129. številka. Ljubljana, četrtek 6. junija. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, itvsemsi ponedeljke it or.eve po tratnioib, ter velja po poiti prejeman la avstro-ogerske deiele «a celo leto 16 gld., aa pol leta 8 gld., ca četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano !ures poiiljaoja na dom » oelo leto 13 gld., za četrt leta 3 ffld. 30 kr., ta en mesec 1 gld. 10 ki. Za pošiljanje na dom so radona 10 kr. la meaoo, 30 kr. nt eetrt leta. — Za t nje deiele toliko vee, kolikor poitnina iznaša, — Za gospode učitelje na ljndskih so lah in za dijake velja iniiana osna >■ sicer tm Llnbljano «a eetrt lota 2 gld. 60 kr., po poiti prejeman ca četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od detiriatopne petit-vrste 6 kr., če se oananilo enkrat tiska. 6 kr., če ae dvakrat in 4 kr. Če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se .-.vol" fraukirati. Roki.pisi se ne vračajo. — Uredništvo le v Linbljani v Prano Kolmanovej hifii I*. 3 »gledališka stolba". Opravništvo, na katero ..»j **> oiagovoUjo pošiljati naročnine, roklauiacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Berlin 5. junija. Denašnje jutranje zdravniško poročilo naznanja o cesarjevem zdravji: Cesar je dobro spal; občno se počuti zadovoljivo. Carigrad 5. junija. Sultan je imenoval Savfet pašo za velikega vezirja pa tako, da ima Savfet še zmirom tudi mi-nisterstvo vnanjih zadev. Mustapha Phospor je imenovan namesto odstavljenega M ah ni u ti-Da m a ta za vojnega ministra in priporoča naredbe za vzdrževanje miru, zaupanja z varovanjem ustave, i zvedeli jem reform in nadaljevanjem prijaznih razmer k vnanjim vladam. Berlin 4. junija. Vsi krbineti so sprejeli vabilo na kongres za 13. t. m. Denes po noči so bile štiri osobe zarad žaljenja veličanstva cesarjevega v javnih prostorih prijete in v zapor dejane. IjOndon 4. junija. V spodnjej zbornici je vlada izjav "a, da vprašanje o Greciji bode prišlo v kongresu na vrsto; kongres mora sam Grško povabiti. Carigrad 4. junija. Veliki vezir Mehemet 1 lud ž i je bil odstavljen in Savfet paša je za velicega vezirja imenovan. Slovenski narod in kultura. i. S—c. Če naše slovensko Časopistvo in nasprotno pogledamo v mejusobuem boji, \\-dimo, da se vsa polemika okolo tega suče, katera pot do zdravega razvijanja, zdrave in VBpesne omike našega narodiča vodi. Povedalo se je tekom časa od naše strani toliko in vse, Metek« Nemec o Bdlgarih. Po čužoj-to škure bit' ne volno. („Die Balkaii-llajdukon. Ein Boitrag zur innoren Geschichte des Slaventhuuis. Leipzig 1878 — Georg Rosen.") (Dalje.) Treba je znati vsaj nekoliko iz frazeologije samih hajdukov, da bi resnično predstavili si, pod kakim načelom oni lomijo kosti svojim dušmaninom : puška hajduka za istino strelja; dokler bodo hajduki proti Turku v gosti bode in sveta isrina. Ponavljamo, treba je brez pristrastja pripomniti samo ta del slovanske kulturne zgodovine, katera je v bližji ali dalji zvezi z našim predmetom, da bi prepričali se, ka je bilo jugoslovansko hajdu-štvo, rusko kozaštvo, pravičen, zgodovinsk protest slovanskega plemena proti turškega, divjega nasilja, protest, v svojem času jedino mogoči. Grški narod je imel in še ima pravico, tako, da se pač teško kaka nova misel dobi, katera bi se nasprotništvu v prežvekavanje vrgla. Če bi naši nasprotniki ljudje bili, katerim gre za prepričanje, rekli bi uže zdavnaj: konec pravdi, vi zastopate pametnejše, zdrave težnje narodnega razvoja, mi smo na krivej poti in prav malo z zgodovino narodovega razvijanja v di azili evropskih deželah vjemajoče se težnje zagovarjamo mi! Ali naši nasprotniki tega storiti nečejo, zmirom in zmirom gonijo staro pesen: slovenski narod mora „ tisočletno nemško kulturo" v slovenskih deželah nadaljevati, drugače nij rešila zanj; zaradi tega moramo, ali hočemo, ali nečemo, tudi mi staro nasprotno pesen ponavljati. Hočem v par člankih razvijati naše težnje in naše stališče glede zdravega in nezdravega narodnega razvijanja, in to po večjem adreso vaje na nasprotne novinarje, katere povabim s tem prav ostentativno na dvoboj. Dovolim jim, da svoja najboljša peresa pokličejo na pomoč, in jaz jim dam zagotovilo, da bodem celo sam ž njimi se pravdal. Z molčanjem, ki bi hotelo povedati: s tako majheno stvarco, kakor si ti S—c, se ne spuščam v boj, ne bo „Tagblatt" ničesar opravil, ker kmalu tu mu povem, da se je „Tagblatt" več kakor s katerim drugim z mojimi spisi uže pečal; pokličem mu v spomin, da je pred tremi ali štirimi leti jednega mojih člankov iz »Slovenskega Naroda" prevel, in tedaj dejal, da sem „parne t en" človek, kličem mu v spomin njegove nedavne kritike mojih spisov v „Agra-mer Presse" in »Slovenskem Narodu", in tako mu beganje odrezavši, mora z razlogi na dan, drugače je zaplotoik, in ravnal bodem v bo- biti se za svobodo z vragom vsake svobode, da so Grki posebno v začetku našega stoletja gibali se podobno Srbom in Črnogorcem, a v novejših Časov Bolgarom, je delo vsacemu jasno; da so grške VBtajske čete odkrito oznanovale boj proti krvoloku, je reč čisto navadna v življenji vsacega naroda; da so grški klefti, kateri so od hajdukov različni samo v tem, da so te slovansko, oni grško, no eno in isto javljenje, krvavo mestili Turkom za vsako v nebo vpijočo krivdo, pričinjeno grškim brezpomočnim robom, nij nič prestopnega; da je Grkom pomagala Busija, pomagala brez najmanjše samokoristi, — da, celo na svojo škodo, kakor priča najnovejša zgodovina; da bo jim sočutili diugi narodi; da jim je v borbi za najsvetejše pravice poslala svojega zaveznika celo angleška muza: vse to je, se ve da, nekaj krščanskega, človeškega, junaškega. A glede Bolgarov? — Quod licet jovi, non licet bovi. doče ž njim, kakor se ravna s take vrste ljudmi. Komaj IVa milijona nas je Slovencev; razkosani smo politično in administrativno, ločeni od diuzih Jugoslovanov in obkoljeni smo od dveh stranij od tujih elementov; kultura naša je majhena, kultura naših mnogobrojnih sosedov je ve1!,ca, vsaj v literaturah velika, in dela se tej v biblijotekah nagromadenej nemškej in italijanskej kulturi v novejšej dobi pot v mase nemškega in italijanskega naroda. Na periferijah slovenskih dežel in v notranjem našega ozemlja, v mestih in trgih stran železnic trči slaboten Slovenec z močnim sosedom Nemcem in Italijanom vkup, hudo mu je stališče. Vlada s svojim mogočnim aparatom to močnejšo stran podpira, naše starejše urad-ništvo se nikdar nij domačega jezika učilo, in kar ga je h domače vasi a15, trga soboj neslo na učilišča v tujini, pozabilo je, in le redko-krat nahajamo moža te šole mej našimi uradniki, ki bi pravilno slovenski govoiil, celo pa ne, da bi pravilno, ali nepravilno pisaril. Ti starejši uradniki so šefi, in mlajši zarod, ako-ravno si jo z lastno pridnostjo po večjem prilastil popolno znanje domačega jez;ka, ne sme domačega jezika uporabljati, da celo ne v meju-sobni konverzaciji. — Ne smem, kakor bi rad, odkrito govoriti, ker g. državni pravdnik hodi za menoj, pa v primeru hočem povedati nekaj : pri nekej sodniji na Slovenskem sta šef in pristav v srcu poštena narodnjaka, oba na dobrem glasu kot jurista, nij jima tedaj treba repa stisnoti mej noge. Ali vendar ta-le do-godjaj: Ravno prišli pristav, predstavljajo se novemu šefu, istega slovenski nagovori, in šef, pogledavši prav žalostno okolo sebe, segši G. Rosen citira nekoliko druzih pisateljev o svojem predmetu, kar bi bilo pošteno in vse hvale vredno, če bi bilo storjeno, kakor se podobi — z namenom pridati svojej razpravi več vesa v smislu popolnosti in istine. Res bilo bi morebiti celo nemškemu učenjaku nekoliko težavno, napisati celo knjigo o čuti bolgarskega naroda, zanimavšemu mesto poslanca v Palestini, sedečemu torej ve-čjidel v Jeruzalemu, in nikoli dalje časa po-bivajočemu mej ljudom, nedostojivšim se tolike pozornosti učenega diplomata. Pa citati g. Rosena so ravno tako sumljivi, kakor je sumljiva vsa njegova knjiga. Vse znamo, da so Bolgari betev slovanskega plemena. In isto tako je vse znano, da so o Bolgarih uže marsikaj napisali slovanski zgodovinarji, kateri o navodu sorodnemu morejo soditi bolj korenito, nego inostranci, — popotniki, ali diplomati, to je vse ravno. Mi bi torej pričakovali citatov iz kacega Ililferdinga, lrečka, Bazetiča, vse bolje ali manje historiki slavnega imena. Pa mi zastonj iščemo podobnih pristavu prav toplo v roke, pravi nemški: dobro mi došli. In odslej nemška konverzacija! — Naše srednje šole so postavljene na zgolj tuje stališče in uže v prvem razredu je učni jezik tuji, in domači naš jezik se neguje v dveh tedenskih urah, kako, to naj bodi Bogu potoženo, ta me vsaj ne bo konfiscirah Pa jeden primer nič ne škodi: Nij še dolgo let, ko je Nemec nadzornik slovenskih srednjih Šol v osmem razredu se tako ponižal, da je učitelju rekel, naj kedo kaj slovenski de-j klamuje. Nobeden nič nij vedel, — no pravi j učitelj, naj moli jeden slovenski: očenaš, vsaj j temu nadzorniku je slovenščina španjska vas, — in zgodilo se je! Brez šale. Ne bom tajil, da so zdajšnji učitelji slovenščine prav učeni možje, tudi prejšnjih kateri je to bil, ne tajim, da bi vsi ti radi pomagali domačemu jeziku do boljšega stala v srednjih šolah, ali ne smejo, ne upajo si, drugače .... Le red-kokrat naši ravnatelji slovenske ure kontrolirajo, ker Nemci so, ne umejo kar nič te čudne naše „šprahe", in iz svojega gimnazi-jalnega Življenja vem povedati, da smo v še-stej, sedmej šoli imeli suplente, in tudi redne učitelje slovenščine, kojih znanje tega jezika je bilo bolj ubogo, nego naše, in če smo dobili moža, ki nas je učil ljubezni do materinščine, ki nam je ženijalno lepote tega našega jezika razkazival, ter zraven nam pot kazal v druga jugoslovanska narečja, kako dolgo je to trajalo, — v Trst ali na kako drugo manj nevarno mesto je moral iti, in pri vragu je bil slovenski spiritus, flegma očenaša pa je ostala! Torej učni jezik je v naših srednjih Šolah zgolj nemški, in slovenščina je pastrk. V naših ljudskih šolah se v prvih urah uže začne riba fiseh, miza tiseh, to gre do tretjega razreda; tu se pa uvede nemščina kot učni jezik, in Kko v četrtem. Torej naše ljudske šole nijso zato, da bi se otrok, ki doma gre za pljug ali crevljarsko mizico, v njih naučil v istem jeziku, ki ga uže iz doma prinese soboj, za življenje potrebnega, ampak naše ljudske šole so za to, da bo otrok v njih tujega jezika uči; ta tuji jezik se za najpotrebnejše smatra za ?;vljenje, in ta človek naših ljudskih šol, ki nemški lomi, je samo po sebi neki toliko za navadno življenje izobražen, kakor Nemec nem ških avstrijskih dežel, ki je vsega v materinščini, nemščini bo v ljudskih šolah učil, je pri nas vsakdanje govorjenje v nekih krogih. So ljudje, ki po več jezikov brbljajo ali oprav ljajo prav mala opravila v družbi, še par stavkov ne vedo v teh jezicih napisati in ko liko vedo naši otroci nemščine, ki so se je v naših ljudskih šolah od G do 14 leta učili! Vprašal sem jedenkrat jako inteligentnega ljudskega učitelja (ta mož je odlično gimnazijo absolviral in bil nekaj let v bogoslovji), koliko doma za plugom ostali mladeniči še nemščine, ki se jim je v ljudskej šoli vcepila, znajo. Odgovoril mi je: milo ali le toliko, da nemški za kolnejo in prav žalostmm obrazom je pristavil: mi ljudski učitelji slovenskej mladini ne hasnemo ničesar, ker kar otroke nemščine naučimo, doma, nerabeči jo, p o žabi j o, kar smo pa druzega in jedino le za življenje doma za plugom potrebnega deco učili po nemškem, tujem jeziku, nij ta dovolj razumela, brez korenin je to znanje, v dveh letih je naš fantič tam, kjer je pred osmimi leti bil, ker vsa „naturlehre, geografija, mereiiiani, stil- und nordpol" izpuhtelo je prej nego človek misli in tu stoji sinče 19. stoletja, ki je 8 let ljudsko šolo obiskovalo v Bvojej grozne j revi! Tedaj ljudske šole so učilnice nemščine in tako brez haska za družino, ker iz nje prihajajoči ljudje nijso Bi možjan razvijali, misliti se nijso učili, ker v tujščuv, ki le v par capah v možjanih visi, se to ne da; potrebne vednosti za vsakdanje življenje pa so se pozabile, če so kedaj bile v glavi in Hko slovensko ljudstvo, skozi katerega dežele južna železnica vodi in vsake dve uri ljudi postavlja, ki tvojega jezika ne znajo, zaradi katerih se moraš ti ljudstvo nemščine učiti in ne narobe, bojuj bo duševno vspešno svojimi sosedi, bojuj se ž njimi, če ti je še zraven tuja rasa nekaj tvojih ljudij okužila, ki povsod kjer morejo domačej reči noge podstavljajo! To nij več boj naroda z druzimi narodi, z jednacim orožjem, in vprašanje skoraj nij toliko o kulturi ali nekulturi, razvijanju na narodnej podlogi, ali nenarodne], ampak vprašanje je, ali bo zmiraj ali kako dolgo še bo to tako nenaravno? Kdaj bo konec slovenskega življenja, oziroma jezika, ker ponemčencem ostaja nam zmirom še slovanski značaj. Ali bode ča3 prišol, ko bo Slovenec orožje nasprotništvu iz roke izvil, ter ga vrgel od sebe in prostejše dihal ? V takem položaji moramo Slovenci najprvo vprašati: je li mogoče, da se germanizaciji odtegnemo, ali ne; in združeno s tem: ali bosti Sava in Sotla vedno polit'čni meji mej Slovenci in Hrvati, ali ne, potem še le moremo govoriti o načinu razvijanja naroda, kulture njegove, ker če je gotovo, da nas močnejši rasi, nemška in laška, pomandrati, ali če je gotovo, da ne pridemo do zjedinjenja z druzimi Jugoslovani (pod Avstrijo), potem ne besedarimo dosti o načinu kultivacije našega naroda, ker potem sti dve alternativi dani: mi slovenski domoljubi položimo orožje okolo mrtvaškega odra, na katerega polomimo kot možje, ki umirajočemu narodu hitro in manj mučno smrt želijo, svoj ljubljeni slovenski narod, zanesimo sami okolo tega odra njega netila, in sami zakličimo: močnejše rase, le hitro! umreti hočemo ! In sami zažgimo gromado; vsaj imamo zavest, da smo kozmo-politično ravnali, in postavši se na zgolj „hu-manitirno" stališče, argumentirali: mali, ubo^i Slovenec bo sam ostajal, odcepljen od svojih sobratov, in tako ne more Živeti, ne more dO večje omike priti. Naj se tedaj ponemči hitro ko mogoče, da tako prej pride do znanja nemščine in tako v kulturno nemško življenje, — ali pa na dru-gej strani, mi Slovenci rečemo tudi pogledajo v črno nemilo nam tako bodočnost: stojte z zadušenjem, mi smo avantgarda Jugo slo« vanstva in naša parola glasi se tudi v tem slučaji: boj do zadnjega izdiha! — Pa niti v pivem, niti v poslednjem slučaji ne moremo o pogojih, načinu narodnega razvijanja govoriti, ker v prvem bomo vsi slovenska tla gnojili za nemško kulturo, ki po več sto let tukaj izhajati ima, in v drugem bodemo mi prednji stražarji to gnojenje, germaniziranje zavirali, kolikor se bo dalo. — Prihodnjič govorimo tedaj o mogočnosti našega življenja kot Slovani. 0 novem napadu na cesarja Vilhelma pišejo na prvem mestu vse novine. Jednoglasno obsojajo nečloveško dejanje. Glavno glasilo naših avstrijsko nemških ustavovercev jemlje pa prav s/oje stališče in meni, da strel je veljal sistemu vladanja na Nemškem, ne pa osobi Vilhelmovej, torej mora nekaj gnjilega biti v Nemčiji. Ta sijajno nastala nemška država, pravi oni list, nij vsem že- slovanskih z nam en i tosti j, g. llosen citira samo nekoliko angleških virov, da, i iz teh je pobral samo take, kakoršni so Rika u t iz 17. stoletja, Kler in Brofi iz novejših časov, a bolj objektivne pisatelje, kakor n. pr. Glad-stone, in posebno gospa Mekkenzi, za vsem propušča; tudi o Kanitzu, najnovejšem in še precej poštenem geografu Bolgarije nij besede. Iz privedenih primerov je g. Itosenu najmanje Ki k aut. Ta gospod je bil tajnik angleškega poselstva v Carigradu in je popisal svoje potovanje od tam črez Bolgarijo, Belgrad in Beč v London leta 1GG5, v katerem opisovanji opominja o tedanjih hajdukih na Balkanskem poluotoku. Turški vandalizem je preganjal vse, kar je bilo krščanskega. Množina Srbov in Bolgarov je pogosto bežala v tedanje južne ogerske dežele, od koder so se navadno vrnoli v svojo domovino z orožjem v rokah in podkrepljeni z magjarskimi junaki, da bi za kri svojih rojakov odplačali a krvjo svojih smrtnih vragov. Versko načelo je bilo tedaj tako silno, da Magjari nič manj nijso sovražili Turkov, nego sami Slovani. Taka krdela hrabrih kristijanov dala so si naimenovanje hajdukov, kar pome-nja magjarski, peš-vojska. Torej samo ime uže nekoliko dokazuje postavni karakter hajdu štva, kar se g. Rosenu ne dopada, ime je magjarsko, g. Rosenu bilo bi bolje všeč, če bi bilo slovansko. Kler in Brofi delita ves ljud, živeč na Balkanskih brezstalnih žilišč, na Balkan-Čelebi, proste razbojnike in haj duke. Pa ta trojica postavljena je prav za prav samo na videz, v istini sta le dva m" reda tega nesrečnega ljuda : Bulkan-Čelebi in prosti roparji. Balkan-Oelebi so roparji plemeniti. Zakaj ? Zato, ker so popustili Bvoje domačije iz-za odrtnikov turških uradnikov. Lakomnost turške administracije spravila je te blagorodne Turke na kant, in da bi svojega plemena ne osramotili, da bi jim ne bilo treba delati, ušli so s šilom in kopitom v gore, da bi tam živeli od grabeža. Vprašamo, zakaj neki Bolgari zapuščajo svoje žene in otroke in begajo vgoSČoin pečevje? Iz strašne li strasti k razboju? Itazven jih nij spravlja1** ista turška činovničja druhal tisočami na be-raško palico? Če so Turki neusmiljeno pritiskali svojo vlastno kri in meso, koliko strašneje so postopali z onim plemenom, od katerega so se nekoliko vekov bali, česar so se dobali — izgube svoje živinske vlasti. Dalje o Bolgav'h nikakor ne morete reči, da bi bili oni udaljali se v hribovje iz bojazni pred teškim trudom. Narodu, trpečemu od zibelji do groba, ;e celo težaven trud prijetaeji nego izneženej lenobi pošten oddih. Bolgari postaja'1 so hajduki, ker drugače nikakor nijso mogli izražati svoje nevolje, reči sinemo, božje pravice nad najbrez-božnejšimi tlači telji. Razumejte, kaj se pravi, bolgarske hajduke enačiti s prostimi roparji, a P> tikati-('debi slaviti kak usmiljenja vredue mučence! (Konec prih.) Ijam pravična bila; temni čut nezadovoljnosti je duhove razburil, grozen pesiraizen rodil, iz katerega krvavi strahovi, strašni zločini vsta-jejo. Zoper to ne pomaga nobena reakcija, niti ne religija mukerjev in dvornih teologov. Ta nemška jedinost brez svobode, katerej nij ljudstvo, ampak le vojska jedina podpora, ta jedinost uniforme, ne pa narodnega življenjskega veselja, proizvala je čut nemoč-nosti in iztrezovanja, ki naturno raja fanatično škripanje z zobmi in brezdušno samopo maganje. Tako govori nemšk ustavoveren list o Nemcih. Naj se tudi naši nemškutarji v besede „N. fr. Pr." gbboko zamislijo. Oficijozna „Presse" pa pravi: Knez Bis-mark in njegovi tovariši so v takozvanej konfliktnoj dobi in v naslednjih letih večkrat na maso naroda prizivali se iu podloge človeške družbe od vladne strani podrovali. Uže tačas se je odozgoraj s socijal demokracijo prijazno mežikalo. Z laj se je socijalna demo kracija razvila do velicega protivnika vlade, odcepila bo od vodstva tajnih državnih svetovalcev, ki so jej pri zibeli za botra bili. Kako bi zdaj tega nepokornega mladiča ukrotili? Strmeti je le treba, da je trebalo še le dveh umorskih poskusov „pod lipami", da Nemčija vidi brezdno, ki ga jej je izkopala socijalna demokracija. Katoliški konservativni „Va ter 1 an d'pa meni: „Zares strašna moralna katastrofa je pridrla nad nemški narod, ki se je hvalil, da je biser mej narodi glede zvestobe, boga-boječnosti in svete šege: sila pred pravico od zgoraj, sila spodaj; zločin proti Bogu, zločin proti kralju, zločin proti najsvetejšim pravicam narodovim — to končni račun onega, ki ga je Nemčija kot svojega junaka na ščit povzdignila in se s tem sporazumna izjavila z njegovim dejanjem. A,J se bode popustila zdaj prazna vera, da bajoneti, policija, in spridene sodni je morejo nadomestiti razdejanje svetinj v srcu narodovem?" Kakor vsa najnovejša poročila javljajo, je obstreljen stari cesar tako trden, da nij nevarno zbolel, kakor se je bilo bati. Torej ne bode njegovo stanje kongresa nič oviralo. Napastnik dr. Nobiling je trideset let star, sin najemnika kraljevega posestva Kolno, bil je odgojevan od domačih učiteljev, torej do bro ; potem je Študiral poljedelstvo, državne znanosti, potoval, 1. 187G pa naredil doktorat filoz< nje v Lipskem. Zdaj je bil v Berlinu pisatelj. Streljal je z okna druzega nadstropja s p u š k o na cesarja, in še le z drugim strelom ga zadel. Krčmar j a lloltfeuerja, ki je po strelu z nekimi oficirji prvi vlomil v njegovo sobo, obstrelil je nevarno, potem pa še sam sebe. Ljudstvo bi ga bilo kamnjalo, pra\ijo novine, ko so ga v ječo peljali, ko bi ga ne bili policaji varovali. V ječi je dozdaj tako govoi.l, kakor da nij Bom, temuč ima večjo družbo zarotnikov, in je žreb nanj padel, da ima on streljati na cesarja. Politični razgled, Notranje «ložele. V Ljubljani 5. junija V tlvžtivttem Ofbort* je bila po dava o kvotah s 131 proti G'2 glasom v tretjem branji sprejeta, rotem tudi ; va o SO mi-lijonnem dolgu. Poslance dr. Monti je inter-peliral vlado, kaj misli zoper to storiti, ker Turki Dalmatince pobijajo. Sicer je pa s težavo skupaj stlačena nagodba vendar nekaj okrušena s tem, da je državni zbor sprejel nek dostavek k bankovemu statutu, ki določuje o dovolitvi kredita, da si je ogerski državni zbor ta dostavek odbil. Če se zdaj Ogri ne udajo, pa smo skoraj zopet tam, kjer smo bili. Viiauje ftržt*v4S Konf/rps je torej vendar enkrat od vseh evropskih vlad sprejet, in se 13. t. m. v Berlinu snide. Videti je, da Be je Anglija nekim formalnostim na ljubo udala, in v glavnej stvari bode san-štefanski mir veljaven postal. Tudi ne verjamemo, da bi se Mađarom res posrečilo našo monarhijo v kako vojsko z Rusijo zavleči, ki bi bila največja nesreča za nas. Mimo vsega tega pa je vendar še tudi na kongresu mogoč kak velik razdvoj, ki bi rodil krvave vojne. St-hiftt upa baje, kakor se v „Pol. Corr." piše, da bode na kongresu dobila Starosrbijo, ker je tudi Rusija obljubila ta njo govoriti. Iz CV#**#<7se poroča: Omahljiva politika porte se zdaj zopet na rusko stran nagiba. Ruski vpliv je močnejši postal pri sultanu in pri minist;!h. Ta zaobračaj traje od onega trenotka, ko je bila Anglija menj za vojsko in Rus jo bolj za mir pripravna pokazala se. Zarad tega je tudi Mahmud Damat zopet na vrhunec prišel, očiten prijatel ruskega vpliva. /ingloike BTuneBu pravijo o novem napadu na nemškega cesarja: Smrt cesarja Vilhehna v tem trenotku bi bila nesreča za vso Evropo; njegove čiste zasluge bo mu naredile večji prostor v poslih svoje dežele, nego kateremu druzemu vladarju. Nemški narod mu ne more nikoli pozabiti, da bo ima njemu za zjedinjenje zahvaliti. Njegov vpljiv je dosegel sporazumljenje mej Anglijo in Ru-djo. Dopisi. Iz N i lita iitu 3 junija [Izviren dop.] Naše lokalne stvari je navadno le „Soča" v javnost spravljala Če se je kedo v »Slovenskem Narodu" oglasil, zgodilo se je to iz namena, da bi naše notranje razmere pohvalno omenil in je slovenskemu svetu razkril. Ako to denes pričakujete, gospod urednik! se motite. Kaj je tako znamenitega boste vprašali; nij vrag da bi se kak čudež zgodil? Da, gosp. urednik! čudež. Poslušajte. Včeraj je imela naša čitalnica občni zbor. Prva točka: Gosp. bivši predsednik pove zbranim nekoliko hudih. Druga, tretja, četrta in peta točka: gladko. Šesta točka, stoj! Za tem grmom zajec tiči. Šesta točka: Volitev predsednika. Ponuja se stol temu, — ta se kuja; pouuja se stol onemu, tist se tudi Lu,'a i. t. d. in vidite gosp. urednik! vsi so se kujali iz golj rodoljubja, da so predsedniški stol pustili prazen. Komu? boste radovedno vprašali, komu? — Gosp. Achtschinu. Debelo, široko bi smeli pustiti tiskati to ime, gospod urednik! Gosp. Anton Achtschin glasoviti policaj v penziji in vaš bivši slavni konfiskator nij se kujal zasesti predsedniškega stola naše slovenske čitalnice! Taki ljudje, ki so špicljali naše najboljše narodue delavce v sredini Slovenije — taki ljudje naj bodo naši voditelji!? Sloga, porbljenje iu odpuščenje zlega dela — to so lepe reči, ali imajo svoje mejp. M katere stvari se pa, mislim, ne smejo nikoli pozabiti. Uže zdavnaj se zbirajo nad našo čitalnico hudourni oblaki. Čemu bi si to še dalje prikrivali, kar uže toliko časa globoko čutimo. Podie?.ajte! Podrezajte! je „Soča" velela. Od tistega časa je veter sejala, zdaj žanje vihar. Krmarji, katerim smo ladijo izročili devajo krmilo iz rok. Šj je upanje. Vsak naj poprime se svojega dela. Osebnosti na stran. Ne iščimo ovir, kjer jih nij. Zložno sežimo si v roke. Dokler miši ladije ne zapuščajo, še je čaa. Ako pa Vam, ki se zvate rodoljubi solkanski za društvo nij mar, recite to naravnost in brez ovinkov. To bo bolj častno, kakor da se z praznimi izgovori društvu odtegujete, ko Vas ono najbolj potrebuje — ter pustite, da nam neznatno (0) številce udov častno ime našega društva k/ari. Mi z Vami računamo in bomo še računili. ■ z Itrtrovnice 1. junija. [Izv. dop.] V 22. listu „Novic" sem bral dopis iz Pre-serja govoreč o volitvi, ki se je vršila 13. m. m. v Borovnici, s katerim se pa zarad oblike kakor tudi zarad njegovega, da ne rečem neresničnega ampak vsaj krivega zapopadka nikakor ne strinjam. V njem se občina Preser po krivici in na škodo Borovničanov čez mero povzdiguje, češ ona je pomag;ala in izvolila kandidata gosp. Janeza Borštnika. Tudi mi Bo-rovnieanje, vzlasti jaz sem zadovoljen z njegovo izvolitv jo (sicer bi ga volili ne bili) kajti odkrito rečeno, mož je sposoben za ta nalog. Neresnično je pa to, kar ne imenovani „Preserčan" pripoveduje in se na prsi trka, da so jedino njegovi občani k temu pripomogli. Šestdeset volilcev, pravi da je bilo zbraub, koliko je pa bilo mej temi vas „Preserčanov" ki Bte po volitvi, kakor pravite, „ponosno glave povzdigovali V" Glejte, g. Preserčan na prstu ene roke bi vas skoraj seštel: iz Dolenje Brezovica 1, iz P ros er j a nobeden (g. dop. pri volitvi ste se gotovo kam v kot skrili) iz Kamnika 2, iz CJoričice 2 iz Prevale 2. Torej l in 0 in 2 in 2 in 2 volilca vam bo pa vsak otrok povedal, da morejo dati samo sedem glasov. In kaj je 7 proti GO! Kje je torej tista vaša „ večina", ». dopisnik. Od kod so prišli tisti daljni volilci, ki so imeli sila dolg pot napraviti, kakor pravite. Jaz sem jih pri volitvi, samo zgoraj omenjeno števiio našel. Morda menite pod temi daljnimi volilci, Bržane, k; imajo komaj četrt ure do Borovnice, ki pa bi jih prej smeli prištevati k Ba-rovničanom kakor k Presrčanom, ker so naši najbliži sosedi in farani. Da pač so nekateri izmed teh volili J. B. ali še le potem, ko so jih Borovničanje s težavo pridobili. Sicer so si pa iz pi /ega svojega kandidata izbrali. — Dalje je cela oblika dopisa taka, ki da sumiti, da mora g. dopisnik pri tej izvolitvi precej udeležen biti, drugače bi ne bil tako po nekih o^.obnostih meril. — Celo neverjetno pa je, da bi bil g. dop. res Preserčan, za katerega hoče veljati. Kajti mej vsemi možmi, ki volijo, bi mogel sum samo na enega leleti, da bi bil zmožen dopis spisati in ta je v No-viškem dopisu, pohvaljeni župan Preser-ski, Andr. Petelin. Ker je pa on mož starih nazorov in starega kopita in jako „tajč"^Jin nemško pošjdkano kranjsko špraho ljubi in kateri je morda jedini župan na Kranjskem, ki noče nobenega slovenskega lista ali kaj druzega tacega (razen pratike) brati, torej tudi ta sum odpade in g. dopisniku, smo dokazali, da si nij pravega imena izbral. To popravo sem imel napraviti, ne v kak oseben namen, ampak zato da se ne trosijo po svetu krivo mis'i o B. občini in njenih občimirjib. Eden volilcev. Domače stvari. — (Imenovanje.) Pravosodni minister je imenoval adjunkta v Ložu. g. dr. Henrika Dolenca za adjunkta pri deželnej sodniji v Ljubljani; avskultanta Viktorja G 1 o b o č u i k a 2» adjunkta pri okrajnej sodniji na Vrhniki; adjunkta Jurja Volčiča je prestavil z Vrh nike v Lož; adjunkti Gvida Sebneditza iz Celja k deželnej sodniji v Ljubljano; adjiiukta Vencla iloke-ja v Velikovcu je imenoval za sodnika v Kočevji. — Uradni sluga pri linnu Inej direkciji Karel Malihnov$k\ je dob 1 srebrn križec za zasluge, — (V Tolmišlji) je v nedeljo pri Janezu Japlji v čel pod goreti in je vse poslopje zgorelo: hiša, hlev, kašca Japlji in že dvema sosedoma. V vsem je škode 2.700 gold. trem gospodarjem. Dva sta zavarovana, eden nič. — (Nesreča z otroci.) V Golku blizu Krškega je žena kmeta Antona Drnovščeka ob Vali. uri pred poludne šla v vinograd, da bi možu 1 i je tam delal, prinesla piti. Bila je samo 5 minut od doma. Mej tem sta njena otroka, 5 let star dečko in 2*/i leta stara deklica zlezla na po enej strani jako pritlično streho finskega hrama soseda Levičerja in tako nesrečno popadala na d ugo stran v neko luknjo, da sta se oba ubila — (Slovenska čitalnica v Bovcu) napravi na binkoštni pondeljek, dne 10. jun., v gostilni ,pri pošti" prvo svojo besedo, s katero namerava ob jednem razodeti svojo navdušeno radost in hvaležnost zarad odgo-Tora Njih Veličanstva presvitlega cesarja na adreso društva „Sloge", in vsega |prebivalstva na desnem bregu Soče. Program je: 1. Pozdrav predsednikov. 2. „Slovan", poje zbor. 3. Slavnostni govor. 4. „BIed", poje mešan zbor. 5. Dvogovor iz „Marije Stuart". 6. „Mili kraj", poje zbor. 7. „Mutec", šaloigra v 1 dejanji. 8. „Slavjankau, poje mešan zbor. Začetek besede ob 7. uri zvečer. Po besedi ples. Vstopnina k besedi 20 kr.. za družino 50 kr., k plesu 80 kr. K obilnej udeležbi uljudno vabi Odbor. — (Celovški mestni zbor) je vložil prošnjo na naučno ministerstvo, naj se v Colove i ne odpravi šola za učiteljice, ker tretjina učenk ne obiskuje tega učilišta za to, da bi se učiteljevanju posvetilo, temuč da bi se za življenje, dom in družino bolj omikale. — (Konjereja na Kran JBkem.) Leta 187G je bilo na Kranjskem 535 jezdeč nih kODJ, 3.96G voznih ?n 2.274 težko v ozn i h konj. — smrtno ranil. Sodnik Claudi imel je nadzorstvo v kaznilnici, in na potu, ko so šli zločinci v cerkev, skočil je Dubrijeskv na sodnika, ter mu poostreno železno žlico globoko mej rebra porine; suniti ga je hotel potem s tem orodjem še jedenkrat, a so ga *ikoj nadzorniki zgrabili. — Sodnik Claudi je mej tem na rani umrl. * (D eto mor.) Nemškim novinam se piše iz Danziga 30. maja: Grda hudobija se je zgodila. Pred nekaj dnevi je bilo najdeno v reki Radavni dvoje otročjih mrtvih trupel. Preiskava je pokazala, da je neka delavka ro dila te dvojčke, a uže pred porodom dala svoje j sobnej gospodinji trideset mark za to da bi ta po porodu deca umorila. Preiskava je dalje dokazala, da je ta gospodinja uže prej večkrat na ta način „angeljce delala da je zanikernim materam jemala za denar otroke in jim ueusmiljeno na oni svet pomagala. — To se je godilo, mej nemškim na rodom ne mej slovenskim, kar pristavljamo, da ne bosta „Tagbl." in „Laib. Ztg." samo o rastočej surovooti po Slovenskem tožila in hinavčevala. * (Dosmrtna materina ljubezen.) Pred nekoliko duevi je pogorela v Mannheiinu neka pivarna. Pod Btreho je imela pa ptica štorklja svoje gnjezdo z mladiči. Ko je pričelo tudi to gnjezdo goreti, prileti Btarka, vsede se v gnjezdo in peruti razprostre črez muv diče. Ljubila je svoje mladiče toliko, da nij pustila, da bi sami poginili, ampak je hotela z njimi vred umreti. Oznanilo. Pri tukajšnjem upravnem odboru se bode dalo 585. t. m. ob 10. uri dopoludne nabiranje malnic v mestnih gozdovih za leto 1878 v najem po očitnej dražbi, h katerej se s tem dvdžbeželjni vabijo. Upravništvo premoženja mesta Kamnik, 4. junija 1. 1878. (177—1) Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zober", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. „JKalifomiske povesti" od Bret Harte-a. Cena 50 kr. 3. „Tuaomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr. 4. t,Na Žer-ln-jah'*, izviren roman. Spisal Janko Krsnfk. Cena GO kr. 5. „Župnik TVakeflehlski". Spisal Oliver G o ld s in i t h. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld. 6. ffMej dvema stoloma", izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr. 7. ,,Cvct in Sail", izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena 80 kr. frtue c*0ia« T Ljubljani 5. junija t. 1. Plenica hektoliter 8 gld. 94 kr.; — rež 5 gld. 85 kr.; — ječmen 5 gld. 20 kr.; — oves 3 gld. 41 kr.; — ajda 5 gld. 85 kr.; — proad 5 gld. 85 kr., — komu 6 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 2 gld. 50 kr.; — fi£ol hektoliter 10 g' 50 kr.; masi« kilogram — gl. 92 kr.; — m .st — gld. 82 kr.; — ipeh irisen— gl. 70 ki.; — . . i povojen — gl. 75 k-. — jajce po lVg kr.; — mleka'llter 7 kr.; — govednine kilogram 54 kr.; — teletnine 52 kr.; — »vinjaku meso 68 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr. — slame 1 gold. 78 kr.; —drva trda 4 kv. metrov d wr»lrt — kr.- _ mfthk* 4 i?ld — kr. AvuiAtkjan« ouraa 5 junija (livirno telegrafiČn Enotni drft. dolg v bankovcih Enotni dri. dolg v srebra Zlata renta....... 1860 dri. posojilo .... Akcije narodne banke . * . Kreditne akoUe......230 London ....... Napol. ....... a kr. cekini..... Srebro ....... Drfavnn mark a poročilo.) 80 ki. t>3 gld. . 66 • — • ■ 90 ■ . 114 • — • . 812 • — M 230 75 m n 60 » 9 ■ 48 ■ 5 n 62 • , 103 n 85 * 68 50 Razne vesti. * (Obešenja kristijanovv Bosni.) Hrvatski NObzor" je izvedel, da so Turki v Banjaluki obesili brez sodbe minoli mesec sedem kristjanov, nekoliko so jih pa skrivaj v temnici umorili. Umorjeni bo bili nedolžni kmetje, ki so bili od lupežnikov celo po krivem zatoženi, da pomagajo hajdukom. * (Strašna nesreča v družini.) Iz Nove cerkve v Ilojniškem okraji poroča se sledeči grozen dogodek: Neki tamošnji posest''1- prišel je domov ravno b semnja v Hojnicah, kjer je svoje žito prodal; papirnati denar dene na mizo, ter gre nekoliko iz sobe; mali njegov Binček opazi te lepe podobice, jih prične trgati, ter jih mečlje na ogenj. Zdaj pa pride oče notri, in komaj zagleda, kaj se tu godi, udari sinčka v jezi s tako silo po gla\i, da se ta mrtev zgrudi na tla. Mati zdaj hiti pomagat, a pozabi na svoje še malo dete v čebrici, kjer je je ravno umivala, in dete utoni. Oče vidi zdaj oba otroka mrtva, popade ga brezupnost, gre pod Btreho, in še samega sebe — obesi! * (Napad na sodnika.) Iz Kraljevega Gradr", se 2. junija poroča, da je na pet let teške ječe obsojen zločinec Dubrijeskv napa-del deželne sodnije svetnika Claudija, ter ga Karel S. TiU trgovstvo s knjigami in papirjem, pod Trančo it. 2, zaloga vseh potrebnostij za urado in kupčij stvo; zaloga navadnega, pisemskega in zavijal nega pa- Eirja. Vse potrebnosti za morjevce (inženirje), sli-arje in risarje. Najnovejše v konfekeiji za papir. Zapisovalne in opravilne knjige. Izdeljujejo bo tudi monograini na pisemski papir, visitnu karte in pisemske zavitke. (158—15) Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodno tiskarne" v Ljubljani so Izšle in so morejo dobiti sledeče slovensko knjige: DKo2^.stni in. povesti: 1. Eraiem Tateulmli. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr. 2. Met« Holtlvultt. Komun, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik 50 kr. 3. KHiitorčlcM. Roman s pogorskega zakotja, Ceski spisala Karlina Svetla ; poslovenil Franjo Tomšič. velja........50 kr. 4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — Na črni zviulgi. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr. 5. Hateu. Novela, francoski spisal H. Riviiret poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev In drinvn v Ameriki. Francoski spisal k. Laboulage, poslovenil Davorin Hostnik, velja , . . 25 kr. 33. I_.istlci v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič. — Životopise, sp. Rajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, sp. Fr. Levstik. — Te levja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma ii Rusije, sp. dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vošnjak. — Ćagava bode ? Novelica, 8p. J. Ogrinec. Velja . . . . 25 kr. IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus. — Plašč. Novela. Kuski spisal N. V. tiogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnej tiskarni" in jih dobi po poStaeui povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold. OS"W W I I c h »ii g e>£ § cw *• 1 » 2- — • «s. s a. h g S a. I „. ■ B} n ■ S W . 1 5* r S< S- — 015 » c-c f S *" m H- h5 £ 1 i 8. p <6 r CD ^ - P B I -fcH trni ^ Em B 5?" b os w 2. ^ N sri S l £ Ž I ...n — a n v 'j- a I ?> p Xa dioiajskrj svetovmj raz.stari obdarjeno z nudalijo za xr sffbnii) r Liticu .187Tt. naprti HKXKHHHXKKKKKKKKKKXXXK n n PrcraMiteJ £fsi dolu. vsako vrste, kakor tudi talarov, du ho venskih sukenj i. t. d., so'.iduo in po tt niz kuj ceni. (145—5) ^£ M 8 priporoča so v izriolovanjn nebes (baldahinov), zastav, zastav za pevska, strelna, veteranska, in društva požarnih straž. ^ Prejemajd so tudi oruntl za polagunjo. \ », ako so doda tudi tvarina, obrobijo so in skrbno u izdelajo, kakor so tudi vsiiu vprašanjem nemudoma odgovarja. Karoline Berljak-ove vezenje se zlatom, X i nr'aTbrllsiEi ixx zaloga: Dunaj, iiic»Co, riiiiaiigcrgaMttc Mf. Izdatelj in urednik Josip J u rtič. Lastuina in tisk „Narodne tiBkarne".