'glasilo delovnega kolektiva zp ISKRA - INDU STRI JE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ fl Predlog delovnega programa samoupravnih organov ZP Iskra za mandatno dobo 1967-19S8 1. Organizacijski koncept ZP ISKRA Pripraviti bodoči organizacijski koncept ZP ISKRA, upoštevajoč zlasti sklepe 21. seje U ZP. Rok: 30. 8. 1967. — zadolženo org. kadr. področje. Ta organizacijski koncept naj načelno vsebuje rešitve.— 'ali gre v konceptu za podjetje ali združeno podjetje, nadalje notranjo organizacijo v branžah z ostalimi ustreznimi službami in vodstvom podjetja odnosno združenega podjetja. Koncept naj zlasti vsebuje tudi pristojnosti posameznih enot v okviru podjetja odnosno združenega podjetja. Koncept je treba predhodno prediskutirati s predstavniki samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij-. . 2. Finančno poslovanje a) Izdelati prenos likvidacije starega žiro računa na organizacije in ga predložiti preko upravnega odbora ZP delavskemu svetu ZP.. Iz predloga mora biti razvidno, kakšne bodo finančne posledice za posamezne organizacije v zve-ai s tem prenosom. Rok: 15. 7. 1967. b) Sprejeti plan sanacije za leto 1967 s predlogom ukrepov za izvajanje plana in dodatno z ukrepi zoper organizacije, ki plana sanacije ne izvajajo. Rok: 30. 6. 1967. c) Izdelati koncept finančne politike ZP, upoštevajoč tako lastna sredstva, kreditni trg, predvideno integracijo z RIZ in RČ ter eventualno vključevanje v mednarodno delitev dela. Rok: 30. 6. 1967. č) Izdelati osnove za izvajanje kratkoročne finančne politike: — plačevanje organizacijam s strani PSO in poravnavanje obveznosti ZP do zunanjih komitentov. Rok: 10. 7. 1967. — poravnavanje obveznosti med organizacijami ZP. Rok: 30. 7. 1967 3. Zunanje-ekonomski odnosi ZP a) Pripraviti dokončen predlog za integracijsko povezavo z RIZ in RC. Rok: 15. 7. 1967. b) Pripraviti osnove za nadaljnje stopanje v integracijske .procese elektroindustrije v-slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Rok:' 30. 9, 1967 c) V skladu z novimi predpisi o Združevanju sredstev razčistiti možnosti nadaljnje povezave z ITT in najti Še druge zunanje partnerje glede vključevanja v mednarodno, tržišče. . čj Brezpogojno rešiti situacijo z Mikronom. Rok: 30. 6. 1967. d) Razčistiti obveze ZP ISKRA glede likvidacije ; poslovnega. združenja Avtomacija. 4. Notranja ekonomika a) Takojšnja obravnava in-ukrepanje v organizacijah, ki bodo predvidoma poslovale-ž negativnimi- 'rezultati v letu 1967: — Sprejemniki, Sežana " rok 30. 6. 1967 — Elektronika, Horjul rok 15. 7. 1967 — Polprevodniki, Trbovlje rok 30. 6. 1967 — Elementi, Ljubljana rok 15. 7. 1967 — Avtomatika, Pržan rok 30. 7. 1967 b) Razčistiti problematiko orodjarne. - Rok: 1. 8. 1967. (Dalje na 2. strani) Televizorski stabilizator ni več v našem proizvodnem programu, vendar ga čiani l'Jf lahko kupijo po znižani ceni dokler traja zaloga Čimprej dolgoročni program razvoja socialistične republike Sloveniji Na zadnji seji izvršnega komiteja CK ZKS, ki jo je vodil sekretar Franc Popit, je bila razprava o programu aktivnosti izvršnega sveta skupščine SRS. Zaradi pomena, ki ga bo imel ta dolgoročni plan razvoja SRS, aktualnosti uvodnih besed predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča in razprave članov izvršnega komiteja CK ZKS, posebej objavljamo ta prispevek v našem časopisu in opozarjamo na njega vse člane kolektiva. O programu aktivnosti izvršnega sveta .skupščine- SRS je poročal Stane Kavčič, predsednik IS. Uvodoma je dej al, da bo aktivnost usmerjena na % naslednja štiri temeljna področja: notranjo politiko, gospodarstvo, šolstvo in zdravstvo. Na prvem področju bo neposreden cilj izvršnega sveta kvalitetna, učinkovita javna uprava, sposobna, da bo sama politično reagirala na probleme in da bodo odločitve, sprejete v demokratični razpravi, dosledno Speljane do kraja. V tem smislu ne bo smelo biti no-benih kompromisov glede ljudi, zaposlenih v javni upravi, ki niso kos nalogam oziroma zahtevam sodobnega časa. kajti nemogoče je, da bi vsak imel svoj l^pncept; svojo valovno dolžino; na - kateri bi tracija tako imenovanih sredstev je tisti neizogibno potrebni čini tel j, ki bo ustvaril materialne temelje za razširjeno reprodukcijo slovenskega gospodarstva. Med tekočimi nalogami je Stane Kavčič omenil nunjost oživljanja in večanja proizvodnje na temelju večje bančne eelekcije. ki bo zago- ZAHVALA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Te dni smo prejeli pismo predsednika republike, s katerim se zahvaljuje za čestitko, ki jo je_ kolektiv. »Iskrsl« poslal za njegov 75. rojstni dan. Pismo se v prevodu glasi: JOSIP BROZ TITO Beograd, junija 1967 KOLEKTIVU PODJETJA »ISKRA« KRANJ TOPLO SE ZAHVALJUJEM ZA ČESTITKO, KI STE JO POSLALI ZA MOJ ROJSTNI DAN. TITO V gospodarstvu je treba priti do dolgoročnega plana razvoja SR Slovenije. V luči sedanjih ekonomskih meril in prakse je treba ptlti do spoznanja, kaj je perspektivno in kaj to ni. Glede tega je v gospodrastvu potrebna ideološkopolitična enotnost, sprejemal orientacijo Za naprej. V sklopu nalog v gospodarstvu je tovariš Kavčič poudaril nujnost koncentracije kapitala, ki sedaj takšen kakršen je -^ razbit in razdrobljen — ne zagotavlja izpopolnitve .prve naloge. Koncen- tavljala, da bo denar naložen tja, kjer bo dajal največje učinke. Vprašanje je isamo, kako povečati proizvodnjo in odpirati nova delovna mesta: ali z vnovično inflacijo in proti - integracijam gospodarske reforme ali 'inflacijo ali proti intencijam gospodarske reforme ali prek bančne selekcije dodatnih sredstev za razširjeno reprodukcijo? Ko je Stane Kavčič govoril o neuspeli reelekciji v gospodarstvu, je med drugim poudaril nalogo, da se je treba že sedaj pripravljati, na novo( ko bo treba zamenjati ne la tiste direktorje, temveč celotne ekipe, ki niso kos zahtevanim nalogam v razmerah gospodarske reforme, in jih nadomestiti s takšnimi, ki bodo pomagali gospodarstvu le (Dalie na 2. strani! Pomoč žrtvam agresije Glede pomoči arabskim državam je generalni direktor Združenega podjetja »ISKRA-« 19. 6. 1967 dal Tanjugu naslednjo izjavo: Delovni kolektiv Združenega podjetja ISKRA KRANJ obsoja agresijo Izraela na arabske države. Organi upravljanja združenega podjetja bodo dali vsem organizacijam v sestavu Združenega podjetja, ki same odločajo o delitvi sredstev, priporočilo, da se povežejo s pristojnimi teritorialnimi štabi za pomoč arabskim državam in da dajo kar največ pomoči v okviru svojih možnosti. Čimprej dolgoročni program... (Nadaljevanje s 1. strani)' novi tehnologiji, novim merilom gospodarjenja itd. Po besedah tovariša Kavčiča je tudi v šolstvu in zdravstvu oziroma "sploh v negospodarski sferi potrebna selekcija, ko se ne bomo spraševali samo, ali je dovolj denarja ali ga ni, temveč bomo odgovarjali tudi na vprašanja, kaj je potrebno in kaj ni, kaj je racionalno in kaj to ni. Za tisto, kar je potrebno in kar mora biti, pa je treba izdelati ustrezne sistemske rešitve, s čimer ne kaže odlašati. V razpravi so ; posamezni člani izvršnega komiteja CK ZKS povedali stališča na to problematiko: Franček Mirtič je v svoji razpravi med drugim poudaril, da je politizacija klasične državne organizacije nova kvaliteta v sistemu sploh. Cim bolj učinkovita in kvalitetna bo javna uprava, -s; političnih® posluhom! z a' probleme, tem manjša bo nevarnost podaljševanja birokratske pozicije Zveze: komuni-stov. Koncepcija' svežine, delovne vitalnosti, političnega' posluha — to naj Ud platforma za kadrovsko regeneracijo družbene aparature.' Eno je- vprašanj»-, kaj: je objektivno podvrženo nujnosti selekcije, drugo je problem, kje in kako pomagati, da bi it.obstoječega' potenciala iztisnili več kot do sedaj'. Brez koncentracije kapitala' ni prihodnosti naroda. Inž. Miha Košak je medi drugim- menil, da- za tak koncept ne bo- težko' dobiti' pod-_pore' javnosti, ker' nakazuje rešitve Za probleme, ki so že lep čas prisotni. Aktivnost, kakršno napoveduje novi izvršni svet, je treba speljati do najnižjih enot — delovnih organizacij. -r Program* dolgoročnega! razvoja SR Slovenije ho terjal od vseh’ dosti' dela irf napo- rov. Opravka bomo imeli tudi s kolektivi', ki bodo iaobešali zastavo samoupravljanja, kadar bodo soočeni s širšim družbenim interesom, in bodo terjali pomoč družbe, kadar jih bodo pestile težave. Tone Kropušek: Ostra selekcija bo potrebna v gospodarstvu in zunaj njega, vendar bo šlo v gospodarstvu laže, ker tam že občutijo potrebo po premikih, medtem ko je na negospodarskem področju inercija stare miselnosti še Zelo trdoživa. Inž. Andrej Marine je poudaril, da javnost pričakuje od izvršnega sveta ofenziven odnos od vseh najaktualnejših ekonomskih in družbeno političnih vprašanj. Zgraditi je treba gospodarsko nadgradnjo, za kakršno nastaja potreba spodaj, v' bazi. Tega ni mogoče prepuščati samoniklosti. Spoprijemati se jie treba* s kvszj samoupravlja») me na primer, v elektrogospodarstvu', kjer’ se, skriti* za samoupravlja njem,. upiraj» nujnemu procesu integracija'. Z vsem, kar je nastalo- kot napor vsega gospodarstva, hočejo sedaj! absolutno- razpolagati maloštevilni kolektivi. Ko' govorim»' o temi, da* se bo pri ostrejši selekciji po-kazalo, kaj ni več sposobno za življiefijie) pri tem ne mislimo, da je treba ljudi postaviti na cest», Narobe: s ten® mislim»1 na to; da se je treba d pravem Času’ preusmeriti tja, kjer se bodo odprle pove perspektive. Stalne Dolanc: Resneje se bo treba lotiti vprašanja -našega pravnega sistema, ki je zel» Zamotan in ki v marsičem ni V skladu* s koncepcijo našega družbenega razvoja. Zdaj imamo, na primer, 500 različnih ZaJtoriskih* aktov, .Iti urejajo mesto, položaj in pristojnosti direktorja. Zvezni sekretariat za finance izda v dveh letih, več kot dva fi- mačenj, ki jih morajo upoštevati samoupravne delovne organizacije in to pogosto za stvari, ki bi jih kolektivi sami uredili mnogo bolj racionalno. Ko bo izvršni svet izbiral komunikacije svojega delovanja, gotovo ne bo zanemarilustvarjalnih sil znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Tudi množična komunikacijska sredstva so izredno pomembna, saj le-ta, kakor kažejo rezultati anket, bistveno vplivajo na to, ali se kaka politika afirmira ali se ne uveljavi. Orientaciji izvršnega sveta je troha dati polno podporo, ker je to sodoben koncept, koncept, ki odpira perspektive — je poudaril Mitja Ribičič. Zastaviti je treba vse sile in moči za- to, da ga. uresničimo. Zveza komunistov* se bo lalko Uspešno zavzemala za uresničevanje’ koncepta le tedaj ako' se bo' s* svojimi naprednimi* stališči opirala na tete nosile» naše ustvarjalnosti, lsi najiboijie razumejo smotre in cilje gospodarske reforme. Frane Popit: Soglasni smo v podpori boncepte, ki* se”za-vzenSai za novo*, kvalitetnejše mesto*, Slovenije v Jugoslaviji* in* v, .sveto. Takšen1 koncept narekuj» objektivni materialni* položaji in mednarodna situacija. Koncept odpira vprašanje, kako reševati protislovja med interesi samoupravnih ■enot ih koristmi vse družbe. Tako je treba usmeriti vse sile na to, da pridemo do programa dolgoročnega razvoja- S*i*i Slovenije, Ne smemo čakati. Tem* naporom je* treba* dati VSO politično' podporo*. Reforma ne trpi odlašanja. Z dodatnimi* sredstvi j» treba reševati Je tisto; kar' je perspektivno. Z' odločitvami gted’e1 tistega, kar nima prihodnosti, ni treba odlašati Bolje je, da presekamo sedaj, kakor da bi' podaljševali agonijo. Večja politizacija, državne uprave je neogibno potrebna. Prek komunistov v teh organih' se- je treba -spoprijemati z- mlahavostjo! z objekti vistiič-nim* odnosom do raznih* poskusov razvrednotenja , in-slabljenja našega samoupravnega- sistema. Večja afirmacija Slovenije v okviru Jugoslavije terja Od nas, da se angažira več naših sposobnih kadrov v raznih organih federacije. Objavljenih je le . nekaj skopih povzetkov,- ki se nanašajo predvsem na gospodarsko Orientacijo v Sloveniji. Nesporno bodo delovni kolektivi napore izvršnega sveta SRS v tej smeri podprli, ker so porok za nadaljnjo gospodarsko rast naše republike, tako v jugoslovanskem, kot v svetovnem prostoru* In s tem tudi za boljši standard naših delovnih ljudi. P,©. soč raznih- predpisov, .in tol- Predlog delovnega programa (Nadaljevanje s 1. strani*) c) Sprejem srednjeročnega gospodarskega plana ZP ISKRA. Roki 15'. 7, 1967, čj Organizirati elektronski center v ŽP ISKRA. Bok- za* dostavo’ poročila: 15, 7. 1967, d) Dokončati investicije’ po programu aneksa III in doseči čim hitrejše aktiviranje investiej. 5. Razvoj Izdelati- predlog, financiranja razvojne dejavnosti in ga* vključiti v koncept programskega razvoja ZP ISKRA im srednjeročnega* gospodarskega plana ZP ISKRA KRANJ. Bok: 20', 7. 1967, 6. Kadrovska politika aj Skrbeti za dopolnilno izobraževanje vodilnih kadrov v ZP. bj Pripraviti konkretne osnove kadrovske politike v ZP ISKRA, (štipendiranje, nameščanje vodilnih ‘kadrov — reelekcija', koriščenje kadrov, vzgajanje kadrov v Iskrinem duhu); Ta’ predlog delovnega’ programa bodo obravnavali organi upravljanja združenega podjetja, katerega bodlo lahko tudi še dopolnili in še posebej* poudarili nujnost reševanja.' določenih problemov. G. P. O delovnem času v ZP Iskra . Vse organizacije ZP Iskra imajo nedeljen delov-* ni čas. Pričetek dela v organizacijah je ob 6. uri, konec ob 14. uri, druge in tretje izmene' pa1 od ï4-.-ure- db 2Ž. ih’ Od1 22’. do 6;. Wé, Drugačen pričetek dela je sam» v naslednjih organizacijah:: »Avtoelektrika« Nova Gorica od 7. do 15. ure PSO Ljubljana od 6.30 do 151 ure Skrajšani* dtelovnsi Čas koristijo* organizacije ZP Iskra v naslednjih oblikah: - 42- URNÏ TEDNIK: ® »Aparati* Ljubljana — (tri proste sobote v mesecu* in sicer' 1., 2, in* 3., v mesecu*)* @ Usmerniki Novo mesto —• (tri proste sobote v mesecu in sicer 1., 2. ,in 3. v mesecu) O PSO Ljubljana — ((vse* pn&ste sobote, manjkajoči delovni Čas* nadoknadijo z 8,5 urnim delavnikom) 43- URNI TEDNIK 9 Nabavna organizacija ZP Kranj, in- sicer: prvo soboto v mesecu imajo vsi prosto, ostale sobote pa izmenično polovica* zaposlenih. V drugem polletju* 1967 predvidevajo 42-urni. tednik, 44- URNI TEDNIK: © »Elementi« Ljubljana- — (2 prosti- soboti v mesecu,, 1. in 3, v mesecu, prehod na- 42-urni tednik predviden, s 1, 1. 19'68>: © »Naprave« Ljubljana — (2* prosti* soboti, 1. i*n 3, v mesecu)* © Polprevodniki* Trbovlje— (2 prosti soboti, 1. in 3. v mesecu) © ZZA Ljubljana — vse sobote proste, manjkajoči čas nadoknadijo* s* popoldanskim* delom vsak tor-ek od* 15, ure d» ID Ure. Prehod* na- 42-urn*i* tednik s 1. 1. 1968); © Strokovne službe ZP (dve prosti- soboti- v mesecu, 1, in SL v meseGu), 45- URNI TEDNIK: »Kondenzatorji*« Semič — (ena* ali* dve prosti soboti, v mesecu, 1, ali- 1, ih* 2. v mesecu!;* © »Elektronika*« Morju-1 — ima proste sobote, ki jih sproti določijo; © »Avtoelektrika« Nova Gorica — (vsako' soboto delajo po 5 ur. © »Instrumenti« Oteče -**-- (ena- ali dve prosti* soboti v' mesecu; za leto 1967 skupno* 17 prostih* sobot — 1. ali 1. in 2. sobota v mesecu)*; 46- URNf TEDNIK © Elektromehanika« Kranj — (erta ali dve prosti soboti v mesecu,' skupaj' v letu 1967 15 prostih. Sobot. Proste sobote določijo sproti. V letu 1968' dVe .prosti.soboti v mesecu (44-urni tednik)';' © »Avtomatika« Pržan — eno prosta' sobota v mesecu, proste sobote sproti določajo); © »Elektromotorji« Železniki — v s C k o soboto delajo po 6 ur. 48- umi tednik koristi saftfo’ tovarna »Sprejemniki« Sežana, ki pa sedaj izdeluje' načrt za* postopni prehod na skrajšan delovni čas. Za 4. julij v Žužemberk Sindikalni odbor ZP ISKRA bo skupno s komisijo ZB organiziral skupni delovni razgovor o problematiki ZB V ZP ISKRA in ostali problematiki ZP. Razgovora bodo prisostvovali predstavniki samoupravnih organov ZP, ZK i® mladine, predstavniki uprave ZP in predstavniki obrata v Žužemberku samoupravnih- organov in političnih' organizacij*. Ta razgovor bo-posvečen dnevu borca 4. juliju. Položili bomo tudi venec k spomeniku padlih borcev v Žužemberku. Komisija ZB pri- sindikalnem odbora ZP ISKRA priporoča komisijam ZB po delovnih organizacijah, da za dan borca 4. julija orga--nizirajo ustrezne proslave v svojih organizacijah in o* tem tudi poročajo v glasilu »Iskra«, Janez V zdravstveni službi več sodelovanja ’Pretekli «eden «o se -¿bran -v Kranju sekretarji fl^astb»--cij ZiP. Sestanek je vodil sekretar ZP ,toy. Pavle Gantar. Sodelovala sta tudi povabljena gosta inž. Kavs, M je pojasnjeval navzočim Zakon „o varnosti pri delu in dr. Jen-ačjč, ’ki je razpravljal .o zdravstveni službi v obratnih ambulantah in o večjem sodelovanju .ambulant na teritoriju 'Iskrinih tovarn. — Sprejeto je bilo več sklepov. Iti jih bojno s komentarji objavili v naslednji številki, ¡prav taico pa bomo kmalu objavila razgovor o varnosti pri delu. V tej številki pa objavljamo .misli dr. A, Jenčiča, upravnika ambulante »Iskra« — SPržan ’ Skoraj vsak dan smo priče neštevitoim naporom, ki jih Vlaga-jo -naši kolektivi -v izvajanje gospodarske reforme. Prav vsa industrija, posebno pa naša, Iskrina, spreminja. smernice .svojega dela in se prilagaja novim zahtevam v' gospodarstvu., budno isprem-lja novi gospodarski .razvoj in-si išče novih poti. Težko bi že našli delaven v isbrinjb tovgnnab., fci ine hi .še do jel novih pravil in principov, ja jih ne bi občutil na svoji lastni koži in ki ne bi tudi sam sodeloval pri njih izpolnjevanju. Samo po sebi se poraja vprašanje: kako ,«e Vse to dogajanje odraža tudi na. ostalih Iskrinih službah, kot recimo -v zdravstvenih ustanovah in kako zdravstveni delavci sodelujemo pri izvajanju gospodarske reforme? . Menim, da je pri tem v naši zdravstveni službi še presej stvari ostalo nejasnih in neraziskanih, da je potrebno Še pršenj .stvari urediti in Izboljšati ter da se večina nas Zdravstvenih delavcev pri tem družbenem razvoju še vedno Obnaša stoično, brez -posebnega interesa -ali volje izvršiti gospodarsko reformo tudi V .naših vrstah. 'Mnoge stvari hi morda lahko- navedli, 'ki bi to ravnodušnost opravičevale, morda studi dosedanji jočeni razvoj Iskrinih.,ambulant, prevelika razcepljenost, razdrobljenost .in medsebojna absolutna nepovezanost. varne, podjetja oziroma obrati. V nasprotju k temu in tudi vzporedno s to izolacijo ambulant „so posamezne tovarne iri obrati v .svojih okoliših reševale adravstvieno službo in zdravstveno varstvo -še- -celo vsaka na svoj način in to zopet brez medsebojne povezave, Posledice tega se .dari.es kažejo. Tako imamo danes v INovi Gorici zdravnika, ki ga je štipendirala. tovarna, danes., pa je brezpos,eln pri opremi j enih prostorih za ambulanto v. tovarni in pri ze nastavljeni medicinski sestri. Le 40 km stran Od Nove Gorice leži Sežana, ki nima zdravnika, nima ambulante in sploh nikakršnega 'Zdravstvenega varstva ter rešuje probleme s tega področja priložnostno s -pomočjo krajevnih zdravstvenih ustanov. 'Ker ni nikogar, ki bi na področju zdravstva ti dve .tovarni povezal med seboj, čaka zdravnik v Novi Gorici z rokami v -žepih nâ boljše ičas.e, periodične preglede in preglede tovarniških prostorov v obeh -tovarnah pa vrši honorarno drug zdrav« ¡nik, .«aj tovarni niti ,ne vesta •ničesar ¡o možnosti pp.ee.iali-zaeirje zdravnikov oz medici« jne dala. Zaradi -nepovezanosti zdravstvene službe v Iskri pa se -dogajajo Je vse drugačne napake.. jf-ako vidimo, da .so delavci -v različnih ¡tovarnah alj obratih različno testirani in imajo prj «enakih delovnih' procesih viOlikobr;at različne delovne pogoje.. D.ela;vee pri spajkanjiu v -Šentjerneju je ng ¡primer že leta podvrže®. Bgnodičaim -pregledom, med-tom ko (delaven ®a Prža-nu Je do prod kr.atkim ni bil .deležen je .ugodnosti. Nasprotno pa ima delavec v Kranj®, Pr-ža-nu ah ¡Ljubljani ys.e mož«' nesti., da izkoristi .ugodnosti s strani kurativne dejavnosti s • strani splošnih in zobnih ambulant, delavec v Šentjerneju, Žužemberku, Mokronogu ali Sežani pa večkrat po mesece dolgo čaka na preglede in saniranje (predvsem zobovja) pri domačih, že itak prezaposlenih zdravnikih. Da-. lje .se v nekaterih obratih s pomočjo zdravstvene službe neprestano spremljajo procesi dela, se pravočasno opo-(Dalj e na 4. strani) Iskra — vzor industrijskega oblikovanja Nekohtko kasno — ye®dar ne pre.kasno — smo izvedeli, da Je zagrebška .televizija emitirala 2?. maja V zvezi z letošnjim zagrebškim velesejmom intervju s sodelavcem Instituta za .industrijsko .oblikovanje v Zagrebu tov. Matkom Meštrov.ičejn. »Po tem splošnem odgovoru o pomenu in vlogi zastavil tov. Meštroviču tudi naslednjo Vpr.aŠ-aflje: ■ »V tem splošnem pogovoru o pomenu in vlogi „ industrijskega oblikovanja v .našem gospodarstvu vas prosim, da našim gledalcem .opišejo nekaj konkretnih primerov z zagrebškega velesejma..« ;Tov, Meštrovip je na vprašanje .odgovoril .takole: »Kot sem že naglasil je vse yee podjetij, ki ,s.e pridružujejo napredni orientaciji. ISKRA — Kranj je npr. avantgardni primer .organizirane politike industrijskega oblikovanja. Ta politika je v jem podjetju kompleksna in obsega celotno proizvodno in poslovno .dejavnost, K novim svojim proizvodom je ISKRA pridružila v zadnjem času tudi v tujini zelo znan Braunov električni brivnik. Način, kako so ta izdelek demonstrira in propagira, je vzor sodobnega propagandnega informiranja potrošnikov.« Lepa pohvala naših kreatorjev industrijskega oblikovanja in propagande, ki pa je od naših ¡odgovornih niso bili deležni. ’M. II. Koristen razgovor Za boljše koordiniranje in sodelovanje se občasno sestanejo vodilni uslužbenci ZP, predstavniki samoupravnih organov in družbeno-poUtičnih organizacij- Taki razgovori zajamejo vsa področja, saj se morajo z njimi seznaniti eni kot drugia. Dobro poznavanje problemov je eden od elementov, ki omogoča tudi njihovo hitro rešitev. Glavni .cilj takega koordiniranja je enoten nastop pri reševanju problemov v Cilju gospodarske pasti ZP ISKRA, kar pa se mor,a nujno ¡odraziti na dvigu življenjskega standarda zaposlenih delavcev. Na zadnjem ,takem razgovoru je Mio 'Ohia-vriavanih -vrsto zanimivih podrpftitj. INTEGRACIJ ■ O integraciji. ISKRA RIZ in R€ smo že mnogo PŠali v našem glasilu. Bilo je že vrsto -sesjanko-v ¡tako ria ravni .¡pohtioriih ’predstavnikov, samoupravnih orga- nov, uprav in raznih strokovnih komisij, . Izdelan je bil tudi ustrezen material o tehničnih in .ekonomskih pogojih take integracije. Na ta material je 'bila dana -tudi ocena pd zunanjih -predstavnikov naših samoupravnih „organov j® političnih .organizacij, „Spojna oz. he dovolj Obdelana so bila tri vprašanja: — ®elitev,proiinv'odn.ega programa Način financiranja ’bodočega Integriranega podjetja — Solidarno pokrivanje izpah. Z ozirom na tri ■ bistvene pripombe "so 'bile 'imenovane ustrezne nteokovne komisijo» ki imajo anlogo, da te nerešene probleme zadovoljivo obdelajo. @ Delitev proizvodnega programa je najbolj kritična za RIZ in Rč ter delno TEN in. RIZ. Hoda obstojajo «si izgledi in ¡možnosti, da se jo zadovoljivo reši. iGilj «tegr-a-oije je združitev .enake proizvodnje, specializacije, znižanje proizvodnih stroškov itd, @ Način financiranja bodočega integriranega ¡podjetja je može® z enotnim fi-¡naneiranijem s ¡strani bančnih hiš, 'Pri zadevnih razgovorih v bančnih krogih sodelujejo tudi naiš predstavraiiki. Naeia (Dalje na .5. strani) Kljub vsemu -je danes nedvomno dejstvo, da se - naša ¡zdravstvena .¡služba .še niti sedaj ni prilagodila novim delovnim pogojem našega novega, sedanjega časa in da je v dobršni -meri stagnirala ter .čakala rešitve od zunaj, rešitve, ki naj bi prišla „kar sama od sebe in ki maj bi to -službo kar naenkrat dvignila na ¡primeren in sodoben nivo. V Iskrinih toy.ar,nah delujejo tri samostojne .ambulante: ».PA« y Kranju (Elektro-mehantka), »pa« v Kržanu ¿Avtomatika), i®. »pa« ,y Kjitbijaoi (ZZA). Vsaka -od teh ambulant jo popolnoma samostojna — strokovno in finančno —, vsaka vodi živ« lisoje ¡popolnoma zase in med itSemi tremi do pred kratkim pl (bil® prav -nobe:\e povezave. Potrebe za to ni do danes (čutila .nobena pd ambulant,.- -niti- niso te povezave forsirale .ali priporočale .to« Petmesečna proizvodnja ZP (januar-maj 1967) Tovarna Plan