Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 (rld. 40 kr. V administraciji prejeman veljit: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta
3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če s» ti-;;-i enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena pri.uerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefraukovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izliaja vsak dan, izvzetuši nedelje in praznike, ob ",G. uri popoludne.
Štev. 194.
V Ljubljani, v soboto 27. avgusta 1887.
Letniilc
Bog* blagoslovi pošteno rokodelstvo !
Zalosteu je stan današnjim delavcem, med njimi tudi rokodelcem; splošna je ta tožba in opravičeua. Kako jim pomagati ? to vprašanje se pogosto ponavlja. Na različue načine so skušali v novejšem času pomagati revnemu delavskemu stanu. Imenujeta se pogosto vzlasti dva moža: Prvi je Ferdinand L a s s a 11 e, ki zahteva, da mora država pomagati delavcem. Bogatinom naj se vzame potrebni denar iu napravijo naj se delavnice; čisti dohodek dela vživajo delavci, kterim naj se dtl v ustavnem življenji splošna volilna pravica. — Drugi, Schulze, misli, da bi si delavci sami lahko pomagali, ako snujejo med seboj zadruge, ako združijo svoje male glavnice v veliko glavnico ter delajo potem skupno s pomočjo strojev. — Mnogo je že let, odkar se ozuanuje ta evangelij — a vse je ostalo večjidel le glas vpijočega v puščavi; ti ljudje so le govorili in pisali, a delali niso; drugače pa je mislil Ad. Kol-ping, oče katoliškim društvom rokodelskih pomočnikov; glasilo mu je bilo: »Dejanjska ljubezen ozdravlja vse rane, gole besede le množijo bol!" — Spominjati se moramo tudi mi Slovenci s hvaležnostjo tega moža, ki je pripomogel, da se je tudi v Ljubljani ustanovilo katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, ki se bo kakor gospodar vselilo jutri v svojo lastno hišo, blagoslovljeno po mil. knezu in škofu Ljubljanskem.
Kdor pozn;'i razmere rokodelskega stanu, ve, koliko vrednost imajo v naših časih katoliška rokodelska društva. Kaj namreč je poglavitni vzrok, da propada rokodelstvo, da se revščina vseljuje med rokodelce? Kakor Kolping, tako tudi mi vemo, da so nastopili za delavce slabi časi, odkar so začeli opuščati lepe in častitljive stare navade, odkar so nehali posvečevati dneve Gospodove, odkar vedno bolj in bolj odpadajo od krščanstva. — To je bilo Kolpingu znano; vero in življenje po veri uvesti v delavnico, to je ediuo poglavitno zdravilo za delavsko revo. Toda kje in kako to začeti? Pri odraslih, razvadam privajenih se ne opravi mnogo, mislil si je
Kolping, začnimo pri nedoraslih, začnimo pri rokodelskih pomočnikih, kterih reva je bila Kolpingu, bivšemu rokodelskemu pomočniku, najbolj znana. Zato izdii leta 1848 knjižico, v kteri govori obširno o važnosti društva rokodelskih pomočnikov. »Bratje", kliče ob koncu knjige, »delavci v vinogradu Gospodovem, pojdite srčno na delo! čas zahteva mnogo od nas; delujoča ljubezen dela čuda..." »Srodi nemira (to piše leta 1848) bomo zidali hišo miru, postavili bomo križ ua streho in varoval jo bo blagoslov božji!"
Iu šli so delavci na delo po širnem svetu, šli ua delo tudi v Ljubljani. Tudi v našem mestu se je namreč 29. aprila 1855 ustanovilo enako društvo; zaslug največ pri tem ima nepozabljeui gosp. dr. L. V o n č i n a, kteremu v znamenje hvaležnosti polože jutri venec na njegov prezgodnji grob. — Tudi tedaj je bila v Ljubljani lepa slovesnost. Po sveti maši, kakor piše »Danica" istega leta, zbralo se je mnogo občinstva v dvoru kneza Turjaškega, kjer izraža v zboru dr. Vončina svoje veselje, da se je ustanovilo to prepotrebuo društvo tudi v Ljubljani. Za njim pozdravi v škofovem imenu stolni prošt dr. Simon L a d i n i g uovo društvo, veleč, da je katol. škofu dolžnost na vso moč podpirati katoliška društva. Da je pa katoliško rokodelsko društvo katoliško, kaže njegovo glasilo: »Vera in čednost, delavnost in pridnost, j edinost in ljubezen, dobrovoljnost in kratek čas! . . .Na to jo tedanji predsednik deželne sodnije, g. Ed. J o š, pojasnjeval, v koliko korist da so rokodelska društva, in med drugim tudi uovemu društvu priporoča, da uaj se udje nikdar ne sramujejo očitno spoznavati svete vere, da naj med seboj ohranijo mir in jedi-uost, kajti duh krščanstva je ljubezen.
Leta 185G bil je za rokodelsko društvo 4. majnik vesel društven praznik; isti dau je namreč prišel Kolping sam v Ljubljano in osebno izročil zastavonoši novo društveno zastavo. Takrat je pri zboru tudi govoril društvenikoin nekaj očetovskih besed. »Rokodelska društva — rekel je — skušajo zbolj-šati žalostne rokodelske razmere s poučevanjem v verskih resnicah in v tistih strokah, ki so rokodelcu potrebne." Priporočevaje mlado društvo vsem pri-
čujočim in vsemu Ljubljanskemu mestu, sklene svoj govor.
Ta govor našel je ugodno zemljo med Ljubljančani ; krasua hiša, ki se dviguje v našem mestu, priča, da ima rokodelsko društvo mnogo prijateljev, posebno v stolnem mestu, ker ž njih radodarno pomočjo si je društvo sozidalo novo hišo. Te besede niso bile zastonj, to pričajo tudi rokodelska društva, ki so se ustanovala po prizadevanji gorečih človekoljubov v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer imajo društve-niki — hvala Bogu in blagim dobrotnikom — tudi že svoj krasili dom; v Novem mestu, kjer bodo že tudi skoro imeli lastno hišo, in v Kamniku, kjer se je društvo osnovalo v najnovejšem času.
28. avgust 1. 1887 zapisan bo s zlatimi črkami v zgodovini Ljubljanskega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Dal Bog, da se s tem dnem društvo še bolj razširi in vtrdi med Ljubljanskimi rokodelskimi pomočniki, da dobi mnogo novih prijateljev iu podpornikov med mojstri iu drugimi meščani, da toliko boljše vspeva in doseza svoj namen. Prav posebno pa želimo, da se ta dau zbero prav v obilnem številu prijatelji rokodelskih pomočnikov iz slovenskih mest, da se tli podučč in navdušijo za prepotrebuo društvo, ter je z blagoslovom božjim ustauove po vseh slovenskih trgih iu mestih. Delo je plemenito, dela in znoja vredno. Bog z društvom! Bog blagoslovi pošteuo rokodelstvo!
—n.
IHiispirierjeva slavnost.
(Dalje)
Slovenski kmetje, prevdarite te besede, ktere Vam polagam na srce v duhu iu smislu našega Andreja! Oklenimo so sv. vere, oklenimo se svojega premilega jezika!
»Vse za dom" je drugi klic Andrejev. Da, za dom, za krasili dom bije nam srce, saj: „ Mogočno so dvigajo naše gore, Ozirajo se na cvetočo polje, Pošiljajo tako mu bistrih voda; Navzdol se podvizajo hčoro gora, Pozdravljajo rod, ki se dviga na dan, I last imonuje goro ino plan" !
LISTEK.
Odlični Kranjci.
Domovine dika in ponos so odlični rojaki — več ko takih kteri kraj šteje, bolje slovi. V tem oziru materi Slavi slavo pomnožiti, zbiram že več let imena slovenskih sinov, ki so bili v kak višji stan dospeli. V naslednjih vrsticah hočem spoštovane čitatelje »Slovenca" seznaniti z nekterimi duhovniki, ktere jo Kranjska porodila, da se njih imeua pozabljivosti rešijo. Da pa precej obširno tvariuo ložej pregledamo, razvrstili smo imena krajev in oseb po abecednem redu.
1.	Brezovec pri Ljubljani.
Turk Luke ž, Brezovčau, je bil od Lavau-tinskega škofa Lenarta posvečen v soboto (»Sicientes") 1. 1515. v subdijakoua, na veliko soboto t. 1. pa v dijakona. ')
2.	Cerklje, zelo stara župnija pri Kranji, je porodila več duhovnikov.
Kos Aleš, rojen 13. julija 1793, je bil v mašnika posvečen 18. septembra 1819. Kapelauoval je v Bohinjski Bistrici do oktobra 1822, na Breznici do jeseni 1S24, v Radovljici do pusta 1825, v Kamniku do 10. oktobra 1820 iu naposled do 3. oktobra 1834 v Naklem. Potem je postal farni vikarij v Hotederšici. L. 1864. je šel v pokoj v rojstveni kraj, kjer je tudi umrl. ')
S a u e r I e L o v r o. L. 1640. v mašnika posvečen, je pastiroval v Cerkljah dve leti, v Vele-sovem tri leta, v Mengši dve leti in v Oemšeniku tri leta. Potem je bil 1650 do 1052 vikarij pri sv. Janžu ua Peči na slov. Štajarskem.2)
Š i m e n i č Janez K r i z o s t., zelo učen bogoslovec iu slaven pridigar, je služil nekaj časa za duhovnega pomočnika pri sv. Ksaverju na Stražah, a 1. 1722. je postal vikarij v Podčetrtku. Umrl je od mrtvouda zadot v Mengši, kjer je zadnji čas bil beneficijat. 3)
i) A. Koblar, »Zgodovina fara Ljubljansko Skotijo", II., 95.
») J. Orožen, „Das Bisthum uud dio Diiiocse Lavant", V., 316.
°) J. Orožen, »Das Bisthum u. die Diiic. Lavant", II., 103.
Walich Lenart „ex Circkk. liabens Iu-dulturn applicum a Rddrno pptre et duno Petro Paulo Vergerio Legato a latere etc.", je bil od Lavantinskega škofa Filipa posvečen ua binkoštni ponedeljek (17. maja) 1535 v subdijakoua, v torek potem v dijakona, v sredo pa v mašnika. ') 154G in 1547 je bil vikarij na Rečici. 2)
3. Črnomelj na Dolenjskem je rojstvea kraj sledečih duhovnikov:
Majerlič Matija. Rojen dnč 23. febr. 1760, je bil 26. aprila 1791 v mašnika posvečen. Z dekretom od 1. avgusta 1796 je bil od sv. Ilija pri Turjaku, kjer je od 1. 1794. kapelanoval, premeščen za vikarija v Celje. Ondi je služboval do 28. maja 1804, ko je postal župnik v Teharjah. Dne 10. februvarija 1820 je stopil v pokoj in je umrl v Teharjah 18. decembra 1827.3)
P a u i j a n J a u e z Krst. Rojen 1.1734., je
') Zapisnik ordinacij Lavantinsko skotijo.
») .1. Orožen, .,D<is Bisthum und dio Dioceso Lavant"
II.,	187.
") J. Orožen, „l)as Bisthum und die Dioceso Lavant",
III.,	342, in Celjska kronika, 252.
V domu narod bodi srečen! Da pa doseže srečo, treba mu duševnega in gmotnega blagostanja. Za vse to je vrlo delal naš slavljenec, ki je za nas na Koroškem to, kar je bil oče Bleivvois na Kranjskem.
Domoljubje pa ne obstoji v sami lepi besedi, marveč tudi v dolu. Delajmo po vzgledu svojih bu-diteljev za ljudsko blagostanje, ki veli med drugim: »pusti vsakemu svoje" in »ljubi bližnjega kakor samega sebe v imenu Gospodovem". Mi hočemo srečno domovino, mirno domovino. Miru pa nikakor ne kalimo, če zahtevamo za nas isto pravico, kakor jih poseda naš nemški sosed. »Sovraštva v srci našem ni", saj vemo, da vera nas uči, da »narod je narodu lik kakor brat je bratu", saj smo, kakor neumrli pesnik poje v »Krstu pri Savici":
„Saj smo očeta jednega sinovi, Ljudje vsi bratje, bratjo vsi narodi".
Dalje nam kliče Andrej: »Vso za cesarja!" Od nekdaj zvesti smo Avstrijci, saj že pesnik naš poje: »Hrast se omaja in hrib, zvestoba ■Slovenca ne gane". Naši slovenski sinovi so na mnogih bojiščih kri prelivali za Avstrijo, za habsburško slavno hišo in za cesarja. Mi smo dobri Avstrijci in hočemo mogočno Avstrijo. V občem napreduje Slovenec, kar se goditi more lo v dobro vredjenej državi, kteri jo skrben oče ljubljeni vladar, ki čuva nad nami z geslom: »viribus tinitis", s združenimi močmi. Trdni in nepremagljivi smo v zvestobi do svojo habsburško hiše. Dokazali smo to že večkrat s srcem, djanjem in delom. Tudi danes podajamo na sicer revni a vendar odkritosrčnosti polni blazini zagotovilo iskrene vdanosti in nepremagljive zvestobe preljubljenemu vladarju Franc Josipu I. Bog živi ga mnogaja leta!
To so toraj, preljubi Slovenci, nauki, ktere nam podaja naš oče Andrej, ki vodno kliče: »Vse za vero, dom, cesarja!"
Slovenski narod žo dolgo spoznava z največjo hvaležnostjo brezštevilno velike zasluge Einspieler-jeve, večje kakor jih ima kdor si bodi za Slovence. Nobeno ime ni tako globoko seglo v narod slovenski na Koroškem, kakor ime vrednika »Miru". Že davno volile so Einspielerja mnoge domače družbe, kmetske občine za častnega uda, občana. On je podpredsednik »Katoliškega društva", odbornik, de-narničar in podpredsednik »družbe sv. Mohora", odbornik »Slovenske Matico". Akademična mladina podala mu je častne diplomo, jednako društvo »Slovenski Jez" v Brdih in drugod. On je prvi častni član »družbe sv. Cirila in Metoda", ustanovitelj in odbornik »Vincencijeve družbe", ustanovitelj in dobrotnik društva »katoliških pomočnikov" v Oelovci itd. Knezo-škof imenovali so ga škofovskim svetovalcem in sam oče papež so te dni izvolili ga častnim komornikom, naslovom »monsignor".
Srečen med svojim sorodom, ljubljen od revnega ali hvaležnega mu naroda, visoko čislan od vsega zavednega, avstrijskega slovanstva, pričakal je blagi naš Andrej prekrasni današnji dan, ki kaže njemu in nam:
»Dolgo življenje, Dolgo trpljenje, Malo miru, Mnogo sadu".
Bog nebeški daj, da bi mu bila: »Zarja večerna Slava neizmerna!"
Narod pa so ne bode izneveril sam sebi, ne udaril se s slepoto iu temo sedaj, ko mu svita zarja boljše bodočnosti. Naj bi stal zvest očetovskim naukom svojega probuditelja, učitelja, voditelja; naj bi delal složno in neutrudljivo! Da bo temu z božjo pomočjo tako, priča ravno današnja slavnost. Njemu pa, ki mu volja naša svečanost, dal bode slovanski kulturni zgodovinar častno mesto v zgodovini slovenskega razvitja.
Ljubi Andrej, Ti prvoboritelj z jeklenim značajem, zreti smeš s ponosom in največjo zadovolj-nostjo na svojo slavno prošlost! Ti si duša veselejše preroditve! Po pravici Te imenujemo svojega »očeta"! Po pravici To ljubimo in spoštujemo! Sprejmi hvaležnost našo! Redko kdo dočaka čvrst na duhu in telesu število Tvojih let, a koliko jih je še-le, ki s tako zadovoljnostjo kakor Ti morejo ozirati se na dolgo trnjevo pot za seboj! Slovenec Tvoje zasluge dobro pozntl, ceni in slavi, blagoslavljal bode Tvoje delo pozni vnuk!
Monsignor Einspieler, ponos in dika milo nam domovine, vodnik koroških Slovencev, sprejmi navdušeno našo častitanje: Bog Te ohrani še mnoga leta slovenskemu narodu na srečo, čast in slavo! Bog poživi našega A n d r e j a! Zivio!
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani. 27. avgusta. Notranje dežele.
Šlezijski Čehi imeli so shod dne 21. t. m. v Opavi ter so sklenili sledeče: Mi zbrani meščanje iz Opave in Klinkovcev izražamo svoje trdno prepričanje, da bo ministerstvo vzlic prvi nepovoljni rešitvi naše prošnje za ustanovljenje češke gimnazije v Opavi vstregle .našim željam, in da bo »češki klub" s pomočjo ostalih desničarjev odločno podpiral opravičene naše težnje.
V Roveredi na spodnjem Tirolskem sklenil je mostni odbor prositi ministerstvo, da to leto še ne razpusti zgornje gimnazije. V bodočem šolskem letu vzdržavalo bo mesto na lastne stroške peti gimnazijski razred, ki bi se moral letos najprvo opustiti.
Hrvatski deželni zbor prične svoje delovanje dne 1. septembra. Novisadski »Branik", ki je baje dobro poučen, prorokuje hud boj pri razpravi glede poveritve zadnji^ volitev. Znano je, kako je prišla večina v zbor. Oe ima vlada dobro vest, porabila bo z veseljem to priložnost, da se opraviči vseh očitanj, ter bo sama zahtevala, da se nepristransko preiščejo zadnje volitve. Kaj pa je v tem oziru upati, uči že zdavno britka skušnja. Vladna stranka omenjala bo v svojem naslovnem načrtu edino le svojo vdanost do cesarja, nasprotna stranka pa bo skušala prodreti, da se razjasni tudi državnopravno razmerje med Hrvatsko in Ogersko. Obravnavalo se bo v saboru baje tudi vprašanje, ali se ima zopet uvesti verska šola, kakor zahtevajo to Srbje. Zelo kočljiva je ta stvar, ker odvisno je od vladnega postopanja, ali bodo ostali Srbje tudi v prihodnje zvesti pristaši vlade.
Vitanje države.
Bivši srbski finančni minister Vuk. Petrovič ugovarjal je, ker je vlada zaplenila vse njegovo premično in nepremično premoženje. Vlada zahteva odškodnino, ker je Petrovič izplačal preveč obresti
srbski železnični družbi. Vsled tega ugovarjanja pričela se bo redna pravda.
Novo bolgarsko ministerstvo še ni sestavljeno. Po poročilih prevzel bo predsedstvo in pravosodje T o n č e v , zunanje zadeve S t r a u s k y , notranje zadeve D a g o r o v, fiuance K a I č e v, vojno P e t-r o v in nauk č o m a k o v. »Svoboda" pozdravila je nastop Koburžanov: »Bolgarski narod smatra Vas svojim rešiteljem! Vaša Visokost drži naj visoko zastavo časti, svobode iu neodvisnosti bolgarske. Bolgarski narod zasedel bo Vaš prestol, da ga bodete mogli peljati v cvetočo bodočnost!" Pristaši Cankova nočejo sodelovati z novo vlado. Ako ostanejo pri tem svojem sklepu, sostavilo se bo ministerstvo iz liberaino-narodnih mož, kakor so: Mutkurov, Stam-bulov in Tončev. — Turčija naznanila je priueu, da so vse velesile složne v tem, da njegovo bivanje v Bolgariji ni veljavno iu postavno.
liuski listi sklepajo iz odpotovanja carske družine v Danijo, da Rusija ne bo še tako hitro in odločno postopala proti Bolgariji, kakor se je mislilo.
Nemški cesar okreval je toliko, da se je dne 25. t. m. vdeležil častniškega streljanja ua orla. Cesar šel je ob celi vrsti strelcev prvega garduega polka na stališče ter oddal prvi strel, s kterim je zadel orla.
Protivladni francoski listi pogajajo se za Koburžana ter strastno napadajo vlado zaradi postopanja glede Bolgarije. »Justice" piše: Ali naj se uči republikanska Francija od Italije, kaj je čast, neodvisnost in spoštovanje narodnega načela? Bolgarijo izročiti skupni vojni ruski in sultanovi, bilo bi preveč celo za Rouvierovo ministerstvo. Francija obuašati se mora v tej zadevi dostojnejše, ne pa opirati se na eni strani na Giersa. na drugi strani pa na Bismarcka. — Pri pogrebu ruskega kneza \Vittgensteina dne 25. t. m. klicalo je ljudstvo: »Živela Rusija! Živela Alzacija-Lorena!" Sprevod spremljevalo je francosko vojaštvo.
Angleški vladi dovolila je predvčeranjim spodnja zbornica, da sme zatreti irsko narodno ligo. Chamberlain govoril je pri nekem shodu v Birming-hamu tako, da skoraj gotovo ne bo podpirala vlade njegova stranka. Naglašal je med drugim: Vlada imela je pravico, da se ne ozira na naše svete. Pravico imam pa tudi jaz s svojimi tovariši, da postopam v zadevah, v kterih se ne zlagam z vlado, kot neodvisen prijatelj vlade in da to neodvisnost svojo izražam javno in dejaujsko pri glasovanji v spodnji zbornici. — V Dubliuu bilo je predvčeranjim velikansko zborovanje, kjer se je sklenilo, da se meščanje Dublinski nikdar ne bodo podvrgli posilnim vladnim naredbam, pač pa da grajajo tako vladno postopanje. Dillon iu O' Brien svetovala sta Ircem najskrajnejši upor. — Proti irskemu poslancu O' Brien u postopala bo vlada kazenskim potom, ker je pri shodu dne 9. t. m. ščuval najemnike na posestvu grofice Kingssouove, naj se ue uklanjajo postavi.
Izvirni dopisi.
Iz Celovca, 25. avgusta. Tesno je bilo pri srci nam koroškim Slovencem, ko smo videli minole dui odhajati svoje brate v razne pokrajine sloveuske po sijajno izvršeni slavnosti Einspielerjevi; hudo nam je bilo, ker oni se vnčajo v dežele, kjer smejo pro-steje dihati, mi pa ostanemo v dežeii, kjer bi nam Slovencem prepovedali tudi prosto misliti, ako bi bilo mogoče. Eiuspielerjeva slavnost je vzburila liberalce. Da, skoro besni divjajo; korak za korakom nas zasledujejo ter nas psujejo na raznovrstne načine. — Gospodičina V e r n i k o v a, ki je v občno pohvalo deklamovala na zlati maši prolog S. Gre-
bil 1. 1759. v mašnika posvečen. Kapelanoval je prvi dve leti v Ljutomeru, potem pa do 1. 1765. pri sv. Miklavži v Ljutomerskih goricah. Takrat je bil premeščen k Veliki nedelji, kjer je služboval do
I.	1772., ko je postal Leeb-ov beneficijat na Ptuji. J) Umrl je ondi 66 let star dne 8. apr. 1800 »an Faulungs-fieber" , kakor ondotna mrtvaška knjiga omenja.
Stariha Jakob. Dne 15. avgusta 1763 v mašnika posvečen, je kapelanoval od 1. maja 1765 do 15. julija 1769 v Mousbergu, potem pa do novega leta 1770 na llajdinu. L. 1777. je bil kapelan v Hočah, 1. 1779. pa je postal vikarij pri sv. Janžu na Dravskem polji, kjer je služil 16 let. Dnč
II.	decembra 1795 šel je v pokoj ter je živel prva leta pri sv. Janžu, od koder je 23. julija 1800 šel oskrbovat župnijo sv. Lovrenca na Dravskem polji. Po prihodu novega župnika Jerneja Rojka dnč 21. marca 1801 še je opravljal pri sv. Lovrencu eno leto službo kapelana, potem pa je odšel v svojo domovino. (Jez nekaj let se je vrnil zopet na Sta-jarsko in je umrl na Hajdinu 5. sept. 1813. 2)
') Knczoškolijski arhiv v Gradei.
') Knezoškofijski arhiv v Gradei, in J. Orožen, „Das Bisthum und die Dioceso Lnvant", I., 511».
Stariha Martin, rojen 1. 1655., je bil „ad indultum Pontificis ad tit. proprii matrimonii" posvečen v mašnika 1. 1683. Poznej je pristopil k nemškemu redu in je dnč 1. maja 1693 postal župnik v Središči. Od tod je 1. 1701. šel župnikovat k sv. Miklavži v Ljutomerskih goricah. *) L. 1704. je pri Jeruzalemu v tako imenovanem »Babjem klancu" s pomočjo faranov premagal divje Krnce, ki so bili z Ogerskega tje prihruli ter si je s tem junaškim činom pridobil slavno ime: »Victoriosus".a) Umrl je 1. 1720.
Stariha Matija — »Croata Tscheruera-blensis" — od novembra 1714 do junija 1717 kapelau v Ljutomeru, od 1720 do 1743 pa župnik pri sv. Miklavži v Ljutomerskih goricah. 3) Poprej imenovani Stariha Martin mu je bil stric.
4. Dol (Lustthal).
Fassl Matija »Carniolus, Lusttballensis, ss. Theologiae auditor" je bil »ad tit. L. B. de Gussitsch" posvečen v mašnika 13. julija 1766.4)
'i	Knezoškofijski arhiv v Gradci.
')	»S.ov. Gospodar" 1880, št. !).
-1)	Knezoškofijski arhiv v Mariboru.
')	Knezoškofijski arhiv v Mariboru.
Z novim letom 1770 je začel službovati kot drugi kapelan pri sv. Križi više Ljutomera, kjer je 32 let star še istega leta umrl. Pokopali so ga 9. maja 1770. J)
5.	Idrija.
Š t u r m Jernej, rojen 28. avgusta 1782, je bil 18. septembra 1808 v mašnika posvečen. Kapelanoval je do 1809 v Gornjemgradu, potem pa do 1811 v Pišecah. Od ondot je prišel v Rogatec, od tam pa 1. 1812. na Vransko, kjer je služil 5 let. L. 1817. je šel v Laški trg, od tam pa čez tri leta za provizorja v Loko. L. 1821. je kapelanoval v Žalci, a že 1. novembra t. 1. je nastopil župnijo sv. Gere v Sedrašu. Umrl je ondi 22. avg. 1835. a)
6.	I g.
G r e g o r , sin Štefana. Lavautinski škof Lenart ga je posvetil na kvaterno soboto: »Venite" 1.1515.
') Mrtvaška knjiga sv. Križa ima: »1770 9. Maii se-pultus ost Roverendus Dnus Mathias fassl, Carniolus cx Lustthal, coop. Secund. ad s. Crucom aot. 32 ann. provisus oibus per Inannem l'anyan, coop."
a) J. Orožen, »Das Bisthum und dio Diocoso Lavant", IV., 3b7.
gorčičev, ne upa si niti na ulico, ker brž so liberalni kričači za njo ter jo obsipajo z raznimi psovkami. To je omika naših Nemcev.
Toda tem ljudem je omika v resnici deveta briga; to nam spričujejo lažnjivi dopisi s Koroškega v Graško „Tagespost". Tam nekdo laže, da so Ljubljanski pevci na Koroškem „tulili", dasi so jih tudi nemška gospoda „pri Sandwirtu" v Celovci z veseljem poslušali, dasi so s svojim milim in veličastnim petjem zelo povzdignili vso slovesnost. Dalje pravi lažnjivi dopisun, da so koroški domači pevci (morda meni vrle pevce iz Št. Lenarta) v senco stavili Ljubljanske. Toda resnica je, da so Ljubljanski pevci že preje odšli iz Sveč, predno so Št. Lenarški pevci prišli vsled neugodnega vremena. Kar pa poročajo zadnje „Freie Stimmen", to pa presega vse meje dostojnosti, s takimi ljudmi ui govoriti dostojnemu človeku. — Toda naj pišejo liberalni nemški listi, kar jim drago, Einspielerjeva slovesnost je vtr-dila moralno nas koroške Slovence, združeni z drugimi Slovenci borili se bomo brez bojazni tudi za naprej za svoje pravice in trdno upamo, da ne brez vspeha.
Iz Trsta, 24. avgusta. (Darilo za papežev jubilej. — Tujci. — Vojni ladiji.) Kakor ste menda že o svojem času poročali, osnoval se je tudi tukaj izmed odličnih in visokih oseb odbor za slovesno praznovanje papeževe zlate maše. Posebno dolžnost si je štel, za tretjo točko, namreč za vatikansko razstavo kaj posebnega storiti, kar se mu je tudi posrečilo. Sklenil je namreč Tržaški odbor med drugim za razstavo odbranimi darovi tudi, da naj kak slikar posname ono umetnostno delo, ktero se nahaja v stranski kapeli sv. R. T. stolne cerkve sv. Justa, namreč spodnji del mozaika v apsidi s podobami dvanajsterih apostolov. To umetnostno delo, kakor sodijo Kandler in drugi starinoslovci, je iz šestega ali celo iz petega stoletja krščanske dobe.
—	Te podobe toraj je posnel ali kopiral Tržaški slikar Lonza, kteri je tudi s posebnim adhoc odbranim odborom volil in nadzoroval vezenje, koje so nektere gospe s posebno spretnostjo in sposobnostjo v svilo in volno delale. — To krasno delo — to vezenje s svilo in volno — je drugi posuetek ali reprodukcija slikarjevega dela onih dvanajsterih apostolov izdelanih v mozaik-u — in to je bilo od 20. julija dalje razstavljeno v veliki dvorani Lloydove palače. Brez ozira na veliko vrednost tega dela, je zanimalo mnoge že zato pogledati krasno delo, ker marsikdo še ni videl do sedaj tega niti pri sv. Justu, niti ni vedel, da se sploh kaj tacega gori nahaja; potem pa tudi zato, ker je delo Tržaških gospa, kterim se mora hvala izreči, da so hotele kaj tacega se lotiti, posebno tukaj, kjer veje vedno nekako veri, če ne naravnost sovražen, pa vsaj indiferenten duh. Pokazale so s tem tiste gospe ne samo svojo umetuost, ampak takorekoč tudi nekako vnetost za versko stran, za kar jih je tudi neki tukajšnji listič hotel smešiti; zato jim tudi vsa čast. Celo vezenje je dolgo 11 metrov in 23/4 metra široko, in vezeno tako krasno, da gledalec, stoječ na sredi sobe, skoraj ne ve, kje da so podobe vezene, kje pa slikane; na jednem konci namreč je stalo delo slikarjevo, posamezne podobe druga zraven druge, na drugem pa delo gospej. Podobe imajo naravno velikost in se jim pozuii visoka starost že po tem, kako se držijo;
—	ne vidi se na njih tista gibčnost in živost, kakor pa na slikah poznejših ali sedanjih časov,
temveč se jim vidi, kakor bi se držali nekako trdo. — Vsak ima na svoji levi strani zapisano ime z velikimi črkami — in sicer stoje v sledečem redu: Prvi od leve proti desni je, kakor ima zapisano S. PHI-Lip-pus — obraza jako mladega, brez brade in z rujavimi lasmi — drži v desni roki zvitek papirja. Drugi je S. Bar-tho-lo-mae-us s čruo brado in se drži jako strogo — levo roko ima nekako v plašč zavito, kakor s togo ogrnen. Tretji S. Ma-thae-us, z desno roko blagoslavljaje, ko z levo drži del plašča, četrti S. Jo-a-nes, ima desno roko nekako navzgor stegueno, z levo drži pa knjigo. Peti S. Au-dre-as, tudi drži desno roko pripravljeno za blagoslov, v levi pa ima palico, in vrhu nje križ — zavit pa je ves v črn plašč. Šesti je S. Pe-trus, z desno bla-goslovjajoč, drži v levi križ. — Potem pa je na sredi med tem in sledečim apostolom neka nad meter visoka rastlina, kakor bi iz kakega drevesa rastla cvetlica. Sedaj pa je zopet apostel in sicer S. Pau-lus; z levo roko drži knjigo — opiraje jo na prsi. Osmi je S. Ja-co-bus; ima jako črno brado in je s plaščem ogrnen, na prsih pa drži z levo roko zavitek. Deveti je S. Tho-mas; z desno kaže proti nebu, v levi pa stegneno navzdol drži zavitek. Obrazovan je pa z rujavimi lasmi in brez brade. Sedaj sledi prostor za okno. Sledeči apostol S. Sy-m-o-n. Z desno pred prsmi kaže navzgor, levo pa ima zavito v plašč. Obrazovan je s črno brado in takimi lasmi. Jednajsti je S. Ja-cobu. Z desno roko drži togo in zavitek, levo pa ima vso razgrneno. Dvanajsti S. Ma-thi-as, s črno brado in lasmi obrazovan, drži z levo roko togo in zavitek, z desno pa kaže proti nebu.
Iz tega se vidi, da so oni precej drug drugemu podobni — in da se skoraj vsi jednako držijo, tudi kar se tiče obrazov, so si jako podobni. Vezenje je tako lepo izvedeno, da se niti skoraj ne pozna, da je sestavljeno iz raznih križcev ter da se od bolj daleč vidi prav kakor bi bilo slikano. Spodaj pod podobo pa se bere še sledeče: Leon XIII. P. M. Anno f. f. Consecrationis ejus quinquages. Matronae tergestinae gratul. opus missionem antiqviss. imitatae D. D. ann. MCCCLXXXVII.
To krasno delo bode toraj krasilo vatikansko razstavo.
Zadnji teden je došlo v Trst več odličnih oseb; med temi so v prvi vrsti zanimali občinstvo Tržaško egipčanska princa E. Abbes Bey in Mohamed Ali Bey, njih voditelja ekscelenci Ali Paša Gameli in Toniuo Paša, cerimonijar Rostovitz Bey in par slug. Mudili so se v Trstu skoraj eden teden, ogledali si znamenitosti Tržaške, obiskali tudi v četrtek zjutraj Miramar. Oblečeni so bili vsi, tako princi kakor tudi spremstvo, po evropejski, samo obligatni fez jih je kril.. Podali so se v soboto zjutraj z brzovlakom na Dunaj, kjer stopijo v Terezijanum. — Druga dva imenitna tujca, došla v petek, sta bila D. Bhazis, polnomočni minister iz Aten, in angleški governer na Cipru, Sir M. Buhver. Sploh ne mine skoraj dan, da ne bi prišel kak visok tjjec, bodisi po morji, bodisi po suhem.
Včeraj zjutraj ste zapustili tukajšnjo luko vojni ladiji „Hum" in „Reka" proti Pulji jadraje.
Razpisano je tukaj mesto c. kr. finančnega svetovalca; dal Bog, da bi dobil kak pošten uradnik, kteri ne bi bil naš nasprotnik, ampak vsaj pravičen Slovanom na Primorskem. To pričakujemo od ministra Dunajevskega 1
v subdijakona, na kvaterno soboto: „Intret" 1. 1516. v dijakoua, v soboto: „Sicientes" t. I. pa v inaš-nika. *)
Zdravje J a n e z je bil 1.1651. duhovni pomočnik v Gornjemgradu, 1. 1652. pa kapelan na Vranskem. 2)
7. Jesenice.
Noč Lovro, „Magist. Philos. et theologus speculativus", do 1. 1738. inštruktor v Karolovišči v Ljubljani, potem duhovni pomočnik pri sv. Ksa-verji v Stražah, poznej kapelan v Pilštanji.3)
Stroj Janez Evang., rojen 14. decembra 1785, je bil v mašnika posvečen 15. sept. 1811. Kapelanoval je do 1812 v Velikovci, potem do 1815 v Čadramu. Od tod je prišel v Konjice, kjer je služboval do 1. 1818., ko je bil v Zreče premeščen. Čez dve leti ga premestijo v Dobovo, od
') Zapisnik ordinacij Lavantinske škofije.
a) J. Orožon, „Das Bistlium und die Dioeeso Lavant", IV., 111.
8) J. Orožen, ,,Das Bistlium und dio Dioeeso Lavant",
II., 100.
tam pa čez pol leta v Loče. L. 1821. prišel je k sv. Križi pri Slatini, a še v tistem letu je odšel v Škale, kjer je kapelanoval do I. 1824. Takrat je postal provizor v Gorenji Ponikvi. Isto službo je opravljal 1. 1825. tudi pri sv. Vidu pri Valdeku, dokler ni postal 25. okt. i. 1. župnik pri sv. Marjeti pri Polzeli. Ovo župnijo je oskrboval do 23. aprila 1851, potem pa je šel v pokoj in je živel v Polzeli, kjer je imel lastno hišo. Umrl je 28. avg. 1861. >)
8. Sv. Jurij pri Kranj i.
Aleš Peter je bil 1717 duhovni pomočnik pri sv. Ksaverji ua Stražah, poznej pa kapelau v Litijski višji dijakoniji. 2)
') J. Orožen, „Das Bistlium und dio Diiicese Lavant", III., 499.
a) J. Orožen, „Das Bisthum und dio Diiicese Lavant", II., 101.
(Dalje prili.)
Domače novice.
(Duhovske spremembe v Ljubljanski školiji.)
Prestavljeni so sledeči čč. gg. kapelani: Alijaučič Janez iz Šmarija v Ribnico; Jenko Ludovik z Višnje Gore v Šmarije; Potočnik Tomaž z Vrhnike v Dob; Sitar Matej iz Polh. Gradca na Vrhniko; Zelnik Josip z Iga v Št. Martin pri Litiji; čuk Julij iz Logatca na Ig. Na novo nastavljeni so čč. gg.: Horvat Mihael v Višnji Gori; H1 a d n i k Janez v Polhovem Gradci; K r a i u e r Alojzij v Čateži; M i k š Janez v Logatci; Vrhovšek Franc v Sodražici.
(Duhovske spremembe v Krški školiji.) Č. g. Jan. Volavčnik v Velikovcu je dobil župnijo Rudo. — Umrla sta čč. gg. G o 1 d e n e k in V i dr i b. R. I. P.
(Instalacija.) Čč. gg. K o p r i v n i k a r Janez iu Molek Martin bila sta danes vmeščeua; prvi za faro Vrhniko, drugi pa za faro Savo.
(Velikodušen dar.) Mil. gosp. dr. Henrik pl. Pa u ker, stolni dekan, izročil je „kat. tiskovnemu društvu" 100 gl. in s tem pristopil k društvu kot dobrotnik. Bog plati 1 Vivaut sequentes! — Potrebe časa in čast dobre stvari zahtevajo, da bi prav mnogo udov še pristopilo k mlademu društvu. Ude in vsake dobrovoljne darove v namen društva sprejema društveni tajnik in blagajnik preč. g. Žiga Bohiuec.
(Vabilo k slavnosti sedemdesetletnice Davorina Trstenjaka) v Slovenjem Gradci v nedeljo dne 4. septembra 1887. Spored slavnosti:
1.	Sveta maša v cerkvi sv. Ponkracija na gradu ob
10.	uri. — II. Poklou deputaeij in zastopnikov v župui hiši v Starem trgu ob 12. uri. — III. Skupni obed ob 2. uri v gostilni g. Giintherjevi v Slovenjem Gradci. Slavno ^Slovensko pevsko društvo" bode med obedom pelo več zborov. — IV. Ljudska veselica na Lobetovem vrtu se začne ob 4. uri: 1. Slavnostni govor, govori g. dr. Ivan Tavčar iz Ljubljane.
2.	Koncert „Slovenskega pevskega društva". 3. Prosta zabava, pri kteri svira domača godba. — Vstopnice za obed po 1 goldinar se dobivajo pri slavnostnem odboru v Slov. Gradci. Kdor se ga želi udeležiti, naj se oglasi najdalje do 30. avgusta. Ravno tako za vožnjo iz Spodnjega Dravberga do Slov. Gradca in za prenočišče. Vlak odhaja iz Maribora ob 8. uri 15 minut dopoludne in ob 3. uri popoludne, ter prihaja v Spodnji Dravberg ob 11. uri 16 minut, oziroma ob 5. uri 11 minut popoludne. Od Koroške strani prihaja vlak v Spodnji Dravberg ob 10. uri dopoludne in ob 4. uri popoludne. Za vdeležence slavnosti, ki so pravočasuo oglasili svoj prihod, bodo vozovi pripravljeni na kolodvoru, da jih odpeljejo v 3/4 ure oddaljeni Slov. Gradec.
(„Slovensko pevsko društvo Ptujsko") bode pri slavnosti D. Trstenjaka pelo sledeče pesmi: A. Moške zbore: 1. „Molitev", Dav. Jenko. 2. „Sokolska", A. Forster. 3. „Naprej", Dav. Jenko. 4. „Domoviua", A. Nedved. 5. „Tam, kjer beli so snežniki", A. Forster. 6. „Mi vstajamo", B. Ipavic. 7. „Bodi zdrava domovina". B. Ipavic. 8. „Bože živi, blagoslovi", Tovačovski. 9. ,.Lepa naša domovina", Lichteueger. 10. „Jadransko morje", Hajdrih.
11.	„Danes tukaj, jutri tam", Ivocjančič. 12. „Slo-venec sem", Gust. Ipavic. — B. Mešane zbore: 1. „Pozdrav", Gust. Ipavic. 2. „Sem slovenska deklica", J. Leban. 3. ^Domovina", F. S. Vilbar. 4. „Lahko noč", G. Ipavic. — Častiti pevci naj blagovolijo sekirice seboj prinesti; kdor jih še nima, naj se hitro oglasi. Vsi bližnji gg. pevci naj vsi gotovo pridejo. Prva glavna vaja bo v soboto dne
3.	septembra zvečer, druga v nedeljo zjutraj v Slov. Gradci. Pevci naj se pridružijo raznim deputacijam. Na srečno svidenje! Bratski pozdrav.
Odbor.
(Na deželni vinarski in sadjarski šoli v (inun)
končd se danes kurz za ljudske učiteljelje z izpitom, pri kterem zastopa deželni odbor g. deželni poslanec c. kr. svetnik E. De v.
(Odbor narodne čitalnice na Ptuji) naznanja, da ima v svoji oskrbi gostilno in kavarno v „Na-rodnem domu". Gostom se more postreči s pristnim domačim vinom in dobro kuho. Svoji k svojim 1
(S Ptuja.) V četrtek zvečer, t, j. 25. t. m., se je z Reke po južni železnici peljalo dva voza ta-mošujih „vatrogascev" v Pešto k nekemu zborovanju. Možje so bili opravljeni mehikanski, precej obloženi in so se odlikovali z divjimi kriki "eljen!"
(Ptujskih velikonemcev mestni župan, trgovec Eckl), se je odpovedal županstvu. Vzroki so neki
razni; posebno ,,škandalčeku buršev „Germanije" v kazini — neki dogodek dne 18. avgusta — nova mestua šola in novi velikonemški mestni tajnik. Natančneje o priliki.
(Odvetnik na zatoženi klopi.) Odvetnika dr. Strafello v Ptuji zatožilo je e. kr. državno pravdništvo OeljsKo zaradi goljufije. Glavna obrav-uava vršila se bo dne 19. septembra pri c. kr. okr. sodišči v Celji.
Telegrami.
Dunaj, 26. avgusta. Nadvojvodinji Mariji Josipini je bolje in ni več nevarnosti. Zaveda so popolnoma, telesne moči povoljne. Princ Jurij saksonski je danes zjutraj odpotoval v Draždane.
Petrograd, 26. avgusta. Po včerašnji izjavi časnika ,.Journal de St. Petersbourg" pišejo listi, da bo Rusija daljo postopala proti princu Koburškemu.
Sofija, 26. avgusta. Tončev odklonil je sestavo novega kabineta, češ, da lahko več koristi princu Koburškemu in bolgarski stvari izvan ministerstva. Novo ministerstvo sestavilo se bo v treh ali štirih dneh.
Carigrad, 26. avgusta. Turčija dala je nalog Šakiru paši, da tirja od ruskega ministerstva program, po kterem bi postopal ruski general, ako pride v Bolgarijo.
London, 27. avgusta. Spodnja zbornica zavrgla je z 272 glasovi proti 194 Grlad-s t o n o v predlog, s kterim je protestiral proti vladni proklamaciji glede irske narodne lige.
Zahvala.
Podpisani štejejo si v prijetno dolžnost, po tem potu izrekati svojo najprisrčuejšo zahvalo vsem onim, ki so na kteri koli način izvolili pripomoči, da se jo Einspielcrjcva slavnost v Svečah dne 21. avgusta t. 1. kljubu slabemu vremenu tako nepričakovano sijajno in za monsignora zlatomašnika, kakor tudi za ves slovenski narod na Koroškem povsem častno izvršila. — Najiskrenejše in v prvi vrsti zahvaljujemo se č. g. o. Otonu Einspielerju za navdušeni cerkveni govor; slavnostnemu govorniku gosp. Julijupl. Klein-mayrju za krepke besede, s kterimi jo spodbujal zbrani narod; prečastitemu in vrlemu našemu pes-i :: k n g. Simon Gregorčiču za krasne besede, ki jih •je vplel v slavnostni prolog, velecenjeni gospodičini Josipini Vcmikovi iz Celovca za navdušeno in v srce segajoče predavanje prologa; dalje prečastiti duhovščini, ki se je v tako velikem številu zbrala od blizo in daleč; vsem zastopnikom raznih društev in časopisov, deputacijam, občinskim zastopnikom; deputaciji „ Matice Slovenske11, slavnega „pisateljskega društva" iz Ljubljane in akademiškega društva „Triglavu iz Gradca; izvrstnemu in slavnoznanemu pevskemu zboru Ljubljanske čitalnice za premilo petje, s kterim nam je blažil srca in z njim impo-niral celo našim nasprotnikom; milostljivi gospej Kraigarjcvi na Bistrici za veliki trud, ki ga je imela s tem, da je za 1.00 devic naplela krasnih vencev iz samih planinskih cvetlic in jim z njimi ovenčala glave; g. županu in celemu občinskemu zastopu v Svečah; slavni požarni hrambi v Svečah in osobito nje stotniku za trud in sijajen vsprejera, kakor tudi slavni požarni brambi iz Št. Jakoba, ki se ni vstrašila dolgega pota in je polnoštevilno prihitela slavnost poviševat; slav. vredništvom onih časopisov, ki so s članki, dopisi in drugimi objavami tako živo podpirali slavnostni odbor v njegovem delovanji; slednjič lokalnemu odboru v Svečah-, v prvi vrsti č. g. župniku Sustcrju za obili trud, gostoljubni vsprejem in požrtovalnost njegovo; sploh še vsem vdeležencem od blizu in daleč, kakor tudi še posebej Svečanom in v občo koroškim Slovencem, ki so vzlic jako grdemu vremenu zbrali se v tako ogromnemu številu in s tem javno zatrdili, da časte, spoštujejo in cenijo svojo zaslužne niožd in da so zavedajo svoji narodnosti. — Dan 21. avgusta ostal bode v zgodovini koroških Slovencev zapisan z zlatimi črkami. — Vsem vdeležencem slavnosti in častilcem Kinspiolerjevim kličemo sedaj srčni: Živeli! „S1 a va!"
V Celovci, dne 28. avgusta 1887. V imenu slavnostnega odbora: Dr. Valentin Nemec,
kanonik, konzistorijalni svetnik in dekan pri sv. Hemi, p r ejd sodnik.
Janez Wieser,
župnik Elizabetinskega samostana, tajnik.
Matej Šerviceij,
knez. škof. svit. in komendator na Rcborci, podpredsednik.
Umrli ho:
25.	avgusta. Metod Zaje, krojačev sin, 3l/a mos., Poljanska eesta št. 33, jetika.
26.	avgusta. Rajinund pl. Gariboldi, želozniški uradnik, 4S let. Frančiškanske ulico št. 12, srčna hiba.
Vremensko sporočilo.
M v	>
g Cas	Stanje § s _ - Veter Vreme J2-+ ~
ona/nvania	"nkomera toplomera o -
opazovanja	T mm p0 Colziju s g
"7. u. zjut.	73718 +11-2 brezv. megla
20.2. u. pop.	735-80 +23 0 si. zap. jasno 0 00
0. u. zvee.	730 18 +10-0 brezv. d. oblačno
Zjutraj megla, potem jasno, jasna noč. Srednja temperatura 16 9° C, za 0'9° pod normalom.
Duiiajnka borza.
(Telegradčno poročilo.) 27. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 81 gl. 55	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)	82 „ 75	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112 „ 70	„
Pap;rna renta, davka prosta......96	„ 45	„
Akcijo avstr.-ogerske banke............886	„ — • „
Kreditne akcije ....................282	„ —	„
London.............125	„ 80	„
Srebro ..........................—	„ —	„
Francoski napoloond....................9	„ 95	„
Cesarski cekini......................5	„ 94	„
Nemško marke...........61	„ 55	„
Tržne cene
dne 27. avgusta t. 1.
gl. | kr. I	gl-lkr.l
Pšenica, hktl.	...	o 17 Špeh povojen, kgr. .	—	04
Rež, „	...	4 00 Surovo maslo, ., .	—	f)0|
Ječmen, „	...	3 25 Jajce, jcdno „	—	3|
Oves, „	...	2 92 Mleko, liter....;—	8'
Ajda, „	...	3 74 Goveje meso, kgr. .<	—	64|
Proso, ,,	...	4 74 Telečje „ ., .	—	50
Koruza, „	...	4 55 Svinjsko „ „ .	—	00i
Krompir, „	...	2 41 Koštrunovo „ „ .	—	36'
Leča, „	... 12 — Pišanec.....—	45i
Grah, „	... 13 — Golob .....-	20
Fižol, „	...	11 - Seno, 100 kgr. . .	2	05,
Maslo,	kgr. .	1 — Slama, „ ., . .	1	69
Mast,	„ .	— 66 Drva trda, 4 □ intr.	6	40
Špeli svež,	„	—60 „ mehka, „ .,	4	10,
To zdravilo napravljeno je po navodil, kojega jo prioli~il c. k. vladni sovotnik in deželno-zdravstveni poročevalec za Kranjsko, g. dr. Emil vitez Stlickl. Izvrstnost esence potrjujejo zelo učeni zdravniki in tisočero ljudi, ki so jo rabili; ozdravlja žolodčeve in telesne bolezni, posebno pa zaprtjo, vranično in jetrne obolelosti, kakor tudi hemoroide ali zlato žilo. želodečno in pre-hajalno mrzlico in je najboljšo sredstvo zoper gliste pri otrocih.
Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 sto-klenio za 1 gld. 30 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 10 kr. samo v Piccoli-jevi lekarni „pri angelju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Ki zzioli-jevi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Štajarskem, Koroškem, v Primorji, Tirolih. Trstu, Istriji in Dalmaciji.	(8)

Izvožno marčno pivo
■v istelileiiicnli	(31)
dobiva se v pivovarni Janeza Ferlcsa v Ljubljani v zabojih po 50 steklenic, steklenice 7, r,/10 L.
50	'/ I,
,,	,, ,JyJ	11	ii	;» lo
Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje železja, obrne naj se na
Franc-a Terček-a,
trgovca z železjem na Valvazorjevem trgu št. 5, v hiši c. k. okrajnega glavarstva.
Tu se dobe po nizkih cenah v obilnem •izboru:
Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare železniške šine za oboke Portland in Roman cement, stokador in alabaster gips. štorje za štokadoranje, asfalt za tlak sklejni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) in posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne stvari.
Za obilna naročila se vljudno priporoča (23)	gori podpisani.
(F

Katoliška Bukvama
v Ljubljani
priporoča sledeče knjige:
Andrce, Allgemeiner Hand-Atlas in 120 Karten-seiten mit v o 11 s t ii n d i g o m N a m e n v e r-zeichniss. 2. Auflage. 12 zvezkov ii gld. 1.24 Caussette. Manresa fiir Priester. Ausftlhrliche Exercitienvortriige. 2 zvezka . gld. 4.08 DcharbSs Katholischer Katechismus fiir Kinder i n k a t e c h e t i s c h e r L e h r w e i s e e r-
klftrt.........gld. 3.35
Hartmann, Repertorium Rituum.Uebersichtlicho Zusammenstellung der vvichtigsten Ritual-vorsehriften fiir die priosterlichen Functionen.
5. Aufiago . ......gld. 7.44
Lehmkuhl, Compendium theologiae moralis.
Editio altera.......gld. 4.34
Schcpers, Alfons M. von Liguori in seiner Mission als Heiliger, Ordensstifter u. Kirchen-
lehrer
?ld. —.62
Schott, Die VVunder von Lourdes. 18 zvezkov

ii gld.
25


| Malenčev sirup,
koji se z parom zgoščuje in kuha, je popolnoma čist,
jI ter se izdeluje iz najlepših, dulilečih kranjskih g<5r-- sktli liiiilenc. Ta sok so ne pokvari veliko let in ohrani vodno svojo krepko vonjavo in naravno barvo, ako so ga hrani v steklenicah, ležečih na hladnem. Prodaja se v stoki, po 1 kUogr. 80 kr. - 10 stekl. 7v">0 gl. Manjša steklenica veljll 40 kr. Naročujo so v lekarni IMecoli-jevi n* Dunajski cesti v Ljubljani, in se z obratno pošto točno in vestno razpošilja proti povzetji ali predplačilu zneska.	(7)
Poštne zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob '/,7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob l/a7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob ,,5 popoludne poloti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek sredo, petek in soboto ob '/a5 popoludno poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob ' .,5 popoludno poleti, ob 3 pozimi.
Priliod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne. Iz Lukovce vsak dan ob 4. uri 15 min. popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne. Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.
Tujci.
25. avgusta. >ri Maiiču: A. Pcrtz, z -sebnik, z družino, iz Ftancijo.
—	Gustav Schodel, ministero-jalni uradnik, z soprogo, z Dunaja — E. Pfeffer, glavni nadzornik, z družino, iz Prage. — Osvald Leuschnor, potovalec, iz Ilrna. — V. Sauer, zasebnik, iz Gradca. — A. Klug, sopr, ga majorja, z hčerjo, iz Bosno. — Gotzl, tovarnar, z soprogo, z Hloda. — r. Itolledoni, zasebnik, iz Trsta. — J. Ilumel, podpolkovnik, z soprogo, iz Gorico.
Pri Slonu: Lang in Ilellcr, potovalca, z Dunaja. — Janez Arkaucr, zasebnik, iz Dtidim-pešt^. — pl. Molnar, e. kr. onr jni sodnik, iz Ogcrskega.
—	J. Lavrič, učitelj, iz Gradca.
Vsem, ki zidajo ali popravljajo kako poslopje, ali sploh potrebujejo	priporoča svojo zalogo železja iu v to stroko spadajočih stvari (6)
A n<1 r. llriiNbovir,
poprej Jakob ITekrep
na mestnem tr»-u št. lO,
kjer se dobivajo v velikem izboru iu po prav nizki ceni: okovi za okna in vrata, štorje za štokadoranje, drat in žeblji, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, Portlaiul-in Ronian-ceinent, sklejni papir (Dachpappe) iu asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in posamezni deli.
Posebno po nizki ceni dobivajo se stroji in orodja za poljedelstvo, kakor mlatilnicc, same ali z vlačil-nikom (Gopel), slamoreznice, čistilnice za. lito (Trieur), brane in lepo in močno narejena drevesa za oranje.