Posamezna številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 153.	V L]D1)II0DI9 v so&olo dne 9. julija 1921.
Leto XLIX.
»SLOVENEC« velja
po noštl na vbs strani Jugoslavije to v LJubljani: sa oalo loto naprej . K 240-— ta pol leta „ .. „ 120-— sa četrt leta „ .. M BO-— sa en mesec „ .. „ 26-—
Za lnosemstvo celoletno K Wlh» s Sobotna Izdala: =
'La oelo leto.....K 40 —
sa lnoiemstvo ... „ 55-
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (31 mm široka ln 3 mm visoka ali b)«
prostor) sa enkrat ... po K 8*— poslana I M. . .po K D'—
Pri večjem naročilu popust.
Najmanjši oglas 59/flmm Ktti
Izhaja vsak dan Izvzamil ponedeljka ln dneva po praz* nlku ob 5. url zjatraj.
g£IP Uredništvo ]e t Kopitarjevi nllol Stev. 6/m. Rokopisi sa ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328.		P	olltlčen list za slovenski narod	L	Uprava |a v Kopitarjevi al, 6. — Račan poStne hran. ljubljanske it. 650 sa naročnino in št. 349 sa oglas«, arstr. la čoške 24.797, ogr. 26.511, bosn.-tiero. 7568.
Od Maribora do Osijeka.
Sokol se je iz čisto narodne organizacije tekom zadnjih desetletij razvil v organizacijo s svobodomiselno tendenco. Da ne bi izgubil vse privlačne sile, pa se jugoslovanski Sokol ni mogel do zadnjega odločiti, da svoj protiverski značaj programa-tično poudari, kakor je to storil češki Sokol. Ker pa je končno vendarle bilo potreba, da se Sokol tudi javno izreče, kakšna so njegova načela v verskem pogledu, se je na mariborski skupščini 30. avgusta 1920 sklenila neka resolucija, o kateri se je splošno pričakovalo, da bo jasno izrekla, kaj Sokol misli. Pa nič tega. Resoluciji, ki sta se sprejeli na tej skupščini, nimata drugega namena, nego dvoličnost sokolstva v tem' oziru le še podpreti. V teh resolucijah se skušajo mešati pojmi s preživelo frazo o »klerikalizmu«, ločiti vero od cerkve: »Klerikalizem in Sokolstvo se izključujeta« <, in »Kdor podreja svoje duševno življenje katoliški hierarhiji, ne more biti Sokol«. Drugače pa da Sokol spoštuje vsakogar versko prepričanje. To je nezmisel, ki so se je tisti, ki so resolucijo sestavljali, prav dobro zavedali, a so računali na plitkost mas. Vsak pameten človek ve, da je kleri-kalizem, nadvlada duhovščine v političnem življenju že davno, zlasti pa v današnjih dneh prazen strah. Katoliška hierarhija danes nima druge naloge in druge moči, nego da varuje in uči nauk katoliške vere in po teh naukih uravnava duhovno življenje katoličanov. Vsak katoličan, ki je Veren, ki ima »versko prepričanje«, ne more drugače, nego da »svoje duševno življenje podvrže katoliški hierarhiji«.
Izjava jugoslovanskih škofov je na sokolstvo toliko vplivala, da je moralo na osiješki skupščini zavzeti napram očitkom svoje stališče. Toda resolucije, sprejete v Osijeku, so namenjene deloma za notranjo organizacijo sokolstva, deloma pa za javnost in se temu primerno tudi vjemajo. Zato tudi niso bile vse objavljene. Javnosti naj bi natresle malo peska v oči, na znotraj pa se vzdržuje protikatoliška tendenca sokolstva.
Objavljene so bile resolucije, v katerih se izjavlja glavna skupščina Jugoslov. sokolskega saveza v Osijeku dne 30. junija: 1. da spoštuje jugoslovensko sokolstvo vsako versko prepričanje in da zavoljotega more biti pripadnik katerekoli vere član sokolskih društev; 2. da more biti član sokolstva somišljenik vsake politične stranke, ki temelji na ideji narodnega in državnega edinstva.
Konstatiramo pa, da je skupščina brez debate in pridržka odobrila resolucije mariborske skupščine 30. avgusta 1920, tri je zavzela »bojno stališče proti klerikalizmu in orlovski organizaciji«. Tajnik JSS je v svojem govoru pozival na neustrašen boj proti Orlom in celo proti katoliškim škofom, ki so storili samo svojo dolžnost; sprejet je bil predlog, da se katoliškemu episkopatu pošlje osler protest radi zadnjega pastirskega pisma.
Svoje protiverske tendence je sokolstvo pokazalo s sledečim, soglasno sprejetim predlogom: »Sokolska društva nc sntejo nikdar sodelovati ob verskih prilikah in prireditvah.« Značilno je pa, da te resolucije ni ne v oficielnem komunikeju, ne v neoficielnih poročilih o skupščini. Hoteli so jo napram javnosti zatajiti, kakor izgleda.
Sokolstvo se boji jasno pokazati svoj kulturni program. Pričakovali smo, da bo glavna skupščina v Osijeku vendar jasno iu določno odgovorila na vsa vprašanja, ki jih je Jugoslov. sokolskemu savezu zastavila hrvatska in slovenska katoliška prosvetna organizacija. Savez vzdržuje mariborske resolucije proti »klerikalizmu«, izjavlja hkrati, da spoštuje vsako versko prepričanje, ostal je pa dolžan odgovor na vprašanja: 1. Ali smatra za klerikalizem katoliško cerkev? 2. Ali smatra katoliške verske in prosvetne organizacije za klerikalne? 3. Ali priznava katoliški cerkvi pravico, vplivati na versko, pa tudi na prosvetno odgojo naroda, zlasti mladine? 4. Hoče li svojim članom zabranili, da ne bodo žalili katoliških verskih resnic, institucij in cerkvenih poglavarjev? In ko-
nečno smejo-li člani Sokola v svojem duhovnem življenju in v razsojanju o verskih zadevah se dati voditi od cerkvenih poglavarjev?
Nobenega odgovora! In ravno to, da sokolstvo nima korajže, jasno in določno napram javnosti oficielno izraziti, kar govore njegovi člani, nam prav nič ne impo-
nira. Raje se skriva za meglene fraze »kle-likalizma«, ne da bi definiralo svoje pojme o klerikalizmu. Poznamo to skrivalno metodo. Poslužujejo se je vsi protiverski in proti katoliški elementi, ki nimajo korajže, to svoje stališče tudi očitno in pred vsemi ljudmi jasno zagovarjati!
Belgrad, 8. julija. (Izv.) Poslanec Jugoslovanskega kluba Kranjc je naslovil na predsednika vlade g. Pašiča kot vodjo zunanjega ministrstva interpelacijo, v kateri protestira proti nameravanemu imenovanju dr. Vošnjaka za poslanika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Pragi. In-terpelant konstatira, da je glasom izjave večine slovenskih vseučiliških rednih profesorjev vedoma govoril neresnico in de-
dr. Vošnjaka za v Pragi.
nunciral dva svoja tovariša. Vrhutega je izjavil Pašič sam v Parizu, kjer je bil dr. Vošnjak generalni tajnik jugoslovanske mirovne delegacije, da dr. Vošnjak izdaja službene tajnosti. Interpelant zahteva iz teh razlogov, naj vlada nameravano imenovanje dr, Vošnjaka pravočasno prepreči, ker ne odgovarja zahtevam, ki se stavijo na tako visok in delikaten položaj.
Senzacijosialen preokret ¥ preiskavi proti
Belgrad, 8. julija. (Izv.) Dosedanji potek preiskave proti atentatorju Stejiču je pokazal, da so alarmantne vesti, ki jih je objavljal velik del belgrajskega in za njim ostalega vladnega časopisja o komunistih, silno pretirane in tendencijozne. V političnih in drugih krogih so že spočetka sumili, da se za pisanjem belgijskih listov nekaj skriva. Danes je pa vzbudila velikansko senzacijo izjava načelnika belgrajskega predsednika novinarskega udruženja g. Nikolajeviča v »Novostih«, kjer se odločno zavzema za to, da se ne sme pripisovati zločin, ki ga je zakrivil posamez-
nik, brez pravega povoda in temeljitega dokaza veliki politični stranki. Nikolaje-vič obsoja tendencijozno pisavo nekaterih listov proti komunistični stranki, ker je skoro gotovo atentat delo znane mažar-ske oficirske lige in so atentatorji ime komunistične stranke samo zlorabili. Kakor vse izgleda, bodo aretirani komunistični poslanci vsak moment izpuščeni.
Belgrad, 8. julija. Vesti, ki krožijo v javnosti, da bodo še nekateri komunistični poslanci izročeni sodišču, so napačne. Prcdsedništvo skupščine na dobilo nobenega takega akta.
Belgrad, 8. julija. (Izv.) »Tribuna« javlja, da bo skoro gotovo prišlo do velikega opozicionalnega bloka, v katerega bi
vstopili Jugoslov. klub, Narodni klub, Radičevci, srbski zemljoradniki in dr. Trumbič.
London, 8. julija. Pred nekaterimi dnevi so bili medzavezniški višji komisarji v Carigradu obveščeni, da se želi Mustafa Kemal paša neposredno pogajati z njimi ali njih zastopniki. Višji komisarji so dali generalu Harringtonu nalog, da se sestane s Kemal pašo. Zastopniki zaveznikov ne bodo imeli pooblastil za pogajanja. Prej-
S
Belgrad, 8. julija. (Izv.) Vse vesti, ki jih širijo listi o razcepu v komunističnem
parlamentarnem klubu, so izmišljene in neresnične.
I
i
kone se bo pri tem sestanku ponovilo sva- j rilo zaveznikov, napasti nevtralni pas.
London, 7. jul. »Evvening Standard« doznava, da mustafa Kemal paša zagotavlja medzavezniško komisijo o svojih miroljubnih namerah in da je izjavil, da njegove čete ne bodo korakale proti Carigradu.
ODGOVOR NA ČIČERINOVO NOTO. j Belgrad, 7. jul. Sovjetski komisar za j zunanje posle je pred nekaterimi dne i pc-slal naši vladi brzojavko, v kateri v imenu sovjetske vlade protestira proti »brutalnemu postopanju z ruskimi ujetniki, katerim sc ne dovoli, da bi se vrnili v sovjetsko Rusijo«. Naša vlada je včeraj odgovorila na ta protest in izjavila., da predvsem pri nas ruskih ujetnik', ni, kolikor pa so jih dobili v času osvoboditve Srbije, so se že vsi vrnili v Rusijo. — Verjetno je, da se tiče ta protest one desetori-e Rusov, ki je bila zaprta v mostarski trdnjavi. Ta desetorica je pred kratkim prišla v Belgrad, in ko so bili ponovno zaslišani, jim je vlada dovolila, da se vrnejo v Rusijo. Že predvčerajšnjim so sc njihovi potni listi vidirali v bolgarskem poslaništvu in so prdko Bolgarije odpotovali v Rusijo. Kakor znano, je ta desetorica Ru,sov pripadala Kra-sinovi trgovski misiji in so prišli v Jugoslavijo, cla bi tu agitirali, pa so bili takoj zaprti v mostarski trdnjavi, odkoder so večkrat poizkušali pobegniti.
KOMUNISTIČNA ZAROTA V CARIGRADU.
London, 8. julija. »Daily Telegrnph« objavlja posameznosti o boljševiški zaroti v Carigradu. Agenti sovjetske vlade in tretje intornacionale so porabili prisotnost
boljševiške trgovinske delegacije v turškem glavnem mestu ter razvili živahno propagando med Rusi, ki so pribežali v Carigrad. Med njimi so izbrali agente, ki naj bi pripravljali splošno vstajo med turškim prebivalstvom. Umor generala Har-ringtona naj bi bil znamenje za začetek vstaje. V Dardanelah naj bi se izpostavile mine, da bi preprečile nastop britanskega brodovja. Dne 27. junija je iz Odese dospel v Carigrad grški parnik z mnogimi sumljivimi popotniki. Angleška vojaška policija je v njih prtljagi našla silo mnogo letakov v turškem, ruskem in grškem jeziku. Vse sumljive osebe s člani boljševiške trgovinske delegacije vred so aretirali in jih odvedli na angleški parnik. Preiskave prostorov boljševiške trgovinske delegacije so podale presenetljiva pojasnila. »Daily Telegraph« doznava, da to najdbe niso samo potrdile obstoja zarote v Carigradu, marveč da so zasledili tudi dalje razširjeno drugo aaroto, ki se s podporo Rusije razteza od Angore do Sofije.
KOMPROMIS S SOCIALISTI NA
ČEŠKEM.
Praga, 8. julija. (Izv.) Praško časopisje poroča, da so socialisti za kompromis z meščanskimi strankami in sjs upa na skoti jšnji sporazum. •■••>■
Pismo iz Slavonije.
Djakovo, 6. julija 1921.
Skupno življenje hrvatskih in slovenskih katolikov v naši novi državi nam nar laga nujno dolžnost, da si na vseh poljih javnega kulturnega in socialnega delovanja medsebojno pomagamo. Naša načela v kulturnem in socialnem, a tudi v političnem delovanju, morajo najti odziv tudi v širokih masah naroda, ker so zgrajena na večnih principih resnice. Medsebojno podpiranje in skupno složno delo za zmago teh naših načel, pa ne bo imelo tako dolgo onega uspeha, ki si ga mi želimo, dokler ne bo med nami, katoliki v Jugoslaviji, popolnega in pravega spoznavanja.
Dejstvo je, da še danmanes ni med Hrvati in Slovenci pravega poznanstva. Naši ljudje, ki so hodili v Slovenijo in tam praktično, povsem iz bližine spoznavali slovenske razmere, so dobili jasen vpogled v faktično stanje, tako na splošno kulturnem, predvsem pa na socialno-gospodarskem polju. Mislim, da ne bom nikogar žalil, čc trdim, da Slovenci naših razmer in naših borb še ne poznajo tako točno, kot bi jih morali poznati.
To je za naše eminentn okatol. gibanje od prav velike važnosti. Priznamo Slovencem, da so močan kulturen element v Jugoslaviji. Zato ravno pa je njih velika naloga, da s svojim znanjem in močjo v skupnem delu s Hrvati doprineso zmagi in razširjenju katoliške misli v državi toliko, kor likor se od njih sme zahtevati in pričakovati.
Gospodarski moment igra pri tem brez dvoma veliko važnost. Zato upamo, da bo naša akcija na tem polju rodila obilen sad. Razmere v naših hrvatskih krajih so ugodne Do sedaj se je morala zadružna misel pri nas borili z velikimi težavami, nasprotno pa se je čvrsto povspela kapitalistična-bančna organizacija, ki za narodno in napredno življenje ne znači drugega kot smrt. Mi bomo radevolje zastavili vse svoje sile, da v tem pravcu med hrvatskim katoliškim elementom ustvarimo razmere, ki ne bodo koristile samo njegovemu inaterijalnemu temveč tudi moralnemu napredku. To mora postati za našo splošno katoliško akcijo mogočna opora.
Vemo prav dobro, kolike važnosti je za napredek narodnega življenja delovanje slovenskega duhovništva. Brez pretiravanja rečeno, je največ njihova zasluga, da se zamore Slovenija danes ponašati z dobro oranizirano vojsko, ki je za katolicizem močna in sigurna zaščita v borbi proti organiziranemu modernemu brezverstvu. Zato prihajam tukaj z mislijo, ki bi mnogo doprinesla k uspešnemu delu za zmago katoliških načel, ako se vresniči.
Na naših vseučiliščih, gotovo pa na zunanjih, se mladina medsebojno spoznava, navdušuje za skupno delo in borbo, za naše skupne cilje. Tega skupnega dela in izobraževanja pa dosedaj še nismo izvedli na naših bogoslovnih semeniščih. To bi gotovo prav uspešno delovalo. Naša semenišča zadnja leta niso vsled povojnih moralnih kriz ravno prenapolnjena, kakor prejšnje leta. V njih bi se prav lahko vzgojil del bodočih duhovnikov, ki bi po dokončanju bogoslovnih študij mogel nadaljevati svoje pastoralno delovanje v Sloveniji ali pa v hrvatskih pokrajinah, čc bi to kak poedi-nec hotel.
Na vsak način hočem na to opozoriti slovenske katolike. Prepričan sem, da naši škofje temu ne bi bili nasprotni, temveč da bi to akcijo radevolje po svojih močeh podprli. Kajti ta akcija je zmožna, da izvede med nami ono zbližanje in pravilno spoznavanje, o katerem sem malo preje govoril. A to je za nas velike važnosti.
Djakovsko bogoslovno semenišče je n. pr. dograjeno še pred vojno in je tako opremljeno, da lahko brez pretiravanja trdimo, da mu ga ni sličnega zavoda v Jugoslaviji. Razmere v Slavoniji pa tudi sicer niso take, da bi mogle biti komu neprijetne. Ljudstvo si je samo ohranilo svoje vrline in jc gotovo v aktivnem javnem delovanju zelo agilno in razumno. Z ozirom na ono glavno misel, ki nas spaja, druži in vodi, bi bilo bivanje bratov Slovencev v teh krajih r vsakem pogledu od velike koristi Izrabimo
vsako priliko, da v našem delu za dobrobit naroda dosežemo čim večji uspehi V to pa smo poklicani v prvi vrsti mi — duhovniki!
Mažarski komunist - zaupnik Baltičeve vlade.
Mirno smo gledali delovanje nekega moža v Prekmurju z vednim upanjem, da se bo poboljšal. V zadnjem času pa je pokazal, da smo se varali. To je Vince Se-riiga, kanclist pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti. Ta možakar je bil soured-nik komunističnih »Novin«, ki jih je izdajal zloglasni komunistični komisar v Prekmurju, Tkalec, Jugoslovanske čete so Tkalca zaprle v dolenjelendavski ječi, iz katere je ušel s tem, da je, kakor se je govorilo, podkupil vojake in ž njimi vred ušel na Mažarsko, Tkalčev drug, Šeriiga, pa se je znal skriti. Kmalu je prilezel na dan ter se ponudil za pisarniško službo pri civilnem komisarijatu v Murski Soboti. Vedel je tako delati, da si je pridobil zaupanje vlade in demokratske stranke. Ko je mislil, da bivši prekmurski agrarni ravnatelj Štrekelj dela za vlado s propagando za »samostojno« stranko, se je k tej pridružil. Pred volitvami je videl, da Samostojna v Prekmurju nič ne velja, zato je ustanovil z demokratom notarjem Kodrom »Domačo verstveno stranko« in napadal kandidate drugih strank s »tujci«, s-»prišleki« iz Slovenije. Ker demokratskim voditeljem »Domača verstvena stranka«, za katero so kandidirali, kot mažaronska stranka ni več všeč, zato mora Šeriiga zdaj ustanavljati »demokratsko stranko« v Prekmurju. Šeriiga je zvit človek. Na videz se udaja demokratom, v srcu pa je ostal, kar je bil. Zato v demokratskem glasilu »Prekmurski glasnik« širi svoje ideje. Da demokratski vladni cenzor prezre mažaronsko maslo, ga prodaja z napadi na poslanca Klekla, Mažaroni hočejo imeti v Prekmurju svojo »oblast«, to je tako vlado, iz katere bi pognali vse »prišleke« iz Slovenije, in kjer bi vladal samo Šeriiga, Tkalec in drugi prekmurski mažaroni. Potem bi prišli sami mažaroni na krmilo, in kam bi ti krmarili, je znano. To misel širi Šeriiga s tem, da napada poslanca Klekla, češ da je on spravil v Prekmurje »prišleke« iz Slovenije, da je Klekl kriv, da nima Prekmurje take avtonomne oblasti, kakor si jo želi Šeriiga itd. Demokratski cenzor pa je tako naiven, da misli, da je vsaka pisava že državotvorna, če napada protidemokratsko stranko, in pušča v svet take reči, dočim konfiscira Kleklove »Novine«, če se pritožujejo, da jim država hoče vzeti verske šole. Če bo ropar odnesel s silo cenzorju, kar ima, ne .verjamemo, da bo hvalil g. roparja. Od >Novin« pa zahteva g. cenzor, da bi hvalile vlado, ki hoče Prekmurcem odvzeti verske šole. Enako si sicer misli tudi g. Baltič, da bi morali zdaj hvaliti ustavo, ki pas oropa marsikaterih pravic.
Če še ti znaki Šeriigove pisave niso dovolj, še omenimo, da je Šeriiga pri ljudskem štetju dal zapisati svoje otroke za Mažare in da se njegova žena splošno hvali, da je ponosna na to, da je Mažarka, Če še to ni dovolj, bomo postregli prihodnjič še z nadaljnjimi razkritji.
In takega človeka ima Baltičeva vlada za svojega zaupnika! V zadnjem času mu je poverila tudi stanovanjski urad, da lahko ščiti svoje mažarone, »prišleke« pa odriva čez Muro nazaj, od koder so prišli.
Demokratska stranka pa daje svoj »Prekmurski glasnik« za tako pisavo! Kar še vlado bolj kompromitira, pa ie to, da je dala vlada »Prekmurskemu glasniku, kakor poročajo »Novine«, 30.000 K podpore za tako protidržavno delo bivšega komunista in trdovratnega mažarona Vinca Šeriiga! »Teščk, Baltič-bdči, Eljen?«
Poljsko-rumunska zveza.
Kakor smo že poročali, je bila dne 3, marca sklenjena med Poljsko in Rumunijo pogodba, ki jo je poljska zbornica 2. t, m. odobrila, »Gazeta Warszawska« prinaša besedilo te pogodbe, ki obsega osem točk. V prvi se zavezujeta obe vladi, da bosta v slučaju neprovociranega napada na vzhodne meje, druga drugo podpirali z orožjem. 2. Sporazumevali se bosta v zunanji politiki, v kolikor se tiče sosednjih držav na vzhodu. 3. Način podpiranja bo točno odrejen v vojni konvenciji. 4. V slučaju, če se nahajata obe državi v vojnem stanju, ne bo nobena od njih podpisala miru ali sc sploh pogajala brez vednosti druge. 5. Pogodba velja 5 let. More pa se po preteku dveh let preklicati. Preklicni rok znaša 6 mesecev. 6. Nobena od držav ne bo sklenila pogodbe s kako tretjo državo, ne da bi prej obvestila o tem drugo državo. Poljska vlada vzame na znanje konvencije, ki jih je v svrho osiguranja miru sklenila Rumunija z drugimi državami. Rumunska vlada pa vzame na znanje konvencijo, ki obstoji med Poljsko in Francijo. 7. Ta konvencija se bo javila Zvezi narodov. 8. Izmenjava ratifikacije se izvrši v Bukarešti. Z r. Rumunijo je podpisan Take Jonescu, za Poljsko pa E. Sa-pieha, — Ob priliki debate glede te konvencije v poljski zbornici je poljski zunanji minister Skirmunt obširno referiral o važnosti te pogodbe. V svojem referatu se je dotaknil razmerja Poljske do male an-tante in je dejal, da Poljska vsled te pogodbe nikakor ni primorana pristopiti k mali ententi. Da bi pristopila Poljska k mali ententi, o tem za sedaj sploh ni govora. Ni pa tudi nobene zapreke, ki bi ta države ločila. Zveza držav male entente je dobra garancija za obstoj novo urejene Evrope in to je cilj tudi poljske politike. Posebno še s češkoslovaško državo mora Poljska živeti v dobrih in prijateljskih razmerah.
Za avtonomijo Slovenije.
Za nedeljeno, avtonomistično urejeno Slovenijo se je zopet izjavilo 41 občinskih odborov, med njimi tudi občinski odbor občine Črnuče, kjer so glasovali in podpisali tudi samostojni in demokratski odborniki tozadevno izjavo. Občine so sledeče: Lokvice; Blagovica; Nevlje; črauče; Dobrniče; Moste pri Lj; Rob; Sv. Gregor; Osilnica; Moravče; Brez-nica pri Žirovnici; Leše pri Brezjah; Ka-niža pri Mariboru; Lahovci pri Ptuju; St. Ilj v SI. goricah; ICilar pri Ptuju,; Dolič; Drstola pri Ptuju; Janežovci; Trnovski vrh pri Ptuju; Destinci pri Ptuju; Levanjci pri Ptuju; Muretinci pri Ptuju; Farmin pri Ptuju,; Cirkova pri Ptuju; Janževski vrh-Or-lica pri Ptuju; Zgornja Račica pri Mar; Sv. Trije Kralji v SI. goricah; Drvanja pri Mar; Sv. Benedikt v SI. goricah; Tratkova pri Mar; Slemen; Gorenjski vrh pri Pt,; Mihalovci; Spodnji Jakobski dol pri Mar,; Ploderšnica pri Mar,; Veika; Gradiška; Gor. Jakobski dol; Smolnik; Turški vrh pri Ptuju,
LISTEK.
Hu£eniki resnice.
Monakovo, 1, jul, 1921.
Pod tem naslovom poroča p, Lester d, J. v »Tabletu« o gmotnih težavah, ki ovirajo anglikanske duhovnike, da bi prestopili v katoliško cerkev. Mnogo ože-njsnih anglikanskih »clergymen« je prepričanih o resnici katoliške cerkve in o brez-upnosti anglikanske, toda godi se jim tako, kakor tistemu patorju, ki je rekel: »Pet razlogov je, ki me zadržujejo, da bi se pridružil katoliški cerkvi: žena in štirje otroci. P, Lester pravi, da mu je osebno znanih več takih slučajev: prava, gola tragedija. Nedavno se je obrnil nanj star anglikanski rektor; imel je staro, bolno ženo in malo, pokojnino letnih 50 funtov. Prestop je po-menjal izgubo pokojnine in s tem izgubo edinega gmotnega sredstva za življenje. Toda notranji glas je bil neodoljiv in starec se je odpovedal pokojnini. — Neki drug visoko izobražen duhovnik, ki je bil študiral na prvih univerzah in je vse življenje deloval na visokih mestih svoje cerkve, je prestopil. Ostal je brez sredstev in brez domačije, »Nič ne de, oče — je rekel stari junak —, jaz imam sedaj svoj srčni mir in ga nisem predrago odkupil. Toda ali ne bi mi mogli morda preskrbeti kako delo? Vseeno mi je, kakšno. Morda veste za kako družino, ki bi me hotela sprejeti za pod-kletarja?« — Nedavno sem srečal mladega protestantskega duhovnika: bil je bled in
prepaden, najtežji duševni boji so mu začrtali v obraz svoje sledove. Prav tisto jutro je bil, dasi brez sredstev, zapustil svojo službo in naznanil svojemu škofu svoj izstop, V nekem samostanu si je izprosil prenočišče, To je bil s posvetnega stališča skok v temo, z duhovnega vidika pa prehod v »čudovito luč«.
Ti neprestano se ponavljajoči slučaji so nagnili p, Lestra, da je sprožil misel za ustanovitev organizacije, ki naj bi v prvem hipu skrbela za take izpreobrnjence. Razen tega naj bi se ustanovila zveza ali red lai-ških pomočnikov, v katerega bi se sprejemali taki konvertiti in njihove žene. Le-ti naj bi potem prevzeli nekaj opravkov žup-ne duhovščine: delo v društvih, nedeljske šole, pouk drugih konvertitov, cerkveno petje, cerkovniške posle. Duhovnik je s tem podrobnim delom večinoma preobložen in bo z veselem sprejel pomoč takih mož in žena le-ti pa bodo dobili stalno na-meščenje in bodo rešeni skrbi za obstanek. Za svojega patrona bi si mogli izvoliti n, pr. Sv. Štefana, prvega diakona in muče-nika, pokroviteljstvo pa naj bi prevzel celokupni episkopat. Ta misel je seveda nova, toda krščanstvo samo je bilo enkrat nekaj novega; to ne sme biti vzrok, da se stvari ne bi lotili.
Tragedijo take pastorske izpreobrnit-ve opisuje Benson, ki je sam konvertit, s svojim znanim mojstrskim peresom v delu »Povprečni človek«, ki je pravkar izšlo v drugi izdaji nemškega prevoda pri Pustctu v Regensburgu. tu vsta;a pred našimi očmi podoba iz življenja neposredne sedanjosti, podoba mučenika za resnico.
Polltitne novic«.
r-f Ali zopet avantura? Dunajska poročila pravijo, da namerava belgrajska vlada skupaj z Rumunijo nekako akcijo ali intervencijo v turško-grškem vprašanju. Če je to res, mora naša javnost odkrito povedati, da je taka akcija ne samo popolnoma nepotrebna nego nas zna zaplesti v nevaren konflikt, kar ljudstvu, ki odločno hoče miru, ne more biti vseeno. Zaenkrat nas Turčija ne ogroža in če mislijo zavezniki, da morajo ščititi Carigrad, oziroma Dardanele, je to njihova stvar, da pošljejo tjakaj svoje Indijce in zamorce, katerih imajo v izobilju na razpolago. Kar pa se tiče Bolgarije, je tako slaba, da ne more niti nam niti Rumuniji ničesar, Ako pa bi Bolgarija v slučaju turškega napada na Carigrad in Trakijo zahtevala zase De-deagač ali Drinopolje, naj se pomeni z zavezniki — mi nimamo absolutno nobenega vzroka se v tem slučaju izpostavljati za grške koristi. Narobe, smo mi odločno mnenja, da se ima Bolgarija v tem prizadevanju podpirati, ker je le pravično, da dobi izhod na egejsko morje, je H to Grkom ali Rumunom prav ali ne. Kolikor nam je znano, bi se tudi zavezniki temu ne upirali. To bi bilo res lepo, da bi zdaj za našo zunanjo politiko postali merodajni grški in rumunski interesi. Sicer pa Turki še daleko niso v Carigradu in se z zavezniki pogajajo, pri čemer jih Francija na vso moč podpira. Z eno besedo, zavezniki naj sami gledajo, da svoje trgovske koristi v morskih ožinah zavarujejo. Zdi se, da bi v Parizu in Londonu zopet radi videli, da bi mi opravljali vlogo zavezniškega žan-darja na vzhodu. Toda naše ljudstvo noče nobenih pustolovščin in odločno poživlja vlado, da ohrani prijateljske odnošaje z vsemi sosedi. Za utrditev naše države ni potreba nobenih novih lovorik na račun ljudstva, marveč spravljive zunanje politike in pravične uprave.
+ Napad na štajerskega deželnega glavarja. Pri obravnavi, ki se je vršila pri večniškem razsodišču zoper obtožene udeležence pri napadu na deželnega glavarja dr. Rintelna v St. Lorenzu, je bila danes izrečena obsodba. Obtoženca Singer in Tertnig sta bila obsojena radi težke telesne poškodbe deželnega glavarja po § 157. drž. zaik. na dva meseca ječe, a HoJzer radi zavajanja k napadu na isto kazen, ki je pri vseh treh poostrena z enkratnim trdim ležiščem. Obsojencem se šteje dosedanji zapor. Druči obtoženci so bili oproščeni.
-f- Nemški zunanji minister se opravičuje. V Bytomu v Gorenji Šleziji je prišlo pred nekaj dnevi do krvavih spopadov med Nemci in Poljaki. Pri tej priliki je bil ubit tudi en francoski višji oficir. Zato se je podal včeraj nemški zunanji minister dr. Rosen z lastnega nagiba na berlinsko francosko poslaništvo, da izreče francoskemu poslaniku Laurentu svoje obžalovanje.
+ Zamenjava imen. Kakor poroča Reuterjev urad, včeraj umrli lord Balfour ni bivši minister za zunanje posle Artur James Balfour, temveč bivši državni tajnik za Škotsko Balfour of Burleigh,
-f- Meščanska vojna v Rusiji? Listi poročajo, da je predsednik poljske repatria-cijske komisije brzojavil, da je zaradi spora med Trockim in Ljeninom meščanska vojna neizogibna. Trockega da so aretirali.
-)- Protifrancoske demonstracije. Francoske zastopnike pri procesih v Lipskem je včeraj občinstvo na cesti nadlegovalo s klici. V Lipskem bivajoči zastopnik zunanjega urada je vodji francoske delegacije takoj izrazil obžalovanje zaradi tega dogodka. Saksonska policija bo skrbela za to, da se take demonstracije v bodočnosti po možnosti preprečijo.
—	Rojstni dan kralja Petra, Dne 12.
julija se praznuje rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Petra I. kot državni praznik, V svetiščih vseh veroizpovedanj se vrši služba božja z običajnimi obredi, z zahvalno pesmijo in kraljevo himno, V šolah se pouk ne vrši, V državnih in drugih javnih uradih in obratih počiva vsako delo. Tudi sicer naj delo na ta dan v vseh obratih počiva, trgovine naj bodo zaprte. Razobesijo naj se povsod državne in narodne zastave. Po cerkveni slavnosti se vrši vojaška parada, po paradi pa v slavnostnih prostorih predsedništva deželne vlade svečana poklonitev in čestitanje. Korporacije in društva, ki se žele udeležiti poklonitve, naj blagovolijo to naznaniti najpozneje do 10. t. m. ustno ali pismeno predsedništvu deželne vlade.
—	študijsko podporo za agronomsko in veterinarske študije. Komisija za upravo agronomskega in veterinarskega fonda je na svoji zadnji seji določila, da se imajo prošnje za podelitev študijskih podpor za nadaljevanje študij na kmetijskih šolah sploh, kakor tudi na veterinarskih visokih šolah predložiti na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani najkasneje do 30. septembra t. 1.
—	Darujte knjige za slovenske vojake v Negotinu! V Negotinu v severovzhodni Srbiji služi kakih 800 naših fantov, ki prosijo, da bi jim naši rojaki iz ožje domovine
poslali kaj slovenskih knjig. Knjige naj se pošiljajo na naslov: Edo Delak, podporuč-nik pri 9. peš. puku, Negotin u Srbiji.
—	Iz Tržiča. Pretekli ponedeljek zvečer so tržiški liberalci ojačeni s prvovrstnimi socialisti kot je mnogobarvni Lajovo priredili po trgu obhod kot proslavo ustave! Ves glavni trg je bil razsvetljen! Naročili so, da je ljudska šola šla v sprevodu, da so otroci vpili »živio k, čeprav niso vedeli, komu? Nastopali so govorniki, kot g. župan Iv. Lončar in seveda tudi Lajovc se je prikazal na govorniškem balkonu! Govoril je, kot zna govoriti pač samo Lajovo! Vpraševal je, kdo daje rast, da loka zeleni, da polja in doline zelene!? Rekel je, da to daje voda, zrak in solnce, kar ve že vsak šolarček! Pravil je, kako je točil solze v fronti kot junak v stari Avstriji! Rekel je tudi, da tisti, ki jih ni pri slavnosti, nimajo ljubezni v srcu do domovine in to je veljalo za SLS, ki se tega obhoda ni udeležila iz pač jasnih razlogov! V sprevodu je bilo v krojih 14 Sokolic (med njimi tudi 2 učiteljici ljudske šole, kar je čudno, da nista šli z otroci svojega razreda!) in 14 Sokolovi Ko je prišel sprevod v ulico proti cerkvi, je bila ulica brez razsvetljave in pri cerkvi se je sprevod vrnil nazaj mimo župnišča, kjer je veliki patriot in Sokol Jelene zaklical: »Živio kancelparagraf k Ta »živio!« je bil vsem jasen dokaz, čemu ves ta obhod in manifestacija! G. Jelene, še spomnili se boste na ta »živio k, če ne prej, pa takrat, ko okrog Vas ne bo nihče klical »živio!«, ampak se Vam bo delalo temno pred očmi, še bolj, kot se Vam je delala tema v ulici! Prišel je na ta sprevod tudi znani Pičulini iz Križev, ki je vpil: »Proč z izdajalci! Dol s hinavci!« G. Pičulini, svetujemo Vam, da hodite po ulici z lepšo maniro, ker s tako maniro vzbujate sum, da stie »Sokol« iz vrst JDS. Ob 10. uri je bil sprevod končan in domovina je rešena!
—	Tržičs Ta teden je bilo brati v vseh časopisih razven »Pondeljka«, da priredi tukajšna mešč. šola IV. šol. akademijo in sicer v — »Sokoiskem domu«! Lepše se pač ne more končati sokolska agitacija na tej šoli kot z akademijo v Sokol, domu! Marca meseca so pri šol. akademiji rabili samo za garderobo listke z napisom: »Tel. društvo Sokol v Tržiču, 10 vin. za »Sokol, dom«!«, a sedaj se vsa akademija vrši v »Sokol. domu«. Vsi razlogi za to nam niso znani, a eno je gotovo: agitacija za »Sokola«. Kršč. starši bodo zmali to upoštevati!
—	Goriški fašisti. Med fašisti se opaža po volitvah nekoliko moralnega mačka. Že tuintam se je oglasilo med njimi nesoglasje in ni Gorica edino mesto] da so v fašistovski organizaciji zmagali mirnejši elementi. Goriški fašisti so imeli nedavno zborovanje, na katerem so po dolgi in burni seji izvolili nov odbor. Novo vodstvo je imelo te dni (4. julija) shod v gledališču »Verdi« in tam podalo važno izjavo glede svoje politike nasproti Slovencem. Dejali so, da fašisti Slovencev ne bodo napadali prvi, in da jih bodo spoštovali, če bodo lojalni državljani s svojimi pravicami in dolžnostmi, Fašisti bodo odgovarjali samo na izzivanja, — To je lepa izjava, če se je bodo držali in če jo razumevajo tako kot mi in ne bodo smatrali za nelojalnost in protidržavno rovarenje že samo to, da se čutimo Jugoslovene in se hočemo kot taki samostojno razvijati. Drugega izzivanja Slovenci ne bodo delali in smo potemtakem lahko žc vnaprej zagotovljeni, da bo Gorica mirna. Vendar pa ti izjavi ne verjamemo popolnoma tudi zato, ker poznamo izjavo enega novih fa-šistovskdi odbornikov, da so ti pripravljeni vdušiti vsak znak proslave sv, Cirila in Metoda v goriški okolici
—	Osilnica. Kar iz treh hiš so plapolale lučice v nedeljo 3, julija zvečer, »polomljenih« je bilo tudi nekaj hrvaških pesmic, Ali iz veselja nad centralistično ustavo ali od ginjenosti liberalcev, da bo Baltič županov greh — potvorba volilnega zapisnika o županski volitvi — velikodušno odpustil, ni dognano. Dognano pa je, da od slavnih osilniških proslavljačev ustave ni bilo mogoče dobiti podpisov za majniško deklaracijo. Imeli so preveč zaničljiv nasmeh za tedanjo Koroščevo »jugoslovansko gonjo«.
—	Slovenska dijaška zadruga v Brnu
naznanja, da je bil 22. junija t. 1. promovi-ran njen član gospod živinozdravnik Leopold Hribar na tukajšnji živinozdravniški visoki šoli doktorjem veterinarske medicine. V tekočem študijskem letu so postali živinozdravniki sledeči bivši člani: gg. Maks Rojko, France Goljar, Rajko Deu, Fr. Veber, Ivo Kenda, Ivan Kobenter, Fran Lužar, Fran Koselj, Inženirji so postali: Blaž Pristovšek, Adolf Košiša, Ivan Bartl, Milko Pirkmaier, Vlado Šlajmerj geometer: Anton Štreuer.
—	Nesreča na železnici. Ko so se zadnjo nedeljo vračali novomeški ognje-gasci z veselice v Metliki, je magistratni sluga Majer iz Novega mesta stopil na postaji Kandija tako nesrečno z vlaka, da je prišel pod kolesa, ki so mu zmečkala dco-no nogo, ki so mu jo v bolnici odrezali. Njegovo stanje je nevarno,
—	Umrla jc v Mariboru 6, t. m. po daljši mučni bolezni gospa Katarina Rakovec, soproga višjega revidenta južne železnice v pokoju g. Alojzija Rakovca v Boštanju ob ka g. Engelberta Rakovca v Boštanju ob Savi. — Pokojna je bila nad vse dobra in vrla mati in priljubljena radi njenih lepih krščanskih čednosti pri vseh, ki so jo poznali. Lahka ji žemljica!
—	Umrl je v Somboru na Hrvatskem Janez Kogoj iz Logatca, znan v Logatcu in tam daleč na okrog po domačem imenu /. Žibersan-'. Naj počiva v miru v bratski zemlji.
—	Zagrizenost samostojnežev. Na praznik sv. Petra in Pavla se je vršila v Šent Jerneju na Dolenjskem konjska dirka, h kateri se je prijavil tudi šentjernej-ski g. kaplan. Ker so samostojneži vedeli, da bo g. kaplan imel pri dirki največ uspeha, mu je odbor na prizadevanje liberalcev prepovedal udeležbo. Šele na tretjo intervencijo je bil pripuščen k dirki in je kljub raznim šikanam dobil III. nagrado.
»Goriška Straža« tožena. Gorica, dne 1. julija 1921. Znano je, da je »Goriška Straža«, ki je goriškim fašistom trn v peti, prinesla pred kratkim članek, v katerem je bil opisan položaj primorskih Slovencev in je bila izrečena ta in ona ostra in grenka beseda na račun vlade. Ta članek je prinesel tržaški fašistovski list »Popolo di Trieste« v prevodu z mnogimi opombami. Koj nato so goriški fašisti iskali urednika, a ga niso dobili. Danes pa je, gotovo na pritisk f ašistov, državno pravdništvo vložilo proti listu tožbo. Izvršila se je hišna preiskava v tiskarni, v upravi in pri odgovornem uredniku. Iskali so rokopii omenjenega članka. Stavcem so celo grozili, če ne povedo. Dobili niso nič. Danes je bilo prvo zaslišanje pri preiskovalnem sodniku. — Zadeva je čudna. Članek je šel skozi cenzuro, zdaj pa nam naložijo isti ljudje tožbo na ramo. O koncu zadeve bomo poročali.
—	Parobrodna družba Dalmacija objavlja, da odpljuje parobrod Split vsak četrtek ob 19. uri iz Bakra v Split, Makarsko in Metkovič, parobrod Bosna pa vsak ponedeljek ob 19. uri iz Bakra v Šibenik, Split, Bol, Jelšo, Hvar, Vis, Komižo, Belo Luko in Korčulo.
—	Paketni promet z dalmatinskimi poštnimi uradi. Te dni se je odprl pakelni promet pri naslednjih dalmatinskih poštnih uradih: Babino polje, Blato, Bogomlje, Brušje, Drniš, Ervenik, Gdinj, Grablje, Hvar, Jelša, Kistanje, Knin, Kaniža, Kosovo, Korčula, Kruščica, Lečevica, Muc, Novalja, Obrovac, Oklaj, Pag, Prevjes, Rab, Siratovci, Sive-
i rlč, Smokvica, Stari grad, Sučuraj, Unešič, Vela luka, Vis, Vrbovska in Žrnovo.
—	Razširjenje selske službe pri poštnem uradu Konjice. Z 10. julijem se razširi dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši poštn. urada Konjice na te-le kraje: Tepenjski vrh, Spod. Pristova, Nova vas, Polena, Preloge, Bezina, Strt-nik, Pobrež, Dobriška vas, Brdo in Gabrovnik. — Dostavljalo se bo vsak dan razen nedelj.
—	Predsedstvo društva vpokojencev južne železnice opozarja svoje člane na sledeče: S prvim julijem t, 1, je pričel izhajati časopis »Upokojencc«. S tem časopisom nima društvo vpokojencev juž. žel. nobenega stika. — Predsedstvo, Fr. Mazi.
—	Poulični boji med francoskim vojaštvom in nemškimi prebivalci. Ko je te ■dni angleško vojaštvo zasedlo mestp Beu-then, jih je prebivalstvo demonstrativno veselo pozdravljalo, Vsled tega je francoska straža hotela ljudi razgnati. Prišlo je do boja, v katerem je bil ubit francoski major, več vojakov pa težko ranjenih, Francozi so zaprli župana in 20 uglednih meščanov kot talce.
—	Koliko zakadijo kadilci na Češkem v enem mesecu. Po uradni statistiki so pokadili ljudje različnih vrst tobaka in tobačnih izdelkov v mesecu aprilu za č. s. K 127,540.000. Od tega odpade na Češko 70 milijonov, na Moravsko 20,790.000, na Šle-zijo 8,830.000, na Slovaško 18,910.000 in na Podkarpatsko Rusijo 2,850.000 č. s. K. ■— Precej lepe svotice!
—	Elcsplozija v Podgorjah. V tovarni na Pe-rovem je eksplodiralo na stropu steklo, katero je težko ranilo na glavi in na rokah 21 letno delavko
—	Poizkušen samomor. V Gorenjah pri Pre-dosljah si je iz obupa zabodel nož v trebuh 33 letni invalid Janez Veternik. Smrtno nevarno ranjenega moža so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Sftaierske n®mm.
š Izletniški vlak na progi Celje—Velenje. Od 10. julija dalje bode vozil na progi Celje—Velenje ob nedeljah in praznikih izletniški vlak, z odhodom iz Celja ob 4.07 minut in prihodom v Velenje ob 5. uri 50 minut. Ta vlak ima v Velenju priključek na mešani proti Slovenjgradcu.
š Protektorat nad koroškimi dijaki-begunci. Ker je g. župnik Gabrun odšel v Samobor, bo treba poskrbeti za namestnika.
š Nagle smrti je umrl učitelj sabljanja na mariborski vojaški šoli g. Horaček. V kratkem bi bil imel biti upokojen. Zapušča ženo z dvema otrokoma.
š Nova slovenska zdravnica. V Pragi je promovirala za doktorja vsega zdravilstva gdč. Valjavec, sestra finančnega tajnika pri finančni direkciji v Mariboru.
š Obrtna razstava je preložena na čas od 8. do 25. septembra v Gotzovi pivovarni.^
š Radi bogokletstva je bil obsojen čevljarski pomočnik Kavčič na 14 dni strogega zapora.
Uubllansfe® mmUe*
lj Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. V četrtek, dne 14 .julija, se vrši ob 14. uri v magistratni dvorani izredni občni zbor slov. zdrav, društva z sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo pripravljalnega odbora za kongres. 3. Zdravniška zbornica. 4. Slučajnosti,	(K).
lj Šcntpetersko prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 17. t. m. skupni izlet na Kum. Iz Ljubljane se odpeljemo ob 5.18 do Trbovelj, od koder imamo še približno 3 ure hoda. Na Kumu bo sv. maša, potem obed, po obedu litanije, nato prosta zabava. Za prehrano skrbi vsak sam, pijača bo pa na razpolago. V Ljubljano se vrnemo z večernim vlakom ob 9.40.
lj Igralci na Biedu. Včeraj zjutraj se je mnogo hrvatskih in srbskih igralcev v družbi ljubljanskih kolegov odpeljalo na Bled in Bohinj.
lj Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS vabi svoje člane, da se udeleže izleta na Kum line 17. t. m. skupno s Šentpeterskim prosvetnim društvom. Izkaznica za polovično voznino se dobi pri gdč. Urški Strahovi, Sv. Petra cesta 77, v nedeljo, 10. t. m. dopoldne od 10. do 12. ure pa v Šentpeterski prosveti.
lj Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS, ima običajni družabni sestanek danes (9. t. m.) ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. — Predsednik.
lj Slikarska šola sProbuda«. Za mesec julij poučuje še dalje voditelj šole, akad. slikar Fršnjo Sterle iz sledečih predmetov: portret po naravi, draperija, pokrajina in ornamentika. Vpisovanje je še danes, v soboto in v ponedeljek od 16.—18. ure na tehn. srednji šoli, pritličje, desno.
lj Neprava zdravnica. Policija je preprečila neupravičeno zdravljenje, s katerim se je pečala gospa J... v Ljubljani, ki je bolj »kunštnac, kakor vsi diplomirani zdravniki v Ljubljani. Paci-jenti in pacijentinje so ji prinašali kazat vodo in dajala jim je zdravila: razne kuhane rože. Ordinacija je stala pri gospej J ... G0 kron.
lj Prenočeval« v Mestnem logu. Povodom pogona je aretirala policija v Mestnem logu v neki šupi S moške in 1 ženslro.
lj Nadzorovanje v kolezijskcm bazenu. Gospoda okrajni nadzornik Habe in revirni nadzornik Habe sta dne 7. t. m. v kolezijskem bazenu aretirala dva fantička v starosti od 9—11 let, ker sta kradla kopalcem in kopalkam denarnice.
lj Nesreče. Vladni kanclist g. Franc Pleničar od glavarstva v Litiji je padel v Vačah pod kolo voza, katero mu je strlo levo roko. — V litijski predilnici je poškodoval stroj desno roko delavcu Ivanu Zupanu. — Fotografični pomočnik Leon Mezgolič si je pri nogometu poškodoval levo nogo. Vsi navedenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
lj Samotež (štirikolesni voziček) naj dotičnik, ki si ga je izposodil na dvorišču Gospodarske zveze in ki je znan, takoj vrne.
Tr$@vs&*i nastavljenci In
nedeljski počitek.
Včeraj se je vršila na poverjeništvu za socialno skrbstvo enketa o nedeljskem počitku v trgovinah. Snov k enketi so dali trgovski nastavljenci s svojo pritožbo, da se zopet uvajajo nedeljski delavniki po trgovinah. Na enketi so bili zastopani: poverjeništvo za kmetijstvo, oddelek ministrstva ?a trgovino in industrijo, trgovska zbornica, Jugosl. Strokovna zveza, Zveza trgovskih in privatnih na-stavljencev v Ljubljani, zastopniki trg. pomočnikov iz Celja in Maribora ter zastopnik NSS. Med zastopniki poverjeništev in zastopniki nastavljencev je prišlo do sporazuma in je bil sprejet kompromisni predlog poverjeništva za socialno skrbstvo, ki se glasi: Za svobodna mesta, kakor Ljubljana, Celje, Maribor, Ptuj, je veljaven popolen nedeljski počitek. V vseh drugih krajih smejo biti trgovine odprte samo prvo in tretjo nedeljo v mesecu dopoldan 4 ure, vse druge nedelje bodo trgovine zaprte. Trgovski nastavljenci dobe kot odškodnino proste vse praznike v letu, ob praznikih bodo zaprte trgovine. — Kljub temu, da bodo trgovski nastavljenci oškodovani še za osem prostih dni v letu, so bili za zgorajšnji predlog z ozirom na kmetske konzumente. Ker je gradivo obsežno, bodo časniki Se poročali. Naredbe in odredbe, ki so se izdajale v zadnjem času in s katerimi so bili nastavljenci prizadeti, so tvorile naravnost zmešnjavo, iz katere, kakor je videti, se še obrtni nadzorniki ne spoznajo. Vkljub temu, da so mogli trg. nastavljenci žrtvovafi nekaj svoje prostosti, so zadovoljni, da bodo vsaj enkrat dobili naredbo, na katero se bodo lahko sklicavali. Da se pa napravi red v drugih zelo kričečih slučajih, o katerih bo javnost zadostno informirana, zato hočejo skrbeti nastavljeniške organizacije.
INTERVENCIJA RUMUNIJE IN JUGOSLAVIJE ZA GRŠKO?
Berlin, 8. jul. (Izv.) Turinska »Stam-pa« poroča o važnih pogajanjih Jugoslavije in Rumunije z Grško glede intervencije v Carigradu, ki da je zagotovljena. To pa nudi možnost spora z Bolgarijo.
TRGOVSKA POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO.
Belgrad, 8. julija. V pogajanjih med našo in italijansko delegacijo radi trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Italijo se je pojavil zastoj vsled težkoč pri izvedbi klavzule, ki se nanaša na ribolov v Jadranskem morju. Sedaj pa bo menda vendar le prišlo do gotovega sporazuma ter se bosta danes sestali italijanska in naša dc-lcgacija, da se to vprašanje definitivno reši, Šele ko bo rešeno vprašanje ribolova, se bo začelo delo za konvencije v brodarstvu,
VELIKE SLAVNOSTI V VELEHRADU.
Praga, 8. julija. (Izv.) Dne 4. in 5. julija »o se vršile na Velehradu veličastne ciril-inelodijske slavnosti, na katere so došle nepregledne množice češkoslovaškega naroda. Splošno občudovanje je	•!;.
obilica narodnih noš. Po ccrkver.ih sloves- \ nostih so se vršile ljudske i'a: c in so nastopili govorniki, kakor slovaški poslanec Juriga, ki je poudarjal važnost cirilmeto-dijske ideje za državo, in dr. Stojan, ki je govoril o pomenu iste ideje za vero in kulturo.
STAROSLOVANSKE IZKOPINE.
Bratislava, 8, julija, (Izv.) V bližini mesta so izkopali mnogo reči slovanskega izvora iz pradavnih časov.
BOLGARI ODLAŠAJO S PLAČILI.
Pariz, 7. juj. »Tems« poroča: Bolgar-ska vlada je prosila za dovoljenje, da sme plačila na račun obnove podaljšati za tri leta.
FRANCOZI SO ZAPUSTILI LIPSKO.
Lipsko, 8. julija. (Wolff.) Okoli 15. ure 45 min. je francoska delegacija vsled protifrancoskih demonstracij zapustila sejno dvorano državnega sodišča in bo še danes zapustila Lipsko. Tudi nekaj francoskih prič prihodnjih procesov bo prihodnje dni odpotovalo.
Pariz, 8. julija. (Havas.) Ker so generala Stengerja oprostili, smatra francoska vlada, da je prisotnost francoske misije, ki nadzoruje razprave državnega sodišča v Lipskem, odveč, da, celo v zasmeh. Ministrski predsednik Briand je brzojavno pozval zastopnike Francije v Lipskem, r.aj se nemudoma povrnejo v Pariz in je priporočal vladama v Londonu in Bruslju, naj v bodoče ne pošiljajo več juristov v Lipsko.
POGAJANJA MED ANGLEŽI IN IRCI.
London, 8. julija. (Brezžično.) Angleške čete na Irskem so dobile povelje, da se vzdrže vsakih osvetnih odredb, dokler trajajo pogajanja med sinfajnovskimi vo-diteji in unionisti. Sklepa forinelnega premirja, kakor ga je priporočalo več listov, vlada ne odobrava, ker se sodi, da De Valera ne more biti odgovoren za dejanja, ki ne bi bila primerna dogovorom. Ugotoviti se more razveseljivo dejstvo, da je število sinfajnovskih napadov manjše, odkar so se pričela pogajanja. Pogajanja med zastopniki strank v Dublinu se nadaljujejo. Pričakuje se, da bo De Valera prišel v London.
GRŠKO-TURŠKA VOJSKA.
Angora, 7, jul. Uradno poročilo: V odseku Brussa se Grki z velikimi izgubami umikajo. Poizkus Grkov, prekoračiti Me-ander se je ponesrečil.
Pariz, 7. julija. >Daily Chronicle« javlja, da se nahaja angleška mornarica v Carigradu le iz opreznosti.
TROCKIJ NI ARETIRAN.
Varšava, 8. julija, Rusko-ukrajinska komisija za povratek ruskih vojnih ujetnikov in civilnih internirancev iz Poljske uradno dementira vest varšavskih listov o aretaciji Trockega.
PROGRAM MADJARSKE VLADE.
Budimpešta, 8. jul. Kakor poročajo 'listi iz dobro poučenih virov, namerava madžarska vlada pod vtisom zadnjega govora člana narodne skuščine princa Lu-dovika Windischgraza odločno nastopiti zoper povzročitelje ckotberske revolucije, pravtako tujdi zoper antimilitaristično agitacijo, zoper priprave za, proglasitev republike, kakor tudi zoper celokupni Ka-ro'lyjev kabinet,
BREZPOSELNOST NA OGRSKEM.
Budimpešta, 8. julija. Na današnji seji narodne skupščine je poslanec grof Appo-nyi naslovil nujno interpelacijo na vlado glede nekaterih socialno političnih vprašanj, zlasti glede brezposelnosti in glede stališča vlade napram sklepom vvashing-tonske konferenco za zaščito delavcev. Ministrski predsednik grof Bethlen je izjavil v odgovoru na interpelacijo, da sedaj ni na Mažarskem nikake katastrofalne brezposelnosti. 1. januarja 1. 1. je bilo v Budimpešti 29.604 brezposelnih, torej 4.7 odstotkov delavnega prebivalstva, na deželi pa 10.511, torej 2.9 odstotkov delavnega prebivalstva. V vsej državi skupaj približno 40.000 brezposelnih, to je 4 odstotke vsega prebivalstva. Brezposelnost se je letošnjega marca nekoliko povečala, ker se je valuta nekoliko dvignila. O znižanju mezd sedaj pač ne more biti govora, kvečjemu o znižanju gotovih posebnih mezd. Ako se razmere kmalu ne izpremenijo, pridejo tudi strokovni delavci na vrsto. Ministrski predsednik je opominjal denarne zavode, naj bodo industriji v tem kritičnem položaju nekoliko bolj naklonjeni. Delavci so zaprosili vlado za podporo za brezposelnost. Vlada pa tej prošnji ne more ugoditi, ker so vse države doslej imele s tem slabe izkušnje.
Ves&raSk S„ K. S„ Z.
Važno ia vsa izobraževalna društva! Te dni razpošilja Osrednja pisarnn SKSZ vsem društvom v izpolnitev društvene izkaze. Vsa društva prosimo in pozivamo, da store v tem oziru v polni meri svojo dolžiiost in vrnejo vestno izpolnjene izkaze čimprej. Vsa čast društvom, ki so to že storila in vzorno storila! Naj ne bo društvo, ki bi v tem zelo važnem slučaju svojo dolžnost zanemarilo.
Posegajte po dobrih knjigah! Slovenska krSfanska socialna zveza jo dosedaj izdala dva f zbirko >Nasg pota« (1. zv, .vsebuje praktič-
na predavanja, 2. pa Ušeničnikovuvod v krščansko sociologijo) in dva zvezka zbirke »Ljudski oderc. Prvi zvezek vsebuje igri »Lovski tate in »Erazem Predjamskif, drugi pa Anton Medvedovo ljudsko igro iStari in mladic. — V primeri z drugimi knjigami .ie cena teh izdanj tako malenkostna, da si jih lahko nabavi vsak član kot članica naših društev. Posegajte pridno po njih, ker le tako bo mogoče nadaljno izdajanje. Naroča se omenjene knjige v Osrednji pisarni SKSZ.
Ortovski cestnik-
Slavnostni program mednarodno zveze katoliških telovadnih organizacij v Strassburgu. V Strassburgu se bo vršilo od 5. do 7. avgusta veliko zborovanje vseli katoliških organizacij, včlanjenih v »Mednarodni zvezi'. Program bo sledeči: Petek,
5.	avgusta: Zborovanje posameznih odborov, zborovanje zveznega komiteja. Seja tekmovalnih sodnikov v škofji gimnaziji (tujci-tekmovalni sodniki naj se zbero tu ob 19. uri k skupni večerji). Ob 21. uri vojaški retraire vseh odsekov. — Sobota,
6.	avgusta. Pričetek vseh tekmovanj, obed, popoldne nadaljevanje tekem. Ob 19. uri konec sobotnega dela, večerja. Ob 21. uri razporeditev vseh društev na določenih mestih — nato baklada po mestu. — Nedelja 7. avgusta: Nadaljevanje tekmovanj ain konec. Ob 9. uri slovesna sloužba božja za padle in umrle člane. Nastop orgunizacij na odmerjenih meslih, glavna skušnja za proste vaje.i Ob 11. sv. maša na prostem, potem skupno kosilo! na prostem. Popoldne izvajanje prostih vaj in javna telovadba. Ob 6. uri konec telovadbe, razdeljevanje odlikovanj za umetno, narodnostno in spe-' cialno telovadbo pred tribunami in nato skupna večerja na prostem za vsa društva, potem koncert, — Pondeljek. 8. avgusta. Ogled mesta in okolice, izleti, povratek posebnih vlakov.
Vstopnice za prireditev ljubljanskega orlovskega okrožja so v predprodaji pri trgovini Ničrnan v Ljubljani in v društvenih prostorih v »Reinig-hausuf; ker je čisti dobiček namenjen za napravo letnega telovadišča, vabimo vse prijatelje orlov-stva, da posetijo okrožno telovadbo v kar nnjobil-nejšem številu. Bog živi!
Orlovski odsek Dol pri Ljubljani priredi dne 17. t. m. javno telovadbo z vrtno veselico na prostoru gostilne Zidar. Sodeluje bratska godba D. ML v Polju. Bratski odseki iskreno vabljeni. Bog živi!
Šentjakobski »Orel« poživlja vse svoje člane in članice, da se sigurno udeleže okrožne prireditve v Šiški.
Brdo pri Lukovici: Kamniško orlovsko okrožje priredi v nedeljo 17. julija javno ter lovadbo na travniku pri Lukovici ter veselico s prosto zabavo. Spored: Prihod Orlov, iz Kamnika ob 2. popoldne, nato obhod pO Lukovici. Ob pol treh litanije na Brdu in nato telovadba na travniku, kjer igra godba iz Mengša. Po telovadbi pri Bevcu sre-čolov, šaljiva pošta in prosta zabava. V tem času igra tudi godba. Prijatelji poštenega veselja in zabave iskreno povabljeni na ta dan k obilni udeležbi. Bog živil — Odbor.
V Radečah pri Zidanem mostu bo v ne* deljo 10. julija t. 1, velik »Orlovski Tabor«' po sledečem sporedu: Ob 9. dopoldne sprejem gostov pri savskem mostu, odkoder tlf skupno orkorakamo k sv. maši, ki bo ob pol 10. v župni cerkvi. Po maši tabor nai trgu, kjer nastopi več govornikov. Ob 3.' popoldne javna telovadba, po kateri se vrši velika ljudska veselica. Pri telovadbi in veselici igra domača orlovska godba, pri slednji sodeluje tudi več pevskih zborov. Ker je tukaj železniško križišče je zunanjim gostom prihod in odhod zelo olajšan.
Orel v Celju. Okrožna prireditev Celjskega orlovskega okrožja v Rimskih toplicah za dne 17«, julijat. 1. je preložena radi tehničnih ovir na dna 7. avgusta 1921. — Predsednik.
SociaBnš
Nemški krščanski delavski voditelji proti ne-izprcmenljivosti 8 urnega delavnika. Strokovni delavski tajnik Bosbach je nedavno v Monakovem pred krščanskimi delavci govoril o osemurnem delavniku in izjavil, da tudi tega vprašanja ne smemo gledati z vidika socialdemokratične dogmatike.' Osemurni delavnik kot princip jo nevzdriljiv. Delavnik se ima ravnati po proizvodnih potrebah, kulturnem stanju ljudstva in konsumpciji; on je nekaj relativnega. Kar se tiče Nemčije, jc spričo izgubljene vojne, ogromnega dolga in reparacij mogoča vpostavitev normalnih razmer samo potom intenzivnejšega dela. Fakt pa je, da kljub vsem naporom splošni osemurni deluvnik kot zakonito določeni maksimum ni zadosten, da se proizvaja toliko, kolikor jo danes treba. Osemurni delavnik naj ostane norma, ki pa se po potrebi lahko izpremeni navzdol in navzgor potom tarifnega dogovora med delavci in delodajalci. »Kratka svetovna doba, v kateri se potrebne konsumpcijske dobrino ne morejo proizvesti in mora ljudstvo vsled tega trpeti pomanjkanje, ni dobrota, ampak zlo in socialna nepravičnost.« Sploh se je treba od socialističnih fraz popolnoma osvoboditi; za socialista je delo prokletstvo, za krščana je posvečeno, poklic, plemenita dolžnost. Ne mehanična enakost, nego, med delavci in delodajalci. »Kratka delovna do-' ga časa biti za merilo. — Zanimivo je, da tudi angleško delavstvo odklanja mednarodno šablonsko regulacijo delovnika in stoji na stališču, da so mo-, rajo pri določitvi delovnika jemati v obzir posebni pogoji vsake industrijske stroke in splošni narod« no-gospodarski razlogi.
Stanje brezposelnosti v francoski industriji. Število brezposelnih je začelo v Franciji zadnje tedne stalno padati, se je pa zdaj zopet nekaj zvišalo in sicer na 55.439 nasproti 54.022 v preteklem tednu. Maksimum brezposelnosti je bil 30. aprila in sicer 84.810. Sicer pa je stanje dela v francoski industriji stacionarno. Nekoliko sc je zboljšala fn-brikacija svile v Lyenu, posebno kar se tiče sezonskih potrebščin. Drugod pa jc stanje predilni-, štva slabo. Relativno dobro stoji Čevljarska industrija. Metalurgična industrija pa se še nič ne popravlja. Pogasili so zopet en plavž in delavci so odpuščajo. Istotako se godi steklarstvu.
Mednarodno ureditev 8 urnega dnevnika, kakor ga je določila v smislu verzaljske pogodbe dne 1. julija tega leta mednarodna delovna konferenca v \Vashingtonu, Anglija noče priznati. Delavski minister je izjavil v pnrlnmentu, da stoje tako delavci kakor delodajalci na Angleškem na stališču, da se naj vprašanje delovnega časa uredi potom sporazuma med delavskimi sindikati in organizacijami lastnikov.
Največja dirka v Jugoslaviji bo dirka Ljubljana—Maribor, ki se vrši v nedeljo, 10. t. m., ker je že sedaj nad 44 prijav. Od teh pred zaključkom 13 iz Zagreba, 2 iz Celja in ti i/. Marih<"- tali so iz Ljubljane. Zanimivo je, da v<	ini
seniorjov, t. j. dirkačev nad 35 lot, 9	od
k.ojih, pjstjrgjšl 55$ Je.t sJvL	»t«
nadvse zanimiva. Start je za semorje ob 5. uri, za vse ostale ob 6. uri pri pokopališču sv. Krištofa. Cilj v Mariboru pred železnico. Vsi dirkači se zberejo ob 5. url, seniorji ob pol B. uri v hotel Tivoli.
Kdo bo to? Zagrebška policija je ob svojem noiSnem pogonu v neki gostilni našla dobro oblečenega moškega, ki se ni mogel zadostno legitimirati. Rekel je, da se piše Vladimir Dočkal, da je bil prej nadporočnik, sedaj pa da jo bančni uradnik. Pri njem so našli nadporečniško legitimacijo in 145 000 K gotovine. Odvedli so ga na policijo, kjer ie pa porabil prvo priliko, da je skočil skozi okno v prvem nadstropju na ulico. Obležal je s strto roko, nakar so ga odpeljali v bolnišnico. Policija sedaj poizveduje, da bi dognala njegovo istovetnost.
Nov posolski red zahtevajo v Zagrebu — gospodinje. Pravijo, da imajo dovolj večne vojne v hiši. ______■
Pšjjaška vestKšk.
d članom in članicam SDZ! Tretja
številka našega »Vestnika« še ni izšla m ne more iziti prej, dokler ne boste storili svoje dolžnosti in plačali že izdanega. — Prijave za počitniško zborovanje in Krekov socialni tečaj pri Sv. Joštu prihajajo zelo počasi. Storite nemudoma svojo dolžnost. Krekov socialni tečaj priporočamo predvsem tov. akademikom, bogoslovcem in abiturijentom, — Glede potnih ugodnosti potrpite, ker dobite v kratkem vsi pojasnila. — Predsednik SDZ.
d Poziv vsem članom in članicam SDZ. Do-!ber mesec nas še loči od našega počitniškega sestanka. Že pred koncem šolskega leta smo obvestili vse organizacije, da se je treba javiti za udeležbo. Do sedaj je došlo tako malo prijav, da ni vredno omenjati. Pozivam zato vse tovariše in tovarišice, da se nemudoma potom dopisnice javijo na naslov predsednika SDZ, kakor je objavljeno v 2. številki »Vestnika SDZ i'. Prijavo naj izvrši vsak in vsaka zase, omeni pa naj v prijavi tudi podružnico, kateri pripada. Še enkrat: Takoj 1 Obvestite drug drugega o tem pozivu, posebno one, ki ne čitajo dnevnega časopisja. Podružnice, storite svojo dolžnost. — I. P-, predsednik SDZ.
d Članice naših ženskih organizacij (vseh!), ki se nahajajo v Ljubljani ali bližnji okolici pozivam, da se udeleže sestanka, ki se vrši v sredo, dne 13. julija ob 17. uri v pisarni SKSZ v Ljudskem domu. — Predsednik SDZ.
d Socialni tečaj pri Sv. Joštu se vrsi precej po počitniškem zborovanju, kakor je bilo že objavljeno. Javite nemudoma svojo udeležbo. V prvi vrsti vabim tovariše akademike, bogoslovce in abi-turijente. — Predsednik SDZ.
d Novomeško katoliško dijastvo priredi od 28. do 31. julija t. 1. socialni tečaj y Semiču v Belikrajini. Kot predavatelji so povabljeni najboljši strokovnjaki, tako 'da bodo srednješolci, kakor tudi visoko-išolci pridobili mnogo orientacij na polju socialnega študija, ki je dandanes za vsa-jkogar nujno potreben. Na tečaj je vabljeno vse naše katoliško dijaštvo, ki pa se 'toora zglasiti najkasneje do 15. t. m. s pripombo, če reflektira na skupno hrano ali ne. Priglasi naj se pošiljajo na naslov: 'Alojzij Golobič, Štrekljevec, p. Semič. Vsi .itetroški za hrano in prenočišče na mrvi 'brez odeje (slednje naj si preskrbi vsak 'sam) bodo znašali za vsakega posameznika zai vse štiri dni okoli 50 K. Udeleženci Dolenjske naj pridejo 28. t. m. z vlakom, |iki pride v Semič ob 10. uri, ker so popoldne predavanja že začno. -— Novomeško i^.at. dijaštvo. _
Turistška in sp©rt.
„?<- Uahkoatletični meeting S. K. Ilirija se tfrši v nedeljo 10. t. m. Pričetek ob 17. uri. Meetinga se morejo udeležiti člani vseh klubov Slovenije. Program: 1. Tek na 100 metrov, 2. skok v daljavo z zaletom, 3. metanje kroglje, 4. finale na 100 m, 5. tek na -1500 m, 6. skok v višino z zaletom, 7. skok y daljavo z mesta, 8. tek na 400 m, 9. me-lanje diska, 10. teg vrvi, 11. damska štafeta % X 70 m, 12. štafeta 4 X 100 m. Športne klube, posebno ljubljanske, se ponovno naproša, da se udeleže meetinga s čim večjim številom tekmovalcev. Prijaviti so je na g. Jos. Beneš, Jadranska banka.
Pot čez Komarčo, t. j. preko stene nad slapom Savice, ki je postala na nekaj mestih nekoliko nerodna, je sedaj popravljena in zopet varna ter tako velezanimivi dohod od Bohinjskega jezera h Koči pri Triglavskih jezerih zopet vpostavljen. Turisti seveda, ki se čutijo močno podvržene omotici in imajo še vedno pomisleke, se je lahko izognejo — posebno pri sestopu — ako uporabijo od Sedmerih jezer pot čez planine Ovčarijo in Dedno polje v Staro Fužino ob Bohinjskem jezeru.
Ljubljana—Maribor, velika cestna kolesarska dirka, ki se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. obeta biti zMo zanimiva. Prijavljeni so številni hrvatski, mariborski, celjski in ljubljanski dirkači, tako da bo ta dirka prva, na kateri bodo zastopani poleg Ljubljane tudi ostali dirkači Slovenije. Razpisanih je v lahki skupini 6 nagrad, v težki 3, v skupini seniorjev 1 vrhu tega še časovne kolajne in specialno darilo. V Mariboru bo na cilju promenadni koncert. Dirkače je pričakovati na Vranskem okrog 8. ure, v Celju okrog pol 9.. v Konjicah okrog pol 10. ure, v Mariboru po pol 11. uri. Vsi mariborski dirkači in mariborski športniki se vabijo ua sestanek, ki se vrši v mariborskem Narodnem domu po dirki v svrho ustanovitve kolesarskega društva, oziroma oživitve obstoječega. Sestanek dirkačev mariborske dirko je v soboto zvečer ob 7. uri v restavraciji Novi svet.
Ženska rokometna tekma se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. na prostoru Ilirije med 3. in 4. točko lahkoatletičnega programa.
jih prebira v počitnicah. Knjiga ima lepo ovojno risbo. Stane lepo vezana 28 kron, a broširana 20 kron za izvod. Dobiti jo je po knjigarnah v Ljubljani in v Novi založbi na Kongresnem trgu.
pr Podeželska društva opozarjamo, da je izšlo pet igric v knjižici pod skupnim naslovom »Enodejanke«. Igrice so ponekodi že znane, a jih v knjigotrštvu ni bilo več dobiti. To sta posebno mnogo igrani in še več povpraševanj igrici »Kje je meja«? in »Damoklejev meč«. V zbirki je tudi Finžgarjeva igrica »Vse naše«. Resno stran te zbirke zavzemata igrici »Ivanč«, znanega tirolskega dramatika; to je izborna tragedija, in prizor »Satan«. Knjiga stane 20 kron, izšla je v Gorici in se dobi v ljubljanskih knjigarnah. Sezite pridno po nji t Dobi se tudi pri Novi založbi na Kongresnem trgu.
pr Sestanek Ljudskega odra se vrši v ponedeljek, dne 11. julija ob 20. uri v navadnih prostorih Ljudskega do.ma. Vsi p. n. člani in članice so pozvani, da se polnoštevilno udeleže tega sestanka. Dobrodošli tudi vsi oni, ki so pripravljeni se resno posvetiti kulturnemu delu na našem odru. — Tajnik.
pr Cenik knjig zaloge Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je pravkar izšel. Ta cenik našteva vse knjige tega založništva, ki se ta čas še dobe. Cenik navaja današnje književne cene. Iz cenika razvidimo, da so razne panoge vede med Slovenci v hitrem razvoju, ker navaja ta katalog mnogo znanstvenih del, ki so izšle po preobratu in ki bi v starih predvojnih razmerah med Slovenci pač ne bile našle odjemalcev. Nov katalog nam je dokaz, da smo Slovenci kulturen narod, ki se zaveda svoje življenjske moči, katero bo znal porabiti v boju za bodočnost.
pr Astronomija. Zvezdoslovje je posebno zanimiva veda, ki se goji tudi med Slovenci. Ne samo v izobraženih krogih, tudi med priprostim narodom naletimo na ljudi, ki kažejo mnogo znanja in zanimanja za zvezdoslovje. Vsakdo, ki ima kaj smisla za to vedo, si bo rad omislil zanimivo knjigo, ki je pravkar izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne pod naslovom: Osnovni nauki astronomije (Kozmografija). Spisal profesor Jožef Reisner. Knjiga velja 22 kron in je ponatis iz velike Reis-nerjeve fizike za višje razrede srednjih šol. Knjigo priporočamo ukaželjnim Slovencem.
Le še pet tednov nas loči od otvoritve ljubljanskeka velikega semnja, ki bo ne-preklicano v soboto ,dne 13. avgusta. Na razstavišču v Lattermanovem drevoredu se pridno gradi, tako da bodo stvabe pravočasno izgotovljene. Dokončani so betonski temelji za vse stavbe in ogrodje za en paviljon je že postavljeno. Kopljejo se tudi jarki za podzemsko napeljavo gonilne sile za paviljon Stroj, tovarn in livarn v Ljubljani, ki bodo svoje stroje kazale v pogonu. Delniška pivovarna Union postavi v skrajnem vogalu razstavišča nasproti Koslerje-vega vrta lastno restavracijo, kjer bo točila svoje pivo. Stavba letos še ne bo imela onega obsega, kakor je bila zamišljena prvotno, ker primanjkuje časa za izgoto-vitev.
Dodelitev prostorov se je že pričela in bodo stranke pravočasno obveščene, kateri prostori in v katerih paviljonih so jim dodeljeni. Generalna direkcija carin je dovolila uvoz oz. izvoz vzorcev inozemskih razstavnih tvrdk brez uvozne carine, toda s pogojem, da se blago zopet izvozi tekom dveh mesecev. Da se to res zgodi, mora stranka predložiti garancijsko pismo, ki ga mora sopodpisati Urad Ljubljanskega velikega semnja. Ker gre za velike vsote, se priporoča, da taka garancijska pisma poleg Sejmskega urada sopodpiše tudi kaka banka. Po najnovejših vesteh naših listov je osrednja vlada v Belgradu dovolila Ljubljanskemu velikemu semnju podporo 600.000 kron. Upati je, da bo vlada tudi sicer podpirala to našo prvo prireditev te vrste, zlasti s tem, da bo dovolila znižane vozne cene na železnicah za posetnike velikega semnja.
Kakor čujemo, razpoložljivi prostor ne le da je popolnoma oddan, ampak so se stranke prijavile za veliko več prostora, kot ga ima Sejmski urad na razpolago. Zaradi tega bo moral Sejmski urad marsika-ko tvrdko odkloniti ali pa drugim odmeriti manjši prostor, da bo kolikor mogoče vsaj deloma zadovoljil vse prijavnike. S tem, da so se razstavniki prijavili za več prostora, kot ga je na razpolago, se le potrjuje naše prepričanje, da se bo vzorčni veliki semenj v Ljubljani obnesel in da je zanimanje za to prireditev pri nas celo večje, kakor smo pričakovali. Število izlož-nikov je zagotovljeno. Na naših trgovskih krogih je, da posetijo Ljubljanski veliki semenj v zadostnem številu, in da kažejo zanj i nadalje ono zanimanje kakor doslej.

pr Malčki in palčki se imenuje lična zbirka mladinskih pesmi od vseh slovenskih mladinskih pesnikov, ki je izMa v Gorici. Mnogo teh pesmi je tako raztresenih in so zbirke, iz katerih so izposojene, že razprodane, da jih ni mogoče več dobiti. Tu so zbrane v lep šopek, v dar mladini, da
JANKO JO V AN:
cen-
ti
Pred meseci sem že označil svoje stališče glede preesnove vojnih central v trgovska podjetja. Do danes je likvidirala edino le državna Oblačilnica in sicer tako, da je vsa njena aktiva in pasiva sprejela nova Oblačilnica, ki jo tvorijo zadružne organizacije kot ustanoviteljice skupne nabavni-ce za manufakluro. Kljub veliki fluktuaciji v cenah se je Oblačilnica obdržala na povr šju in pripomogla, da ni bilo treba zadružnim organizacijam iskali neposrednih trgov skih zvez v inozemstvu ter jim je bilo tako mogoče brez velikega rizika sproti kriti svoje nakupe pri Oblačilnici. Oblačilnica razpolaga z dobrim t govsko izvežbanim
aparatom, za katerega bi morale posamezne zadružne organizacije še le skrbeti pri tem pa podleči raznim nevarnostim. Tudi je danes denar tako drag, da bi le težko posamezne zadružne organizacije nabavile ves sortiment, ki odgovarja zahtevam današnjih potreb konzumentov. Skratka razmere trpe še več ali manj pod vojnimi posledicami, vsled česar se je pokazal vsaj za preteklo leto preustroj Oblačilnice koristen za zadružništvo.
Glede preustroja Žitnega zavoda sem imel tehtne pomisleke. Pričakoval sem, kakor tudi drugi, da bodo baš v žitni trgovini prej kot pri kateri koli drugi panogi najpre-je nastopile normalne razmere. Skušnja nam je prinesla v preteklem letu marsika-ko razočaranje. Najprej je nastopilo mo-mentano padanje cen, svet je pričakoval še nadaljnega padanja, dokler se na neki gotovi meji ne doseže stabilizacija. To pričakovanje se ni udejstvilo, temveč so cene vsled olajšanega izvoznega sistema pričele iti navzgor. Spremembe je tudi prinesla letošnja pomlad, ker so šle cene neprestano do nastopivše žetve gori in dosegle kul-minacijo za časa pričeska nove žetve, minacijo za časa pričetka nove žetve. Po poročilih o situaciji produkcije sodeč in oziraje se na izkušnje zadnjih treh let je pričakovati v kratkem razjasnitve tržnega položaja v najbližnji bodočnosti vsaj pa neposredno po končani žetvi. Ni sicer zdravo in varno delati prezgodnjih računov, vendar mislim da nam bode deloma že druga polovica julija, vsekako pa bode doba do srede septembra pokazala smernice v žitni trgovini. Čas ugodne konjunkture pa more izrabiti le financijelno dobro podprt zavod. Iz tega razloga se mi zdi dobro, da ostane Žitni zavod, vsaj, dokler ne nastopijo redne razmere, v svoji funkciji sicer ne več kot državna ustanova, temveč kot zavod z za-slombo bančnih in zadružnih skupin. Tako preustrojeni zavod ni naperjen proti privatni trgovini, temveč gre edino prava pota aliiranja moči, kakor dela danes tudi ostali trgovski svet, ki ne dela več posamezno, ampak sklenjeno v trgovinskih udruženjih. Državna kontrola nad zavodom daje dovolj jamstva, da podjetje ne preide na pota špekulacije in izkoriščanja.
Tretji zavod Vnovčevalnica je še v negotovosti, kaj da postane. Prišla je do likvidacije, a tudi za njo se oglašajo interesentje. Mogoče je dvojno: ali napraviti iz nje udru-ženje mesarjev in postaviti podjetje čisto na trgovsko podlago, ali pa zasigurati ljubljanski občini kot v prvi vrsti poklicanemu faktorju odločevalno zastopstvo, da bode podjetje zasledovalo ne le trgovskih ciljev, temveč postalo regulator cen za mesne izdelke ter tako vodilo boj proti pretiranim cenam uspešnejše, kakor ga morejo voditi vse prisilne mere raznih zato postavljenih uradov. Vsekako stori vlada prav, da doseže z mestno občino v tem važnem vprašanju popolen sporazum.
BORZA.
Zagreb, 8. julija. (Izv.) Devize: Budimpešta 57—57.50, Berlin 202—203.75, Italija 740—0, London 565—566.50, New-york (kabel) 153—0, Pariz 1216—0, Praga 2.04—204.50, Dunaj 20.60—20.65, Curih 25.65—0, Bukarešt 220—230, napoleon-dori 505—510. Valute: Nemške marke 207 —0, italijanske lire 733—737, dolar 148— 148.75, češkoslov. krone 206—0, avstr. krone 23.50—0, turška lira 0—590, carski rubelj 34—0.
I>imaj, 8. julija. (Izv.) Devize: Budimpešta 274.50, Berlin 990, Italija 3537, London 2760, Newyork 742, Pariz 59, Praga 988, Curih 12500, Bukarešt 1092.50, Zagreb 487.
Curih, 8. julija. (Izv.) Devize: Budimpešta 220, Berlin 790, Italiia 2857.50, London 2212, Newyork 595, Pariz 4740, Praga 787, Dunaj 0.93, Zagreb 3.90.
g Prisilno posojilo na Poljskem. Vrhovni finančni svet je sklenil, da se razpiše v Poljski prisilno državno posojilo. Finančni minister Steczkovski je že izdelal načrt, Posojilo se bo izvršilo tekom enega meseca.
g Kr. poštni čekovni urad v Ljubljani se je tudi 1. 1920 lepo razvijal. Število lastnikov računov je naraslo na 2321 s končno imovino 80,816.410 K 66 v. Transakcij je bilo 1,699.433 s skupnim prometom kron 6.128,333.176 18, Osobja je bilo leta 1920: 22 uradnikov, 14 vežbenikov, 18 stalnih pomožnih moči, 21 začasnih pomožnih moči, 3 poduradniki, 4 uradni sluge in 5 pomožnih sdug. Upravni stroški so znašali 614.259 K 7 vinarjev." Prejemki so znašali v letu 1920 1.187.694.565 K 84 v, izdatki 1.185,565.580 K 59 v. Blagajniški promet je bil leta 1920 2.373,260.146 K 43 v; 1. 1919 je znašal 711,734.963 K 50 v.
g Trgovinska pogodba med Poljsko in Rumunijo. Trgovinska pogodba med Poljsko in Rumunijo je bila podpisana dne 1, julija v Bukarešti.
g Kavčuk. Prvovrstni surovi »standard« gumi stane v Londonu le 8 pence (normalne % nem. marke) za angl. funt (453g). To je najnižja cena, kar jih sploh pomnijo in produkcija kavčuka se radi tega nahaja v kritičnem položju. Izkušajo, jo sicer omejiti, toda kljub temu se blago 1 kopiči na londonskem trgu, ker ni kupcev
vsled zastoja trgovine. Cene so padle približno na eno tretjino normalne vrednosti. Produkcija je danes okrog V-fa krat tolika kot pred vojno ter znaša okoli 330.000 do 340.000 ton na leto. Amerika sicer še vedno jemlje približno petkrat, Angleška, trikrat, Francoska 2Vz krat, Italija dvakrat, Skandinavija štirikrat in Kanada 5 do 6 krat toliko kot pred vojno, toda ket; Nemčija, Avstrija in Rusija ter manjše evropske države konsumirajo le eno tretjino predvojne množine, preostaja okrog 100.000' ton, ki bi se izrabile, če bi te dežele absorbirale kavčuk v ravno toliko zvečani meri kot se je to zgodilo v Ameriki in na Angleškem. Zdaj bi bila ugodna prilika, da se pri nas v Jugoslaviji ustanovi industrija za izdelavo gumijevih proizvodov. Kot čujemo so pred kratkim otvorili v Kranju tvornico za gumijske fabrikate »Vulkan«, ki je v oknu urada za pospeševanje obrti razstavila svoje prve izdelke.
g Koncesije za tuje kapitaliste v Rusiji. Po poročilu Agenzie »Russe-Union« je sovjetska vlada načeloma sklenila dati inozemskim kapitalistom koncesije na pe-trolejskem ozemlju v Batumu in Greznem.
g Predznaki finančnega poloma na svetovnem trgu. V ravnokar došlih londonskih časopisih čitamo, da je 1. julija ustavila izplačila Skandinavsko-Amerikan-ska Banka v mestu Seattle v državi Wa-shington, ki leži na skrajnem zapadu Združenih Držav. Bil je to seveda manjši finančni zavod, ki je imel le 1 milijon dolarjev kapitala, vlog pa je bilo 11 in pol milijona. Ne čudili bi se, če bi padanje cen V, Ameriki privedllo do poloma še nekaj šib-' kejših bank, vendar pa kakšnega velikega finančnega poloma pri bankah v Ameriki ni pričakovati, ker dandanes amerikanski; bančni sistem sloni na dosti boljši organizaciji kot je to bilo za časa velike krize leta 1907.
Važnejše je pa dejstvo, da je dne 30. junija zaprla vrata s francoskim kapitalom osnovama Kitajska Industrijalna banka (Banque industrielle de Chine), ki je imela na kitajskem 400 milijonov frankov in na Francoskem 60 milj. frankov vlog. Prizadeta je posebno kitajska vlada, ki je bila najvažnejši delničar in največji upnik. Ker bi kenkurz takega velikega bančnega zavoda sillno veliko škodoval francoskemu ugledu na daljnem vzhodu, jo visoki finančni krogi izkušajo rešiti, to tembolj, ker Deutsch-Asiatische Bank zopet otvar-ja svoje podružnice po vsem vzhodu. S kako riskantnimi kupčijami se včasih nekatere banke pečajo, se razvidi iz dejstva, da je gori omenjena Kit. Industrijalna Banka pri eni sami transakciji izgubila 60 milj. frankov, ko je v Saigonu padla cena riža.
g Cene železa so na Češkoslovaškem padle zadnje dni za povprečno 6-7 odstotkov.
Spoštovani gospod urednik!
Časopisje v Sloveniji prinaša tendencijoziie vesti povodom atentata; v teh vesteh se namiguje na zveze odgovornih instanc Komunistične Stranke Jugoslavije s poskusom atentata; govori se o neki teroristični in zmernejši skupini v parlamentarni frakciji komunističnega kluba itd. Ker nam je nemogoče, da bi v lastnih glasilih dementirali te ten-dencijozne vesti, vas prosimo, da v interesu resnice in pravilne informacije javnosti objavite to pismo. *
Program in taktika komunistične stranke Jugoslavije je jasno odrejena v sklepih naših kongresov v Belgradu in Vukovaru, ki so natiskani v sto tisoč eksemplarih. Iz njih je jasno, da obstoji naša taktika v akciji mas, in da nima ničesar skupnega z individualnimi terorističnimi akcijami. Mi smo pisali (glej »Rdeči Prapor štev. 1 : ostale) in na neštetih siiodih javno govorili proti anarhistični taktiki terorja in individualnih akcij, kakor tudi pisali in govorili, da anarhističnim elementom in lumpenproletariatu ni mesta v naši stranki.
Komunistična stranka Jugoslavije je stranka mas — 198.732 volilnih upravičencev je glasovalo za njen program. Ako se nasilno pripoveduje odgovornim strankinim instancam kontrolo, pro-sveto in pouk te mase, ni čudno da neodgovorni mračni elementi izkoriščajo nezadovoljnost, idealizem ali pokvarjenost posameznikov, zavajajoč jih na stran-pota anarhistične akcije.
Ni čudno, da se pod »Obznanoc idealizma ali pa tudi pokvarjenosti teh zavedencev poslužuje mračne sile avstro-ogrske imperialistične reakcije, ki ima spleteno gnezdo v Vojvodini, ko vendar cela Evropa ve, da so Horlijevci pošiljali bandite v ino-stranstvo, da vrše individualni teror nad osebami, ki so neljube Hortijevemu režimu. Čitajte peštan-sko ugled, časopisje in našli boste v njih povodom atentata veliko žalost, da je »fiir (liesmal das Ziel verfehlt«. S tendencioznimi vestmi o komunistih se prikriva narodu resnično stanje stvari v korist avstro-madžarske imperialistične reakcije. V interesu resnice bi bilo, da naše časopisje te izvore osvetli. (Glej »Pokret«, »Agramer Tagblatt«, »Pester Lloyd<).
Pristaš anarhističnega terorja načelno ne more biti član komunistične stranke Jugoslavije, ker se ne soglaša s programom in taktiko stranke. Dolžiti odgovorne instance, da delajo v neskladu s programom in taktiko, ki so si jo sami odredili in dovoditi jih v zvezo z akcijo, ki bi v vsakem slučaju, uspela ali neuspela, samo škodovala stranki in ki je v načelnem nasprotju s programom, je nesmisel.
V tem pogledu so vse odgovorne instance stranke popolnoma enodušne ter zato ne more biti govora o kaki teroristični in zmerni skupini v par-
lameniarni frakciji našega kluba.
S spoštovanjem
Lovro Klemcnčiž L r., podpredsednik prrlamen-tarnega komunisti?, kluba.
Ljubljana, 7. julija 1921.
• Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno.
Izvleček iz Voznega reda
z veljavo od 1. junija 1921.
Sprejme se par gospodov na dobro
domačo mo
Naslov pove uprava Slov. pod St. 2418.
Spr8ejme Čevljarski pomočnik,
tega in šivanega dela, za boljše, novo delo. Delo trajno plača od kosa. Anton Breoelj, Dunajska c. št. 6, v Ljubljani.
SvSa lleSMH 10 HMi
rlalai/nira ivan bricelj, dunajska
ubluiuilu cesta 16, se priproča.--
izvršitev točna, cene zmerne.
Južna železnica
Državna železnica
Zobni atelje
Franjo Radovan
Friliod v LJubljano
Odhod Iz LJubljane
Odbod Iz Ljubljane Prihod v Ljubljano
zapit
do 8. avgusta.
0-20 z Zid. m. (Zagreba) S. O. E, 3-03 „ Dunaja (Zagreba) 5-03 „ „ brz. 7-31 „ Zidanega mosta
10-41	iz Spilja (Zagreba)
11-23	z Zidanega mosta, brz, 14-55 „ Dunaja (Zagreba) 17-01 „ Dunaja (Zagreba), brz.
20-30	iz Maribora, meš. 21 40 iz Spilja (Zagreba)
0-05 iz Trsta, btz. 5-44 „ „ S. O. B. 7-22 z Rakeka 10-45 iz Trsta, 10 59 „ „ brz. 14-22 „ „ „
21-52	„ m
0-40 proti	Dunaju, brz.
5-18	„	Mariboru (Zagrebu)
6-17	w	Zid. mostu, S. O. E. 6-40	„	Mariboru, ineš.
11-35	„	Dunaju, brz.
12-06	„	Dunaju (Zagrebu)
14-20	„	Zidanemu mostu
15-56	„	Zid, m. (Zagrebu) brz, 17-35 „	Mariboru (Zagrebu) 23 55 „	Dunaju (Zagrebu)
* 5-15 proti Jesenicam 635 „ 12- „ 18 34 „ „
6-34	proti Nov. mestu 1246 „
«•53 „ 2318 „
7-40	proti Kamniku •13-10 „
1410 „ 18-50 „
7-10 z Jesenic 10-33 ,, „ 20 43 „ „ * 22-53 „ „
5-41 iz Nov. mesta 8 03 „ « 13 „ 20 20 ,
Priporoča se cenj. občinstvu, po> sebno za izlete
Topla in mrzla jedila, dobra vina in solidna postrežba. Na razpolago lep, senčnat vrt in krasen park.
6-30 iz Kamnika
" 30 „ * 2218 „
0-42 proti	Trstu, S. O, E,
5-27	„	„ brz.
5-50	„	„
1155	„	„ brz.
14-25	„	Rakeku
17 31	„	Trstu, brz.
17-50	„
za Ljubljano in okolico nudi ugledni informačni biro zanesljivi tvrdki ali osebi. Eventualno se poveri ekspozitura. Ceni. ponudbe z referencami pod šifro ,Zastopstvo 1153' na Blocknerjev zavod za oglaševanje, Zagreb, Jurjev-ska 31.
Tržiška proga ima redno zvezo z gorenjskimi vlaki (razun nedelj. Izletniškega vlaka).
6-25 z Vrhnike 10 20 „ „ 17 22 „ „ 21-15 „
7-40 na Vrhniko 1318 „ 19-20 „ 22-10 „
za pleskanje železniških mostov proti dobri plači sprejme tvrdka Josip Jug, Bimska cesta 16. Ljubljana.
Usodno ss pradail^riKŠF,
usnjem prevlečeni (Halbfotel) 6 plišastih foteljev in kanape. Ogleda se lahko vsak dan od 11—2 ure pop. Naslov se izve v v upravništvu pod štev. i 385.
Gfscpeod raeUiovgiio soiia
aH s 1. avgustom. Cenjene ponudba naj se pošiljajo pod šifro »Miren 2357.« na upravo tega lista.
Uljnn »n j za dijake oziroma za dija-ItUUi L\j \ kinje dobrega in zanesljivega stansva^ia in hrane naj se obrne na naslov: „Dljaška stanovanja", poštno ležeče, LJubljana.
KOl PF0l!(l]0!l((l tVrobZm^Sfua,
išče slu>ba najrajše v kakšen konsum, ali v manufakturno trgovino, da dobi še prakso ia kjer bi lanko šivala. Ponudbe na upravo Slov. pod št, 2416.
Otroški voziček
lep, dobro ohranjen s streho, zložljiv se kupi. Ponudbe s ceno pod Voz^ek 2421, na upravo Slovenca.
• Vozijo samo ob nedeljah in praznikih.
ob ned. in prazn
ob ned. in prazn.
r. z. z o. z poroča vsem cenjenim od e-malcem in interesentom, da se je preselila iz dosedanjih prostorov Aleksandrova c. 5 na Dunajsko c. 33, »BHLKfiN.«
Arhitekt in mestni stavbenik
harmoniji, violine in vse glasbene potrebščine. S.rnne na debelo fn drobno,
miasu IrBznlfe,
bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 16. Ljubljana.
2)vokolssa, šivalni stroji
oiroški vozički novi in malo rabljeni, v veliki množini ceno naprodaj. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28.
Za prevode Is nemškega, francoskega ev. angleškega se iščejo
se sprejmejo v trajno delo pri tvrdki BBATfi EBERL.
Sprejme se takoj
Ljubljana, Gosposvetska c. 10
Telefon interurb. št. 103. Ustanovljeno 1. 1850 se priporoča za zgradbe vseli vrst ter izvršuje načrte in proračune.
za župnijo Borovnica
splitski, v vrečah, vedno svež po dnevnih cenah nudi družba Impex, Ljubljana nasproti Mestnega doma.
večja količina, dobre kakovosti ima na< prodaj Fr. Weiss i sin, Donja Stubica Hrv. Zagorje.
Trajen posel. Ponudbe pod »Tehniške zadeve 2391.« na upravništvo lista.
vešč v vseh strokah vrtnarstva išče stalne službe na graščini ali vili ali na večjem posestvu. Sporoč la naj se pošljejo na upravništvo .Slovenca" pod štev. 2389.
za kuhanje žganja od 20, 30, 35, 50, 60, 70, 90 i 98 litrov kakor tudi bakreni kotli za perilo in mali bakreni kotliči ter medeni kotliči za sneg dobe se pri
kupuje na vagone tovarna kož Krstlnlč i drug, Daruvar, Slavonija, Pošljite ponudbe.
se ponudi v večjih množinah (mleta ali v kosih). Vprašanja pod »Danica« • -'na upravo Slovenca.
Išče se
Edino najkrajše črte preko Havre Cherbourga in flntvverpena v New-york.
Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja edino konc. potovalna psarrm
za promet železa, kovin in
tehničnih proizvodov.	g
ZAGREB, ILICH štev. 134. 1 Zahtevajte cenike.	$
ffffl e .a J^g sladno kavo, IVStillN kavine konser-II liliji ve 9 sladkorjem
JJ irfl -	ve brez slad-
korja in marmelado nudi po najnižji ceni in v vsaki množini
mm insta mut
tovarna hranil v Smarci pri KomnUcu.
Kupuje tudi tozadevne surovine.
2a trgovino z mešanim blagom na deželi, kateri bi zamogel dobiti takoj koncesijo. Naslov pove uprava lista pod št. 2387.
Učenka SS
Pauschm, Ljubljana, VVolfova ulica 6.
Kolodvorska ul. 41 blizu glaviiega kolodvora.
Zadrap hrvatskih
ZR PLESKARSKA IN LICHRSKR DELfl
SE NflJTOPLEJE PRIPOROČA SLftVNEMU OBČINSTVU IN PRECflSTITI DUHOVŠČINI
00 TONE MALGAJ 00
PLESKAR IN LIČAR :: LJUBLJANA :: KOLODVORSKA ULICA 6
ZAGREB, Baroševa cesta
Priporoča svojo veliko zalogo dobrih, zajamčeno nepotvorjenih vin in to starih in novih, belih, šiler in črnih po zmernih cenah, koje kakor tudi vzorce na zahtevo pošdja. — Prosimo obiska naše kleti na BaroSe»oj cesti.
Cigaretni papir
Soliden gospod išče
Olleschau, Rbadie, flltesse, Club Osmann, Ottomann, Onnbor in stročnice flltesse nudi tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
za takoj za eden ali dva meseca. Cena postranska stvar. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2407.
mestni tesarski mojster LJu&Ejjasfa, Linhartova uSfca š«. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
v sredini Ljubljane z lepim vrtom ter stanovanjem za kupca obstoječe iz 5 sob s pritiklinami. Pismene ponudbe pod »Dvonadstropna hiša 2377« na upravo lista.
Za vse dokaze sočutja, ki so nam došla ob bridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga in očeta, kakor tudi za cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti se najtopleje zahvaljuje
žalujoča
Cunajska cesta it. 15, Ljubljana,
sprejema ln izvršuje vsa v to stroko spadajoča naročila po dopo-slanih modelih ali strokovnih risbah lepo točno po najnižj h cenah.
h fescs.fesii Izborna kon-$1	strukcijain ele-
gantna izvrši-m tev iz tovarne v LIncu- Usta-•^^/^gfaiP«'' novi jena 1.1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
'ssaliti sirsii „H®LER"
Ceniki zastonj ln franko.
(prej AUSTRO - AMERIKANA)
t - AmerikU 3Pratv7uSVme^o pok itrat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov.
m©m Km%tm ffi&Elffi!S&SMFfe
Odplov poštnega parnika Argentina dne 9. julija 1021. Odplov brzoparmka Prosidcnt Wilsou dno 2. avgusta 1921.
Ulirltopp, SSyria, TOfafler.rad.Bz/zrz^zi zac	—7/—%
daje kredite V obrtne SWhe pO izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na
Telefon štev. 508.	tekoči račun obrestuje s 4°!© od dne vloge do dne dviga. St pošt ček. rač. 12051
Vplačana delniška glavnica K 30,000.000.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.
5L0VENSKR BRMKR
Telefon St. 567. - Čekovni račun 12.205.
LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti „MESTNEMU DOMU".
Izvršuje vse bančne posle ======== najkulantneje.
:e telečje ko za pečenko
po 18 K za 1 kilogram
se prodaja vsak dan dopoldne na Predovičevi in Smoljanovi stojnici v Šolskem drevoredu Popoldne pa v skladišču na Mesarski cesti št. 4 pri mestni klavnici.
urstna kolesa Puch
pneomatiko DUIUDP - REITHOFFER - HUTCHIaiSOn
priporoča
. VOK, Ljubljana, Sodna alica št. 7.
H. Suttner
Ljubljana 5,
Mestni trg 23.
f Majvečja zaloga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Največja zaloga
klavirjev in pianinov
v Ljubljani.
Tvrdka J. DOLENC, Ljubljana, Hilšerjeva ulica štev. 5, priporoCa • za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po najsolidnejših j nizkih cenah.	i
HESS!
■
H
a 18
KUPUJTE
LE PRI:
L JU L JAN A - Sv. Petra nasip 1.
če rabite šiv. stroje za rodbinsko in obrtno rabo, igle olje, ter posamezne delo. Istotam vse potrebščine za šiviljo, krojače in čevljarje ter vse galanterijsko bl8go na drobno in debelo
Cene solidne!
Postrežba točna
Vzajemna posojilnica
(poprej Vzajemno podporno društvo)
U LJUBLJANI, KOI1GRESI1I TRG 19, poleg nunske cerkoe
obrestuje hranilne vloge po čistih Wa 01
■
B
n ■
■ ■ ■ ■
B
fl
Za hranilne vloge jamčijo člani z jamstveno glaunlco 3,000.000 H ter zakladi v znesku 600.000 H.
Posojila na zemljišča, osebni kredit (menice, tekoči račun), na zaznambo službenih prejemkov 1.1, d.
Prodala srečk driaone razredne loterije. "Tjm
POLNOGUMIJASTI OBROČI
za tovorne avtomobile 5
PNEVMATIKO
za kolesa in avtomobile
KOLESA AVTOMOBILI
najceneje.
b GOREČ,
LJUBLJANA
B	£
8iBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBHBBBBBBBMW
Naročajte in širite ..Slovenca"!
Gosposvetska cestf. 14.
ČehosKovaški izddek
ARAMON
gumijevi pidpetnSki
Zajamčeno predvojna kakovost!
wmmm&',	Nedoselna trpeSnostl
Tovarna: Bratislava • Petržalka. •SSaisSšffiK! Prodajalna: Paramon-Gummllndustrle, ^^	Wien VII) Neubaugasse 7.
'PARAMON
eacsacBUsasa
*
za ntemeljenje Industrije drva i papira d. d. u Zagrela.
Potpisani utemeljujemo dioničko društvo pod nazivom Industrija drva 1 papira d. d. Sjedišta društva je Zagreb.
Društvo se osniva na neodredjeno vrijeme, a baviti če se šumskitn pnslovima, proizvodnjom. kupovanjem i predavanjem drva i drvenih proizvoda, te papira i produkata potrebitih za proizvodnju papira. Temeljna glavnica društva ustanovljuje se sa
K 100,000,000'— (sto milima kruna)
a dijeli se na 250.000. — komada dionica po K 400. — nominale, koje glase na donosioca.
Predhodno se izdaje 162.500 komada dionica po K 400. — nominale tako, te de uplačona glavnica društva iznosi t i.
K 65,000.000'— (sezdesef i pet milijona krmna)
Dionice izlažu se javnoj supskripciji uz tečaj od K 400. — (četeristo kruna) po komadu, te uz naplatu od K 20. - (dvadoset kruna) po komadu u ime troškova utemeljenja.
Supskripcija počinje danom 6. srpnja 1921., a svršava danom 25. srpnja 1921. Uplate imadu se vršiti na sljedeči način:
prlgodom potpisa .....................40 %
do konca avgnsta 1921................... 30 %
do konca septembra 1921................. 30 % ^
sve u gotovom. Uplate supskribenata, koji ne održe gornje roltove, propadaju u korist pravne zaklade društva.
Supskripcija i uplata imade se obaviti kod Centralne Banke d. d. v Zagrebu te kod njenih podružnica i ispoMavo. Supskribentima pripada pravo 5 % kamata računajuci od poslednjeg roka pojedine uplate pa do 31. dccnmhra 1(:21.. dok Im pravo na divldende pripada počam od 1. januara 1922. kao dana, kojim počinje prva poslovna godina društva.
Utemeljitelji pridržaju si pravo reparticije supskribiranih dionica koja če se baviti najkasnije mjesec dana > :kon dovršene supskrlpclje, te supskribenti nemaju u slučaju neudovoljenja dionica pravo na nikakovu drugu naknadu, osim uplseenog iznosa. Taj če im biti povračen 14 dana nakon obavljene reparticije na mjestu preduzete supskripcije.
Konstituiraj uda glavna skupština biti če po utemejiteljima sazvana i održati če se prema ustanovama §3 lol 1 loo trg, zakona. Utemeljitelji nose odgovornost po §-u 152 trg. zakona.
U Zagrebu, 1. srpnja 1921.
BooiJIrm Barbot, glavni ravnatelj Centralne Banke. d. d.
Zagreb.
Centralna Banka d. d. Zagreb. Laza Dundjerskl, arhitekt, Zagreb. St. Kugli, knjižara, tiskara i papirnica, Zagreb. Rudolf Welngang, industrijalac, Bautzen u Saskoj.
Ljevaonica željeza i tvornlca željeza, Bautzen u Saskoj. Našičko dioničko društvo za industnju i trgovina drva,
Našice.
Franjo barun Ottenfcls, vlastelin, Bežanec. Amon barun Rukavina, vlastelin, Zagreb. Ferdo Lamer, industrij alac, Krapina.
I M
t I
v i
t 4
h i
l i
K 'J
Izdaja konzorcij ^Slovenca«,
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,