ACROCEPHALUS na Korziki, v Italiji, Jugoslaviji (Vojvodina) 1 na M adžarskem in v ~baniji obsega le še manjša močvirja v Rusiji, Spaniji, Turčiji in občasno v Romuniji. Vrsta sodi med globalno najbolj ogrožene, s populacijo z največ 380 pari. Vzpodbudno je, da so populacijski trendi v omenjenih državah stabilni ali celo v porastu (TUCKER, HEATH, 1994). Med razlogi za skorajšnje izumrtje vrste so predvsem izsuševanje in uničevanje močvirij, lov (verjetno odločilen dejavnik izumrtja v Italiji), v zadnjem času pa predvsem križanje in tekmovanje z umetno naseljeno sorodno vrsto iz severne Amerike. Današnja skrivnostna fotografija je torej za poznavalce sodobne ornitološke literature že končana: že iz gornjega opisa je namreč možno zaključiti, da govorimo o palčji raci, beloglavki ali evropski beloglavki Oxyura leucocephala. Razlog, da se je ta raca pojavila v rubriki Skrivnostna fotografija, pa ni le v zanimivi pozi ptice z dolgim repom, ki je morda koga zmedla, da jo je zamenjal za zimsko raco Clangula hyemalis ali celo za dolgorepo racoAnas acuta. Bistveno je, da se bi glede na njene selitvene navade in rahlo naraščajoči populacijski trend kot izjemni gost morda lahko pojavila tudi pri nas (v takšnem primeru takoj pokličite eno izmed nemudnih ornitoloških telefonskih linij iz Acrocephalusa in pripravite teleobjektive). Slika naj bo tudi kot opozorilo, da bi se še prej kot s palčjo raco lahko srečali z njeno sorodnico Oxyura jamaicensis, vrsto brez slovenskega imena, ki je bila v SO.letih naseljena najprej v Veliki Britaniji in kmalu začela prosto gnezditi ter se bliskovito širiti po Evropi (doslej ugo- tovljena v vsaj 14 evropskih državah). Seveda je imel njen prihod v gnezditvena območja palčje race v Španiji katastrofalne posledice za avtohtono vrsto (križanje). Strokovnjaki se bojijo, da bo palčja raca izumrla že v začetku 21.stoletja, če se ne bo ustavilo širjenje umetno prinešene vrste Oxyura jamaicensis. Razlikovanje med racama obeh vrst rodu Oxyura ni problematično pri samcih. Groteskno svetlo modro obarvan samčev kljun, pri obeh spolih tudi dvignjena repna peresa, so njihova značilnost. Ne preostane nam torej drugega, kot da takoj odpremo katerega izmed pri- ročnikov za določanje ptic in se pripravimo na prihod "trdorepih" rac, kamor uvrščajo rod O:xyura. Druga naloga pa je določitev sloven- skega imena za vrsto Oxyura jamaicensis . Prepričan sem, da ga bomo potrebovali že 94 XVIII · 75-76 · 1996 kmalu. Raco s fotografije, samca, sem fotografiral julija 1995. Andrej Sovinc Pismo uredništvu Letter to the editorial board Odgovor na Uvodnik o Rdečem seznamu V uvodniku 71.številke Acrocephalusa razmišlja Janez Gregori o Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije, ki ga je pripravil Odbor za varstvo narave pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in je bil objavljen v 67.številki Acrocephalusa. Avtorji Rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk Slovenije želimo z argumenti zavreči zavajajoče, netočne ali samo delno resnične trditve v omenjenem uvodniku. Gregori pravi, da celo nekaterim članom uredniškega odbora Acrocephalusa ni bilo mogoče zvedeti kaj več o novem rdečem seznamu vse do izida. Na to je odgovoril že soavtor prvega (uradnega, kot ga sam ime- nuje) rdečega seznama iz leta 1992 dr. Sergej Matvejev v 73.številki Acrocephalusa na strani 203, kjer je zapisal: "Kritični prikaz soavtorja j. Gregorija dopolnjujem z naslednjim: oba sva člana Uredniškega sveta "Acrocephalusa" in dobivava vabila za seje Uredniškega sveta. Iz tega materiala je razvidno, da je bil Seznam ogroženih ptic Slovenije, (ki je izšel ob redni letni skupščini DOPPS-a spomladi leta 1995, op.piscev) v programu Društva za leto 1995." Res je, da novi rdeči seznam ni nada- ljevanje in dopolnjevanje prejšnjega, oziroma da ni bila narejena primerjava s predhodnim seznamom iz leta 1992. "Narejen je drugače kot vsi dosedaj pri nas objavljeni živalski in rastlinski seznami," pravi o njem Gregori in s tem se strinjamo. Primerjava s predhodnim rdečim seznamom ni bila narejena, ker je bil seznam iz leta 1992 že ob izidu zastarel in je vseboval toliko neustreznih podatkov, daje bilo lažje začeti pisati vse znova. Seznam iz leta 1992 je pravzaprav Je nekoliko premetana iz z nekaj novo ugotovljenimi gnezdilkami dopo- lnjena verzija Predloga rdečega seznama iz leta 1987, ki sta ga napisala ista avtorja. Pri tem razlik v kategorizaciji vrst, ki so nastale med XVIII - 75-76 - 1996 predlogom seznama (1987) in rdečim sezna- mom (1992), nista utemeljila niti z besedo. Ali sta torej pisca predloga rdečega seznama iz leta 1987 s seznamom iz leta 1992 opravila delo, ki je "logično nadaljevanje in dopoln- jevanje prejšnjega", kar nam očita Gregori. Zakaj bi torej od drugih pričakovala ''posprav- ljanje za nazaj"? Smo mar mi razmetali? Pri pripravi seznama iz leta 1992 niso bila upoštevana nova spoznanja v slovenski ornitologiji. Avtorjema rdečega seznama iz leta 1992 se je namreč kljub 14 letom teren- skega dela okrog 80 članov DOPPS-a v okviru kartiranja ptic gnezdilk Slovenije zdelo nepomembno, da bi se pred objavo svojega rdečega seznama posvetovala s člani tedanje društvene Komisije za varstvo narave ali vsaj z nacionalnim koordinatorjem projekta Omito- Joški,,atlas Slovenije . Ce bi bili avtorjema poznani aktualni podatki gnezditvenega kartiranja ptic v Sloveniji, se jima v seznam zagotovo ne bi prikradle nekatere sporne razvrstitve ptic kot npr.: kozica, ki gnezdi pri nas na par izjemno ogroženih vlažnih travnikih, je v isti kategoriji ogroženosti kot brglez, ki živi v nižinah in sega do drevesne meje; mala bobnarica in čuk sta postavljena ob bok kanji, divji grlici in rjavi penici in vse Jrije škrjanci v isti kategoriji ogroženosti. Cma štorklja, za katero so bila še pred nekaj leti poznana Je posamezna gnezda, sedaj pa njena številčnost raste, je v isti kategoriji ogroženosti kot južna postovka. Uslužbenec Prirodoslovnega muzeja je že v začetku 90.let opozarjal, da je južna postovka praktično izumrla v Sloveniji. Kako da na seznamu ni rjavovratega ponirka, ki ga je soavtor seznama (dr. Mat- vejev) že leta 1983 na Bohinjskem jezeru opazoval s petimi mladiči (MA7VEJEV, v: GE1STER, 1995)? Zakaj ni na spisku izumrlih gnezdilk močvirske uharice, za katero BAČAR (1939) navaja točne podatke o gnezdu z jajci? Zakaj avtorja rdečega seznama iz leta 1992 nista časovno opredelila obdobja, ki je zajeto v kategoriji Ex- izumrla vrsta? "1b so pomankljivosti, ki so tuje resnemu strokovnemu delu", bi ob tem zapisal Gregori. Ob popolni ignoranci podatkov teren- skega kartiranja ptic za ornitološki atlas pri pisanju rdečega seznama leta 1992 se zdi Gregorijevo vprašanje o tem, ali je bil namen pri pisanju seznama iz leta 1994 priti do boljšega seznama ali kdo bo podpisan pod ACROCEPHALUS njim, samo neokusna šala. Še toliko bolj, ker sedaj Gregori večino svojih trditev opira prav na ugotovitve, zapisane v Jmjigi Ornitološki at- las Slovenije! Knjiga Ornitološki atla,s Slovenije je izšla po izidu našega rdečega seznama, zato bi bilo pravzaprav bolj smiselno govoriti o obratnem kot nam očita Gregori: trdi, da spoznanja Atlasa niso v celoti prodrla v rdeči seznam. Morda je sedaj primeren trenutek, da se poudari, da so vsi podatki, zbrani v Ornito- loškem atlasu Slovenije, društveni, njihovo tolmačenje, kot ga odseva besedilo v knjigi, pa je izključno plod razmišljanj in ugotovitev avtorja knjige Iztoka Geistra. Pisec Atlasa je tako v del knjige, ki obravnava gnezdilce Slovenije, uvrstil tudi nekatere vrste, za katere smo člani Odbora za varstvo narave menili, da dokazi o njihovem gnezdenju pri nas niso dovolj trdni, da bi jih lahko z gotovostjo uvrstili na seznam slov-enskih gnezdilk oziroma v rdeči seznam (npr. čopasta čaplja, konopnica, bledi vrtnik). Pisec besedila Atlasa je pač presodil drugače in do tega ima seveda vso pravico. 'Avtorji so se odločili za svoj korak: pri označevanju kategorij ne sledijo terminologiji po IUCN, ki je ustaljena pri nas v naravo- varstveni stroki, ampak so prevedli imena z avstrijskega seznama. Zmeda bo gotovo večja od koristi, ki bi jo dalo rušenje naše obstoječe terminologije, uporabljene pri številnih objavljenih rdečih seznamih živalskih in rastlinskih skupin," trdi Gregori, ko razmišlja o označevanju kategorij pri Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk v Sloveniji v osnovi povzema terminologijo IUCN, kategorije so le nadgrajene. Osnovne mednarodne oznake kategorij so ostale enake (Ex, Ex?, E, V, R, K; glej shemo na str. 168 v 67.številki Acrocephalusa), dodane so le zaporedne številke, nekatere kategorije so združene (Ex in Ex?), druge pa razdeljene (npr. E 1 - grozi izumrtje ter E2 - močno ogrožene), drznili pa smo si dodati spre- menjene slovenske prevode posameznih kategorij. Medtem pa so celo pri JUCN objavili nove predloge kategorij, ki osrednji del rdečih seznamov delijo namesto na prejšnji ENdan- gered in VUlnerable na CRitical, ENdangered in VUlnerable (podobno kot pri društvenem seznamu: "grozi izumrtje, močno ogrožena in ogrožena vrsta"). S tem bo korist dodatne 95 ACROCEPHALUS členitve zagotovo večja od zmede, saj smo Rdeči seznam že vnaprej prilagodili (podobno kot nemški in avstrijski model) novim med- narodnim standardom. Sedaj je na potezi naravovarstvena stroka, da posvoji in poslo- veni nove kategorije. Odbor za varstvo narave pri DOPPS ji bo pri tem rade volje pomagal. Podatki za posamezne vrste so v našem seznamu obravnavani regijsko (podobno kot je v Rdečem seznamu ogroženih metuljev v Sloveniji na osnovi zadostnega števila podat- kov že leta 1992 napravil Carnelutif), kar utemeljujemo z dejstvom, da so ptice zagotovo ena najbolj raziskanih živalskih skupin pri nas. Poleg 50. 000 podatkov terenskega kartiranja v okviru Ornitološkega atlasa Slovenije je bila opravljena cela vrsta večletnih popisov ptic in naravovarstvenih vrednotenj posameznih območij, ki ne temeljijo Je na dveh ali treh terenskih dneh. Očitke, da v našem seznamu ni kategorije vrst, ki so zunaj nevarnosti, zavračamo s stališčem, da takšne ugotovitve zahtevajo in zaslužijo temeljito vnaprejšnjo razpravo v strokovnih omitoloških ali naravovarstvenih člankih. Rdeči seznami tudi niso pravi medij za prikaz učinkovitosti varstvenih ukrepov. Uvrstitev vrst v kategorijo O - Out of Danger pa je ob tem tudi dobrodošel argument zagovomikom odstrela takšnih vrst, kot se to v zadnjih letih pri nas dogaja s krokarjem. Sedaj pa še h konkretnim Gregorijevim očitkom: 1. 11'Ihprsti detel, kot glacialni relikt, ne sodi v podkategorijo 3c" - Triprsti detel je bil registriran v kar petih od šestih slovenskih regij (z izjemo Prek- murja)! Borealni gozdovi so najbolj razširjen biom v Sloveniji, obenem pa so potencialni življenjski prostor triprstega detla. Pogozdo- vanje z iglavci pa pri tem še dodatno vpliva na potencialna nova prebivališča tega detla. 2. "Poljska vrana je v Atlasu označena kot potrjena gnezdilka v 8 kvadratih, v rdečem seznamu pa je označena kot domnevno izumrla vrsta" - V času nastajanja rdečega seznama z letnico 1994 ni bila poznana niti ena gnez- ditvena kolonija teh ptic pri nas. Tudi Omito- loški atlas Slovenije omenja zanesljivo gnez- ditev te vrane Je s treh lokalitet, in to z letnicami 1980 (~tišovci), 1982 (Virje pri Ormožu) in 1986 (Catež)! Da bo ironija še večja, prav Gregori v Acrocephalusu št. 58-59 poroča o 96 XVIII - 75-76 - l 996 uničenju zadnje znane kolonije poljskih vran pri Petišovcih leta 1990. 3. "Uvrstitev žalobne sinice med premalo znane vrste je prezrla podatek iz Atlasa o dokazs1nem gnezdenju te vrste pri nas" - Zalobna sinica velja za pretežno stalno vrsto. Od leta 1980, ko sta bila na poti iz Rižane v Kubed opazovana dva para 11gorskih sinic v velikosti velike sinice", od katerih je ena izmed njih imela hrano v kljunu (GEJSTER, 1980), ni bil poznan do izida rdečega seznama z letnico 1994 noben nov gnezditveno relevanten podatek o tej vrsti iz Slovenije. Ker kljub številnim terenskim opazovanjem na območju Rižane in Kraškega roba žalobna sinica ni bila ugotovljena, smo se pri Odboru za varstvo narave odločili, da vrsto pri tej izdaji rdečega seznama uvrstimo med premalo znane vrste. 'lakojšnja terenska preverjanja Rubiničevega podatka o opazovanju para te ptice 5.6.1993 pri Divači v naslednjih dneh namreč niso bila uspešna, podatka Puričeve in Benussija o opaženi družini speljanih žalobnih sinic v netipičnem habitatu Trnovskega gozda (GEISTER, 1994) pa nam ni uspelo preveriti. 4. 11modra taščica (ki jo tudi Atlas ne uvršča med gnezdilke) je uvrščena v kategorijo izumrlih vrst, kljub nespornim dokazom o gnezdenju pri nas (Acrocephalus 1994, številka 63, stran 58)" - V prispevku, ki ga Gregori omenja kot ''nesporen dokaz gnezditve modre taščice pri nas", pisec notice iz 63.številke Acrocephalusa tega eksplicitno ne omenja. Pozno (5. in 9. avgusta) ujeti "grahasti II mladiči modre taščice nam -brez opazovanja ali ulova odraslih ptic, ki naj bi takšnim mladičem prinašale hrano - nesporno ne morejo potrditi gnezdenja. S stališča varstva modre taščice pri nas (temu pač služi rdeči seznam) pa je nepomembno, če je vrsta na osnovi razmeroma šibkih dokazov o gnezdenju (vsaj o lokaciji gnez- dišča) zaenkrat še uvrščena na spisek izumrlih vrst ali pa v eno izmed kategorij ogroženih potrjenih gnezdilk. Jasno je, da odkritje več desetletij pogrešane gnezdilke iz kategorije izumrlih vrst pomeni poseben omitološki in naravovarstveni dogodek in da je treba vrsto in njeno novo odkrito gnezdišče posebej pazljivo varovati. 5. 11Zakaj je s seznama izginil planinski hudournik?" - S seznama ni izginil, saj naš seznam ni nadaljevanje tistega iz leta 1992. Planinski XVlll - 75-76 - 1996 hudournik manjka na seznamu iz leta 1994 po pomoti. 6. "Kanja je brez komentarja izginila s seznama ogroženih vrst, zelena žolna pa se je na novo pojavila (prav tako brez komentarja}' - Primerjava ogroženosti vrst z njihovo razširjenostjo je neumestna. Zelena žolna, kot spremljevalec kulturne krajine, živi predvsem v visokodebelnih sadovnjakih in tudi lokah, ki sodijo med najbolj ogrožene življenjske prostore,vpri prehrani v veliki meri odvisna od mravelj. Zivljenjski prostor kanj je bistveno bolj pester, poleg tega pa jih zakonsko že več let ne ogroža odstrel. Zelena žolna je marsikje pri nas (in širše, kot to dokazujejo rdeči seznami sosedn;ih držav in seznam BirdLife lnterna- tional (TucKER, H EATH, 1994)) močno upadla, medtem ko za kanjo to ne drži. Menimo, da bi bila negativna oznaka populacijskega trenda pri zeleni žolni v Ornitološkem atlasu Slovenije primernejša. 7. " ... v podkategoriji 3.b ("regionalno razširjena, populacija nazaduje in lokalno že izginja ") je kar pri 10 vrstah (ali 71 % vseh) navedeno, da v splošnih trendih velikosti populacij ni sprememb." - Naj razložimo - čeprav verjamemo, da večina bralcev pozna - razliko med regio- nalnim in lokalnim. Pojem "regionalno" ozna- čuje širšo razširjenost v eni ali več regijah, kjer živi mnogo lokalnih populacij. Tu lahko nazadujejo in izginjajo, kot se to dogaja pri omenjenih 1 O vrstah. Vendar predvidevamo, da imajo te vrste še dovolj močne osrednje populacije pri nas ali v drug1h državah, ki lahko kompenzirajo lokalne izgube. Zato njihove številčnosti v splošnem ne kažejo večjega zmanjšanja. Kako naprej? Gregori pravi, da lahko uporabljamo vsak svoj seznam, in ugotavlja, da Slovenci še naprej čakamo na ustrezen rdeči seznam. V DOPPS-u pa pravimo, da imamo v okviru Odbora za varstvo narave ustanovljeno Komisijo za rdeči seznam, katere delo je javno in so k njenemu delu vabljeni vsi, ki jim ni vseeno, kakšen rdeči seznam imamo pri nas. Glede dilem, kateri rdeči seznam bomo uporabljali v Sloveniji, pa ponovno pozivamo Upravo za varstvo narave, da razloži merila za izdelavo in verifikacijo rdečih seznamov pri nas, F Bračko, A. Sovinc, B. Štumberger, P Trontelj, M.Vogrin ACROCEPHALUS Ornitološka laonika za leto 1993 Ornithological chronicle 1993 Andrej SOVINC, Dare ŠERE V četrti objavi letne ornitološke kronike (tokrat za leto 1993) so objavljeni pnspevki, ki so jih napisali naslednji sodelavci : Ivo Božič; (IB), Božidar MAGAJNA (BM), Bogdan V1rnc (BV), Jože GRAČNER 0G). Jože DoLtNŠEK OD), Marjan BOGATAJ (MB). Jože BRICELJ UB), Peter GROŠELJ (PG), Marko JANKOVIČ (MJ), Brane LAPANJA (BL), Simon JUREČIČ (SJ), Iztok VREŠ (IV), Igor BRAJNIK (BI), Janez DoVIč (DJ), Stane Kos (SK), Andrej Brn1č (AB), Miro VI\MBERGAR (Mva), Rajko KoRAŽtJA (RK), Marjan DEBCLIČ (MD), Rudi TEKAVČIČ (RT), Tomi TR!l,AR (T'l'), Peter Č:ERNE (PČ), Janez GREGOR! (GJ), Darjo BoN (BD), Ludvik JAIDPIN (LJ), Vlado ŠTOLF'A (Vš), f'ranc JANŽEKOVIČ (FJ), Denis VENGUST (DV), AI VREZEC (AV), Marjan GOBEC (MG), Milan VOGRIN (MV), Eva VUKELIČ (EV), Nuša KRoPtvŠCK (NK), Iztok GEISTER (IG), Dare ŠERE (Dš), Franc BRAČKo (FB) , Andrej SOVINC (AS), Boris Koz1Nc (BK) in Borut Rus1N1č (BR). Kljub obširnemu spisku sodelavcev (večina izmed njih so obročkovalci ptic), rubrika v Acrocephalusu ne more in ne more zaživeti; med vzroki je verjetno tudi neažurnost objavljanja kronike i11 neredenega oziroma poznega prihajanja poročil sodelavcev. Kljub pozivu, da je treba podatke za kroniko za leto l 994 oddati do 15.1 . 1995, je doslej prispelo le eno samo poročilo . Premisliti bo treba, ali bomo to rubriko v prihodnje še obdržali v naši reviJi. Priprava podatkov 7.a objavo terja ogromno časa in če pri tem ni izražena vsaJ želJa članov DOPPS-a do sodelovanja, je objava letne kronike vprašljiva. Poročila za leti 1994 in 1995 pošljite na spodnji naslov do 30 l o, 1996 Vsem sodelavcem kronike se zahvaljujeva za sodelovanJe. Razlaga okrajšav, uporabljenih pri pripravi kronike za leto 1993, Je enaka kot pri predhodnjih kronikah (glej npr. Acrocephalus št. 64, stran 102). Gavia arctica , C. 11.9.1993, Izola, 3 ad.-winter, BR: 24.10.- 7.1 1.1993, Šmartinsko jezero, 3 os., MG; 6. 11.1993, HE Vrhovo, 2 os., MG; Gavia stellata, 17. l l. 1993, Škalsko jezero. 1 os., DV; 'lachybaptus ru/Jcollis, 13. 11 .1993, HE Vrhovo, 5 os., MG; Podiceps cn'sla/11s, 13.6.1993, Žolnek, 1 os., MG; Podiceps gr isegena, 3.5. 1993, Hotinja vas, 1 ad. v letnem pequ, 9.8.1993, Rače, l ad. goli, MV; 26.11. in 27. 12.1993, Šoštanjsko jezero, 1 os., DV; Podiceps aurilus, C, 16. 10.1993, Sečoveljske soline, 1 ad. v zim.pequ. BR; 2. 12.1993, Sečoveljske soline, 1 ad.v zim.periu, BR; 28.12.1993, Sečoveljske soline, 7 os., BR: Podiceps nigricollis. 6.6.1993, Ptujsko jezero, 2 os., rJ; 23.9.1993, Cerkniško jezero, 2 os., AS; 24 .10. 1993, Ljubljana-Ig, 2 os. na poplavljenem travniku, Af:,; Phalacrocorax carbo, 7. 1.1 993, Radeče, 4 os., MG; I9.2.J993, Mariborsko jezero, 80 os., FB; 26.2. 1993, Duplek, 45 os., Fl3; 10.3.1993, Zrkovci, 50 os., FB; Bolaurus sle/la ris, 25.10. 1993, Škalsko jezero, 1 os., DV; Ardea purpurea. 17.9.1993, Vrhnika, 1 os., DŠ: Ardeola ralloides, 26.4 .1993, Iščica, DŠ&BV; Nyct.icorax nyct.icorax. 28.7. 1993, Ormoško Jezero, 3 juv.os., f'l3; Egrella alba, 33.3. 1993, Ormoške lagune, 5 os., fB; 26.7.1993, žovnek, los., MV; 27.7.1993, Rače, 1 os .. 8.8. pa 5 os., MV; 31.10.1993, l q, 5 os., BR: 26.11. 1993, Šoštanjsko jezero, 1 os., DV; 2. 12.1 993, Sečoveljske soline, 31 os., BR; Egrella garze/la, 28.5.1993, Rače, 1 os. v letnem perju, MV; 97