Poitnina plačana v gotovlnl Iskaja v pondeijek in petek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 1'— za inozernstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu St. 10.666. f. • ., . - Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, de.sno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi sc sprejcmajo ob pondcljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Leto XIV. Stev. 70. Celje» pondeijek 29. avgusta 1932. P. T.: Naseljevanje Nemcev na Koroškem CELJE, 29. avgusta. Že več let vodi koroški Heimat- bund posebno v Nernčiji živalino ak- cijo, da bi se del rajhovskih kmetov, ki so vsled nevzdržnih razmer izse- ljujejo iz domovirce, naselil na Ko- roškem. To stremljenje podpira zla- sti dejstvo, da so razmere za po- ljedclstvo v Avstriji ugorinejše nego v Nemčiji. Predvsem pa se skuša do- seči, da pridejo vsa posestva, ki so na prodaj, v nemške roke. To zelo odgovorno in vseskozi težko dclo je bilo doslej uspešno. Na Koroškem si je doslej nakupilo 137 rajhovskih kmetov posestva s skupno površino 6.604 oralov za ceno 4,842.000 šilin- gioiv. Od tega odpade 71 posestev s površino 3.677 oralov na jezikovno mešano ozemlje v obmejnem pasu. Za primer navedem, da v vasi Blato pri Pliberku obdeluje danes 7 rajhov- skih kmetov svoja (!) posestva na, öfcemlju, ki ga upravičeno terjamo za sebe. Razen tega so biii nakuplje- ni od rajhovcev tudi drugi dbjekti, ki sicer ne služijo v poljedelske svr- he. Roko v roki s tern deloin je Hei- matound posredoval tudi pri nakupu zenilje s strani domačinov. Pravo 2a, posredovanje ima na Koroškem Bo- denvennittlung G. m. b. II., ki je tu- di denarno omogočila poslovanje. V teku časa pa se je izkazalo, da bi bi- la potrebna nova organizacija. Bo- denvernrittlung je (za.to likvidirala, na njeno mesto pa je stopila tako- zvana Kärntner Bodenstelle, čije de- lo bo nadzorovala Zve/a nemških pol jede] cev, koroški Heimatbünd in sigurno še ostale narodno-obrambne organizaeije; s tem je podano jam- stvo, da se bodo dosedanje izkušnje uporabile v korist kupeev in proda- jaleev ter vse dežele. Bodenstelle ne oskrbuje samo rajhovcem kupčij, temveč je stalno na razpolago tudi domačindm. (Allgemeine Bauern- Zeitung« št. 29.) Tako skrbijo v Avstriji p,rivatne organizaeije za germanizaeijo naših ljudi in naše zemlje, mi pa smo za ves ta silni in stalni napor Ncmcev ob naši meji, ki grozi vsak hip pre- plaviti politiČno mejo, mrtvi. Ne sa- mo, da nismo takoj po mirovnih po- go'dbah, ki so tako silno zadele nas Slovence, ustvarili močno in enotne narodnoobrambne fronte, temveč ce- lo dopuščamo, da propada ves na- rodnoobrambni organizem, ki je bil z muko in nevarnostjo zgrajen v na- cijonalno težkih časih. Okoliški občinski svet V petek 20. t. m. od 19.15 do 20.30 se je vršila seja celjskega okoliške- ga občinskega sveta v obCinski po- svetovalnici na Bregu. Po odobritvi zapisnika o zadnji seji je poročal žu- pan g. Vinko Kukovec o svojem obisku pri podbanu g. dr. Pirkma- jerju v Ljubljani. Gosp. župan se je ob tej priliki pritožil proti točenju vina po prekupčevalcih, vsled česar je občina prikra.jšana na občinskih ddkladah, gostilničarji pa na zasluž- ku. V zadnjem času je bilo zares kaznovanih več takih prekupcev in tudi vino je bilo v nekaterih sluča- jih zaplenjeno. Gosp. župan je prosil podbana tudi za podporo za brezpo- selnc v okoliški občini. Občina je že dobila podporo, nekaj bo pa šo pre- jela. Gosp. župan je razpravljal z g. podbanom tudi o izdatkih za zdrav- stveno občiuo1, ki znatno obremenju- jejo občinski proračun. Pri finančni direkeiji v Ljubljani jo interveniral glede rednega izplačevanja občin- skih doklad. Okoliška občina bo sto- pila v stik z mestno obeino zaradi določitve in kontrole tržnih cen. Fiaančni odsek (referent obč. odb. dr. Laznik). Zahteva poveljstva celjskega vojaškega okrožja, da naj obeina nabavi tiskovine za popis vo- jafikih obveznikov, je bila iz finanč- nih Irazlogov. zavrnjenau — Občina jo proti temu, da bi banska uprava letos pobirala zdravs/tveno doklado za občino, ker bi s tem izdatki na- lasli. Doklada naj ostane, kakor je predvidena v prorathmu, želja. ban- sko uprave pa bo upoštevana v pri- hodnjem občinskem proračunu. — Sresko načelstvo v Celju je sporoči- lo, da naj ckoliška obßina ustanovi krajevni pomožni odbor, ki naj bi zbiral denarne in druge prispevke za brezposelne. V ta pomožni odbor i so bili izvoljeni župan g. Kukovec ter obč. odb. Glinšek, Janežič, Pc- fuh, Stante, Strenčan, Vodopivec in Wltavsky. Ob tej priliki je bil s'pre- jet naylednji predlog obč. odb. Plan- karja: Občina Celje-okolica ustano- vi takoj prehranjevalni odbor, ki naj stopi v stik z mestnim odborom. V 14 dneh naj se skliče anketa, v ka- teri naj sodelujejo tudi vsa kari: organizaeije, javna borza dela, OUZD in bratovske skladnice. Ustanovi naj se ogrejevalnica za bi-ezposelne. An- keta naj določi, kdo bo prispeval in j kdo bo deležen te akeije. Župa.nstvo naj apelira na vse podjetnike v ob- čini, da naj zaposlujejo predvsem domače ljudi, ki so pristojni v oko- liško občino. — Sprejet je bil tudi predlog obč. odb. Janežiča^ da bi oko- HsKa öbCinä posredovala pri mestni občini, da bi tudi brezposelni v oka- liÄki občini dobili brczplačno draßje in \ejo\jc za kurjavo v mestnili go- zdovih. — Mestna občina je prosila okoliško občino' za prispevek 2.500 Din za popravilo kapelic na Jožefo- vem hribu. Okoliška občina bo ne- obvezno nekaj prispevala, če bo pri- speval tudi samostan. — Šolski vrt- narici gdč. Mari Pogiajenovi bo do- deljeno stanovanje g. Špegliča v ob- činski hiši v Gaberju, čim se bo g. { Špoglič preselil v svojo novo hiSo. Obrtni edsek (referent obč. odb. G o 1 o b). Ga. Marija Kedlova v Ko- vinarski ulici v Gaberju prosi za po- delitev gostilniške koncesije. Občin- ski svet je zanikal krajevno potrebo za to koncesijo. Personalni odsek. V domovinsko I zvezo so bili sprejeti: progovni do- lavec Gašper Kunstek, posestniki Jo- žef Pavlin, Jakob Šturbej, Ivan Slak in Ivan Leskošek, delavka Cecilija Gorškova, zastopnik zavarovalnice Josip KavČič, delavec Rudolf Lokner, sejmarka Apolonija Romihova, ru- dar Franc: Crešnovar in cinkarniški delavec Alojz Leskošek. — Prošnji fregatnega kapitana v pok. Rudolf a Heilmanna in trgovskega potnika Antona Dornika za sprejem v domo- vinsko zvezo sta bili odklonjeni. — Želoziiiškemu delavcu Ludviku Re- beku je bil zasiguran sprejem v do- movinsko zvezo, če bo dobil jugo*lo- vensko državljanstvo. Luksuzni davek V »Službenih Novinali« z dne 15. t. m. je v tarifi za pobiranje luksuz- nega davka določcn glede predmetov pocl točkami 11. do 23. za plačeval- ca trgoVec. V glavnem gre tu za važ- ne trgovske predmete, kakor za bon- bone, Cokolado, sir, milo itd. Bistvo te določbe obstoji v tem. da bi se za to predmete luksuzni davek no pobi- ral niti pri uvozu, niti pri proizvod- nji, tcmveč bi ga moral plačati trgo- vec, ki jih pro'da, in po ceni, po ka- teri jih proda. Vsekakor bi bila ta dolŽnost za trgovce jako dalekosež- na, ker bi bilo izvajanje zvezano z in- UwlvJOv jp md-:o("'pm zmiiudili poročati Vnm.da odkar uporaiiliom Vašo zobno pasto "Chlfirodonl" ninia samo lopib bi-lih zob.teMivečscai se rcšiJ tudi neprijetno^a duhtt ust. Vaš Cliluiodont l)oin kar najbolje priporoeal- Dr. V., Lj... ZaUtevajte zato sauio pristno Cbloro- dont zobno pasto, tuba Din. 8.— in Diu. 13.—, W zavračajte vsak nadomestek. Štev. 70. »Nova Doba« 29. VIII. 1932. Straa 5. Ljubljanska kreditna banka | Ustanovljena 1900 podružnica Celje, Aleksandrova ulica Centra la v Ljubljani Ustanovljena 1900 Delniška giavnica Din 50,000.000.—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzolavi: Ljubljanska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kjanj, Maribor, Metkovič, Novi Sad; Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se prlporoča za vse bančne posle. sel iz tega boja večjo ali manjšo po- škodbo. Da je bila včerajšnja tekma od strani Atletikov odigrana v tako ostri in surovi obliki, je največ.ja krivda na sodniku g. Vidicu iz Ljub- ljane, ki je bil od prejšnjih treh sod- nikov najslabši. Dopustil je Atlcti- koin skrajno surovo igro, kar so ti pridno in hitro izkoristili in vso tek- mo po mili volji »mesarili«; mcsto- m,a pa jo bila njih igra že življensko nevarna. Takšni klubi, pri katerih je doma le surovost, sploh ne spada- jo v podsavez, saj takšna početja ni- so v progando nogometnega sporta in morajo presedati vsakenru trezno mislečemu človeku. Kljub nepresta- nim opominom, da naj igrajo Atle- tiki fair in dostojno, sc je pojavila njih surovost tudi pri včerajšnji tek- tttf. Če se dogajajo tudi drugod v «poftu takšnc surovosli, česar je po večini knv preveč popustljiv in pri- stjanski sodnik, ni čudno, da. gre pri nas nogomet ra.kovo pot, saj se- daj tekma že ni več sportna in fair igra, temveč prava bitka za zmago, ko skuša vsak klub, tudi če jc šibkej- ši od nasprotnika, zmagati, pa četu- di obleži vseh njegovih enajst na- sprotnikov na igrišču. Da ni bilo sodnika Vidica, in če bi bil sodil to tckmo sodnik kova dr. Planinška, bi s-e bila tekma končala z dfugaenim izidom. Vse prošnje na 1-NP, da delegira strogega in nepri- sti-fuiskrga sodnika, niso prav. nič zalegle. Zopet je sodil tekmo sodnik, ki je bil očitno pristranski in je igral, vs.aj tako je izgledalo, vlogo dvanaj- stega igralca Atletikov. Bil je popol- noma nemogoc vsled svoje popustlji- vosti; očitnih rok v kazenskem pro- sto'ru Atletikov sploh »ni videl« in ako ima le količkaj čuta pravičnosti, ni lnogel zapustiti Celja z mirnj> vestjo. Njegova »zasluga« je, da se je moral odigrati podaljšek in njego- vo neprestaiio »di'ukanjo« za Atlcti- ke je vzbujalo pri gledalcih upravi- čene viharne proteste. Zahtevamo, da uvede LNP strogo preiskavo o včerajšnjih dogodkih na tekmi, brez ozira na levo in desno, in krivce eksemplarično kaznuje, saj edino to je v interesu nadaljnega razvoja nogometnega sporta v Celju. »Celjani« so igrali v postavi: Hi- linger-Koprivšok, Mikuš-Zupanc, Pre- singer I, Flis-Gobec II, Presinger II, Veble, Oprovš, Ahtik in so si zma- go v polni meri zaslužili, a pot je bila trnjeva in polna ovir s s.trani sodnika. S svtrjo discipliniranostjo so zapustili najboljši vtis in v nadalj- nem telunovanju jim je želati naj- več uspehov. Tudi tokrat sta bili obramba in halves-linija najboijši del moštva; tudi napad jo pokazal smiselnejšd in koristnejšo igro nego v prejšnjih tekmah. Atletiki so prišli na igrišče v po- stavi: Janežič-Stožir, Goršek-Žalar, Hojnik, Suholežnik, Wolgemut, Kon- čan, Blechinger, Kožclj, Ilönigmann. Ko so uvideli, da je zinaga nemogo- ča, so začeli s svojo, za nje že zna- čilno surovd igro, pa so zasluženo doživeli svoj črni dan in izpadli iz lige. Najbolj diseiplinirana in fair igralca sta Ilönigmann in Blechin- ger, ostali z malimi izjemami niso vec zreli, da se še sploh kdaj poka- žejo na igrišcu. Potek tekme: Početni udai'ec so imeli Celjani. Atletiki so takoj na- padli in dosegli po Koželju vsled ne- spo'razuma celjske obram.be že v dru- gi minuti prvi gol. Sledila jo trajna premoč SSK Celja, ki je neprestano obit gal nasprotnikova \;/rata. V 23. minuti je uspelo »Celjanom« izenače- njc. I/, kota, streljanega po Gobcu il, se jo odbila ostro streljana žoga od vratarjevih rok v mrežo. Prvi po'lcas je bil pretežno v i-okali »Celja1« in le soclnikova »zasluga« je neodločen ro- zultat prvega polčasa,. V drugem pol- času je bila igra skraja še odprta, »Celjani« so se nato, očividno prese- nečeni vsled popustljivosti sodnika, umaknili v obrainbo. Atletiki so se- daj sicer prevladovali in napadali, a obramba Celja ni hotela kapitulirati. Surovost Atletikov se je vedno bolj stopnjevala, a sodnik tega ni hotel preprečiti. V 38. minuti je padel za Atletike drugi gol, prej pa je bil še nekaznovan foul Suholežnika. Sledi- la je izključitev leve zveze Celja in desne Atletikov Končana, za pogreš- ko, ki niti zdaleka ni dosegala ne- sportnega obnašanja igralca Suholež- nika med vso tekmo. Sledil je po- daljšek, ki je pripadal popolnoma ! »Celjanom«, ki so z lalikoto preigra- 1 vali nasprotnika in prizadevali na- sprotni obrambi obilo posla. Že v tretji minuti je zabil Gobec II ne- j ubranljiv gol za SSK Celje, za kar ga je publika nagradila z burnim aplavzom. Napade Celja so ustavlja- li Atletiki z vsemogočimi, po večini nekaznovaniini fouli. V 14. minuti je pretresel še Veble mrežo Atletikov in postavil rezultat tekme. Tudi v dru- gem delu podaljška so »Celjani« po- I j)olnoma prevladovali. Tik pred kon- cem pa je storil Sulioležnik omenje- no dejanje, ki gotovo ne bo os/talo zanj brez posledic. Mučno do'maco prvenstveno teknio- vanjc je s tern končano in SSK Celje čaka klub temu še srečanje s Slova- nom iz Ljubljane v nedeljo v Celju in nato v Ljubljani, ki bo dolocilo osmega udeleženca v podsavezni ligi. K. D. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 29., torek 30. in sreda 31. avgusta: »Po- vratek srca«. Sinhronizirana filmska dia.iiin, j)O znanem romanu Ludvika Wolfsa »Izpremena dr. BessJa«. V glavnih ulogah Hans Stiiwe, Jakob Ticdtkc, grofica Esterhazy, Kurt Ger- ron in Angelo Ferrari. Vstopnina 3, 5, 7. in 10 Din. — V četrtck 1. sep- tembra bo kino zaprt. — V petek 2. septembra bo otvoritev nove sezone s slovitim zvočnim filmom »Ziuaga ljubezni«. V glavni ulogi Hans Al- bers. Glasba: Hans May. Dopisi Konjice Sokolska četa Sv. Jernej nad Loča- mi je imela svoj letni telovadni na- stop v nedeljo 21. t. m. na šolskem dvoi'iScu, ki ga je četna uprava prav praktično uredila. Ceta je skupno z matičnim društvom v Ločah nasto- pila z vsemi oddelki v 9 telovadnih točkah in to prav uspeSno, zlasti so žcli priznanje in navdušenje števiU ni četniki. Po telovadni prireditvi se je občinstvo zbralo k ]>rijetni do- mači zabavi. Iz delovanja dravinjske podruzni- ce SPD. Letos pozimi osnovani od- sek za tujski promet se je lotil takoj z vso vnemo dela. S primerno rekla- mo in z ureditvijo informacijske službe v Konjirah in bližnji okolici je privabil v Konjice večje števuo JotoviSCarjev, ki doslej se niso vedeli za naš lepi kraj. Te dni je podruž- nica izdala skrbno sestavljeno in s krasnimi slikami v bakrotisku opremljeno brošuro, ki v slovenskem, srbohrvatskem in nemškem jeziku opisuje Konjice in bližnjo okolico. Vsa cast ljudem, ki so sodelovali pri tern, za skromni začetek tako dobro uspelem delu. Velika shoda sreske organizacije JRKD v Vitanju in pri Sv. Jerneju sta v nedeljo 21. t. in. izvrstno uspe- ma. Shodov se je udeležilo številno občinstvo. Govorili so gg. naroclna poslanca dr. Auer iz Siska in Karol Gajšck iz Konjic, notar Rado Jereb in dr. Ervin Mejak. O'ba shoda po- menita zopct lep korak naprej v utr- jevanju državne zavesti in v konso- lidaciji razmer v srezu. Gospodarstvo Hmelj III. poročilo Srednjeevropske hme- ljctrske pisarne o mncžini iu kako- vosti letošnjega pridelka. ŽATEC CSH, 25. avgusta. Nemčija Hallertau. Letošnji pridelek bo gledo množine zadovoljiv, glede ka- kovosti pa prav dober. Naši hmeljar- ji so dokazali, da se znajo braniti zoper peronosporo in da se tudi ne ustrašijo vreinenskih neprilik. Vsled tcga se bo hmeljarstvo pri nas ohra- nilo tudi za bodočnost. Na podlagi sedanjega stanja lahko množind le- tošnjega pridelka ccnimo na okroglo 70.000 starih stotov. Spalt. Lepo in toplo vi^eme v zad- njem času je ustavilo razšii-jenje pe- ronospore. Nasadi so pri nas zelo zdravi, ker so se prav piidno izva- jala obrambna dela zoper škodljivce. V dobro oskrbovanih nasadih so se hmeljarji uspešnejše branili zoper peronosporo in rdečega pajka, kakor v zanemarjenih. Kakovost kobul .se lahko označ kot »prav dobra«. Glede nmožine se še sedaj ne more izreči kaj zanesljivega, vendar cenimo pri- delek našega okoliša na 10 do 11.000 starih stotov. Z obiranjem ranega PIERRE BENOIT: 14 Zgodovinski roman KÖN9GSMARK Poslovenil Boris Rihteršič II. Na jekleno višnjevem nebu je pravkar izginila tista mrzla zvezda. Vignerte se je zdrznil: »Koliko je ura?« »Cez deset minut bo polnoči,*« sem odvmil in pri- žgal žepno svetiljko. Zbudil sem oba moza, ki sta morala držati zvezo. »Henriquez, pojdi k tretjemu odseku in povej pobočniku, naj pregleda izmeno drugega oddelka. Potem naj pride sem poročat poročniku Vignertu. Ti, Damestoy, pojdi k drugemu oddelku in povej po- veljniku, naj napravi isto pri tretjem odseku. No, in ne pozabi, da je ob dveh obhod. To nalogo ima onajsta stotnija, narednik Toulet. Ali sta m,e razu- ii)ola? Pojdita in predramita se že!« Vojaka sta šla. Nekaj trenutkov nisva videla od- prtine z viSnjevim nebom. Čudovito mirna noč. Le tu ali tarn osamel strel i? puške. Topovi so že umolknili. Vignerte je nadaljeval svojo povest. Ali ste prebrali roman »Baron Heidenstein«? Meyer-Förster je plenil po malem Tolstega — vse pogl'avje, ki go'vori o tekmi za cesarjevo cažo, je ukradeno iz »Ane Karenine« — obilo pa tudi našega O.ctava Feuilleia. Vzlic temu pa prečitajte strani, kjei- govori o Hannovru, o življenju v nemški garni- ziji, o zasneženem cesarskem parku. Enaki dojmi so popisani, kakor sem jib iinel ob prihodu v Lau- tenburg, v nedeljo 26. o'ktobra 1913., ob desetih do- poldne. Že od osme ure zjutraj sem opazova.1, kako po- časi izginjajo vrhovi valpurgij.sk.ega Harza, kako to- nejo na jugu v bakreno rdeče oblake. Ko je vlak za- pcljal Cez rofiico Aller, so jeli vstajati hribčki. Nato se je poka/.ala zavita reka Melna, ki se vali v svoji bazaltni strugi in se kakšnih šestdeset kilometrov pod Lautenburgom izliva v Aller. Bližali smo se. Nebo je bilo motno in belo. Mesto se oklepa obronkov hriba, ki ga opleta Melna. Zdelo se mi je, kakor da bi giedal Pau, ali pa — zaradi rdeče strešne cpeke — Saint Gaudens. Cisto gori, zelo daleč v go- stem gozdu sem zagledal visok stolp. Slutil sem, da mora to biti dvor Nalik konju, ki čuti, da je hiev blizu, je stroj So hitreje potegnil. Vo'zili smo se ob potokih, ki so tekli med dvema vrstama vrb. Ko sem giedal, kako se voda peni ob malih skalah, kako zvija vodne rast- line, sem občutil neko lahkotno svežost, ki se je nisem nadcjal. Kraj je v splošnem precej čist in mi- ren in me je spominjal Ua-de-France. Moj Bog, tu bi utegnil biti še srečen. Lautenburška postaja je — da po'vem resnico — brezpomernbna. Podobna je sloviti postaji v Metzu, le da je manj&a in še bolj ekscentrična. Sicer je pa niti nisem utegnil dosti ogledovati. »Gospod profesor Vignerte?« zamrmra s preti- rano uslužnostjo železniški uslužbenec, ki sem mu izro'cil vozni listek. Marcais je brzojavno sporočil, da pridem. Uslužbenec pomigne z roko. Dva orjaška lakeja v črni in zlati livreji se postavita prcd me, k,akor bi bila iz tal zi'asla. Med tern ko je eden vzel listek za mojo prtljago. me je drugi odvedel k ogromnemu avtu, ki se je takoj ddpeljal. Cez deset minut smo bili že zunaj Lautenburga in zavili z nezmanjšano hitrostjo na veliko dvorno dvari^če. Straža mi jo izkazala cast. »Naj gospod profesor blagovoli izstopiti,« je dejal lakej in odprl vrata, šofer pa je zatrobil s hupo. Veliki dvorni mo'jster bakreno rdečega obraza se ji> prikazal na pragu. Trikrat ali ätirikrat se je pri- klonil. »Ali je gospod profesor srečno potoval? Naj go- spod profesor blagovoli iti z menoj. Odvedel ga bom v njegove sobe.v "straf i 4. »Nova Doba« 29. VIII. 1932. Štev. 70. hmelja smo že pričeli in je blago glo- de barvo in kakovosti prav dobro. Htrsbruck. Vsled obrambnega de- la zoper peroiiosporo so se tukajsnji nasadi precoj izboljšali. Vročina je ustavila razširjenje peronospore, vendaV morajo biti hmeljarji vsled velike rose previdni. Ce se vsled ve- like vrocine ne bo širilo okuženje po rdečem pajku, upamo, <)r do 8000 starih stotov. Z obiranjcm bomo pričeli v 14 dneh. Jura. Vsled lepega vremena je cvetje že prehajalo .večinoma v ko- bule. Dobio oskrbovani nasadi ob- Ijubujcjo ciobro letino, ki bo znašala približno 1.200 starih stotov. Ai&chgrund. Letino cenimo na pri- bližno 1.200 starih stotov. Rhcinpfalz. Letino cenimo na pri- bližno 800-KiOO starih stotov. Würltemberjj. Množina pridelka v okoušu Tettnang cenimo na 10.000 starih stotov. Suho in topid vreme pospešuje upanje na dobro letino, ki bo po kakovosti prav odlična. Okoliš Rottenburg ima slabo nasade, ki so delorna trpoli tudi po toči. Proti pe- ronospori se je prav pridno brizgalo. Na 504.60 ha veliki ploskvi upamo pridelati približno 9.000 starih stotov hmelja. Okoliš Herrnberg bo pride- lal okoli 10.000 starih stotov. Baden. Stanje nasadov se je zad- njih 14- dni izdatno izboljšalo. Zoper peronosporo se je maiijivo in uspeš- no brizgalo. Obiranjo se je pričelo 23. t. m. in se bo po sedanjem sta- tt ju pridelalo približno 3.500—4.500 starih stotov hmelja. Po vremenu v prihodnjih dneh se pa množina leti- ne lahko zboljša ali pa tudi poslab- ša. Kobule so lepo doraščene in pri- čakujemo dobro blago. (Konec prih.) Glasovi iz občinstva Kaljenje nočnega miru Že cela dva meseca se ponavlja noč za nočjo, da se nekdo, kakor iz- gleda, uči vožnje z motornim kolesom V poznih nočnih urah od ogla Gre- garčičeve in Ipavčeve ulice dalje in vozi z veUko hitrostjo okrog. Do- sledno si izbero ure, ko stanovalci ob teh ulicali že spe, to je od pol 2. do 3. ponoči. Poslužuje se odprtega iz- puha, tako da so vsi stanovalci pri- siljeni spati v tej nezndsni vročini pri zaprtih oknih in celo takrat jih ta ropot zbudi iz najboljšega spa- nja. Ojpozarjamo, da je ob Ipavčevi ulici tudi bolnica, da bi pač že bila dolžnost policije dobiti dotičnega v dveh mesecih in ga energično pouči- ti, da je kaljenje nočnega miru pre- povcdand. — Prizadeti. Smešnice Oče: »Kaj si storil z denarjem, ki sem t.i ga dal?« — Sinček: »Dal sem ga neki revni ženi, papa —« — »Ti si priden deCko'!« — »— neki revni ženi, ki mora na oglu prodajati sla- dolcd.'« Zopet ena na račim skoposti Ško- tov: Po najnovejih raziskovanjih je nastal »Grand Canon«, več sto me- trov v platö Collorado vrezanä doli- na, vsled tega, ker je Škot iskal pen- ny, ki rau je padel v jarek. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem električ- nem pražarju. Karol Loibner, CeKje Kralja Petra o. 17. — Pri „Zvoncu" Delikatese, specerija, semena. Dva diiaka nižjega razreda iz boliSe hige se sörej- meta k ugledni družini. Dobra oskrba jn nadzorstvo. Na željo nemSka kon- verzacijü. Ponudbe na upravo lista pod »Solnčna soba s kopalnico«. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODN1 DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000 — Kupuje in pro* daja devize in vafiute. Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoci račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnici: Maribon Šoštanj Trpvshi poiriocnih zacetniW, speceriiske stroke, išče službo. Ponudbe na upravo lista pod »PoSten«. Dva dijaka se spreimeta na stanovanje i.i hrano pri liglfdni obitelji. Naslov v upr. lista. Samostop huhorico z večletnimi spričevali, ki opravlja vse gospodinjstvo, se sprejme takoj ali pozneje k dverna osebama brez otrok. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Samostojna«. Pesfunfo močno, snažno in zdravo za popoldan sprejrne takoj gospa Medvežek. palača Prve hrvatske Stedionice. Stanouanjj z lohalom Na križišču dveh prometnih cest, obsto- ječe iz sobe in kuhinje, s Uetjo in pritiklinami, svetlo in solnčno, se odda s 15. 9. Lokal se drži stanovanja, je zelo velik in solnčen, pripraven za vsako obrt ali trgovino. Vpraäa se: Gaberje, Prečna ul. 5t 3. Lepa jedilnica se proda zaradi pomankanja prostora. Naslov v upravi lista. Lepo suho stanotranje obstoječe iz sobe, predsobe in kuhi- nje z vsemi pritiklinami, se odda mirni stranki brez otrok. Naslov v upravi lista. Use šolshe in risolne potrebščine se dobijo v veliki ixbiri v Isnjigarni in vele- tr^jovini s pa pi rj em K. Goričar wdova, Celje Kralja Petra oesta štev. 7 — 9 Franjo Dolžan 2ac^e4 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora) navedene stroke spadajofa dela in popravila. — Cene zmerne. ——a^— Postrežba ločna in solidna ! Telefon 6t. 245 Odda se Icp trgovski lokal Vpraša se v upravi lista Solske Dotrebscine za osnovne, meščanske, obrtne nadaljevalne sole in gim- nazije se dobijo v veliki izbiri v novo urejeni knjigarni in trgovini s papirjem na veliko in drobno Franc Leskovšek, Celje, Glavni trg 16 Dijaka nižješolca sprejrne na hrano in sta- novanje uradniška druž na v Celju. Eventualna pomoč v učenju brezplačno na razpo'a^o. Naslov v upravi lista pod »Dijak I. — IV.«. Obširen tnlin 4 kamni 20 HP, 2 stanovanjski hiši, gospodarsko poslopje, lepo arondirano v Radečah, pripravno za industrijo, se prodajo. Naslov da: Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1. Najvarneje in najugodneje se nataga denar pri pypilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJll, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sotlis:a ter naložbam cerkvenega in občin- sktya denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje poso* jila na zemljišča per najnižji obrestni merl Vse prošnje rešuje brezplačno. Za hranilne vioge jamčl poleg premož^nja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno moč)o Urejuje lado Ptintk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvozno tiskarno Milan Četlna, -- Oba v Celju.