10»* daily VETA GLASILO SQLOVENSKE NARODNE PODPORNE J ED NOTE , XV1L Î^cUi^^^Îr.rîî-ÎTîr Chica«*, HL, aobota, 2. februarja (Feb. 2), 1924. M00 ŠTEV.^NUMBER 28. fwr MUiat al r«U of po.Ug« ^raridad for ta Meti*. 1103, Act «f Oct. S. |»17. «utkorl.W — Ju»« 14. Itlt. P st m » ®J- IEH «aJibevo resolucijo, v kateri ja ¿¿nno sodno postopajo ^ l^lic najemninskih pogodb glo-mornaričnih oljnih resarv, jo senat sprejel. nOHBNY. KI JI "POSODIL ïtfXU $100,000, PRIDI ZOPIT NA ZASLIŠANJI. Pregled dnevnih do* godkov. Amerika. Oljni Skandal: senatorji obeta-; o ie več razkritij., Pet ponarejevalcev 20-dolsr-skih bankovcev prijetih. Duhoven dr. Čase obtožen, da je že prej imel take romančke. Republikanski voditelji kažejo tajno korupcijo demokratov. . Rudarji odklonili šesturni de avnik in mezdni povilek. Bivži predsednik Woodrow Wilson nevarno obolel. TAJNA POUGUA PM-JELA PET OHIH PONAREJEVALCEV. Svoj at jo imela vse potrebno pri pravo najprej v Ohioagu. Ko pa so sprli ti ljudje mod sabo, so dali odpeljati vso strojs v Mow York. DKTIKTIV, Kl JI ODKRIL VI LIKANSKO ZAROTO, JI IIL MID PONARUALOI LITO DNI Washington, D. 0. — Še več u muanosti in korupcije se obeU v oljnem škandalu. Ksjti senatni preiskovalni odsek je pod kaznijo povabil predse več oseb. Oljni milijonar Edward L. Do keny, k> "posodil" bivšemu Ujniku za notranje zsdeve $100, 000 in dobil v najem oljne rezerve, vredne najmanj sto milijonov dolarjev, je bil pozvan pod kaznijo pred preiskovalni odaek, k; koče izvedeti od njega, če ni mor da ae kakemu drugemu' uradniku ♦'posodil" kake "neznatne" vi0, tiee. Odseku jc namreč malo zna no o tem, da je dal okoli $100,000 tudi nekemu visokemu uradniku v Wilsonovi administraciji Odsek je tudi pod kaznijo na ročil washingtonski tvrdki Willi am ß. Ilibbs & Co., naj predloži računske knjige, da razkrijejo o-peracijc skupine borznih žpeku lantov, o katerih gre glas, da eo pobrali na Wall Streetu okoli $30-000,000, preden je prišla zgodba 0 najemninski pogodbi glede tea potskih mornaričnih oljnih rezerv na dan. Novi koraki za povabilo oljne ga bogatina Dohenyja pred 0< stk, da pove, katerim drugim u radnikoru razen Falla jo šo "po-aojeval" denar, so bili storjeni med tozadevno dcbat<|^jfO^ sjàâr 'Tiff. Senat je soglasno sprejel Wal- »bevo rczolucijo, ki zahteva, da ie uvedejo sodni koraki za preklic L'obenyjeve in Sinclairjeve najemninske pogodbe in pa kazensko postopanje proti vsem osebam, zapletenim v oljni škandal Takoj potem se je pričel boj za to, da prisili senat mornaričnega tajnika Dcnbyja podati ostavko. Tozadevno rezolucijo je predložil raanjÄiiu>ki voditelj senator Robinson iz Arkansasa. V njej jc rečeno, nuj predsednik nemudoma zahteva rezignacijo Edwina Den-hyja in drugih uradnikov pa ofi «irjev v mornaričnem departments ki ko v tej ali oni zvezi z oddajo mornaričnih oljnih rezerv v najem. Z vstaškimi republikanci bodo demokrat je izlahka spravili to re solucijo pod Streho. In redni republikanci sc zavedajo in boje tens obenem. Senator Lodge, ki je večinski voditelj v senatu, je šel 1 hišo tor poučil predsedni «a o tem resnem in nevarnem po ložaju. Sredi te «lehnte je vstal senator Heed ter zahteval, da jc treba Dohenyja pod kaznijo pozvati Pr'd preiskovalni odsek ter ga še n»d«lj<- izprašati. "Kolikor mi je J0 Doheny šc vedno v m namerava oditi v krat-kun • j»» rekel nenator Reed. ''J"den j.a to stori, bi rad jaz prosil odsek, naj ga natačno iz-prsaam. ohe>,y „e sme iz območ » »"nsine^ odseka, ne da bi bil '•"K' j i/praian v smeri, ki sem r^hk'■•ii pravkar. Kot m-na tor prosim in zahte-lr" nsj bo to Morjeno." *'inik preiskovalnega odse-r Unroot je tskoj izje * ti'» hoheny nemudoma pod ' 1 *vsn in povabljen na "J' Hced je ftovedal svo-^•riii-m ime visokega urad- *a jin> Sikj ki . W •novi ad minist raci ji, • '"'i repleten v uma- frinsakeije. Tokijo, 1. iebr. — Japonska se nahaja v veliki politični krizi, k lahko postane usodepolna za eeda nji režim. Parlament je bil včeraj razpuščen, ko jc opozicija zahte vala, da mora vlada podati ostav ko. Takoj po razpustu so bile raz pisane volitve za nov parlament Tokijo je danes oborožen tabor Močni kordoni policije strašijo vladna poalopja, drugi policijski in vojaški oddelki pa korakajo šaa joče množice. Po vsem mestu se vrše javni shodi in govorniki zahtevajo splošno volilno pravico in konec sedanjega avtokratične ga režima. Kotel poRvi saje očita Republikanci hočejo spraviti javnost umasanosti, Id so jih po čonjali demokratje med vojno. Washington, D. 0. — V odgovo ru ns še nedsvno podano izjavo demokratskega narodnega načel nika Hulla ' glede mornaričnega oljnega škandala je povedal tej nik republikanskega narodnega odbora Oeorge B. Lockwood, da nameravajo republikanci, opral > umazano srajco demokratske ad ministracije v javnosti. Čemu te ga niso storili takoj, ni na prv pogled posebno jasno. Ali prav lahko pa je to uganiti. Vrana vra ni ne izkljuje oči. Zato so si lepo pomežiknili republikanci in de mokratje, se malo nasmehnili ter lepo molčali oboji. Sedaj pa so bili demokratje tako "neprevid ni", da so spravili umazano afero mornaričnih oljnih mahinacij na dan.' S tem so se strašno zsmeri republikancem. Zato jim hočejo ti posvetiti pod nos ter razgali vso njihno umazanost, ki so jo uganjsli med vojno, ko je bilo ogromno denarja Wilsonovi adm nistraciji, oziroma demokratski stranki na razpolago. Omenjeni republiksnski tsjnik Lockwood je prav hudo nspsdel Wilsonovo administracijo radi njenega slabega obnašanja in zadržanja med vojno. "Načelnik llull poizkuša deti bsrvo partizanske politike razkritjem v Fallovi zadevi. Bivši tajnik Fall je republikanec. "Dohcny je eden najodličnej-ših demokratov v deželi. Njegovo ime je bilo predloženo zadnji de RUSIJA IZPRIMINI EKONOMSKO POLITIKO. Moskva, 1. febr. — Zvezni kongroe Unije aovjetskih republik je včeraj soglasno sprejel nov gospodarski program, katerega jc razložil Kamenev v imenu sveta ljudskih komisarjev. Nov program se glasi, da se Nep (nova ekonomska politika, katero je * uvedel pokojni Lenin) revidiNra. Vlada bo vodila ofenzivo pršti privatnim kapitalistom, ki eo se v zadnjih dveh letih ršzpasli po Ruaiji. Chicago, 111. — Prišla je na dan zarota, s katero so imeli denarni ponarejevalci izdati dvajsetdolar» skih bankovcev za $1,000,000 v ' promet, in sicer na ime zvezne re zervne banke v Chicagu, v četrtek, ko sta bila prijeta na Blue slandu Nicholas Qloriani in Frank Reubeto. Dvojica, ki ao jo detektivi prijeli na Reubetovem stanovanju na 865 S. Western Ave., je bila ostanek tiste zalege peterih ponarejevalcev, ki so žc pod ključem. O-stali trije tiči, in sicer Salvatore Mangiapeno, Mario OlivSro in Frank Raymond so bili prijeti na Raymondovem domu v New Yor-ku zadnji torek ponoči. To, da je deloval Gabriel Di DELAHUÉRT0VE ČETE SE PODAJAJO. Premagani mehiški vstaši prihajajo kar v oslih bataljonih na Obrsgoaovo stran. Kor so isgu bili vlaka, morajo božati paš. Tampico, Mehika, 1. febr. —Poročila o velikem polomu De la Huertove vstaje na obeh obrežjih južne Mehike prihajajo s bojišč in glavnega mesta. Dcfcertiranja vstaških vojakov ao zdaj na dnev nem redu; kar celi bataljoni re •belev prihajajo na Obregonovo Stran, proeeč milosti in priscgsjoČ da priprsvljeai obrniti orožje Piore ko"t vlsdni detektTv leio" dni} j**0** avojim dosedanjim poveljni med to zalogo,,je največ pripoji Armiran . vshri moglo, da jc bila zarota razkritiEmt« ,v®rai1?B0 P°it,h še o pravem času. Di Piore je polno ««»adovoljni. . stal član te zalege, ko so ti tiči V največji stiski so vstaši na pričeli svoj protipostavni posel i? vzhodni (verakruški) fronti, kjer hotelu Burr Oak pred dobrim le tom dni. Stroj za izdelovanje klobas, ki ga je iznašel Mangiapano, so rabili za to, da so prikrivali svojo operacijc. Kakor pravijo detektivi, bi si bil mogel Mangiapano pridobiti veliko premoženje s strojem za izdelovanje klobas, ča eseasico delo je Opravljal vero, ki jo jzvrsten ingrsver in ki jc neki prišel v to deželo preko Mehike. Sele pred par tedni je zalege dodobra dovršila svoj izdelek. Tiskanih je bilo samo štiristo ponarejenih bankovcev. Le malo število jih je bilo še v prometu v tem mestu, ko so se Člani te svo-jati sprli med sabo ter se ločili. Stroje so razdrli ter jih odposlali v New York. Veliko banko v-skega papirja so detektivi dobili na Reubetovem domu tukaj. Di Piore je ostal pri tej svo jati toliko čaaa, da je videl tiskalne »troje v New Yorku. Nato ao se vrgli detektivi na ponarcjalce. Treba je bilo več tovornih avtomobilov, da so mogli spraviti nanje vse priprave, in sicer tiskalne stroje, plate, negative, tinto in tfruge reči. Vse to so odpeljali na zvezni urad v New Yorku. Di Piore je bil prijet zaeno s ponarejalei. Ali v četrtek je bil izpuščen na svobodo. Pogon je bil tuko tajno izveden, da niso tukajšnji detektivi vedeli, kako velikanski zaroti so prišli na sled, ko so aretirali Olorianija Reube-Na ukaz newyorškcga depart* menta so sc odpravili detektivi na delo v tem mestu. Cela zarota je prišla v javnost v newyorškcm mestu šele potem, ko je tamksjš-nji policijski department izvedel, da sta omenjena ponarejalca v Či* kaškem mestu prijets. Rudarji odklonili šesturni delavnik. Delegatje na konvenciji v Indianapolisu so s veliko vačino navrgli krajši delavnik in povišek mezde, sklenili pa eo, da rudarji aastavkajo, ako bodo lastniki rovov skušali znižati staro mesdo. Zahtevali bodo štiriletno pogodba Tajnik departmenta sa delo Davia ja bil iziviigan in aplavdiran, ko je adreairal delegate. so po porazu pri Kspcrsnsi izgu bili vse vlake in bojni materija tako da morajo zdaj bežati peš in večinoma brez opreme. Vstsši so v Espersnzi izgubili 2200 mož In iederslcl so jim vzeli 1500 pušk, 6 strojnic in tri lshkc topove —-vse, kar so imeli. , »vanjo klobas, ca t 1 obdolžbe preti duhovnu Case. ZVEZNI NOTRANJI DOHODKI KAŽEJO VELIK NAEAITEK. Waahington, D. O. — Notranji davki so princali vladi v zadnjih šestih mesecih 1. 1923. več denarja kakor v isti dobi 1. 1922. Ta na-rsstek dokszuje, da ao se gospodarske rszmere izdstno izboljšale po ccli deželi, prsvijo finančni uradniki. Ststistika vseh prejemkov med f. julijem in 1. januarjem je po J^^'te Prosveto'* te v start (I ^ I kazala, da je vlade prejela $1,- mokra tak i kon venciji rs podpred- 13ii9(797,4;,2 notranjih davkov, aedniško nominacijo. Notranji taj- prejemki v odgovarjajoči dobi I. nik Lane je odobril oljne naje- j 1922. pa ao znsšali $1,1 «7.64«,452. me, v ksterc je bil zs interesi ran I |»rejcmki iz države Illinois zns-Doheny pod Wilaonovo admini- faj0 $104,941,193. atrseijo. Ko se jc umsknil iz po | *---- litičneas življenjs. je sprejel od Dohenyja službo, ki mu jc ne«la po $50,000 na leto. "Ko so prišla srsmoths dej-stva o slsboati In bo|ehsvo*tl vej-negs uprsvljsnjs, ob kstcrrm je / (Dalje na 3. strsni) Chicago, Dl. — Pred sodnikom Focllom jo odvetnik Willism R. Mcss obdolžil duhovna Case, ki je zspleten v Lelandovo razpo-ročno tožbo, da je moral iz Buf-fala in Brooklyna, N. Y., pod e iiakimi obtožbami, kakršno je na peril proti njemu Albert R. Le land. Odvetnik Moas je rekel, da lahko dobi od strani uglednih mešča nov zapriaežene isjave, iz katerih bo razvidno, da je imel duhoven Case nespodobna razmerja z žen-akami svoje župnije v Brooklynu in Buffalu. Odvetnik Frederick A. Brown je rekel, da bo privedcl priče, ki bodo dokazsle, da je bila gdčna. May Brown iz Klmwood Parku l*landova punca. Sodnik Foell je odložil zadevo na dan 19. februarja. Radovedno/občinstvo, ki je na polnilo »oAno dvorano do zsdnje ga kotička, je pričekovalo, da bo zadnji četrtek konec te tožbe. Pa se je zmotilo. Sodnik Foell še ni izrekel zadnje besede, ker sta oba glevna odvetnika povedala, da i-mata nove priče na razpolago. Indianapolis, Ind., 1, febr. — Delegatje rudarako organizacije Unitod Mine Workers of Ainorioa so včeraj sklonili z veliko veČino, da no bodo zdaj še zahtevali šest-urnega delavniks, niti kakega po-viška mezde. Sklenili pa so, da sc bo unija bojevala radi s Štrsjkom, če bo treba, proti vsakemu poaku-su znižanja sedanje mezde. Danes bo delegacija - glasovsls, če ao sprejme predlog leatvi&iiegu odbors, da mora nova mezdna pogodba yeljati štiri leta. Predlog za šesturni delsvuik in poj, dni dela v tednu so stavili ra-dikalei in sledila je dolga debata. Vsi člani lestvičnoga odboru (lestvični odbor sestoji iz vsoti distriktnih predsednikov) ao bili proti ktajšemu delavniku in ravno tako glavni odborniki unije. Frank Farrington, predsednik illioniskcga diatrikta in predsed nik lestvičucga odbora, je v dolgem govoru pobijal predlog. Dejal jc, da unija ni v stanju vodit boja za krajši delavnik, da puhli ka bi ne podpirala te zahteve in da bi lastniki premogovnikov pozdravili zahtevo. "Ako bi danes zahtevali šesturni delavnik in ga isvojevali a stavko, bi bila t-o največja nesreča za orgaulzacijo," jc rekel Farr-ingtuu. "Premog bi ss tako nosa* slišano podražil, da operatorji bi ne mogli konkurirati z ncuuijski-mi okoliši in prUiljeni N bili zapreti jame. Mi bi imeli dobro pogodbo hi šeaturui delavnik, a ue imeli bi dela." . Delegatje iz West Virgiuije so vprašali, č« jih bo organizacija podpirala v Iniju zoper znižanje mezde; oni ao prepričani, da ta bdj pride, ker bodo operatorji v West Virginiji poakušali znižati mezdo. Farrington jé odgovoril, da jih bo unija podpirala do kon-e®* Včeraj je pose 111 konvencijo James J. Davis, tajnik delavskega depart merit a. Predsednik Lewis ga je predstavil in prosil delegate, naj spoštljivo poslušajo "Mana predsednikovega kabineta". Toda vsi delegatje niso hoteli biti spoštljivi in Dsvis je bila na odru sprejet z žvižganjem in aov-ražnlei klici od strani radikalcev. Ko je pa Davis v \svojem govoru dejsl, da bi rudarji morali dobiti mezdno pogodbo najmanj za pet let, so mu vsi delegatje aplavdl-rali. (Poročilo Federated Prensa s rndamke konvencije ae nahaja na drugem meatu današnje "Pro-evete". DELAVSKA VLADA ZNI ŽA DAVKE. MOi SI JE VZEL ŽIVLJENJE, KER NI MOOEL PRESTATI BREZ ŽENE. Ohioago, DI. — M rs. Kdith Me Oain, 2928 Kast lOth Street, js umrla v pondeljek. V sredo so našli njenega moža Charleaa Me Ceina na 1H32 Calumet ave. za dušenega. Tamkaj ai je najel ao-bo takoj po rnnrti svoje ¿ene. Pu stil je liatek z naslednjim besedilom : "Meni ni več mogoče živeti brez Kdite. Položite me poleg nje v iati grob." Chicago in okolica ; V nedeljo deloma je ano. Zapedni vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. urah: najvišja 45, najnižja 35. H^olaec izide ob 7 3, zaide ob 6 03 KOLIZIJA VLAKOV V MEGLI Ckieago, III. — Dva vlaka vzvi-šene ¿eleinice sta v petek zjutraj trčila na progi Rawenawood, ko ;< goata megla ležala t mestu, tako da se ni videlo dceet korakov. Okrog dvajset oseb je bilo lehko ranjenih. Istočasno sta trčita vlaka Illinois Central železnice na 43. ee« sti in lirezel blvd Deset do J5 ?seb je bilo težke pobitih. AMERIŠKE BOJNE LADJE NE •MEJO V RUSKE LUKE. Sovjetska vlada podala protest radi dveh bojnih ladij Moskva, 1. febr. Mekairn U t vi nov, pomožni komiser za vna-rije stvsri, je dsnei poalal ameriški vlsdi protestno noto radi dveh ameriških bojnih ladij, ki sls brez dovoljenja pripluli v ruaka pristanišč. Litviriov prsvi, da je bil s tem kršeno mednarodno pravo, in on upa. da »e I o ne zgodi več, k V noti j« omenjene ameriška hojria ladja "Bear", ki je peaotila Kolučino na Sibirskem obrežju v rad njem septembru, In rušdr*e št. 223. ki je pri plul v Itat u m ob Črnem morju 15 januarja t. I, rablja Berlin, I. febr. — Paul Mpethe, državni rabelj, ki je v zadnjih osmih letih odsekel glave pHinšti ridcaetira kriminalcem, ae je olie sil Pred »amomorom je šel v Miš n$o kapelico in prižgel 45 sveč se duše vseh onih, ki jih je obglsvil. Socialistični finančni minister Anglije j« Izdelal načrt sa sni-tanj a davka ravnim in s višanje bogatim. Stroški mornarioo In armado bodo tudi znižani. Vpra sanje dvornih kostumov, London, 1. febr. — Filip Snow-den, finančni minister, jo pripravil načrt za znižanje dohodninske-tta davka v kategoriji nižjih dohodkov in za povišanj« tega davka v kategoriji^visokih dohodkov. DohoSarinrTtfžavo se ne bp a tem nič znižala, pač pa sc premakns breme dsvka z ram revešev ns rame bogatinov. Druga reforma v Suowdeno* novem načrtu je, da se Čaj, kava in sladkor oprontl carine, valod čraar postimo "siropiakov zaju-trek", kakor naziva Snowden Živilu, cenejši. Kuowden je tudi obvestil admi* ralitoto, da naj svoje oatlmaclje xu to loto zniža za pet mlijonov sterllngsklh fantov ($21,250,000)» 1stotako so morajo znižati stroški armade. Ministrski predsednik nsld, ki sc je sinoči vrnil Is ftkot« hko v London, lina š« imenovati več uradnikov. Med temi je lord komornik za kraljevi dvor, ki je obenem tudi cenzor gledaliških iger. Kakor so poroča, namerava MncDonnld dali (o službo glasovi-temu irsken^ nacionalistu T. P. O'Counorju. V krogih laboritskogt mini« strutvu se je pojavile manjša komedija, ki dela nekaterim pre« ocj zabave. Zv od psiutlveka je v angleškem kabinetu Član, ki ima naslov "lord chamberlain" (lord komornik). Njegova naloga je, upravljati kraljevi dvor. Doalej je imel vsak komornik posebno un!> formo, in aioer fraku podobno suknjo z ovratnikom in msnšeti ia črnegu žameta, katera ima devet zlatih gumbov spredkj in dva sa* daj j suknja je podšlta z belo svU loj dalje hlsČe dokolšnke iz liele-Ka kerseja, bels nogavica, črn« nizke čevlje, na glavi pa črn, Ža-nut ust klobuk z zlato verlžioo okrog štule In z nojevim peresom ns krsjcui dalja mora imeti msl z zlatim ročajem v črni nožnici na belem pasu, ksterega se drži tudi Čipkast s pentlja. To uniformo si mora komornik aaro kupiti in navadno stsne ISO funtov ($450), Vprašanje je zdaj nastalo t ali s« ta reč kupi ali m ne kupi. Uboriti so mnenja, da Je uniforme prrdrsga in nekateri svetujejo, nsj si Jo liodočl komor nik izposodi pri tvrdki, ki oddaja gledališka kostume. Drugi pa pravijo, ds se bedasta uniforma za> vrže in bodoči chamberlain nsj koraka |»o dvorni palači v civilni obleki ko( se spodobi v dobi demo-krs «i je. NAPRAVE V MUSCLE SKOAL-SU NA JAVNI DRAŽBI Washington, D. 0. — Nsprsvg v Muscle Hhoslsu so prišl« v srs> do ns javno drsžbo, in kskor iz-glede, bo znemenite tovsrns kms-lu imeU no ve S S go«tn>dsrjs. Odsek za vejsike /ade ve v poslanski zbomiei je imel tajno se« jo, na kalerl so razpravljali In u« krepsll O končnem rszpolagsuju te velike tovarne, v katero J« via* de vtaknila vefc kakor sto milijonov dolarjev, in o tem, kako lati potrebno iegislaeijo za lev tovarne saaebncmu lastniku ali za njene oddajo v najem. fROSVETA PROSYETA QUIMA itovmni RAROPUi fÜD»ORWI jtfWQT» Wima sLovawski maooit rooroKi nonB C—o ijkiijvj» iTülhi iililtE^i" ** Tritijo. I WioIúm; todtejoae ikiiJliWi OMtage) |I.K — Ul luu fe »1.26 so tri ■Mlin CMeafje M.M M Uto, fl.Zi m yol kit, ÍTs* m tri an—o«, tn — laoaomoteo ii»SS. *mU» m roo, kar Ua Mft ^^ ^"P K O S V E T A"^ _ "TH1 EN L ICHT EltMEKT" and for«tco oovatrtee ■ mímbiS W fh.B ^CMeago) aad Cooada |5 year; f¿í*|ldO oor roar. o laBum pi PHK8K" Datum t oklepaja a. pr. (Jaa. Sl-24) polog vaioga laiu aa aaaUda iiaiil da raa Jo i Im daeroas »otekle eoretelea. PoooriU jo prora» aaaao, da m na ao neUrl Hat. POLITIČARJI STARE SOLE SO V SEDLU NA FRANCOSKEM. Evropska diplomacija se ni nič spremenila po kqp-čani zadnji vojni, kar pokazujejo čini francoskih politi-čarjev, ki so slučajno v sedlu in narekujejo francosko zunanjo politiko. Izigravaj poteze, s katerimi zakrivaš svoje misli, pri tem pa nagrabi, kolikor moreš nagrabiti, je bilo pravilo, po katerem so se ravnali evropejski diplo-matje in političarji pred svetovno vojno. In to pravilo je merodajno ie danes za evropejske buržoazne političarje in diplomate. To potrdijo dogodki, Id sa se vršili ob času sepera-tističnega gibanja ob Reni. Oficijelna Francija je vedpo trdila, da nima nobenih atikov s seperatističnim gibanju v Rheinlandu (Porenju), ali ameriški časnikarski poročevalec Shean je znal iz francoskega generala de Metza izvabiti resnico, ki pok* zuje, da je bila Franeija v prav tesnem stiku s tem gibanjem. Klepetavi general je povedal časnikarskemu poročevalcu, da so on in njegove zamorske čete ustanovile republiko v Pfalci. Stvar se je izvršila prav na enostaven način. /■ Francija je zasedla pokrajino, ki meji ob Alzacijo, in Sanko dolino. Ljudje, ki se niso strinjali s francoskim režimom, so bili izgnani iz dežele ali pa pometani v ječe. Ceste, mesta, trgi in vasi so dobili francoska imena. Učitelje so spodili iz šol, ki se niso klanjali novim odredbam, časnike so potlačili in davki za novo republiko so bili razpisani. Bajoneti zamorskih čet so pa ekrbeli, da •e ni nihče upiral novi avtoriteti. General je še dostavil, da tujezemce prav nič briga, kaj počenja Francija, kakor bi ne šlo nikomur mar, kakšno akcijo podvzame Amerika v Mehiki. Generalu ae mora priznati, da je odkritosrčen človek. Seveda on ni diplomat in ni pohajal v diplomatično šolo, v kateri bi ga učili, da mora njegov jezik pripovedovati nekaj drugega, kar mislijo njegovi možgani. General de Metz tudi ni več povedal kot suha dejstva, ki so bila znana •vetu, akoravno jih je oficijelna Francija tajila. De Metz je razkril francoski imperijalizem v prtivi nagoti. Prav nič ga ni olepšaval, ničesar qi pridjal in tudi samolčal. Naštel je dejstva in ta dejstva razgrinjajo francosko imperialistično pošast tako, kakeršna je. Pred svetovno vojno je imperijalistična Nemčija s pomočjo Avstro-Ogrske gradila most prek Balkana, Male Azije v Indijo in na Kitaj. Moč imperialistične Nemčije je sdaj strta in imperijalistična Francija je nastopila njeno dedščino, ker je francosko ljudstvo na prigovarjanje ljudskih izdajalcev v Rimu, ki drže s svojim hudičem in peklom še precej francoskega ljudstva v duševni temi, volilo francoske imperijaliste v vlado. Da si ohranijo francoski imperijalisti svoj plen in pridobe še večji plen, 00 znali pridobiti zase male državice, ki so na potu k njih cilju. Interesi francoskih imperijalistov pridejo prav zanesljivo nekega dne v konflikt z interesi britskih imperijalistov. Kdaj se to zgodi, je danes nemogoče povedati, kakor ne more noben človek naprej povedati ure svoje smrti. In kadar se to zgodi, kaj potem? Vojna? Da vojna bo in sicer krvava vojna, kakeršne še ni videl do danes svet, ako se narodi ne spametujejo, še preden pride do tega konflikta imperijaliatičnih interesov, In spode zase svoje imperijaliste. Imperijalistična Francija se za to vojno* že zdaj pripravlja. Zgraditi namerava železnico prek Sahare, da bo lahko dobila na stotisoče zamorskih vojakov iz afriških kolonij in jih vrgla na bojišče. Ako so nekdaj govorili o rumeni nevarnosti, fte lahko danea govori o francoski imperialistični nevarnosti, ki želi zavladati vsemu svetu s bajoneti v rokah aamorakih vojakov, katere so toliko "ci vllisirair, da znajo moriti z modernim orožjem. Francoska diplomacija prikriva ta končni cilj francoskih imperijalistov po naukih, ki se jih je naučila v diplomatom šoli: "Prikrivaj avoj cilj, a pripravlja se nanj, da ga dosežeš". Diplomacija ni bila še nikoli izbirčna pri doseganju svojih ciljev. V tem je vedno posnemala jezuite. Zamorske čete iz Afrike ne bodo le imele nalogo, braniti francoski imperijalizem na zunaj, ampak branile ga bodo tudi na snotraj, ako se bo fraheosko ljudstvo skušalo kdaj otrerti imperialističnih pijavk z ustavnimi sredstvi. Ako se francosko ljudstvo kmalu ne otrese svojih burioaanih političarjev stare šole, se bodo v nekaj letih tako močno ufnesdili. da bodo z zamorskimi četami strahovali francosko ljudstvo, ako se bo vprlo njih željam. JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. im čitateljev ProsvcU. Breezy Hill, Kani. — Z delom (re nekaj boljie. Ker je huda zi me, menda porabijo tudi več pre moga. Ali iakmti v delo v Kauaa-sn, ne aretojem nikomur, ker je nekaj rovov zaprtih in je valed tega po drugih rudnikih toliko težje dobiti delo. Dopia iz Oirarda, Kana., it. 15. ne odgorerje reanici. Pisec je sa čel junija 1922 in ie nekaj drugih pri Sheriden Coal Co, it. 19. a v juliju je iel z drugimi v drui bo, da so aami operirali premo gornik in potem prodajali premog po tržni ceni. Sheriden premogov, na družba je dala rove v tako-zvan 4'najem", a pravzaprav jih je druiba aama operirala, ker je bil boa nastavljen od družbe. Zbralo ae je nekaj moi in najeli ao rov, potem pa ao agitirali in tekali proatovoljee za delo v rudniku. Druiba je plačala po $2 do 12.50 na dan za mrtvo delo. 4'Nekdo iz Breezy Hilla" ae tiče moje oaebei Ne vedel bi, da «a tiče mene, Če bi ne bil pred nekaj tedni prej dobil od iataga dopisnika piama precej aurove vsebine. Pil«, da aem bil tudi pripravljen ob času priti k njim v kom-panijo. To bi ae moralo glaaiti, da tedaj, ko je bila stavka že končana, kar ae lahko dqkaie. Pi-aeo tudi pravi, da aem hodil po-vpraievati. Tudi to ni rea. Ali ni-ate poalali obvestila po Jakobu Koamaču is Arme, Kana., da bi priiel k vam v kompanijo, da bi vam popravljal orodje in druge atvarif Moje vpraianje je tedaj bilo, Če boate etopili v unijo, pa niaem dobil odgovora. Ako bi bil hotelatavkokazitl, bi ne čakal, kdaj bo atavka končana, kakor dopianik namiguje. Pod kakimi pogoji «o delali? Crove premogovna druiba je pod-piaala nekako pogodbo, ako zmagamo, da bodo dobili proatovoljei nazaj plačano. Dnevno delo je bilo $4 in 94 centov od tone. Za mrtvo delo mi ni znano. Velikokrat aem Že čitsl, da ao imeli v stavki dvojno plačo, a tu v Kanaaau so ili delat za manjio plačo. Pred stavko aem bil zaposlen pri Crove Co^l družbi it. 21 leta. Dolgo čaaa v atavki rov ai začel obrstovati, potem pa se je nekaj tednov pred zmago oglasila piičal. Ker ao večinoma vsi iz Breezy Hilla tam delali, smo ili vsi v rov. Nekdo se je izrazil: Poglejte, vai gredo delat! — Toda čez nekaj čaaa amo vai peljali o-rodje domov, ker bi ne bilo dobro pustiti vse atvari v rovu: .onim prostovoljnim je namreč vae prav prišlo. Veliko rojakov je bilo ob orodje in premog, kolikor je imel kdo nakopanega. Nihče ni dobil zato odikodnine. Naj dopiaovalee ne misli, da se v javnosti perem, ker se nimam zakaj. V atavki aem bil večkrat» opominjan, naj pustim v miru one, ki delajo. Neka ienica, katere mož je delal, mi je zapretila, da m« bo izročila industrijalnemu aodiiču, ako bom katerega oviral pri deluded atavko. Dopianik iz Mulberryja se je izrazil, da se v Kansasu ni nič iz-premenilo. Kako naj bi ae; prvo so zastavkali p^oti induatrijalne. mu aodiiču, potem so ga pa imeli za zaščitnika. Čudno, kaj ne T To naj zadoatuje, ker je itak javnosti mnogo znano, kako jc bilo tu med stavko. Tudi jas bi ne pisal, ako bi me ne bil dopisnik v it. 15 ne bil v to prisilil. — Aaton Divjak. Heffa, Ohio. — Oital aem dopia iz Neffaa, ki ga prfcobčuje Kari Dernač, ki pričenja z besedami: "Kot desetletnega tajnika droit va "Bratstvo", it. 4, me vele dolžnost, da odgovorim na dopia Leopolda Plahuta." — Tudi mene veže dolinoat .da se oprostim, ker me je nai tajnik postavil pred čl-tatrlji r tako alabo luč. Moj dp-pis je restolmečil članstvu precej robato. Pisal setai. da se tudi člani pri naiem druitvu cepijo na dve strani, a on mi je nato odgovoril, da ne vidi trga, da bi ae Člani cepili, ker pri druitvu vladata lej> mir in aloga. Če on tega ne vidi, lahko aliii, saj je včasih doeti nepotrebnega govorjenja, kar je bai valod nekaterih članov. Nekateri ae ogrevajo ta to, la bi takoj apravili vaak cent iz dra-itvene blagajne, četudi sa stvari, ki ne spadajo v druitveno področje. Pa ko ir to ne radoatuje, je ie kdo pripravljee, naj bi razpise-li društveni aaenment. Pri naiih društvih odloča na SOBOTA, 2. FEBRUARJA, sejah večina članstva, to je res, toda a tem ie ni rečeno, da je manjiine zadovoljna. Gledati je t reka predvsem na to, da je zadovoljno vae članstvo, in iele tedaj lahko upamo na mir in alogo. Na-ia podporna druitva eo predvpem zato tu, de si z njimi pomagajo potrebni člani v bolezni, neareči in je pomagano pokojnega člana najbližjim sorodnikom. To bi moralo imeti vaako druitvo kot prvi cilj. Društvo ni nikaka strankarska or-ganisacija, pač pa enota, ki naj služi v podporo bolnim in pohabljenim svojim članom. Mnogo je bednih delavcev, katerih življenje je odviano od naiih milih darov. Če amatramo naia druitva podpornim, tedaj glejmo v prvi vrsti, da pomagamo takim nearečnikom. Ko je bila naie organizacija ie mala in revne, amo dobili iz Chiea-ga malo več pisanja, kot ga piie sin svoji materi is vojake, "da naj bo brez akrbi, ker je zdrav". Od tam amo dobili takrat pisanje, -da organizacije dobro napreduje in naj ie mi agitiramo, da bo čim več članov ter bo organizacija tako priila na viiino avoja moči. Ali se je takrat naJU kje kaka stran-ks, ki bi rekla: "Ta organisacija je pa rea sirota, pomagajmo ji, da bo dobila vae j svoj tednik." Nihče se takrat ni oglasil, a zdaj ko ae je naia organizacija povzpela na tako vlaoko staliiče, naj bi pa mi morali vsem drugim pomagati. &e druge države naj poflpi-ramo t To velja za sploinoat,a na-iemu tajniku priporočim, da ni treba obžalovati Slovencev v Neff-su, ,eko nočejo priatopiti k njegovi stranki. — L. Plahuta. PickneyviUe, DL — Prenehalo je delovati telo brata, ki je sve-til človeštvu z najlepšo svetlobo. Brat delavcev in vladar nad tirani je mojstrsko prelomil prvo kost živini, ki je tlačila delovnega Človeka — boga. Vladimir Ujič Lenin je bil svetloba, ki nam je pričala, de on nosi v svojem arcu^luČ pravice in ljubesni do ljudC ki delajo. Bil je kakor mogočne luč, ki razavetljuje velik kos zemlje in katere Žarki ao obkrožali ves avet. Lenin je pomagal tisočem in tisočem ruskega ljudstva, da so atrli živino, ki jih je vladala krivično. Ugladil je pot pravici, resnici in modrosti ter ie mnogim 'drugim plemenitostim človeitva, da pridejo pod človčiko streho v široka ruska aroa. Lenin, nai Kristus, je naredil človeštvu več koriati kot Kristus pred 1924 leti. V reanici ao od o-nega Kristuse uživali semo lenuhi, e' korist, kekorino prinaša Lenin, bo lahko vživela vseka osebe, eko bo le hotele srkati v sebe njegovega d uhe. Leninovo telo je odpovedalo, tode njegot duh ie Živi. Njegov duh bo sVetu kot apomladno soln-ce. Kamor bo zavel, tem bo vzklilo novo življenje, arečen bo človek, ki ae bo grel ob njega toploti. Njegovi nauki ao kakor blagodejen dež, ki bo padel na rastline ruskih bogov (deleveev) ne njih semlji. Uspevale bodo vsajene njih raatline in oddejele od aebe svetlobo, da bo živina bežala in bo Človeiko srce imelo boljie vladarje, kot ao bili do sedaj v nas. Lenin bo ostal kakor aimbol, kakor ailna moč, ki je razgnala oblake, črne in grozeče, ki ao pretili človeitvu in poiiljali mrak na Človeiki um. Kakor kristalna voda so njegovi nauki*, ki umiva blato is glsv. Ne bodimo Žalostni, ko nas jo zapustil, a bodimo veaeli, da je o-stsl v svetlobi, katera učinkuje na nas, kakor je hotel on sam. Te svetlobe je miljoukret moč-nejia kot je bilo Leninovo slehot-no truplo, ki je prestalo. Izgubili torej nismo mnbgo. Kdor bo ubogel Leninovega duha, ne bo suženj, on bo zvesti pomagač, boritelj proti staremu, gnilemu življenju. Zato pa vsak bog, ki uatvarje (delavec) naj pusti Leninovemu duhu in naukom dostop v svoje arce in glavo, naj ptisti mogočnemu duhu, de ge vodi, kakor je vodil in bo ie vodik ruake delavce. Seme, ki ge je aejal Lenin, naj |>ade globoko rodovitno i«* ml jo v spomladnem čaau, da ne bo zamrzlo. V tem semenu je vse plemenito, torej priprevimo mu tla, ^ nisjrstvo za socialno pol,,,kf ^ predvidelo ie kredit v tisoč dinarjev ze f.jik pr«e'»^ ^ - J r-'*'f*JABJA- im~ PROSVETA Dclavskejiovice, (feto*** Preu,) r* ske lig*« York, K. Y. - Socialisti* Ne* New Yorku i. bilo Wr -fJ(»Čltl u .«ki delavski strank» po-^Sla angleiko vlado. vjj mnogimi pozdravnimi C v državi Washington. Ciilo brzojavke, katero je pod- Cd tajnik Jflhn C. Kennedy, se Skrene čestitke. Farmer-La-lor party v Uržavi Washington L'feli ksr največ uspeha v iz-edenjti vašeg* velikega progra-„ irlcde priznanja sovjetske Ru-V naeionaliziranja .temeljnih ¡¿ostri j. od pomoči brezposelnim i miru v Evropi." tfagnatje zahtevajo otroška delavce.' Boston. — Veliki delodajalci v Uasachuscttsu delujejo v senatu , odprave 48-urne«a delavnika v Kinu. ki šeiti žene in otroke v in-ostrijab. Zakon bo najbrž od-nvljen. Državni senatorji, ki so Testi hlapci kapitalizma, pravijo, »ta zakon "ovira prosperiranje Wave". eda je mati zločina. Tukaj je nov dokas. Oakland, Cal.-»(Fed. Press.) — lamuel 0'Donnel je živel 60 let. )o zadnjega leta je bil poiten in aarljiv delavec. Z delom svojih pk je preživljal ženo in petorioo trok. Pred nekaj leti si je kupil om, na katerega je bil že plačal 1200. Tedaj je prišla bolezen, ki t je položila v posteljo. Beda je riala v hišo in samo enkrat na lan ao še jedli. Plačila na hišo so aoatala. Končno je oče toliko o-treval, da je mislil zopet na delo. ii bil se zdrav dokraja, ali beda ;a je tirala, da je poskušal z nad-love&ko močjo opravljati delo, istere&a je /možen le zdrav ih trepak mož. Ni čim Moral je pu titi. Tedaj je prišlo najhujše. Jpnik, katerepiu je dolgoval rso lili, je zagrozi, da proda hišo, če ie obnovi dogovorjenih plačil. Samuel 0'Donncl se je tedaj idločil za obupen čin. Zažgal je iiio, da iztirja zavarovalnino. A «lili so mu na sled in bil je are-iran radi požiga. Dva tedna kas-je priznal krivdo. Toda IDonael ni hotel s sramoto oma leicvaiie «vobodc. Zadnji teden [a je našel ječar mrtvega v celici, 'rejtmnil si je žile na roki.* "Samomor," je razsodila hlad tokrvna mrliskoogledna porota. "Žalost in kes," so razsodil ^ni uradniki. "Beda!" je razsodila reaniea. Konvencija rudarjev. Indianapolis, Ind. — (dTeder. Press. Poroča Tom Tippett.) — Ravno ko to pišem, je v teku poimensko glasovanje o predlogu naprodne stroje, da se predsedniku rudarske organizacije odvzame pravica, nastavljati organizatorje iu razne druge uslužbence unije. , Odbor za resolucije je priporočil delegstom, da nsj zavržejo resolucijo iz West Virginije, katera je predlagala, da se v bodoče vsi organizatorji in drugi doslej po predsedniku nastavljeni uslužbenci volijo s članskim glasovanjem. Glasovanje se je vršilo s roksmi m odbor je propsdcl s svojimi priporočilom; 760 delegatov je glasovalo za resolucijo in 729 proti. Tedaj je završelo v Lewiso-vi stranki. Poraz je prišel nepričakovano. Administracija je hitro predlagala poimensko glasovanje in predlog je bil sprejet. Tudi opo zicija je glasovala za predlog. Opozicija naglaša, da je pred sednikova moč, imenovati ome njene nameščence unije, zelo škodljiva* orgatyzaciji, ker daje predsedniku priliko, da imenuje le svoje prijatelje in si s tem ustvari v organizaciji močno mašino. Kakšen eentiment je na kon venciji glede Howatove zadeve, se je pokazalo, ko je odbor za po oblastila odklonil sedež delegatu Johnu McQrawu iz Kanzasa pod pretvezo, da je ekebsl med splošno stavko leta 1922. Dokaz, ki ga jc navedel odbor, je bil zelo slsb kljubtemu je delegacija potrdila sklep odbora z 950 glasoVi proti 760. Howatova zadeva iele pride na vrsto. Delegst Nick Perkovich iz Do wella, 111., je dobil pravico sedeža ko je delegacija zavrgla sklep veriiikacijakcga odbora in zaklju čila, da ima Perkovich pravico do sedeža. Delegacija je sprejela rcsolucl (io, ki izraža simpatije Tomu itooneyu in določa, da unija pri speva $1000 za njegovo osvobodi tev iz ječe, Rena Mooney, žena tfooneyeva, je osebno posetile konvencijo in dobila dovoljenje, da sme »dreeirati delegate. Rekle je, da bo vsak čas predložena peticija kalifornijskemu governerju lichardsonu za pomilostitev i ilooney je že osem let v ječi rad podtaknjene krivde, da je vrge >ombo med demonstrante za «oboroženo pripravljenoet v Ban Fran iiacu. Ko je predsednik zborovanja jrečital vest o fatalnima eksplozi jama v Johnston Cityju, IU., in Shanktownu, Pa., pri katerima je izgubilo Življenje okrog 70 pre mogarjev, so delegatje vstali znak sožalja. Dne 26. januarja je preteklo 34 let, odkar se je rodila rudarsks unija United Mine Workers of America. Del zborovanja tega dne je bil posvečen spominu rojstvo unije. Ne konvenciji je deset dele gatov, ki so bili delegatje na usta novnem zborovanju v Clevelandu leta 1890. Dvojica teh delegatov je govorila o tem predmetu. Zinovijev napoveduje revolucijo v Angliji. Predsednik tretje interaaeionale je proti dajanju konoeaàj inozemskim kapitaliatom. Lota 1878 je bil pariški leksr nar Danval od sodiščs obsojen nn dosmrtno ječo, češ, da je svojo tuisdo soprogo zastrupil. Od ta Moakva, 1. febr. — "Pravda" krst je preteklo že celih ib let, ki" je priobčila stenografirane govore jih je prj»živSL nesrečnik.v juv-. fClTELJI PRISILJENI ÖITATI BIBLIJO V ŠOLI. Michigan City, Ind. — Mestn omwarji tega n,(Mlta so sprejeli «solucijo, po kateri morsjo od y nal'r< j učitelji na ljudskih lil|j «'¡tati po eno poglavje ta •«Incga sv, pisma vsako jutro P«k v svojem razredu. Nadalje ,udl «prejeli rezolucijo, po ka Tl J' zapovedano moliti gospo «vo molitev v vseh depfrtmentih ""truli šol.'Na zadnjih volitvah •ukhiksovci izvolili vse Člane komuijo. ki je vladna oblast ,v \ rske zadeve Čedalje TJ kl''jo v javno in politično ' j» s N-rn pa tudi izginja PIV| •1 ir,riika idejo. — Akcija komisij,, „j v ^¡x1q 2vpJt ,,s,ave ki prepoveduje vme te ali one vere sli cerkvc Jsvrjf zadeve. v wlos ostane na čelu vlade. 1 fe pride njegov zdrav iz Pariza — ako g a trmoglavi jo republl ' pripravljajo na voje Tj o Usodepelna zmota justice." 1 1 ^W-Ö^v 1 Slovenska Narodna Podporna Jedaota | U.UmvIJ««* a. «»ril« IS04. tobara* IT* !»•'*• ,#07 * « 4r*««i MWaaUi GLAVNI STAN« SSST-Sa SO. LAWNDALE AVg., CHICAGO. ILLINOIS. • • - • Izvršavalni odbor: UPPBAVNI ODSEK. voditeljev na zadnji konferenci tfuske komunistične atranke in med temi je tudi govor Oregorija Zinovijeva. Njegov govor je značilen, ker je obenem zagovor stališča, katerega je zavzela opozicl-jonalna frakcija v ruski komunistični stranki. Zinovijev ni član sovjetske vlade, je pa zelo markantna osebnost in avtoriteta v vrstah mednarodnih komunistov, ker je predsed uik izvrševalnega odbora tretje ibternacionale. Kakor jc razvidno iz njegovega govora, je" bil Zinovijev obdolŽea, da je on kriv, da se ni posrečila nameravana komunistična revolu cija v Nemčiji. Zinovijev se je za govsrjal s tem, da je napoveda socislno revolucijo v Angliji. Se dsnja angleška delavska vlada pripravi pot revoluciji, zato jo morajo komunisti samo posdra viti. 4'Zdaj ni več razloga, da bi držali v tajnosti dejstvo, da je Lenin svetoval angleškim komu niatom, naj podpirajo Labor par ty," je dejal Zinovijev. "Lenin jc vedel, zakaj je to storil. Angleški proletarijat živi v največjih iluzijah kar je delavcev na svetu, sato e delavska vlada dobrodošla, imprej zavladajo laboriti v Angliji, tem prui* Dsnvsl, tio dolina žrtev svoječsstie sfrshov tc justične ziuote sedsj vrnil it progaanstvs v Parts. N>govb dvs sinovs sts psdla «ba kot po ro^niks-junsks v svetovni vojni v bojih s N< mei prod Verduno». Oadlaa. POROTNI ODSEK 1 JoK« Ud«r»MÍ ar«4.*ealk, 40T W. Hay Si., S^I.SfUM, III., Marti» UU..ik«r, Bo. *s, k.rk*rt»a, Okl., Fr«4 A. VHar, B.i aTS. EIr. m«».. Jok. T«r4«lj, Boa SS, H*«e«vsMvUU, Ps, J«k« G«r4*k. 414 W. Hay Spriaf (i«ld* IU. BOLNIŠKI ODSEKi OSREDNJE OKROUEi BU« N«v«k, »rU.^.ik, «S87 Se S«. Uwodala Av« CUsasoTlU» Jtttk A»kr..i.¿, Bol sao, M—, R». Po. ^ J«ka Gr*4*IJ, 14011 P«aa«» At^, CU»«Uad, O. ZAPADNO OKROŽJE 1 Am». I.l.r, B«« 104, Om«, ICas., m J«s*»epoA M» Mar«. Um ISS. B-kl. Hirnm.. as »•vraypaA Mik« t«f«l. S4SS S. Wi»iUur tU M»rr«r. Ulak. Nad somi odbori srUNJath, SSSO W. Nik Si Frasb SaRs, I M «mrak. ss1t Pmur A»«., CUvsU»4, O., WillisM Sitiar, CUrsUa*. OkU. Združitveni odbori Prsih Al«!. 8IS4 S». Cr«wf*rd Av^, Chtoas^ Joik. o».., ssss W. seik Si, CkiMs«. IU. J«s. Skuk. 4404 Ortaa C».. CUvsUmd, OkU. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Kara, SSSS Si.CUlr Av,Oev^aod,a POZOR MC*riaiaa nekoliko preširoko stojite. Ali ste bili vojak f Da, gospod, pri sedemnujslem sem služil, Z VI*-njegore sem doma lin Kranjskem. "Ali veste, kdo danes obtščef" jo vprsšsl polkovnik. "Da, obiijči' nas svetli cesar, vrhovni vladar Avstrije." "Dtibro si odgovoril, moj sin," jc hinavsko pritrdil polkovnik, izprašal j« našega ?noŽa še nekaj vo£, namreč stvari, tla bi mu na mogel odgovarjati nihče, če bi še tako dobro govoril nemško. Ps svojo logoto je končno vendar stresel 1 "Kaj pa stojite tu v prvi vrsti, vi osel, vil" (Dalje prihodnjič.) PRODA SB po nizki ceni kavarna in rooming house z 15 sobami. Zelo pripraven prostor zs Hlovetiea. Najem nina nizka. <»glasite se list 2468 Mine Islsnd Ave., Chicago, III. Pariz. — (Ked. Pr<«s t — Pol-uradna ru«ka trgovaks delegacija pri Msgeati, ker je obležale mno-v Psrizn namerava zapustiti Pari* go slovenskih fentov, zadetih od v iiejkrajšeta /sa u in oditi v ¡svinca in že leze. Morebiti »e m-|/»ndon Hkobelev, vodja delega j bo fts kaj MHima«l' . J' r» ke| ata ■ "utrašni dogmi k i m» bili rekli, "če « ve "ekonomskei vea dan pokonci. Nspsdi na Poin za $128.101.3*9 ; jzdsla je /a ¡'"f™ ' " 'o je.nsmenjeno za'esrej. so leteli od vzeh strani re is vežbalnice »rf kskor eao ml-lds ipolre 'V vojaškega mate ¡Med tistimi, ki »o g. aspadeli, > Hjordo dolarjev, Pr, tej ^«vkif-U«. A ' kuidti v Franciji bil tudi Aristide Hriand, pre jšnji ! j" bilo p^ste in grefta vee ks 11*«' IJ mado ministrski pred^dnik .kar m $400 0tgl." i^sti .»oje i je ,jr dejsl sm*r»škim jiori^val ri rudar em, da je bivanje v Parizu po- ; to." ae jih dalo pestavKilitalo aeaiagoče redi «e prest e r, ih < "Ia Id.," amo mu groženj, a francoska vlaf»don l^ni ,% naših rudsrakik un»for* Ako želite da bada vala daaara« palll)k« nra«*ÍMM pri«|MU v d«ia**taa, sakl«v*)l« mi «ai«aa kaablr|a, im ftai I «da l«k aa JADRANSKO BANKO Vala nakazila sa Isvrlujsjo hnr«, toloa tn br«s v«ak«s«.odbitka potum oaáth podrulale in po pošti, N«i •«•rikaaaki miim Ma ja vmm mmUm» liiaii«aa«a BEZPLACNO a« mJmgé. 7.m vm informaelja okrnita " " CENTRALO JADRANSKO BANKO, AMRRIKANSKI ODDELEK LJt/BI JANA JUGOSLAVIJA Podrulnicei '«.tat, («l|«. O.W. 1...^». 1 ¿•••«.u», Ki 6*4*. Kla.WllMM. M •tl»»u, ami.imahi savm>> Pr«ak S«k«ae Saala Saab SS CtiUmii Sl.,N«w V.rfc,H T <¡laval koruki in ožim, pa je. Kaj pa " "E, če bi m> bilo to tudi meni pripetilo, bi najbrž /dajle ne bil tu. l'a kako T Zdrav m,- bil kakor gora in neugnan babjek. Pa aem iztsfcnil »polno bolezen; nič posebnega ne. Ali poaledice ao bile bude. Shujšal »«-in in potem sem se menda ae kaj prehladil. Odkar aero imel tiato ait no bolezen, nisem bil več prav zdrav. — Preklete babe, umazane!" "Mene je *amo vinček podiral. Lepo je bilo pa le. Dokler ao nas trpeli v krčmi, smo pili, kadili, da bi bil dim lahko kar rezal, in prepevali smo kakor zvonovi. Potem pa domu, ali pa še ne. Xoč ima svojo moč, in iz vseh kotov te šc kliče gfcb, lep alt grd, da je le greh. Sai mi teh grehov rea ni ¿al Resam ee samo tistih, ki jih nisem utegnil atoriti. — Ko pa aem ae p4Ča*i le odpravljal proti domu, so vee hUe atale na glavi in so vrtile; jaz pa tudi. saj aem bil mlad, zdrav in močan, da bi mora-la, če bi bil etianii aedem let «ter suh les, voda kapati iz njegn. — O, ko bi bil že skoraj spet zdrav!" "Le brez skrbi, prijatelji! Še ga bomo pili, ie bomo fentoveli. — Semo kašelj, kašelj — "Ko ozdravim, se napijem, da bom spet enkrat vesel, kakor je prev!" "Jez pa si dobim dekle in ee o-ženim, da bo mir!' "Takoj, ko se malo izližem, poj-dem po svetu. Tam je morda že lepše." "O, jez pa e&priženim na kako posestvo. To bi bilo nekaj zame. Vzel bi tudi vdovo." — Bolniki so gaenda govorili preveč in preži veh no. Začeli ao kaš-ljati, de se je zgenil starec za vra« ti, ki je podnevi dosti predremel. Kailjali so in se grabili za prsi in aence. "Prokleu kaielj! Da bi ge zlo-dej in ie mene zraven!" "E, kaj hudiča, dokler kailja-mo, imamo ie dosti pljuč. Ampak vsaj enkrat bi a« rad poiteno od- kailjal, aamo enkrat —." • • • Iven Zekotnik Jih je vea čez mirno poeluiel. Zdej pa je tudi njega zgrabilo v prsih in zapra-akalo po grlu. Cele sobe odmeve v naduaijivem kešlju. — Ko se na-kašlja, ai popravi zglavje in jih gleda. Kako veliko je upanja teh ljudi. Ali vai vendar ne učakajo jutrainjega dne. To je gotovo. Ti stile v kotu se čudno zegledujc s avojimi vdrtimi očmi in si z rumenkastimi koičenimi rokami me dio kladi zmečkano odejo. Noe se mu je zožil, ustnice so sivomodre. Toda Bog ve: U je dejal, da ga bomo ie pili. Pa menda težko ic kdaj, ali on, Ivan Zekotnik, je drugačen tič in se ne poda kar ta ko. — Premišlja in se spominja, koliko hudega je že prestal, ko je slabo zaslužil v pralni tvornici; kako neredno je živel, kje vse je puičal svoje moči in svoje zdrav je. — Samo da bi bil vsaj toliko boljši in bi mogel na pot! Čeprav mu dajo jesti samo enkrat ne dan, da —ge le vzamejo pod streho. Kako bi se okrepil v daljnem domačem kraju! O, tam je čist, smrekov zrak, solnce, vse lepo in čiato brez prahu . . . Tako je premišljeval in je hrepenel in se kesal. -r- Zunaj je moral biti lep dan. Solnce je v iirokem pramenu te- Epa silvija. Spiaal IVO SORL1. MMHi (Dalje.) In obenem je apoznala, da le ni vedno dosledne. Le prevečkrat se ji že dogodi, da se njene misli pri kom dalje časa uatavijo nego bi bilo mogoče, če bi prešel v vse njeno bistvo trden spomin, da je tudi ta človek in naj bi bil še tako zanimiv, aamo del, atom, sestavina onege, čemur edino je kotele dati vsaj svoja mledoetne leta: avetu. In zazdelo »e ji jc, kako bi jo šele aedaj obšlo vae veliko spe znanje, da se tako tudi najlažje ohrani tako, kakršna je hotela preživeti svojo ndedost: ne samo lepa, ampak tudi vesela in čista. "To si torej dosegel!" ao ae ji nevede pre-maknilc ustnice kakor da a to aamo besedo odgovarja Stegerju na vse ono njegove današnje beseda in vabila. "Jamo si mi kopal, pa aem stopila na griček, ki si ga nehote nametal!..." In tak ponos se ji je zgenil v srcu, kekor de je ta griček v hipu zraatel v najvišji hrib vae nar okr>g in da stoji ona sama gori nad vsemi, kakor bela prikazen v dolgi, snežnobeli halji Pod velikim kostanjem je stala gruča meat-nih dam in med njimi edini tnoaki Zevnik. Hil-viji je bilo* za hip, da bi zaradi »nega šle rajsa mimo, «ama bi ne videla, zakaj. A že jo je pozdravil, 10 prijateljice Ana ji jc Mtela naproti. — Popoldne torej vsi na Zclimlje! ji je zaklicale. ' -- Prav! je pokiinala Hilvija. h'do grot I, v»e, kar je dobre volje, je odgovoril Zevnik, ker ata bili že pri družbi.. «Jaz sem za-atopnik moškega krdela in vabim. Domenili «o ee in ur» počasi obrnili proti glavnemu trgu. In zgodilo se je samo, da je ostala Hilvija zadnja in edini Zevnik na njeni leviei. — Aun! je poklicala s skoro ostrim glasom. Razburilo jo je, da jo i<> vae nekako prepušča temu človeku, kakor hi Imel res kake pravice do uje. Toda popoldne na otn-iu izprehodu ne mu ni mogla več izogniti. Ko so pli-zali na razvalino nad vasjo, je bil naenkrut zraven nje, — Ti se mi naravnoat utuikaš, Silvijn! Zakaj t je vprašal, — Kdo se vam umika? je reki« nekoliko v zadregi — Vam: Torej me vee "Silvija" in "Jo/ ko"! — llm ... saj nima Milica . . . ' • — Tako? In zakaj naenkrat nuna amiala? Cc se ne motim, nisem bil ja/. In je to predlagal. Pomislila je za hip, kaj in mu rekla. Ali naj mu pripoveduje, kaj j. I»il<» ta čas izvršilo V njej t Kaj bi je ne razumel In ee bi ne izbrala pravih besed, bi jo celo kriv«, umrl. bi jo imel za domišljav u in oholo. 1'reprosto je torej povedala : — Nima smisla, ker h ore m hjti z vsemi ena ke, Spoznala sem, da Ihi ijik<» najl>o)je. — Oho, odkod ta modrost? Ta ne od ju-trajnih isprehodov z gospodom Stegerjem? fclva rdečica ji je /aliln lica in trdo ^atavile. — Kilo vem dajr to pravico T T ode . . . pravzaprav imate neko pravieu mislite vsaj, da jo Imate. In, vidite, uprav ker te«a nočem, se bom odalej drugače vedla' 1'roti \«m in proti Stegerju; in proti Petru in proti Pavlu . . . Torej vendarle Steber! *e je nrrvosno «aamejel In zaradi te*« •«• v a« b«|i vi t do pr«* klica zaprt t Hlavno občinstvo ima kvečjemu se pravico, da jrleda Čez plot, kaj iw ? — To je čisto moj« stvar' In če »e plot pod ere m-- Da more celo ljuba živinica eea —- — — Čujtc, goNpod sodnik, to je nesramnost! — Ne. govpodičua t Za Ikižjo voljo, vi ste me krivo razumeli, je vzkliknil, presenečen, de je teko obrnile njegove besede, osironi« d« s« je res tako nerodno izrazil Ampak če sami govorite o podfrenju plotov . . ko sva namreč, zadnjic priapodobo do konca iiprljal« ... In takrat pač ic nlate nameravali plotov podirati. — Ne b»m jih, le pomirite «e! In s tem Ih» o tej stveri za enkrat menda dovolj. A Toda, prijatelja pa le «»toneva, io»po-dična. kaj net je rekel z gla»om. de ni vedele, eli je ironičen ali reeen ali celo otožen. — Zeka| pa ae, eaj ei nisva drug drugemu m? je nič žalega storila, je odgovorila zato tudi sama čim bolj brezbarvno. — Hm, morda vi meni več nego mislite. Toda to nič ne de. Zdaj ni mogla več dvomiti, da je žalosten. In tudi njo je obilo čustvo, kakor da ae poelavljata. In slovo jo je ie vsako prijelo. In ker sta bila med tem ostala že daleč za vsemi drugimi in sta bila same, mu je dela roko pod pazduho in mu je toplo rekla: — Pa niste hudi name, kaj ne da ne t Glejte, jaz moram biti tako . . . apoznala sem naenkrat, da moram! Tudi čc se mi je z lastnim srcem boriti--- — O U borba z lastnim srcem vam le ne bo teko težka, je odkimal z rahlim nasmehom. In če bi že imeli omahovati, vam ne bo daleč iskati opore ... i .' Presenečena ga je pogledala. — Vi mizlite zopet Stegerjef jc vzkliknila. O, ue! Tudi'njemu bom še danes povedala, Če bo prilika, kar aem vam. Le opazujte ga (lrevi, ee boste videli, da aem govorila ž njim; in apo-znaJi boste, da vam ne lažem. Prosta hočem ostati, prosta na vse strani, verjemite mi, da ni drugega. Ali res ne razumete tega t — Razumem, je počasi prikimal. To je sicer kaprica, toda--- — Ni kaprica! To je načelo, sklep! In hočem ae ga držati. Preakrbite mi na povratku s tega holmca priliko, da bom «ama a Stegcrjem, in videli boate, da končam tudi ž njim. To oe pravi ... ž njim šc niti toliko nisem začela, kakor z vami, to mi' lahko verjamete. Toda on je začel, in zato hočem končati tudi ž njim. Dajte, pospešiva korake! Prišla ata bila do ravninice na vrhu in zdaj je akoro steklu proti staremu stolpu. In nazaj grede ae je napravilo tako, da jo je spremljal Steger. Komaj ata atopila nekaj korakov, je začela a svojim porogljivim smehom. — Človek bi stavil, da ste pravkar gospoda Zevnika pošteno oprali, takorekoč končno odslovili t Ne da Je i>okazala svojo iznenadonost, je odgovorila: — Nj«Jie nisem imela kaj odslavljatK ko mi ni stavil nikakih ponudb in--- — Pač pa jaz, kaj net In zdaj pridem jaz na vrstot Dane« ste se lotili obglavljsnja torej kar na debelo? Zdej jo bila tako presenečena, da ni inogln več prikrivati. Pogledala ga je in jc vprašala: — Pa kako vam pride ta misel! — I, ljubi moj otrok, ali mislite, da nisem opazil, kako ste ai me nalašč izbrali za spremije-vavca in kak etrog izraz ste si nasadili pred svoje drugače tako inilo ličccct In z neba čezinčez s temnimi oblaki preprcžencifa naj pričakujem solnce? Dajte no, spustite ploho, točo, strele in bliske Se name — ni izključeno, do.se pojdeva z Zevnikom skupaj sušit in da si postaneva še dobra mokra prijatelja. Hotela ga je ostro zavrniti, toda vedela je, da bi takoj zaslišala le njegov «meh. In naj bi mu rekla, kar bi hotela, on bi se smejal. In sama ni vedela, kaj naj počne. Zakaj nekaj jc bilo treba le reči, in sicer tekoj. — Ali ste ae preetrašili mojega dežnika t je zaališala njegov glaa; in čutila je, da ima atisnje-ne oči kakor vedno, kadar je koga ironiziral. — Kak dežnik imatef je vzplatntcla. — I, svoj zlati dunajski huiHmv In svoje bistro spoznavanje kočljivih položejev in brezmejno ume v en je, da je treba takoj rešiti vsako gsr, ki sc nshsja tam ali pa, ki jc ne potu tja Ne tekem potu pa ate, ljube Hilvije, ravno vi In vendar niti ne slutite, da ste ae pravkar hoteli žive zakopati. AJi hočete, de vem v kratkih in jedmet|h besedah .povem, kaj H bili kmalu storili, da.nl mene, oziroma mojega dežnike t No-četef "No, prav! Poalušajte: Vi ate poslali k vragu najpnj ul>ogega Zevnika, ki nikakor ne «pada tja in ste hoteli neto še mene. ki — — — no. kej bi ae hvalil! Hkratke, hoteli ate «e ottv-sti njega in mene. to je edinih dveh človeških bitij v tem slavnem mcatecu, ki vam lahko nudite nekoliko Življenje. Razumem: sačutili ste bili, tle sve se vam nekako obesila že vsek ze eno ro ko, — on ne de«nieo, jaz seveda ne levico — pa vem je to neenkrat postalo neprijetno in ste aa-eutili potrebo, da imate roki soprt pro«ti. Toda. ljubo detet čemu vam bodo prmte roke — kaj lxw»t« š njimi! — Dam jih lehko vsakemu s isto prUrčnoet jo, to hočem! je odgovorili po kratkem poraiale-ku (Delje prihodnji!.) klo »kozi velika okna in polnilo belo sobo s prijetno toplino. Mesto je šumelo, tvorniŠke sirene so zategnjeno vpile,' vozovi so grmeli po kemeuitih cestah, odnekje je privriakal vlak. Bolniki.so molčali in ao prialu-bkovali znanim glasovom lepega življenja; ic vzdihniti ai ni uihče upal, da ne bi preslišal,.po čemer je tako hrepenelo nemirno srce. Prijetna solnena toplina jih jc zazibala v blagodejno dremavieo. Zaprtih oči so ležali in ao težko, hropeče dihali; obrqzi so jim bili mrliški: očesne jame so se zdele se globlje, ušesa só štrlela od znoj-nih glav. — Ivan Zakotnik ni dremal. Oblivala ga jc kurja polt, nato ga je začela kuhati huda vročina. Začutil je veliko utrujenost. Zaprl je oči, ker se mu jc bleščalo v svetlih kolobarjih, ki so ae treaoče ožili in se širili in se lovili iz kota v kot. Kakor bi ae bila duša ločila od bolnega telesa in bi živela zase kot eterno, astralno telo, so ae njegove misli zgostile in so se srečevale na že davno pozabljenih potih. Vsi daljni dogodki so oži veli pred njegovimi notranjimi očmi. — Glej jo tamle Ivanko! Kako rdi in se plašno upira in sc ne more ubraniti njegove hlepeče moči, ki jo je prinesel s svojega lepega doma. Odrevenela stoji pred njim, bele roke tišči na šc ne popolnoma razcvelc grudi in ga začudeno in preplašeno gleda. On pa s tresočimi rokami in med koprnečim zadihavanjem divje stre mi. Krlknila je; on pa ji s poljubi prestreza jok. O, kako srdito ga je pogledala, ko je zbežala od njega, pohojena in umazana na veke! In potem je obupana drvela v prepad, do katerega jo je privedla njegova strašna strast . . . Srce mu drhti v pekočem kesu. Da; tistega otroka mu jc resnično žal, za ta greh bo težko dajal odgovor. — Ali jc odpuščanja zanjí— Zli duh se mu reži izza lvankinega hrbta: Beži, beži t-: čc ne bi til ti, bi bil kdo drugi; pot, ki jo je nastopila, ji je zapisala njena vzgoja prej in poznej ... Ali Ivan Zakotnik vidi vse in sc ne more pomiriti. — In žena njegovega najboljšega prijatelja — kaj pa ta! Kako ihti reva; rada bi nazaj, a njen greh je prestrašen, da bi se ga upala izpovedati in dobiti odpuščanja. Kako satanskp grdo je prilivel strupa v njeno dvomečo in slabotno dušo, kako brezvestno in lahkomiselno jc ukradel njeno poštenje, svojemu prijatelju pa čast in družinsko srečo ... Ni Boga, ki bi odpuščal take grehe! Astralno Zakotnikovo telo bega po vaemirju in išče samo sebe iz vseh posameznih trenutkov odbe-glega življenja. Glej, domača hiša sredi cvetočega vrta. Okna z modrimi okvirji gorijo v večernem solncu in strmijo v zeleno dolino, obrobljeno z gosto smrekovo hosto — o, nikjer na avetu ni take doline! Mati ato-pi na prag in ae ozira po rebri dolgih, aočnih njiv; iz njiv puhti pretanka racglica, kakor širok, pokojen dih krepkih prsi. Koga čaka mati! Ali nc čaka njega! O, ti preljubi obraz, kdaj te nisem vee videl! Oče in brat zavijete po kolovozni poti. Znoj si brišeta z zagorelih lic, obraz se jima sveti, kakor ni tega videl, odkar je ubežal s svojega douia. — Kako sem bil srečen in čiat, pa sem šel iskat sreče in užitka! V prevari sem ee »podtikal ob trpljenje in greh in padel pod križem težav in po-manjkanja . . . Kje, kako bi se skril, kam bi obrnil bči pred svojo sramoto, a čim opral svoje grehe in zmote —! Ko sc je zavedel in je odprl oči, je že silil mrak iz kotov. Za njegovim zaglavjem je stala bolničark« in mu je brisale potno lice. Sklanjnla sc je nadenj in se mu je naučeno smehljala. "No vidite: sanje, sanje, nič drngetra. — Kako vam je!" On pa je samo prikimal, odgovoriti ni mogel. Celo telo ga jell bolelo, kakor razbeljen avinec je i NAUČITE SE ANGLEŠKO Mi «M M«!.*« govoriti. «Itati hi pisati ■ >-tih »•«•«, t>oit. * krat k «a »•■« | It« v«, e »prllamo «»m pméljam« m paahal- *)« ••!•«•. Znanj« aa«M«taa »a ka • »«rist Na «llaUjt« prttaM* «akaj • uiMlra. Nad««» ♦ala". Mía W. tM Bi. r« MUkr« Ava. Cfrtaafa. III. «. ni«! ZA KUHANJE PIVA DOMA. imamo v salogt «Ud, hm«IJ, sladkor in vs« drug« potrtbičin«. Poskusit« in m prepričajte, d« J« dom« prt na«, kuhani vrdno I« n«jboljli m naje« nojftt. Dobiti J« ludí abiriro sodov.! «tek!«ntc in rasnih lone«v, itd. Mi vam dostavimo naročilo po po iti. točno v »ae kraj«. (»roerrijam. sl«d¿i¿«rj«m In v pro d«J«ln« fel*snin« dsmn primaran popust prt večjih r «rodilih. Pkéiw po informacija na: FRANK OGLAR, aeai s>^mr a»...., cw*«u«d, o lezla utrujenost po njegovih žilah. Najrajši bi bil zaspal. Na obrazih bolnikov je rdele straiua rdečica. Vsi ao molčali iu so ga gledeli, kakor bi čeaa priče-1 kovali. Ko ae je bolje ozrl, je zapezil, da je postelja v kotu prazna. Onega a aivomodrimi ustnicami ni bilo ve«; Kje-je, saj-je deje4, de ge bomo ic pili! "A zato me tako gledajo!" je pomislil in sc jc skoraj ustraiil. "Zdaj čakajo ie mojega konca." Neka čudna, ie ne občutena u-danost ga je omamila; da je zamahnil v zmedenih mislih in jc zaspal. Ko pa se je zbudil sredi trdne noči, mu je zaplala v srcu radostna misel;'poigral sc je z njo in je moško odločil: Domu, v dolino te-meniško, pa naj bo kakorkoli! "Zdaj je še mogoče; če pa še dolgo polegam, najbrž nc boni vce mogel." Ta misel mu je Čimdalje bolj ugajala. Blažen je zatisnil oči ln je videl toliko krasot, da je kar drhtel v željnem hrepenenju. Potem je dobro spal kakor že davno ne. Naenkrat po se je prebudil in se je strahome začudil. Na nogah mu je ležal težak in ga je pritiskal, da se ni mogel ganiti; a ko bi morala postati teža prevelika, se je kamen prevalil in je počasi zdrsal proti prsim. V prsi mu je segla trda roka, ki mu je zagrabila razbolela pljuča in mu jih stiskala in ožemala. "Za brivcem in drugimi poj-dem — zdajle bo planil curek po odeji," premišlja popolnoma mirno in sc čudi svojemu miru in lahki smrti. "Kdo bi si bil mislil! Saj smrt reeai tako huda: io por tej bom dihal, pa me ne bo v^J Tako premišlja in m ae mu zdi, da dviga /h ^ xn stopa predenj celo nje^u Ijenje. K 0 Ko pa mu jc tesnoba odleaU je razveselil kekor junak I premagal hudo in grdo pooT "Opomin je-biir- rr-r-tu hvala Bogu!" " • • a Drugo jutro je Ivuu Z.«* povedal zdravniku svojo vo£ kako je odločil. Učen, skomizgnil z ramo, pod brkanj, je igral pomilovalen nasm.-iek Hočem, si je mislil rev,ž ^ trudome lezel s postelje in*] čel oblačiti tako počasi, kakor je bil v obotavljanju slaiij ^ bil prišel v to lnso trpljenj, smrti ~ oblačil se je kakor bi bal očitka in graje. Ko se kel, se je ozrl po sobi, po suhih obrazih in vseh gloljokih čudenih, skoraj za vidnih očeh "No, Bog vas obvari, p* ^ in kmalu ozdravite — jaz. dem," je dejal, kakor ne bi l! žaliti trpinov, da jih zapuši« je videl veliko njihovo trplj« Bolniki so izncnadeui „tn .Kanj, oznojeno glave so k* lli0 privzdigovale in so se obrafik rijim, a njihove oči so se zamji kakor bi ga hotele zadržati Na pragu ga je srečala brk bolničarka in jc sklenila debelel ke v začudenju in usmiljenju: ."Ampak, gospod Zakotnik" bi se vam obrnilo na slahfce u brž pridite, da ne bo preporM Iv$n Zakotnik pa jc zamahni slabotno roko in je bežal t zelt hosto vonjavih amrek in v mili jaj toplega domačega solnei. VARCUIVI NAROD Is* Pod andnorstvosn vladnim, državnim in Ckicngo Claarmf Haue« Aee'a. VLAGA REDOVITO \ INVESTIRA RAZUMNO V KASPAR STATE BANI NAJVEČJI JUGOSLOVENSKI BAN. KI V ZJEDINJENIH DRŽAVAH. 1900 Blue Island Ava., vogal 19. ulics CHICAGO ILLINOIS KAPITAL IN PREOSTANEK $ 1,25 0,000.00 Prodajamo pnrobrodno listke aa vsa g robrodno družbo v Jogoelnvijo in obrala Indolajamo liatina (affidavits) za pris Ijaniko, tor pošiljamo donar v atare á movino najceneje in najhitreje. Ifjmmmmm^ wmmmmmm. .u KNJIGE Književne Matice S.N.P.J. Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Patar Malaventura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko Žele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.60. Slovanako-angleaka alovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jimmta Higgina. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletarijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred. Zajadalci. Spisal Ivan Molek. Povest U doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. Zakon biogenaxija. Spisal Howard J; Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mno^e natume zakone in pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno, S slikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobite za tri dolarje. Vae štiri knjige za šest dolarjev. Vredne so! . Naročbe, s katerimi je poslati denar, sprejema Književna Matica 2667-59 So. Uwndak Ave., Chicafo, III.