Gospodarske stvari. Najprostejša pravila umnega kletarstva. <Pj_u_-pcavilo umnega kletarstva se glasi: ^imej sode vedno polne. Da imamo tu v mislih sode, v Eaterih leži vjno, za prodaj, ali splol^-a^alj^ shcapitej; nameiyeno, ne _a ljste, iz katerjh. ^&^aL.-___-3JtV,Yaak ~3an jMj^~~razumtrse pa<T samo o sebi. I_""_akaj najbodo pa sodi vedno polni? Zato, da se ne dela na površju vina kan in da se vino ne veSi. Kan je glivica, je živo bitje, katero se živi od alkohola vina, torej od najvažnejše vinske tvarine. Akjjsg pusti, da nastaja n&. vinu -kan, po&ajaia^bode j^ino^sgdgD -slaj^ot^ejše. In ako se konečno kan tako namnoži, da postane toliko težak, da se v vinu potaplja, potem je tako vino za proč zliti, /_er nima nič vefi moči v sebi in je tudi vkalno. Vedno^pižlne se pa obdrži sode na ta način^Ta se jih čez kake tri tedne potem, ko se jih je ob trgatvi polnilo, pa ne prav do vehe napolni ter zabije, pqten_ pa. vsak leden^al^saj^jrs^ibTTl^djii zalije. Prej se to seveda ne smestorlti^prejni3ra vsakega soda nekoliko manjkati pod veho, v kateri je zataknjena kipelna veha. Ako bi morda se to že prej storilo, to je, ako bi se že koj takrat, ali prav kratko potem, ko se je kipeči mošt iz kadi v sod polnilo, sod do vehe natočilo in potem zabilo, utegnila bi ga v njemu nastajajoča oglikova kislina raznesti. Za zalivanje, katero se ima, kakor rečeno, vsak teden ali pa vsaj vsakih 14 dni ponavljati (pp_zimi^ vsakjI_JL4 dni ppletivsak-ledenj vsakoaoboto) imetTje tfeba v majKnem soddek_^obre zalije, to je dobrega čisto nič napačnega vina. Da pa tudi v tem sodčeku na vinu kan ne nastaja, zakaditi se mora vsak teden vrhu njega nekoliko z žveplenim dimom. Za to zakajenje služi najbolje tako zvana žveplalna kadilnica, kakoršne bi se ne smelo v nobeni vinski kleti pogrešati, kakoršne se pa po Štajarskem skoraj v nobeni kleti ne nahaja. Taka, iz bakrene ploščevine narejena kadilnica služi tudi za zakajenje praznih sodov, da ne splesnijo, in kakor rečeno, v nobeni kleti bi se je ne smelo pogrešati. Ako konečno zalije zmanjka, zakaditi je treba se ve da, se žveplenim dimom tudi nad vinom v sodu, kar naj se zgodi še posebno tedaj, kadar se iz soda kolikor toliko vina odtoči, in ako ne kaže, ostanek takoj v manjšo posodo pretočiti. Drugo pravilo umnega kletarstva se glasi: pretakaj vino o pravem fiasu. Pretakanje vrSiti se ima v prvem letu vsaj trikrat, namre5 prvič o božiču, drugič o veliki noči in tretjič o binkoštih. Pretakanje vina ima dvojni namen, namreč prvič ta, vino stanovitno napraviti, in drugič ta, vino v kratkem času do svoje mogoče popolnosti dov§sti. Stanovitno napravi pretakanje vino vsled tega, ker se s tem pretakanjem iz spodnjega dniSča drožje odstrani, v katerih, ako se jih ne odstrani, kaj lahko vino pogubljivo kipenje ali boljši rečeno, gnijenje nastane, katero v navadnem jeziku po Dolenjskem kubin imenujejo. Stanovitno napravi pa pretakanje vino tudi vsled tega, ker pride pri pretakanju sš zrakom v dotiko. Ta dotika pa stori, da se kisik v zraku spoji z beljakovinami, katere se v vinu raztopljene nahajajo in katere tudi lahko vina pokvariio. Učinek tega spajanja je ta, da se beliakovine strde ter strdjene na vamp soda vležejo, od koder se jih s sledečim pretakanjem lahko odstrani. Nekateri Štajarci so mnenja ali pa še celo prepričanja, da pretakanje vino slabi. In v gotovem oziru imajo prav, kajti prve tri štiri tedne po pretakanju je vino res nekako kalno, svešano, skratka slabotno. Ali vse to se popravi, in na mah je vino zopet čisto, čistejši kakor je prej bilo in — posebno pa postane boljšega okusa, boljšega duha, s kratka, KetakjDO vino postane v vsakem oziru boljši, kakor je prej bilo, posebno pa postane stanovitno. Razume se pa samo o sebi, da se mora pretakanje z največjo natančnostjo vršiti, to je, pretakati sg mora v popolnonia izmit SQd, in kakor hitro prične le količkaj kalno vino teči, vlivati se ga ne sme več v sod ampak v posebno posodo. Ako se prelakanje z največjo natančnostjo, največjo snago ne vr§i, potem ne izpolni svojega namena.