S. Savin
Lev
(Iz vesele ure predavanja.)                               ^B
BPPIPI ikar se nc prestrašite! Sicer je lcv rcs huda zverf ali tako huda finSLj Pa *e n*' ^a *n kar s papirja skočil kakemu malemu čitatclju v pfalfTfr^l radovedni obraz.
Pravzaprav je pa le huda zver. Samo poslušajte, kadar kdo-zakliče; »Levl« Ali pa sami zakričite: »Lev! Le-e-e-e-v!« Ali vas ni groza? Ali vam ne stopijo kar lasje pokonci? — Ne? — No, boste "Se videli, kadar pride pravi pravcati lev do vas! Še teči ne boste mogli od samega strahu. Kar obsedeli boste in od groze zazijali, morda Še bolj ko levf da se vam bo videlo notcr v želodček. Le pazite, da ne bo takrat preveč poln. dobrih stvarL; klobasic, mcdu, piskotov ali potic alt česa podobnega. Sicer bo Iev kar »ham narcdil«, pa ne bo več nc vas ne vaših dobro-snednih želodčkov.
In kcr res znate priti kdaj v tako veliko nevamost, da bi vas po-hanipal lev, moratc pa že naprej vedeti, kakšen je. Sicer ga ne boste poznali in niti vedeli ne boste, kakšni živali bi dobro teknili za malico.
No, kakšen pa je ta grozni lev, ta požrešna zverina, boste vprašali?
Lev jc žival, ki ima glavo, trup, štiri noge in rcp. Bostc dejali: to ima pa vsaka žival! -— Seveda ima vsaka žival vse to. Saj, čc ne bi imela glave, bi ne mogla jesti in nič ne bi videla ne sltšala; ce bi ne imcla triipa, nc bi mogla držati skupaj glave in nog in repa; in če nc bi imela vseh Štirih nog, bi Šepala; in Če bi bila brez repa, sc ne bi mogla braniti muh. — Toda treba je vedeti, kakšno glavo, kakšnc noge, kakšen rcp in kakšen trup ima lev. Potcm ga boste pa poznali.
Če boste srečali lcva, boste najprei videli, da je velik, Veste, en meter je visok in malo vec, skoro še polovico toliko pa dolg. Pobarvan je včasih sivkasto-rjavo, včasih pa rjavo-sivkasto, včasih mrfieno-rdeče, in zopet včasih rdečkasto-rumeno, kakršna je pač okolica, kjer živi- Tako je včasih podoben barvi tal, kjer preži skrit, da ga šele na majhno daljavo razločiti od okolice. Tako, okolici podobno barvo ima pa zato, da se skriva prcd sovražniki in da lažje ujame svoj plen. Malo čudno je res,
LeY.
da rabi zverina, ki mu pravijo ljudje radi njegove lepote In mogočnosti »kralj živali« takega varstva! Ali, kot veste, previdnost nikdar ne ško-duje, m modri Bog je dal vsakemu biiju in iudi vsaki živali vsega, česar rabi, da more živeti,
Čc pridete levu bliže, zapazite, da Ima veliko okroglo glavo, okrog gobca pa mogočne brke, še večje ko vaša muca doma. In po čelu in viatu je ves poiastel z dolgo, lepo dlako, grivo, ki je malo temnejša ko barva telesa.
Rekel sem že, da ima lev mustače še večje ko vaša muca. Ej, to se boste začudili, če vam še nekaj povem. Veste, vaša mačka je pravza-prav ma>hen lev, ali lev pravzaprav zelo velika mačkal — Not ta nas pa vleče za nos, boste rekli? — E, pa prav ničl Samo, kako naj vam to raztolmačim, da me boste razumeli? — Aha, že veml
V vaši šoli je veliko otrok. Eni so pridni drugi manj pridni, tretji leni, četrti zclo leni, peti poredm itd. Vzcmi samo pridne, lene in poredne. To bi bile tri vrste učencev. Toda med pridnimi niso vsi enaki, raed le&imi iudi ne, med porednimi 'tudi ne. Med pridnimi so eai veliki, drugi majhni, tretji suhi, četrti debeli itd. Enako je med lenimi, enako med porednimi, enako med drujimi, — Viditc, prav teko je pa pti živalih tudi. Lne so ustvarjene tako, da jed prežvekujejo. Med te spadajo govedi, ovce, koze, antilope. Vse te imajo roge. — Potem štejemo semkaj take prežveko-valke, ki imajo rogovje, to so srne, jeleni. Med onimi, ki prežvekujejo, so celo kamele ali vclblodi. Vse te in še mnoge druge živali štejemo med prežvekovalce, ker imajo skupno to Jastnost, da prežvekujejo. Loiimo pa jih med seboj zopet one posebej, ki imajo roge, druge, ki imajo rogovje, tret;e, ki imajo na podplatih žulje itd,
Prav tako prištevamo leva v posebni razred živali, ki jim pravimo zveri. Te imaio to lastnost, da si brano preskrbe z ropanjem drugih živali Vso to vrsto roparic pa delimo po raznih znakih v plemena. Tako imamo pleme psov, ki jim prištevamo volkove, lisice, šakale in domače pse. Vse te pasje vrste imajo precej podobne lastnosti: vsi lajajo ali tulijo, imajo precej enake kremplje in tako.
Najbolj divje in pa najlcpše zveri so pa mačke. V to mačje pleme štejemo one roparice, ki na zelo enak način ropajo in imajo za to ropanje « tudi zelo enako ustvarjene ude in čute. Vse so vitkega teiesa, imajo bister sluh in vid, posebne vrsie zob, da morejo ž njimi razmesariti ugrabljcnc živali; kremplje, ki jih lahko skrijejo v posebne mešičke na nogab. Noge pa nalašč ustvarjene za skok.
Vse te mačke pa so si spet v marsičem različne. Ene so velike, druge majbne, tretje srednje. Nekaierc živž pri ljudeh (domače mačke), druge po drevju (divje mačke), tretje po bolj močviroatih krajih (tigri, leopardi) in med mnogimi drugimi tudi naš lev, ki živi najrajši v južnih, vročih krajih, na strašansko velikili travnikih in pustinjab, ki jim pravimo stepe.
Zdaj, ko veste, da spadata Iev in vaša domača muca oba v isto plemc, vam bo lahko dopovedati, kakšen je lev. Kot so v družini otroci podobni atu in mami, samo da so majhni, tako je lev podobcn zelo vaši muci, samo da je vcliko vccji. Mislite si vaŠo brezasto muco takole; vsa je rjavkasto-rumeno pobarvanat po Čclu in po vratu ima malo temnejšo dolgo grivo in na koncu repa pa čop kot vaša sivka. Čc si mislite zdaj to tako našemljeno rauco en meter visoko in to od tal do ramen, in en ter pol metra dolgo, z ognjeno-bliskajočimi se očmi, s Širokimi močnimi prsi, velikimi kremplji in z odprtim gobcem, ki izpušča grozno tuleče glasove in iščc, kje bi bilo kaj krvavcga zanj — pa imate pred seboj leva, kralja stepe.
0]', in kakŠno moč vam ima ta zverina! Z repom ubiie na en udar človeka, z životom zlomi zebram in antilopam križ, kadar skoči nanje in jih zadavi z ostrimi zobmi, pograbi za vrat, ga jim raztrga in jih v gobcu odnese v svoj briog. In s tako težo v gobcu more preskočiti ludi do 2 me-tra visoko ogrado.
Pa kako je pri tej svoji moči še zvita ta beštija! Preden gre na lov (lovi namreč lc v mraku in ponoČi, podnevi pa spi v svoiem brlogu, ter hrusta], zarjove, da zatrepetajo vse živali daleč naokrog. Potcm se pa splazi prav potiho h kaki vodi, kamor hodijo ptt žejne živali, in se skrije tam za grm. Komai pride žeina -antilopa alt kaka' druga žival, ki ima dobro meso, da bi si utešila žejo, ji skoči Vev na hrbet, jo s tcra pobije na tia, zdrobi ji z zobmi kosti na tilniku in zasadi ostrc zobc v meso ter odnese ubogo žival v svoj brlog. Tam jo raztrga z zobmi v velike kose in jih požre. Kcr pa teh kosov nc more Še dobro zgrizti, mu je pa Bog dal zelo Širok poziralnik in v želodcu take vrste tekočino, da se v nji to meso in kosti raztajaio kakor sladkor v kavi-
Levfa samica, ki fi pravimo levinfa. je levu siccr ze!o podobna, samo grivc nima po čelti In po vratu in pa malo manjša jc,
Vcm, da se zdaj grozno bojite tega diviefia leva, ko sem vam ga tako strašno opisal. No pa ne bote se ga preveč ! Prvič, pravijo, da ta zverina, čc ni zclo sesfradana in lačna, pusfj človeka pri mim. Če ji tudi on da mir. Drugič pa živf ta divja žival daleč od nas, v vročih krajih Afrikc, Amerike \n Azijc, tam, kjer so Ijudje od vročine tako Črn\ aii rjavi, da se z nobenim milom ne morejo ujniti. In kar malo zdi sc mi, da se lev drži rad pri ljudch, ki niso umiti. Zato pa le pazite, fantki in deklice, da nc boste pisano gledali mila, ali pa kričali, kadar vas hočejo mamica umiti, sicer se zna zgoditi, da pride še k vara v vas lev In ta, zdai veste, vas prav lahko pospravi za malico v svo} veliki želodec,
Sicer pa upam, da se vsi radi ttmivate? Zato niinam strabu, da bi prišel lev k vam. Če bi se pa vendar kdaj tako daleč zmotil, da bi vas prišel pogledat in vas hotel poireti, me pa pridite poklicat, da vam po-magam. Saj spoznali ga boste zdaj že lahko, ko sem vam povedai, kakšen \e.