Poročilo finančnega odseka o novi uredbi službenih dohodkov učiteljskega osobja in o prenaredbi dotičnih zakonoT.*) Visoki deželni zbor! jahteve in prošnje za zboljšanje gmotnega stanja učil! teljstva na kranjskih javnih ljudskih šolah in uredbo sedanjih učiteljskih plac se množe od leta do leta. 0 načinu, kako naj se uravnajo učiteljske plače, da prizadetim kolikor mogoče vstrezajo, se uciteljstvo sarao dolgo ni raoglo zjediniti. V deželnemu odboru podani spomenici »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" z dne 24. vinotoka 1897, katero je smatrati kot izraz velike večine kranjskega učiteljstva, pa zahtevajo v prvi vrsti, da se vpelje osebno-razredni sistem. Glavna težnja učiteljev je, da se odpravi sedanji krajevni plačilni sistem in da se vpelje status, v katerem bode vsakemu ucitelju možno po gotovem številu let doseči večjo plačo. Glede krajevnega plačilnega sistema se čujejo podobne pritožbe tudi v drugih deželah. Na Moravskem se je že po zakonu z dne 24. mal. travna 1894. leta uvel osebno-razredni sistem. Tudi štajerski deželni odbor predlaga, da se učiteljske plače uravnajo v tem smislu. V soglasju s c. kr. deželnim šolskim svetom predlaga deželni odbor v prilogi 60., da se tudi za kranjsko učiteljstvo uvede osebno-razredni sistem. Temu predlogu je finančni odsek soglasno pritrdil in priznal, da sedanji dohodki učiteljskega osobja ne zadostujejo dejanskira potrebam in razmeram. Sedanje učiteljske plače se v obče opirajo še na zakon z dne 29. mal. travna 1873, dež zak. št. 22 ter so se po zakonu z dne 29. listopada 1890, dež. zak. št. 23 le za raalo zboljšale. Akoravno je finančni odsek priznal, da je uredba učiteljskih plač neizogibna, se mora vendar poudarjati, da so zahteve slovenskega učiteljskega društva pretirane, da jim že z ozirom na financijelno stanje naše dežele absolutno ni mogoče popolnoma vstreči. Finaiični odsek je moral v prvi vrsti upoštevati tudi financijelni efekt in računiti, za koliko bode v prihodnje potrebščina za naše šolstvo narasla. Takih dohodkov, kolikor jih žele naši učiteltji, nima učiteljstvo tudi v nobeni drugi deželi, izvzemši glavno stolno mesto Dunaj. Na Kranjskem je sedaj sistemizovanih 610 učiteljskih mest, katero število služi za podlago nastopnim računom. I. Po § 2. zakona z dne 29. listopada 1890. 1., dež zak. št. 23, spada od 610 učiteljev v I. vrsto 5°/o ali 31 učiteljev, „ II. „ lO°/o „ 61 „ III. , 35°/o „213 „ IV. , 5O°/o „ 305 Po tej razvrstitvi znašajo plače za: I. vrsto 31 uoiteljev po . . 700 gld. II. „ 61 „" „ . . 600 III. „ 213 „ „ . . 500 IV. „ 305 „ „ . . 450 Skupaj = 21.700 = 36.600 = 106.500 = 137.250 . 302.050 gld. gld. *) Kadar bo izgotovljen stenografični zapisnik, bomo priobčili vso razpravo o povišanju plač po stenografičnem zapisniku. Uredn. Prenos . 302.050 gld. po odšfcetih prihrankih za 80 začasnih učiteljev po 90 gld. . = 7200 gld. in 3°/o interkalare =9061 „ 16.261 „ tedaj še Osebne in dopolnilne doklade skupaj torej 285.789 gld. 2.440 „ . . 288.189 gld. Glavni nedostatek navedenega zakona je, da je neprimerno raalo število učiteljskega osobja v I. in II. plačilni vrsti. II. Po prvotnem predlogu deželnega odbora bi se učiteljske službe razvrstile tako: I. lO°/o— 61 uciteljskih mest po 700 gld.= 42.700 gld. II. 15°/o- 91 „ „ 600 „ = 54.600 „ III. 25°/o—153 „ „ „ 550 „ = 84.150 „ IV. 5O°/o-3O5 „ „ „ 500 „ =152.500 „ skupaj . . . 333.950 gld. Dopolnilne doklade . . 3.550 „ vse skupaj . . . 337.500 gld. po odštetih prihrankih za 80 začasnih učiteljev = 8000 gld. in 3°/o interkalare = 10.018 gld., skupaj 18.018 „ še . . . 319.482 gld. V primeri s potrebščino ad 1. . . 288 189 „ več za . . ~! 31.293 gld. III. Po predlogu deželnega odbora in drugern eventuvalnera predlogu c. kr. deželnega šolskega sveta znaša potrebščina: I. lO°/o— 61 učiteljskih mest po 800 gld.= 48.800 gld. II. 15°/o— 91 „ „ „ 700 „ = 63.700 „ III. 25°/o—153 „ „ „ 600 „ = 91.800 ,. IV. 5O°/o—305 500 „ =152.500 vkup . Osebne in dopolnilne doklade vsega skupaj . 356.800 gld. 1.800 „ . . 358.600 gld. Odštevši prihranek za 80 začasnih učiteljev a 100 gld. = 8000 gld. in 3°/o inter- kalare 10.704 gld _. 18.704 „ znaša potrebščina za uoiteljske plače . . 339.896 gld. Ako se k temu prišteva še veoji izdatek za stanarine v Ljubljani 2.540 „ znaša potrebščina . . . 942.436 gld. in v prirneri s sedanjo ad I. . . 288.189 „ več za . . . 54.247 gld. IV. Po prvera predlogu c. kr. deželnega šolskega sveta bi znašala potrebščina in bi se učiteljska mesta razvrstila tako: l. lO°/o— 61 učiteljskih mest po 800 gld.= 48.800 gld. II. 2O°/o—122 „ „ „ 700 „ = 85.400 , III. 3O°/o—183 „ „ „ 600 , =109.900 „ IV. 4O°/o—244 „ „ „ 500 „ =122.000 „ vkup . . . 336.000 gld. Dopolnilne doklade . . . 1.800 „ vsega skupaj . . odštevši prihranek za 80 začasnih učiteljev_= 8000 gld. in 3°/o interkalare 10.900 gld. skupaj tedaj še . . . 367.800 gld. 18 900 . . 348.900 gld. Ako se k temu prišteva še večja potreb- ščina za stanarine ' . . 2.540 „ skupaj . . "" 351.440 gld. v priraeri s potrebščino ad I. . . 288.189 „ več za . . " 63.251 gld. V. Slovensko učiteljsko društvo zahteva v svoji spomenici za začasne učitelje rerauneracije 500 gld. za učitelje po skušnji učne sposobljenosti prvih 5 do 10 let 600 „ čez 15 let 700 „ čez 20 do 30 let 800 „ čez 30 let 900 „ Razven tega se zahtevajo za vse stalno nameščene učitelje in učiteljice aktivitetne doklade po 100 gld. in starostne doklade po 60 gld. (raesto sedanjih 40 gld.) in zvišanje funkcijskih doklad na 50, 70, 100, 150 in 200 gld. Začasne učiteljice naj dobodo rerauneracije 400 gld., stalno nameščene učiteljice in ravnateljice pa v vseh slučajih 150 gld. nižjo plačo. Po teh zahtevah bi znašala potrebščina pri sedanjem številu učiteljskega osobja približno toliko: 24 učiteljskih mest po . . . 900 gld. = 21.600 gld. 80 . 800 , = 64000 . 60 , 700 , = 42.000 „ 446 ¦„ „ „ . . . 600 „ =267 600 „ vkup . . . 395.200 gld. Aktivitetne doklade za 630 učiteljev in učiteljic po 100 gld 63.000 „ izvišanje petletnic od 40 na 60 gld. . . . 20.000 „ izvišanje funkcijskih doklad približno . . 7.000 „ vkup . . . 485.200 gld. Prihranilo bi se za 80 začasnih učiteljev a 100 gld. . 8.000 gld. 3°/o interkalare 14.436 „ pri L30 definitivnih učiteljicah po 150 gld 19.500 „ 41.926 „ ostaja tedaj še . . . 443 264 gld. Ako se ta potrebščina primerja s sedanjo potrebščino v znesku . . . . t . 288.189 „ kaže se večja potrebščina v znesku . . 155.075 gld. Uvaževati je pa še, da bi vsled takega zvišanja plač razmerno narasle tudi pokojnine. Jasno je tedaj, da taka uredba učiteljskih dohodkov v naši deželi ni mogoča. Ze letos znaša vsa potrebščina za" ljudsko šolstvo okoli 400.000 gld. ter bi se takoj zvišala na 550.000 gld. Po zahtevah učiteljstva bi znašali vsi prejemki učitelja čez 30 let 1360 gld., a pri tem se ni oziralo na naturalna stanovanja, stanarine in funkcijske doklade. Ker se učiteljstvo sklicuje na državne uradne uradnike 11., 10. in 9. razreda, se raora opozarjati na to, da znaša največja plača državnega uradnika 11. plačilnega razreda z aktivitetnimi dokladami vred 920 gld., v 10. razredu 1150 gld., v 9. razredu 1300 gld. in da ti uradniki nimajo niti pravice do stanovanja ali stanarin, niti do opravilnih doklad. VI. 'Finančni odsek je uvaževal sedanje stanje učiteljskega osobja, kolikor je to mogoče z ozirom na deželne finance, ter nasvetuje, da se učiteljske službe razvrsfe tako: I. razr. lO°/o— 61 učiteljskihmest po800gld.= 48.800 gld. II. „ 15°/o- 91 , , „ 700 , = 63 700 „ III. „ 3O°/o—183 „ „ „ 600 „ =109.800 „ IV. „ 45°/o—275 , , , 500 „ =137.500 , vkup . . . 359.800 gld. Prenos . 359.800 gld. Ako se odštejejo prihranki za 80 začasnih učiteljev in učiteljic po 100 gld 8.000 gld. in 3°/o interkalare .... 10.794 , 18.794 „ ostaja še . " 341 005 gld. Ker se osebne in dopolnilne doklade k plačam naoelno odpravijo in so stanarine za učiteljsko osobje v Ljubljani tako nizke, da niso v nikaki pravi razmeri s sedanjimi najemninarni, nasvetuje finančni odsek, da se določi stanarina za: nadučitelje in šolske vodje na 240 gld. za naduciteljice in šolske voditeljice in za uči- telje I. in II. plačilnega razreda na .... 180 „ za učitelje III. in IV. razreda 150 , *) za učiteljice vseh razredov, katere niso vodi- teljice, na 100 „ Za učitelje izven Ljubljane, kateri imajo pravico do naturalnega stanovanja, se predlaga stanarina 100 gld., za uoiteljice pa 80 gld. Vse stanarine za Ljubljano, katere plačuje dežela, bodo znašale 5.400 gld. sedaj so proraeunjene na 2.680 » tedaj v prihodnje več 2.720 gld. Zgoraj izkazana potrebšoina 341.006 „ vsega skupaj . . . 343.726 gld. Nasprotno pa se prihranijo dopolnilne in osebne doklade v znesku . . 2400 gld. in pri učiteljicah I. in II. razreda 1410 „ 3.810 „ ter ostaja še . . . 339.916 gld. Ako se ta potrebščina priraerja s sedanjo v znesku 288.189 „ kaže sepoviška 51.727 gld. ali okroglo-52.000 gld. Remuneracija vsem začasnim učiteljera in učiteljicam se zviša od 360 na 400 gld. Glede učiteljic so se stavili razni predlogi; končno se je sprejel predlog, da se učiteljicam v nižjih dveh razredih in začasnim učiteljicam določi enaka plača, kakor učiteljem, v višjih dveh razredih pa lO°/o raanj. Akoravno se je pripoznalo, da učiteljice vestno spol* njujejo svoje dolžnosti in vspešno opravljajo svoje službe, se vendar ne raore tajiti, da imajo učitelji že po naravi in osobito oni z družinarai mnogo večje potrebe, nego učiteljice. Ozirati se raora na to, da so učitelji navadno oženjeni, da morajo vzdrževati in vzgojevati svoje otroke in da je ravno v teh slučajih pomoč najnujnejša. Tudi po predlogu finančnega odseka je učiteljici mogoče priti do v pokojnino vštevne plače 960 gld. Pripomniti je, da imajo učiteljice v nekaterih drugih deželah in posebno na Koroškem, Goriškem in v Istri v vseh razredih samo 8O°/o redne plače učiteljev (od 320 do 560 gld.) in da se jira tedaj na Kranjskera zagotavljajo mnogo boljši dohodki kakor v teh deželah. Tudi na Štajerskem razmere niso ugodnejše, ker imajo začasni učitelji in učiteljice sarao 6O°/o, podučitelji in podučiteljice, katerih na Kranjskem ni, pa sarao 8O°/o redne plače. *) Na predlog g. poslanca lvana Hribarja, katerega je prav toplo podpiral Nj. Prevzvišenost, preblagorodni gospod deželni predsednik, se je dovolilo tudi učiteljera III. in IV. plačilne vrste po 180 gld. stanarine. Uredn. Peticiji učiteljic naših Ijudskih šol za enakopravnost z ucitelji se je tedaj ugodilo v obilni meri. Učiteljstvo želi dalje, da se starostne doklade ali petletnice, katere znašajo sedaj okroglo 40.000 gld., zvišajo od 40 gld. na 60 gld., kar bi zopet več stroškov prouzročalo za 20.000 gld. Ker se s predlaganiin načrtom zakona odpre učiteljstvu razmerno ugoden avancement in z ozirom na finančno stanje naše dežele, se finančni odsek ni mogel odločiti za to, da bi se vsporedno z zvišanjem plač zvišale tudi petletnice. Cez 30 let po stalnem nameščenju more dobiti učitelj v pokojnino uštevne plače 1040 gld., učiteljica pa 960 gld. Razun tega imajo vsi voditelji in voditeljice šol in vsi ljubljanski učitelji in učiteljice pravico do stanovanja ali do stanarin in vsi voditelji in voditeljice tudi do opravilnin. Potrebščina za ljudsko šolstvo je v poslednjih 22 letih narasla od 200.000 na 400.000 gld. ter bode po novem zakonu v prihodnjem letu znašala nad 450.000 gld. in v malo letih pol milijona. Pri na 51.727 gld. izračunjenem povikšu se ni oziralo na večje pokojnine, katere morajo vsled pomnožitve učiteljskega osobja in zvišanja plač od leta do leta naraščati. Z zvišanjem plač se zvišajo tudi popojnine; za koliko, se danes še ne da določiti. Število učiteljskih mest v višjih plačilnih ra/redih se zdatno zboljša. Dočim je do sedaj imelo samo 31 učiteljev po 700 gld. letne plače in 61 po 600 gld., jih bode v prihodnje dobivalo 61 po 800 gld., 91 po 700 gld. in 183 po 600 gld. Ker je sedaj samo 497 stalno nameščenih učiteljev in učiteljic, jih bode za sedaj v zadnjem razredu po 500 gld. faktično samo 114, tedaj manj kakor.v 3. razredu. V §§ 3. in 6. so se sprejele določbe, po katerih se smejo posebno odlične učiteljske moči tudi ne glede na službeno dobo uvrstiti v višje plačilne razrede, kar je potrebno posebno za prehodno dobo. To število pa je omejeno na peti del učiteljskih oseb v posameznih razredih. Ker se je sprejelo načelo, da mora vsak učitelj dobiti vsaj tako plačo, kakor jo je imel do sedaj, in da se takoj uvrsti v plačilno vrsto, katera vstreza tej plači, in ker so vsi sedanji posebni veroučitelji (3) nameščeni z letno plačo 700 gld., se predlaga, da se tudi zakon z dne 5. grudna 1889. 1., št. 22 (§ 6.) spremeni tako, da se veroučitelji takoj uvrste v II. razred in pozneje po statusu v I. razred. Veroučitelji so tudi v drugih deželah uvrščeni v višje plačilne razrede. Ker pride po načrtu zakon s 1. vinotokom t. 1. v veljavo, se predlaga, da se od dne 25. svečana 1897. 1. privoljenih izrednih podpor izplača le toliko, kolikor bi učiteljske osebe po novem zakonu pri plačah morebiti manj dobile, kakor do sedaj s temi podporami. Prošnjam učiteljstva v Kranju in v Postojini za dovolitev stanarin in draginjskih doklad se z ozirom na to, da se po novem zakonu vecini prosilcev gmotno stanje zboljša in da imajo učitelji v Kranju in v Postojini tudi postranske zaslužke posebno pri obrtno nadaljevalnih šolah, ne more vstreči. Finančni odsek tedaj predlaga: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1.) Priloženemu načrtu zakona se ustavno pritrjuje. 2.) Deželnemu odboru se naroča, da načrtu izposluje Najvišje potrjenje. (Sprejeto.)