, pa ji je ukradu flokič; če je vidu kajšnega puobča, pa mu je ukradu kapuzo. Anta so letal za njim karabinierji: tist so bli lepi, karabinierji, ki so miei tisto divižo an šjarpe an njih kašketo. Anta nono, kogà so vozil tu karjol tiste maškere, tiste čeče? An tiste strupene maškere so lovile vse tiste judi, ki so ušafale ta na pot. Narraj so miei tiste mlade deklice, ki so ble takuo fajne, ki so miele tiste biondaste laščice... An ka so nardil tistim Čečam? Sojih vzel, sojih pejal naglih tu karjuolo an po se-nikah, po štalah so jih vozil, pa so jih ščipal naskrivš. Ja, ma vieš, ti poviem, tiste dekleta, tiste deklince biondaste an moraste, tiste se nieso bale mašker, so na puošto letale ta po pot, samuo de jih maškere ujemejo, vesele so ble, de sojih s karjuolo pejal v štalo. Anda so ble tiste liepe, so bli nunac an nuna, so bli obliečeni takuo lepuo, takuo lepuo, de jih je bluo gušt gledat. Vsi so jih paršli gledat od vseh kraju, kar so paršle tu vas, so tulile že od deleča an vserode je bla navada, tu vsaki hiš so ble odpar- te vrata, de tele maškee liepe so paršle plesat an tako vesejè je bluo ta po vas. So takuo lepuo plesale an vriskale anta so ble oflokane go po glave, so miele kapu-ze lepè, so miele gvante nove an pa žene kake kikje, mož je imeu tak gvant an šjarpo an srajco, nove šuol-ne, so bli glih ku figurini. An pa ženske so ble obliečene, so miele lepe šuolne s ta-kam, kalcete an take kikje fine, take kikje, de nies maj tega vidu. Vse oflokane z rožcam an s kartam vsieh sort koluorju an vsake sort facuole, vsake sort flokè. Anta, ka so jim dajal telim maškeram, po družinah, tu vsaki hiš, kar so paršle tele maškere plesat, so pame-sle veseje, ka so jin dajal pa? Tekrat nie bluo sudu ku donas, anta potlè so jim dajal salame, jajca, ser, pa maškere so ble šele buj konten-te, zak potlè so napunle njih cajne, an kar je finiu tel pust, so zbral vse tele salame, vse tele jajca, vse tele sire an so nardil ’no veliko fešto, so nardil veliko cvarčo an potlè so diel klobasice tu čvarčo, so nardil toč an so nardil veliko pulento an še dan al dva dni so spoštoval tel pust. Pa ku vsaka rieč muore miet an konac, takuo tudi pust je muoru finit. Žalostno ga je bluo zapustit, ma zapustit se ga je muorlo ku vsako lieto se ga muore. Alora za ga lie-uš spoštovat an za ga ne pru takuo žalostno pustit an ostat z odpartimi ust, smo organi-zal no fajno fešto; smo nardil negà velikega fajnega fantoča, obliečenega tu pustà, s slamnastim klabu-kam, s starganim koretam, smo nastavli no taso fažin an slame an liščja an gor na to-lo taso smo vargli telega pusta anta smo paržgal. Ratu je an velik velik kries an okuo-le telega kresà pa vse maškere, ke ormai so se spoznale z judmi, vsi kupe veselo za roko smo nardil an velik velik girotondo an smo letal okuole telega kresa. Tek je pieu, tek je žalostno joku, zakaj je finiu pust, tek se je troštu, kajšan, kakuo bo lieuš druge lieto an kuo ga bomo lepuo napravli, vsi smo se veselil an vsi smo jokal telega pustà, ki je goreu, an vsi smo se zguarjal s tistim možam, ki je biu narbuj šimpatik od maškar, tist, ki so ga klical “mož, ki je nesu babo tu kos”. On pa maj se nie nič lamentu, an obedan do donas nie še zastopu, duo je bla baba an duo je biu mož. Nona Mirella an nono Franco za Jessico Risultati 1. Categoria Valnatisone - Venzone 3. Categoria Savognese - Chiavris JUNIORES Valnatisone - Cussignacco Giovanissimi Sangiorgina - Audace Amatori Anni 80 - Reai Filpa Valli Natisone - Coopca National Suisse - Red Box Pub da Sonia - Bar Roma 2-0 Poi. Valnatisone - Borgo Aquileia 1 -1 Pasian di Prato - Psm sedie 0-3 Calcetto Hydroclima - Lo spaghetto n.p. Merenderos - Bar Crisnaro 12-3 Prossimo turno 1. Categoria Corno - Valnatisone 3. Categoria Cormor - Savognese JUNIORES Lavarianese - Valnatisone Giovanissimi Audace - Biauzzo/A Amatori Reai Filpa - Bar Corrado Termokey - Valli Natisone Rojalese - Red Box Val Torre Pub da Sonia - Sedilis Grigioneri - Poi. Valnatisone Psm sedie Cividale - Asaf Calcetto Bar Crisnaro - Millenium (16/2) Lo spaghetto - Merenderos (16/2) Classifiche 1. Categoria Cividalese 39; Tarcentina 35; Venzone 34; Torreanese, Bujese, Latte Carso 29; Domio, Costalunga 28; Reanese 27; Riviera 26; Valnatisone. Union 91, Corno 24; Tavagnacco, Cussignacco 13; Ancona 10. 3. Categoria Lumignacco 44; Paviese 41 ; Comunale Faedis 35; Fulgor 33; Stella Azzurra 27; Gaglianese 24; Savognese, Buttrio 23; Serenissima 21; Moimacco 19; Chiavris 14; Nimis 12; Cormor 8; Fortissimi 5. JUNIORES Valnatisone, Bressa/Campoformido 36; Comunale Faedis 35; Cividalese 33; Union 91, Com. Lestizza 31; Lavarianese 29; Natisone, Cussignacco 27; Azzurra 25; Buonacquisto 18; Sangiorgina Udine 16; Fortissimi 14; Flumi-gnano 7; Mereto/Don Bosco 5. Giovanissimi Pagnacco 36; Audace 33; Sangiorgina Udine 31; Biauzzo/A* 27; Savorgnane-se, Gaglianese* 25; Majanese 20; Natisone* 17; Arcobaleno/Pro Osoppo 14; Bressa/Campoformido* 12; Astra 92* 11 ; Basaldella* 7; Cussignacco 2. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa Pulfero 24; Termokey Rivarotta* 19; Chiopris 18; Warriors* 17; S. Daniele* 16; Coopca 15; Corrado*, Anni 80, Fant moda 14; Fagagna* 13; Valli del Natisone, Mereto Capitolo* 11. Amatori (2. Categoria) Polisportiva Valnatisone 24; National Suisse 21 ; Pub da Sonia Dren-chia, Rojalese 20; Grigioneri 19; Red Box Val Torre, Sedilis 18; Moulin rou-ge 12; Borgo Aquileia, Bar Roma, Effe emme, Piaino 10. Amatori (Over 35) Contarena* 23; Costantini* 21; Pasian di Prato, Saraceno, Fagagna 19; Free energy 18; Asaf, Remanzacco 16; S. Daniele 14; Joker club* 13; Passons* 12; Psm sedie 10; Axo 8; Autotua* 6; Billerio* 4; Autosofia* 3; B.go Aquileia, Bettola 2. Calcetto Lo Spaghetto 20; Merenderos 16; Hydroclima 14; Lega Punto 13; Bar Crisnaro 12; Pv2 Rualis 8; Millenium 3; Caminetto 2. Le classifiche dei campionati giovanili, over 35 e calcetto sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno Četrtek, 12. februarja 1998 0-2 1-1 3-0 0-1 0-0 2-3 1-1 S. Pietro, terza sconfitta di fila VALNATISONE 0 VENZONE 2 Valnatisone: Venica, Ble-dig, Cornelio, Mulloni, Tuz-zi, Galluzzo, Rossi (64’ Fo-cardi), Masarotti, De Marco (60’ Campanella), Bergnach (46’ Sicco), Paviotti. S. Pietro al Natisone, 8 febbraio - Non finisce di stupire in negativo la Valnatisone, che nelle ultime tre partite ha subito altrettanti stop. I ragazzi allenati da Giorgio Copetti, vista l’impossibilità di lottare per la promozione e l'attuale posizione in classifica, sembra che abbiano tirato i remi in barca. Un’azione da gol di De Marco al 7’ veniva interrotta da un fallo di mano di un difensore ospite in area di rigore, ma l’arbitro lasciava proseguire. Al 10’ l’attaccante ospite Pittoni centrava la traversa e il suo compagno Goi non riusciva a ribattere nella porta sguarnita. La prima conclusione pericolosa dei locali veniva su punizione da Bergnach che costringeva ad un volo plastico il portiere Faleschini. Il Venzone al 34’ segnava su calcio di punizione dalla distanza con Di Lena, che sorprendeva Venica. La Valnatisone un minuto più tardi andava vicina al pareggio con De Marco. Stavolta era la traversa a negargli uno splendido gol. I rossoblu ospiti colpivano ancora al 37’ con Goi lasciato solo a centro a-rea che non aveva difficoltà a raddoppiare. All’inizio della ripresa Sicco entrava in campo al posto di Bergnach. Dopo 13’ uno scambio di colpi proibiti tra Sicco e Del Bianco procurava l’espulsione del sanpietrino. I valligiani in dieci cercavano con a-zioni troppo prevedibili il gol. Le loro speranze si e-saurivano con l’uscita dal campo di De Marco vittima di un brutto fallo, (p.c.) I due centrocampisti determinanti per i successi di Giovanissimi e Juniores Balus e Del Gallo, reti d’autore I pareggi ottenuti dal Reai Pulfero e dalla Polisportiva Valnatisone non pregiudicano il primo posto in classifica - Il Drenchia grazie a Gianni Qualla si riavvicina alle prime l’importante incontro in zona salvezza tra la Valli del Natisone e la Coopca di Tolmezzo si è concluso con una sconfitta di misura. Gli ospiti sono stati sempre in vantaggio. Francesco Fan-na e Volarič gli autori delle reti valligiane. Nel campionato di Seconda categoria la capolista Polisportiva Valnatisone non è riuscita a superare il Borgo Aquileia, squadra che lotta per evitare la retrocessione. I ducali hanno preso l’impegno alla leggera, rischiando la brutta figura. I ragazzi allenati da Maurizio Boer hanno dovuto aspettare lo scadere del primo tempo per andare in rete. Un tiro di Nigro, non trattenuto dal portiere, ha consentito a Francisco Cantoni di calciare il pallone nella porta sguarnita. All’inizio della ripresa alcune i-niziative dei padroni di casa non sono state trasformate in gol. Gli udinesi si sono resi pericolosi fallendo anche un rigore che veniva calciato a lato. A tempo scaduto l’incolpevole Bucovaz veniva trafitto da un colpo di testa di un avversario. Con un perentorio 2-0 il Pub da Sonia di Drenchia ha liquidato il Bar Roma di Povoletto con una doppietta di Gianni Qualla, rilanciando le sue pretese di promozione. Importante pareggio quello ottenuto dal Red Box Val Torre sull’ostico campo di Purgessimo con la National Suisse. Vittoria a tavolino per la Psm sedie di Cividale nel campionato over 35. Il Pasian di Prato ha schierato infatti un giocatore squalificato. Inevitabile quindi la decisione del giudice sportivo. I Merenderos hanno sconfitto, nel derby giocato venerdì sera, l’incompleto Bar Crisnaro. La Savognese è riuscita nel finale di gara, grazie ad un calcio di rigore trasformato da Sturam, ad evitare la sconfitta casalinga con gli udinesi del Chiavris. Gli ospiti erano passati a loro volta in vantaggio al 24’ su rigore. Sulle ali dell’entusiasmo per essere tornati in testa alla classifica, gli Juniores della Valnatisone hanno ri-confermato la loro superiorità vincendo la gara casalinga con il Cussignacco. Gli udinesi, nel girone di andata, avevano sconfitto gli azzurri per 2-1. Protagonista della gara di sabato è stato il centrocampista sanpietrino Davide Del Gallo, autore di due reti. Non soddisfatto, ha tentato nuovamente la via del gol centrando una traversa. Il terzo sigillo lo ha messo Cristian Facin. La squadra è attesa dalla difficile trasferta di La vari ano. I Giovanissimi dell’Au- Davide Del Gallo - Juniores dace hanno continuato la serie positiva espugnando il campo della Sangiorgina di Udine, che li affiancava al secondo posto in classifica. I ragazzi allenati da Fabrizio Vogrig hanno surclassato i padroni di casa andando a segno con una rete realizzata da Balus. Il Reai Pulfero domenica mattina ha giocato ad U-dine con gli Anni 80. Il mister valligiano Severino Ce- Začetek v Naganu Bastiancig - Giovanissimi Nagano: olimpijski ogenj je zagorel Polisportiva Valnatisone, Boer confermato alla guida Zimske olimpijske igre so se začele na Japonskem, v Naganu, z velikim pompoin. Kot je bilo pričakovati, je bila svečana otvoritev tudi prvovrsten medijski dogodek, saj si jo je po televiziji ogledalo kar tri milijarde ljudi po vsem svetu. Otvoritvena slovesnost je bila po splošnih ocenah posrečena in je vsebovala, kot je razumljivo, mnogo elementov orientalske kulture in folklore. Kdor si je v naSih krajih želel ogledati neposreden televizijski prenos, pa je moral vstati ob treh ponoči, tako da so oddaji sledili le najbolj zagreti Športniki. I)o zadnjih dni so se prireditelji bali, da ne bo dovolj snega, potem pa ga je v par dneh naenkrat padlo skoraj preveč, da je bilo treba nekatera začetna tekmovanja zaradi obilnega sneženja celo prenesti. To se je zgodilo tudi z deskanjem (snowboard) za Zenske, kjer upa na medaljo tudi slovenska tekmovalka Polona Zupan. V Zenskem biatlonu na 15 km je Slovenka Andreja GraSič zasedla 5. mesto, čeprav je bila med kandidati za kolajno. Imela je sicer odličen čas, vendar si je uvrstitev pokvarila z dokaj slabim streljanjem, kot se ji je Ze večkrat zgodilo. Mercoledì 28 gennaio, presso la sala Somsi di Cividale, è stato eletto il nuovo consiglio direttivo della Polisportiva Valnatisone. La società, che opera nei settori di calcio, pallacanestro, pallavolo, ginnastica artistica per bambini e pallavolo ricreativo, ha riconfermato alla presidenza Pietro Boer. Vicepresidente è stato nominato Agostino Dominici, mentre la segretaria è Michela Scarbolo. Del direttivo fanno parte Gabriele Fanna, Silvio Merlini, Luca Di Benedetto, Tanya Nadalutti, Giovanni Dominici, Giancarlo Scoyni, Piergiorgio Giorgiutti, Roberto Lavaroni, Nella Damiani e Stefania Gorgone. La Polisportiva conta attualmente 113 soci praticanti. darmas non ha potuto schierare per infortuni e squalifiche alcuni giocatori. Nonostante ciò i rosanero hanno disputato un buon incontro senza peraltro riuscire a scardinare la rete dei padroni di casa. Lunedì sera a Scrutto četrtek, 12. februarja 1998 SREDNJE ■■ Gniduca Dobrojutro Francesca Z velikim vesejam po-zdravjamo rojstvo čičice, ki je pamesla puno veseja mladi družini, ki živi tle v naši vasi, pa tudi vsiem vasnjanom. Rodila se je Francesca Gariup. Na luč sveta je paršla tam v San Daniele v saboto 7. febrarja. Srečna mama je Viviana Rucchin - Florjova tle z Gniduce, srečan tata je pa Marino Gariup - Žnidarju taz To-poluovega. Francesca je srečna, tan doma jo čaka bratrac Gabriele, ki miesca otuberja je dopunu tri lieta življenja. Zvestuo jo bojo varvali tudi noni Flori an Marcella v Gniduci, Miljo an Romilda v Topoluo-vem, strici an tete, kužini Michele, Liviana, Patrick an Manuela an vsa žlahta. Vsako rojstvo parneSe puno veseja an upanja: v adni vasici, kot je Gniduca, v gorenjim kraju srienjskega kamuna pa Se buj. Kako lieto od tega tle v teli vasi nie bluo vic otruok, potlè so se tle usta-vle mlade družine an seda naSa vasica je oživiela an kupe s Francesco an z nje bratracam Gabriele, so Se bratraci Isacco an Marco, njih kužin Francesco an Astrid. Franceschi, ki se je ku-mi rodila an vsiem te družim otročičam Zelmo, de bi rasli vsi kupe zdravi an veseli an de bi parklical v Gniduco Se kajšno drugo mlado družino z drugimi otročiči. LA PEDIATRA A S. PIETRO La dott. Principato ha trasferito l’ambulatorio a San Pietro, presso il condominio al Centro, ex scuola bilingue, mantenendo gli stessi orari. Telefono: 727910. Wì Včlanjen v USPI/Associato all’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo I US I RIEST Partizanska, 75 - Se2ana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: 1 modulo 20 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Oblica Zapustil nas je Eugenio Saligoi CEDAD Zapustu nas je Eugenio Saligoi - Drejčju te dolenj iz Oblice. Učaku je lepo starost, 88 liet. Na naglim je v umaru v videmskem Spitale, kamar so ga bli pejal v pandiejak, zak se nie ču zlo dobro, an v sriedo 28. ženarja je že umaru. Eugenio, potlè ki štier-najst liet od tega mu je bla umarla Zena Valeria Suo-šterjova gor z Ravni, je ži-veu sam. Potlè, kar je začeti imiet težave z zdra-vjam je Su živet h hčeri Mirandi an zetu Giuliu v Sevce, kjer so ga pru lepuo gledal do zadnjega. Z njega smartjo je na telim svietu zapustu nje, hči Olgo, ki živi tam v Kanadi z možam Tomasom Paule-tig an z družino an ki za telo žalostno parložnost se je varnila damu, navuode, pranavuoda an vso drugo žlahto. Eugenio bo venčni mier počivu v Oblici, kjer je biu njega pogreb v saboto 31. ženarja. Laze - Cedad Žalost ta par Škabalone V čedajskem Spitale je umarla Alma Cicigoi poročena Cicigoi. Bla je še mlada žena, sa’ je imiela 65 liet. Alma se je rodila v Fli-povi družin go miz Laz, poročila pa je Tonija Ska-balona, le iz tiste vasi. Sla sta po sviete, kjer Toni je predielu puno liet v belgijanskih minierah. Potlè sta se varnila damu an sta vzela v ruoke znano Namorjevo ostarijo v Ce-dade, kjer so hodil vsi naši domači ljudje an teli oštariji so ji pru pravli “Skabalo-nova oštarija”. An tuo je bluo do malo liet od tega. Seda, ki Tona an Alma sta mogla v mieru živiet, ona je umarla. Z nje smartjo je v žalost pustila moža, hči, sina, zeta, neviesto, Valentino, sestre, brate an vso žlahto. Nje pogreb je biu v Ce-dade v četartak 5. februarja popudan. PODBONESEC ■■HHH Cedad Umarla je meštra Emilia Specogna V čedajskem rikoverje, kjer je preživiela nje zadnje lieta, je umarla Emilia Specogna, uduova Grandis. Učakala je zaries puno liet, 103! Puno liet od tega ji je biu umaru mož Giovanni, zgubila je tudi adnega sina, Gianna. Ostù je je Se adan Gino. Emilia se je rodila v Po-dboniescu lieta 1894. Imiela je srečo se vešuolat an takuo je ratala meštra. Učila je 45 liet, predvsem tle par nas, v Arbeču a v Pra-potnem. An cajt je učila tudi dol po Cedade, takuo de puno judi jo je lepuo poznalo. Nje pogreb je biu v pe-tak 6. febrarja. SPETER Ažla - Videm Pogreb v vasi Umarla je Paola Venturini, poročena Braides. Paola je bla iz Ažle, nje mož pa je biu taz Bamasa. Ziviela sta v Vidme, kjer je tudi umarla an kjer v petak 6. februarja popudan je bla pogrebna maSa. Venčni mier pa bo počivala v do-maem britofe, v Ažli, kjer le tisti popudan so jo podkopal. V žalost je pustila moža, otroke an vso drugo žlahto. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 16. DO 22. FEBRUARJA Sauodnja tel. 714206 OD 14. DO 20. FEBRUARJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če riceta ima napisano »urgente«. novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotoslavek in tisk GRAFICHE FULVIO Videm / Udine N ci ro o n i no 1 998 Abbo ITALIJA...50.000 lir EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni pošti) 65.000 lir Izkoristite priložnost: kdor bo pri obnovi naročnine v naših čedajskih uradih priskrbel kakega novega naročnika med znanci ali sorodniki, bo dobil v dar izvod knjige ‘‘Piše Petar Matajurac" Izidorja Predana - Doriča Un’occasione davvero unica: chi, rinnovando l’abbonamento nel nostro ufficio di Cividale, ne sottoscriverà uno nuovo per un parente o conoscente,, riceverà in omaggio una copia della pubblicazione “Piše Petar Matajurac” di Izidor Predan - Dorič Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 • v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8 .*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 \ 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES-INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenari .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433 53001/2 Gorska skupnost... ..727281