Listek. Črtice iz zgodovine našega naroda. I. Slovani en narod. 1. Bivališča. Po vesoljnem potopu je Bog uničil vse človeStvo ter izvzel le Noeta z ženo in otroki. Znano je, da je bilo sinov troje: Sem, Kam in Jafet. In sv. pismo poroča, da so sinovi Jafetovi bili: Gomer, Magog, Madai, Javan, Tubal, Mosoh in Tiras. Vsak izmed njih je postal praded mnogoštevilnega rodu, in odkar je Bog pri Babelu človeštvo razpršil, tudi naroda. Po splošnem mnenju izhaja iz Magoga slovanski narod, to je vsota tistega ljudstva, ki jo tvarjajo Rusi, Poljaki, Čehi, Lužički Srbi, Srbohrvatje in Bulgari z nami Slovenci vred. Ves slovanski narod je sprva govoril eden in isti jezik, in le malo se je razločevala govorica v raznih delih slovanskega sveta. In zatorej je prva zgodovina našega slovenskega naroda zgodovina vsega slovanskega roda, in ostane, dokler se ta ni začel razseljevati. Pradomovina Slovanov, to je najstarejSa domovina, kolikor naše znanje v preteklost sega, je tista ravnina, ki leži med Finskim zalivom in Vzhodnim morjem na eni in Karpati na drugi strani, torej severozahodni del današnje Rusije in srednji in vzhodni del Galicije, toda le do Visle. Kedaj so naši pradedje ta svet zasedli, o tem se natančneje nič ne ve; gotovo je le, da ne pred 1. 1500 in ne za 1. 500 pred Krist. rojstvom. Istotako je gotovo, da so prišli v Evropo še le za Grki, Itali, Kelti in Germani, da nam vsled tega ti narodi politično kakor prosvetno časovno prednjačijo, da so pa torej tudi starejši od nas. Nova domovina je bila polna močvirja, jezer, gozdov in seveda tudi raznih zverij. Tudi ljudij so tukaj že našli naši pradedje, a le jako redki so bili, živeli napol divje in bili majhne rasti; posluževali so se pri opravkih sicer raznega orodja, a to je bilo, ker Se rude niso poznali, iz kamena, rogovine in kosti. Naši pradedje so imeli jako težavno delo, da so novi svet kolikor toliko preobrazili na bolje in sebi prijetneje; le prav počasi se je to moglo vršiti. Izmed sosedov, bivajočih okoli njih, nas najbolje zanimajo Germani na jugozahodu; lofiila jih je od teh Visla. V tej dobi se naši pradedje niso zvali Slovane; to ime je za poznamenovanje vsega rodu nastalo pozneje. Imenovali so se Srbe, a Germani so jim rekali Vindi, Vinidi ali Venedi; odtod nemški izraz »vvindisch,« ki ga nahajamo v krajevnih imenih WindischGraz, Windisch-Feistritz i. dr., in ki ga je za poznamenovanje Slovencev in Lužičkih Srbov pri Nemcih slišati še danes. Tekom let je Slovanom domovina postala pretesna in jeli so se počasi širiti na vse strani. Zlasti Germani so slovanski pritisk čutili kaj hudo, in to je povzročilo v njih vretje in premikanje, ki se je naprvo močno pojavilo v drugi polovici 2. stoletja po Kr. r. Menda že tedaj ali pa še le začetkom 3. stoletja pa je pritisk na Germane postal tako silen, da je celo gotsko pleme, ki se je Slovanov tikalo neposredno in sicer ob Visli, domovino ostavilo, šlo proti jugu ter se nastanilo na severni obali Črnega morja med Donom in Donavo. Črez prazno zemljo so se takoj razlili Slovani. Za Goti so se umaknila še druga germanska plemena proti jugu, in vsikdar so izpraznjeno zemljo zasedli Slovani. Koncem 4. stoletja so že bili ob Odri. Gotje, ki so se bili morali na severu Slovanom umakniti, so si na jugu celo nekaj svojih pritiskavcev podvrgli. Toda miru tudi v novi doraovini niso naSli. Kalili ga jim pa niso toliko Slovani, kakor Huni, ki so bili prišli iz Azije ter se za njimi ustavili. Huni so bili grozno divji narod, ki ni hotel delati^ter živel le o ropu in o tem, kar so jim podjarmljena ljudstva pridelovala in plačevala. (0 njih je brati tudi v berilih za ljudske Sole.) Ti Huni so zraven nekaj Slovanov podjarmili vzhodno polovico Gotov, dočim jim je zahodna odbežala črez Donavo na jug. Pričakovati bi bilo, da se je Slovanom, podjarmljenim po Hunih, godilo grozno slabo. V resnici pa ni bilo tako. Gotje so bili mnogo hujši gospodarji. Slovani so namreč marliivo obdelovali polje, vsled tega so jih Huni prav radi imeli in jih niso mučili, dočirn so druge sužne narode strašno stiskali. Celo kneze so Slovanom pustili ter od njih samo zahtevali, da so njim plačevali davek, pridelovali živež in v boju s četami pomagali. 0 krutosti Gotov priča naslednji dogodek. Gotski kralj Vinitar ni mogel prenaSati hunske nadoblasti ter je gledal, da se izpod nje izvije. Da pa svojo moč poskusi, udari poprej na Slovane. Ti ga užugajo. A Vinitar naskoči Slovane drugokrat, in takrat mu je srefia mila. Toda krutemu Gotu ni dovolj, da Je zmagal, ampak on da ujetega slovanskega kneza Boža z njegovimi sinovi in sedemdesetimi njegovega spremstva na sohe pribiti. Nad čimur se je German radoval, nad tem se je zgražal celo poglavar Hunov, Balamber. Ko je slišal, kako je Vinitar ravnal, krenil je na mah z vojsko nanj, ga užugal in naposled osebno s svojo puščico ustrelil; okoli 1. 380.* Bože je prvi slovanski mučenik, ki ga zgodovina pozna imenom — in prvi mučitelj naSega rodu je German. Leta 448. so Huni domovino ob Črnem morju ostavili, šli proti zahodu ter si osvojili današnjo Ogrsko. Vzhodnii Gotje, zopet osvobojeni, so si prilastili zemljo od Donave naprej proti zapadu, ob Grnem morju pa so se nastanili Slovani. Tako je bila do 5. stoletja domovina naSih pradedov že precej večja nego izprva; segala je v eni smeri od Vzhodnega do Crnega morja, v drugi od Odre in Karpatov do Dona, povirja Volge in Ilmenskega jezera. Pa tudi mnogoštevilen in silen je bil takrat slovanski rod. Po 5. stoletju pa se pri Slovanih zaCnejo daljše razselitve in zato se hočemo sedaj nekoliko ustaviti ter svojim bralcem pripovedovati, kako so naSi pradedje živeli na zemlji, ki so si \o bili do približno leta 500 po Kr. r. osvojili. • Bože je gotovo skrajSan* oblik« imen» Bo&d« kli drugega iličnega.