S*eV-133,_ V Ljubljani, v sredo, dne 15. jnnlja 1910. LefO XXXVIII. s Velja po pošti: s Za oelo leto napre] . K 28*— u pol leta » . » 13*— sa četrt» » . » 6*50 aa en meseo » . » 2-20 sa Nemčijo oeloletno » 29*— sa ostalo lnosemstro » 35*— s= V upravništvo: s Za oelo leto nsprej . K 22-40 sa pol let« » . » 11*20 sa četrt > » . » 5*60 za en meseo » . » 1*90 Za po*ll|an|e na dom 20 v. na mesec. — Posamezne Stev. tO v. ===== Inserati: ===== Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat.....po 15 t sa dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih notloah stane enostolpna gannondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljcnjn primeren popust. vsak dan, lsvsemšl nedelje ln prasnlke, ob S. nrl popoldne. »ar Uredništvo je v Kopitarjevi ullol Stev. 6/m. Rokopisi bo ne vračajo; nefrank Irana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona Stev. 74. = P olltičen 1 ist za slovenski narod ■ Upravništvo je v Kopitarjevi niloi štev. 6. "Saj = Sprejema naročnino, lnserate ln reklamaoije. = ■ Upravniškega telefona štev. 188. ■ J** Današnja številka obsega 6 stran!. Sami so tako rekli! Nismo Še izlepa čutili večjega zadoščenja kakor preteklo soboto, ko smo brali v »Rdečem Praporu« na uvodnem mestu, kaj nam imajo jugoslovanski socialni demokrati odgovoriti glede na njihovo protiklerikalno divjanje v Zagrebu, ko so v družbi s prifrknjenim učiteljem Trstenjakom demonstrirali zoper češčenje Srca Jezusovega. Dobro smo jih prijeli, res da! Ne morejo se izviti, morali so s svojo pravo barvo na dan, in njihov odgovor v polni meri potrjuje, kar smo o tej čedni stranki pisali. Ker smo jim predočevali, kako njihovi »inteligenti« v raznih socialnih revijah ne odobravajo kulturnega boja zoper katoličanstvo in Cerkev, nam odgovarjajo, da, kar njihovi inteligenti pišejo, nima nobenega programatične-ga pomena, stranka sama je vedno bila, je in bo protiklerikalna. Zdaj torej vemo, pri čem smo! Ne! pravi »Prapor«, nismo še opravili: mi smo res protiklerikalni, nismo pa protikatolišlci. Star izgovor; če bi nam ne bilo do tega, da do golega razkrijemo duševno uboštvo člankarja, bi se gotovo ne pečali s to frazo, ki jo je podedoval vsem puhoglavcem tega sveta rajni Gam-betta. Zato vprašamo: kaj pa je tisto, proti čemur vi niste in tisto, proti čemur ste, pa bomo vedeli, kaj je katolicizem in kaj je klerilcalizem. Torej! »Rdeči Prapor« piše: »Mi nikomur ne zamerimo, če je katoličan, protestant, pravoslaven, mohamedanec, budist ali brezverec. Vera je stvar človekove notranjosti in te se v socialni demokraciji nihče ne dotika.« Nadalje: »Treba je le pomisliti, kakšna velikanska razlika je med »Gorsko pridigo« in pa med sedanjimi nauki klerikalizma. Nekdanje krščanstvo je bilo družba revežev in zatiranih (smo brali Kaut-skega in Kalthoffa, kaj ne?), današnji klerikalizem je organizacija izkoriščevalcev in koristolovcev.« Kaj to pomeni? To se pravi: 1. da je socialistom čisto vseeno, ali kdo verjame to ali ravno nasprotno, ali pa prav nič: oni so verski indiferentisti; 2. vera je zgolj stvar notranjosti, torej LISTEK. Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Konec.) Na obcestnem tlaku se je igrala lepa mala deklica; zlezel sem na okno in skočil na cesto. »Oh jej!« je zavpila in rekla: »Čigav pa si? Nisem vedela, da ima gospica Vari malega dečka v svoji hiši.« Povedal sem ji svojo zgodbo in smilil sem se ji. Nekaj časa sva se igrala, potem je pa morala v šolo; spremljal sem jo nekoliko, toda ko sem šel sam nazaj, nisem mogel več najti prave hiše. Iskal sem in iskal ter pozvonil gotovo po 200 hišah, a vse zastonj. Grudila me je strašna lakota. Že sem obupaval in mislil, da sem se vnovič izgubil, ko naenkrat zagledam go-gpico na oknu bližnje hiše. Hitro sem pozvonil in sprejela me je s karajočimi pogledi; prosil sem jo odpuščanja in bilo je vse dobro. Pri zajutreku sem jedel kot volk ter slikal gospici svoje življenje in smolo, ki se me vedno drži. Povedal sem ji, kako sem hotel iz topa izstreliti Lilino hčerko, kako sem se vozil v zrakoplovu, potem o dogodkih pri slapu Niagari ter da imam svoj dnevnik. Časih se je smejala, časih pa strahu obledela, norčavi strežaj se je pa v bližnji sobi valjal po tleh in vsled ne sme biti nazunaj organizirana in ne sme imeti socialnega vpliva; 3. krščanstvo je zgolj v »Gorski pridigi«, vse drugo, kar je v evangelijih in kar uči tradicija, ni krščansko; 4. krščansko gibanje je bilo zgolj proletarsko in Kristus le fantastičen rebel in voditelj galilejskih nemaničev, nikakor pa ne Sin božji. Zoper to vero socialni demokratje niso in ker pravi »Prapor« obenem, da socialna demokracija ni zoper katoličanstvo in da je »laž, da je socialna demokracija protikatoliška«, sledi iz tega nujno, da socialni demokrati katoličanstvo istovetijo s to vero. Torej je katoličanstvo vera, ki živi zgolj v notranjosti, zameta Cerkev, ne uči Kristusovega božanstva, ampak le neko nejasno pričakovanje »bodočih časov«, katoličanstvo je hiliazem, utopija razgretih judovskih proletarskih možgan, katoličanstvo uči »se zlu ne zoperstav-ljati,« ne pozna hierarhične organizacije; še to ni gotovo, če uči enoboštvo. To je po »Rdečem Praporu« katoličanstvo! Večjega nesmisla pač ni še nobeno socialistično glasilo zagrešilo. To, kar tukaj »Prapor« izdaja za katoličanstvo, je liberalni p r o t e -stantizem, naravnostno tajenje katoličanstva. Katoličanstvo zgodovine je čisto nekaj drugega, je vera v Boga, v Sinu božjega in v Svetega Duha, je izpolnjenje prerokov, je vera v CerkeV, milost, zakramente, vera, ki zmoto preganja in sovraži in ima nalogo vso človeško družbo prekvasiti, vladati! Če »Rdeči Prapor« tega ne vč, naj se gre informirat k Dre\vsu, tistemu Drevvsu, ki ga socialni demokrati tako častijo; ta mu bo povedal v svoji »Christusmythe«, da je krščanstvo že od svojega početka to učilo in verovalo. Če so socialisti verski indiferentisti, če ne priznavajo Cerkve in hierarhije, če vidijo krščanstvo le v »gorski pridigi«, potem se smejo šteti kvečjem med protestante liberalne šole, s katoličanstvom pa, kakor ga pozna zgodovina dvajsetih stoletij, nimajo prav nič skupnega, marveč ga v bistvu načeloma ta je in mu nasprotujejo. Če torej pišejo, da so le zoper klerikalizem, jc to čisto navadna zavestna sleparija in zavajanje mase, ki se nam pri socialni demokraciji seveda ne sme čudno zdeti. Socialna demokracija, otrok judovsko-protestantovskega smeha so se mu potrgali gumbi pri telovniku. Ko sva pozajutrekovala, napisala si je papanov naslov in mi rekla: »Jurček, sedaj grem na pošto brzojavit tvojim starišem, kje da si. Bodi lepo priden in ostani pri strežaju Petru, ki bo pazil nate. Tu imaš lepo knjigo, če hočeš Citati. Poprej ko črez pol ure bom nazaj.« Pobožala me je po licu in odšla. Peter je pospravil mizo in nato je začel snažiti posodo. Okolu nog se mi je smukala lepa, tigrasta mačka, ki je bila, kakor mi je pripovedoval Peter, posebna ljubljenka gospice Vari ter zadovoljno predla. Na zidu so visele tri kletke, v katerih so kanarčki z veselim žvrgolenjem pozdravljali zlate solnčne žarke, ki so se skozi okno vsipali v sobo. Ker so se mi zaprti ptički smilili, odprl sem vratice spodnje kletke in kmalu se je krilati pevec objestno skakljajoč izpreletaval po sobi. Mačka, na katero sem popolnoma pozabil, je potuhnjeno zasledovala vsak kanarčkov gibljaj, očesne zenice so se ji napele in naenkrat se je v mogočnem skoku zagnala na nič hudega slutečega ptička. V hipu ga je zadavila s svojimi ostrimi kremplji in rumenkasto perje je kar frčalo okrog. Peter je pritekel notri in se grozno prestrašil; povedal mi je, da je bil ta ptiček najboljši pevec izmed vseh in milostni gospici najdražji. Ravno takrat sem pa slišal, da so se odprla in zaprla vežna vrata in trenotek pozneje ie sto- liberalizma, je protikatoliška, proti-cerkvena, strupena sovražnica katoliške vere. Zato pa nas ni niti najmanj iznenadilo, da je v Zagrebu skupno s S. M. demonstrirala zoper češčenje Srca Jezusovega in da je socialist Buk-šeg prebral resolucijo, ki zahteva brez-versko šolo in protikatoliško postavo-dajo. To je grdo in vse obsodbe vredno, da tisti, ki hočejo v državi protikatoliško poslavodajo, obenem lažejo, da »se katolicizma nič ne dotikajo«! Seveda — razporoka ni proti katolicizmu, lai-ška šola ni proti katolicizmu, civilna morala ni proti katolicizmu, ateizem tudi ni proti katolicizmu — sploh nič ni proti katolicizmu, zakaj katolicizem je ravno to, kar veruje — socialna demokracija . . . Kako socialnodemokraška banda slepari, se drastično vidi iz tega, da je isti »Rdeči Prapor«, ki pravi, da ni zoper katoličanstvo, nedavno priobčil predavanje dr. Tume aprila meseca v Tržiču, kjer je Turna rekel dobesedno: »Socializem, kakor vsi pojmi, ki izražajo velike elementarne ideje, se tolmačijo na najrazličnejše načine, tako na primer tudi krščanstvo. Ako bi kdo izpraševal posameznike, tudi znanstvenike, kaj pod tem razumevajo, bi dobil najraznovrstnejše odgovore. Nehote skoraj pa se stavi j a socializem v nasprotje s krščanstvom. Krščanstvo nam predstavlja versko naziranje, kakor se je za nami razvilo v preteklosti, socializem nam predstavlja novo versko idejo, kakor se razvija in kaže v bodočnost. Krščanstvo nam kaže že smer nazaj, socializem nam kaže smer naprej, krščanstvo pridiga odvisnost od neznanega, nerazumljivega, vsemogočnega vsebitja, ljubezen do bližnjega, a istočasno odrekanje življenju, pričakuje rešitve v boljšem, nadčutnem svetu, socializem pa propoveduje svobodo in obenem skupnost človeka s prirodo, ljubezen do bližnjega ter potrjevanje življenja na tem svetu.« To ni samo protikatoliško, to je naravnost protikrščansko! Presneto mora biti socialistični program za nič, če socialistični inteligenti tako drug drugega pobijajo! Seveda program je nejasen, ampak jasna so socialnodemokraška dejanja. Le spomnite se na Ferrer-sko gonjo, ki ste jo vi uprizorili in netili; divjanje v Zagrebu ima iste korenine ... »Praporju« smo zelo hvaležni. Uta- pila smehljajočega, obraza gospica v sobo. »Imam že odgovor, Jurček,« rekla je, »popoldne ob petih te pride papa iskat,« med tem je pa zagledala mrtvega kanarčka, ki ga je Peter položil na mizo. »Kdo mi je pa to storil?« vprašala je jezno. »Zal, strašno žal mi je, gospica Vari; izpustil sem ga, da bi nekoliko letal po sobi, ker je revež vedno zaprt, pa zagrabila ga je ta-le grda, stara mačka. Mačka ga je končala!« Vsedla se je k mizi, vzela mrtvega kanarčka v roko, pričela jokati in mi-rekla: »Rajši bi bila vse izgubila, kot tega ptička ; kesam se, Jurček, da sem te včeraj vzela s seboj. Moj kanarček je bil več vreden, kot vsi poredni dečki, kar vas je na svetu.« Tudi meni so nato začele solze teči po licih in tožil sem ji, kako sem žalosten, ker slučajno svoje pi-ijatelje vedno spravim v zadrego in kako.se vedno trudim, da bi postal priden fantiček. Ko je videla, kako zelo mi je žal, je rekla, da mi odpusti in jaz sem jo vprašal, zakaj da nima nobenega dečka, a rekla mi je, da hvali Boga, ker nobenega nima; vprašal sem jo zatem, če je stara devica? Smejala se je in rekla, cla jo res nekateri suroveži tako imenujejo. Vprašal sem jo zopet, če jo ne pridejo nikdar gospodje obiskat, a ni mi utegnila odgovoriti, ker sta prišli ravno dve dami v posete in ie morala iti v jil je »Zapiske«, ustregel nam je, da bolj nI mogel. »Boj zoper klerikalizem je kulturna in gospodarska potreba,« boj zoper katoličanstvo, Cerkev, nad-naravnost, bogovernost nujen postulat socializma. Ni dolgo, so se obračali zoper antiklerikalizem »Svobodne Misli«, zdaj so pa zopet skupaj, zakaj anti-klerikalna žilica jim ne da miru, prav-tako ne, kakor sodrugom v Nemčiji, ki se udeležujejo gonje zoper encikliko, čeprav jim ta zgolj »naboženski« akt katolicizma ne bi smel nič mar biti. Kadar sodrugi nimajo nič za delavstvo pokazati, pa začnejo zopet požirati farje. Bo že prišel čas, ko bodo zopet peli melodijo, da so »zgolj ekonomski«. Kakor jim kaže — v resnici pa bodo sovražili katoliško Cerkev in katoliški princip cerkvenosti, nadnaturnosti in supremacije vere, kakor so jo vedno, zakaj, dokler bo katoličanstvo močno, se socialna demokracija nikoli ne bo uveljavila! Prisilna vzgoja in oskrba. VIII. skupščina avstrijskega društva za prisilno vzgojo in oskrbo. Ljubljana, 14. junija. Danes dopoldne se kongres nadaljuje. Sejo otvori ob % na 10. uro in jo vodi predsednik dr. Franc Hueber, ki nosi krščansko-socialni znak: beli nagelj v gumbnici. Naznani, da sta pozdravila zbor Mitller v Novem Jičinu in v imenu dunajske policije višji ravnatelj Wind, ki se zato ni udeležil zborovanja, ker je obolel. Cigani v prisilnih delavnicah. O tem predmetu poroča deželni svetnik dr. Edvard Krodemansch iz Gradca. Predavatelj pred vsem naglaša, da se dežele branijo prevzeti stroške za cigane po prisilnih delavnicah. Govornik opisuje ciganov značaj, govori o ciganskem jeziku. Spominja na to, da se je temeljito bavil s cigan-ščino rajni vitez pl. Miklosich. Peča se nato s cigansko zgodovino in omenja, da cigani jako radi pijejo žganje. Cigani se boje dela, telesnega ravnotako kakor dušnega; so pa spretni rokodelci, osobito kot kovinarji. Znano je, da imajo cigani zelo razvit čut za godbo. Po prisilnih delavnicah ne kaže puščati ciganov na polje, ker uidejo. In-terniranje vpliva jako slabo na cigansko zdravje, ker je cigan navajen živ- salon. Posvarila me je v naglici, da naj bom priden, dokler se ne vrne in odšla. Ker mi je bilo dolgčas, ogledoval sem mačko in zapazil, da je njen hrbet popolnoma podoben zemljevidu; črna dlaka je predstavljala suho zemljo in otoke, bela pa morje. Hotel sem ji vso kožo razdeliti v natančne zemljepisne kroge in zato sem vzel grcbljico za raz-grebanje žrjavice ter jo v ognju grel, dokler ni bila kar žareča. Komaj sem pa mački z grcbljico narisal dve črti na hrbet, je začela puhati in mijavkati, da je bilo groza. Peter je prišel gledat, kaj da tako smrdi, a mačka se ga je prestrašila ter skočila na omaro in zbila staro, dragoceno kitajsko vazo na tla. »Poglej, fantiček,« je rekel Peter žalostno, »tri reči na svetu je naša milostna gospica ljubila — kanarčka, tigrasto mačko in to-le vazo. Kanarček je mrtev, mačka osmojena in vaza leži razbita na tleh. Ne bil bi rad v tvoji koži.« Te besede mi je govoril tako resno, da sem se tresel kot šiba na vodi. »Gospica Vari je sicer dobra,« je nadaljeval, »ampak sedaj te vrže najbrže pod kap, kar si tudi zaslužil.« Bilo mi je tako hudo, da sem šel v sobo, kjer sem ponoči spal in se zaklenil. Sramoval sem se, da tako povra-čam gospici dobroto, ki mi jo je izkazala. Niti k obedu ob štirih nisem hotel iti, dokler me ni prišla iskat gospica sama: objednem se ie jokala in ljenja na prostem. Internirani cigani dobe lahko jetiko in jih zato morajo veliko pred določenim časom izpustiti iz prisilne delavnice. Ciganke so najvztrajnejše prisiljenke, pridne, poslušne, ubogljive. Z ozirom na moralo sodi govornik, da cigan poštenosti nc pozna in ogoljufa kupca, kjer more. Govornik se nato nekoliko zaleti, ker pravi, da cigani nimajo nobene vere, a takoj pristavi, da verujejo v Boga, ki pa ni naš Bog, marveč Bog, ki ga cigan tudi preklinja, kakor tudi še pristavi, da veruje cigan tudi v vraga. Cigan je babje-veren. Z ozirom na ravnanje s cigani omenja govornik, da se tudi pri najstrožjih sredstvih nič ne doseže, marveč se še cigan poslabša. Število ciganov se vedno znižuje, to kaže, da bo sploh zmanjkalo ciganov. Debate se udeležita direktor Vock, ki pravi, da se cigani radi pokore dnevnemu redu.Pri delu v prisilni delavnici se dobro drže. Višji direktor Marko-vich omenja, da cigani, ako so zaprti, pridno podpirajo s prihranki svojce. Ne poboljšajo se pa ne. (Medklici: Kakor judje ne!) Duhovnik Anton Schubert ugovarja Ivrodemanschu, ki je trdil, da cigani nimajo vere. Iz svoje službe zna, da so cigani verni, kjer imajo priliko za to, in sicer ne da dobe kaka darila za to. V Korneuburgu ima veliko ciganov. Prosili so ga že, naj bi jim češko pridigoval, česar žal ne more, ker ne zna češčine. Predsednik podeli nato besedo duhovniku Karelu Krannerju iz Eggenburga, cla poroča o predmetu: Usmiljenje te pouči. Kongresisti se zberejo okolu predavatelja, ki je znan kot izboren govornik in izvrsten strokovnjak. Govori dovršeno, duhovito, deloma je njegov govor pesniško navdahnjen. Iz njegovega predavanja posnamemo: Mladina trpi na globokih ranah, ranah, vsekanih zanemarjeni mladini. Usmiljenje nas dovedi, da izpoznamo te globoke rane in da jih ozdravimo, ki imamo poklic poboljšati zanemarjeno mladino. Opraviti imamo z otroci, ki so poredni, usmiljenje naj ti narekuje, da te rane proučiš, ker sami mnogokrat ne morejo za to, ker so poredni. Vzgojitelj, z največjo vestnostjo glej na vse, kar se tiče otrokove telesne vzgoje. Zgodi se, da včasih poslane še tako bistroumen otrok hipoma top (ge-dS,chtinisschwach), a otrok ne more nič za to, ker povzroča topost kaka telesna hiba. Usmiljen moraš biti in usmiljenje te nauči, da zadeneš vse strune otroškega srca. Vzgojitelj si pridobi otrokovo srce, saj tudi odraščen človek ni srečen, če ne najde srca, kateremu se more odkriti in mu potožiti, kar ga teži. Otrok tudi išče srca, ki se mu lahko razodene, tudi otroško srce želi ljubezni. Usmiljeni moramo zato biti nasproti otrokom. Roka, ki bi drugače prijela za palico, ti bo omahnila, če premisliš, da otrok ni kriv, kar je napravil, ker ima telesno hibo, ki povzroči, Ea kar ga hočeš kaznovati. Resen in krotak moraš biti z otroci. Če si prepričan, da moraš kaznovati, moraš tudi prepričati otroka o tem, da je zaslužil kazen. Opozoriti ga moraš, Ida je kaznovan za to, da se poboljša! (Brez ljubezni in usmiljenja z vzgojo ni-iSesar ne dosežeš. Potrpežljivosti potrebujemo pri vzgoji zelo veliko. Ostre (besede bole, boljša kot ostrost je milo-Iba. Najlepša vseh čednosti je prijaznost, a premalo se gleda na njo. Če je smejala, ko me je zagledala. Peljala me je v obednico, kjer je pogledala na uro in rekla: »Hvala Bogu, že je četrt na pet!« Jedel sem izborno in z apeti-tom, da se mi je kar čudila. Ko sem potolažil svoj želodec in odložil vilice ter nož, prijela me je za roko, katere ni več izpustila; rekla mi je, kako se čudi, da moja mama še živi. Ko je kazala ura dvajset minut črez pet, je pozvonilo in v predsobi sem zaslišal očetov glas. Zahvaljeval se ji je in zahvaljeval ter jo vprašal, če sem bil priden, kar je s precej žalostnim glasom potrdila. Papa me je ostro premeril z očmi ter se ji še enkrat zahvalil, jaz sem jo pa objel in poljubil ter prosil, da naju z mamo kmalu obišče, kar je obljubila. Celo Peter mi je brez jeze stresel roko. Papa se je celo pot držal precej žalostno in prav gotovo je premišljeval, kaj naj počne z menoj, nepoboljšljivim grešnikom. Sramujem se že pred teboj, dnevnik moj ljubi, ker ti ne morem nikdar poročati, kako priden da sem, temveč vedno le o slučajih in nezgodah, katere se tvojega gospodarja drže neverjetno trdno. Sklenil sem torej, da ti rečem z Bogom za dolgo, dolgo, dokler ne postanem v resnici vzgleden deček. kak poklic težaven, ki zahteva samo-zatajevanja, ki zahteva žrtev, je to gotovo vzgojiteljski poklic. Ljubiti mora vzgojitelj otroke, z veseljem se mora razgovarjati ž njimi. Otrokova duša se ti bo odprla in razvile se bodo otrokove dušne zmožnosti. . In kako bi nc ljubili otroka? Marsikaterega otroka, ki ti zanemarja šolo, bi sodil drugače, če bi z ljubeznijo poizvedoval in dognal bi morebiti, da otrok sam ne more za to. Govornik opozarja na alkoholno nevarnost in na posledice, ki jih nosijo žrtve, otroci staršcv-pijancev. Ljubiti moramo tiste otroke, ki so vedno na cesti. Z ljubeznijo moramo poizvedeti vzrok. Morebiti doznamo, da otrok ceste nima doma nobene za-slombe. Kdo se bo upal vreči kamen na takega otroka? Če vidiš otroka temnega obraza, preiskuj z ljubeznijo, kaj je zatemnilo mlado lice z grenkostjo in z žalostjo. Drugače boš občeval z njim, ko doznaš, kaj da se skriva za trpkim otrokovim obrazom. Slabih potov, laži se otrok tako navadi, da ne more drugače, kakor da laže. Kako naj bo pošten kleptomanik? Po usmiljenju in z ljubeznijo spravimo dete na prava pota. Opazovati, razgovarjati se moramo z otrokom. Vedno imejmo pred očmi, da je tudi zanemarjen otrok božje bitje. Z ljubeznijo in z usmiljenjem bo vzgajal verski voditelj otroka. Povsod, tudi v poboljševalnicah in v kaznilnicah dosežemo uspehe, a dosežemo jih le, če smo usmiljeni z otroci in če jih ljubimo! Vprašajte se vsak dan, kakšni da ste bili v šoli, če niste bili morebiti pretrdi in če niste bili premehki. Če to storite, doseaete uspehe in sledite besedam: »Prišel sem, da rešim, kar je izgubljeno«. Nek star duhovnik, ki je dolgo vrsto let pastiroval v kaznilnici, je rekel mlademu sobratu, ki ga je prosil za svet, predno je prosil za mesto v kaz-nilniškem pastirovanju: »Veliko, veliko ljubezni in veliko, veliko potrpežljivosti morate imeti, če hočete izpolniti svojo dolžnost. Če jo nimate, niste za svojo službo.« Držati se moramo tega, če hočemo, da dosežemo uspehe. Za tako službo so tihi, mirni možje ljubezni. S svetim Avguštinom kliče govoi'nik kongre-sistom: »Premagaj pred vsem sebe!« (Živahno odobravanje in ploskanje, govorniku čestitajo.) Predsednik dr. Hueber čestita govorniku, ki je strokovnjak velikega slovesa. Razprave se udeleže nadravnatelj Markovich, ki naglaša, da so poročevalčeva izvajanja osobito važna za sodnike. Govornik sovraži nepotrebne kazni. Po rodbinah se otroci preveč kaznujejo. Direktor Huemer naglaša, da se morajo v duhu milobe in ljubezni vzgajati tudi pazniki. Ko se spfej-me otrok v poboljševalnico, naj ga ne prevzame kak nadpaznik, marveč sprejmi ga ravnatelj sam, ki govori ž njim očetovsko. Opozori ga, naj se zaupljivo obrača nanj, kadar mu ima kaj povedati. Otrok ti ne bo ušel, če boš postopal očetovski ž njim. Kadar se otrok odpusti, bodi vedno pri odpustu navzoč duhovnik. Gojenec naj se pozove, da naj ostane v pismeni zvezi z voditeljem poboljševalnice ali kaznilnice. Šolske sestre naj bi nadzorovale otroke od 6. do 10. leta. Govornik toplo pohvali delovanje šolskih sester po poboljševalnicah. Nadravnatelj'Markovich toži, da je težavno dobiti izobražene paznike. Naglaša, da mora imeti paznik srce in da ne sme nikdar postati surov. Predsednik dr. Hueber naznani, da je prijavil direktor Vock predavanje: Disciplinarne kazni po poboljševalnicah. Podeli mu besedo. Poročevalec govori o uspehih kazni. Izjavlja se proti telesnim kaznim, ki naj se kar najbolj mogoče omeje. Priporoča kot kazni neprijetno delo, kakor tudi samoto, ki pa ne sme biti samotni zapor. Izkušnja ga uči, da samotni zapor poboljša najza-nikrnejše otroke. Zeli, naj bi se gledalo povsod na vzgojo paznikov s poučnimi tečaji! Nikdar se ne sme odrediti kazen v jezi ali v razburjenju. Otrok mora biti prepričan, da je kazen zaslužil, ker drugače lahko postane junak. Za verski pouk. S tem je dnevni red zaključen. K besedi se oglasi duhovnik Karel K r a n n e r z ozirom na ponedeljkovo »Slovenčevo« grajo, ker niso duhovniki zavrnili Markovichevih izvajanj glede na katekizem in zgodbe sv. pisma. Naglaša, da se ni oglasil k besedi, ker je že na nekem kongresu proti podobnim izvajanjem g. Markovicha zavzel odločno stališče. Uspeh krščanskega nauka se ne d& izraziti v statističnih podatkih, ker je uspeh notranji. Zavrača ob splošnem odobravanju Markovicheva izvajanja. Markovich izjavi, da v svojih izvajanjih ni mislil na krščanski nauk pri otrocih, marveč pri odraslih kaznjencih, ki so stari tudi že 36 in več let. (Živahni ugovori in medklici. — Predsednik ponovno zvoni.) Predavanje g. Krannerja je bilo pač poleg Schubertovega najlepše in je napravilo najgloblji vtis. Kongresisti so pa po ogromni večini pokazali, da polagajo največjo važnost na verski pouk in vzgojo in ne odobravajo svobodomiselnih teorij v tem oziru. Vsi so ponovno naglašali, da je duhovnik najvažnejši faktor pri vzgoji zanemar-jcncev in kaznjencev in da dober duhovnik z ljubeznijo ter verskimi motivi reši to, česar noben drug ne more. Nazori g. Markovicha so ostali čisto osamljeni. Ogledovanje zavodov. Popoldne so si udeležniki VIII. skupščine Društva za prisilno oskrbo in vzgojo ogledali salezijanski zavod na Rakovniku, gluhonemnico, deželno prisilno delavnico, Marijanišče in Lichtenturnski zavod ter zavod grofice Auersperg v Spodnji Šiški. Na Rakovniku so sprejeli udeležence gojenci s svojo godbo, superior č. g. Kovačič jih je lepo nagovoril, nakar se mu je zahvalil predsednik dr. Hueber. Kongresisti so si ogledali vse prostore, spalnice, glasbeno dvorano, šolske sobe in gledališko dvorano, kjer so gojenci uprizorili operetni prizor: »Eno uro prosto!« Udeleženci so brez izjeme vsi pohvalili na najmodernejši način opremljeni zavod, sistem vzgoje, šolski napredek, (zlasti lepe rizbe, pisavo itd.), vesele in zadovoljne obraze gojencev in strokovnjaki so vsi označili način salezijanske vzgoje zanemarjene mladine za vzoren. — V gluhonemnici sta sprejela kongresiste deželni predsednik baron Schvvarz in kurator marquis Gozzanni. Tudi tu so udeleženci dobili najboljši vtis tako o uredbi zavoda samega kakor o učnih uspehih pri gojencih ter gojenkah. — V deželni prisilni delavnici je sprejel udeležence kongresa deželni odbornik grof Barbo, ravnatelj zavoda Poljanec, zdravnik dr Pogačnik, kurat Šega, kontrolor Pavločič. Lep red, delovni sistem in različne naprave v tem zavodu so vse v polni meri zadovoljile. — Nato so se podali vsi v Marijanišče, ki ga niso mogli zadosti prehvaliti: nežna skrb čč. sester, ki se kaže pri težavni vzgoji sirot, učni uspehi, zračni prostori, vzorna gospodinjska šola, ekonomija itd., vse je našlo soglasno pohvalo; gojenci sami so napravili najboljši vtis na goste, č. g. prelat, Kalan, ki zavod vodi, in redovnice, ki deco nadzorujejo, uče in negujejo, se morejo ponašati z delom krščanske ljubezni, kakor jih ni veliko. Strokovnjaki, gg. N. Hueber, Huemer, dr. Krode-manseh, Schubert in Kranner so dejali, da niso v Ljubljani pričakovali toliko vzor-zavodov za mladino, Marijanišče pa da je sijajen zgled, koliko more napraviti za sirote in ubožne dijake ljubezen Cerkve. Enako »o pohvalili Lichtenturnski zavod, v Spodnji Šiški pa delo plemenite grofice Gabriele Auer-sperške. Danes so udeleženci VIII. skupščine avstrijskega društva za prisilno oskrbo in vzgojo že zapustili Ljubljano. Odnesli so iz nje najboljši vtis in se prepričali, da je naša majhna dežela v socialnem oziru tudi glede skrbi za mladino na taki stopnji, na kakršni niso marsikatere večje. Okrožna prireditev Orlov v Preski. Okrožje Št. Vid - Vič je imelo preteklo nedeljo letošnjo svojo okrožno prireditev v prijazni Preski, ki si je nadela za ta dan praznično obleko. Izborno urejeni in delavni pripravljalni odbor v Preski, je gledal ta dan lahko s ponosom na sadove svojega dela. Nič manj pa naši Orli. Opoldne, ko je pri-vozil vlak v Medvode udeležence slav-nosti, je sicer gromelo in lilo kakor iz škafa, kar pa naših fantov ni niti najmanj ustrašilo. Orli iz Št. Vida, Ježice, Viča, Šmartna pod Šmarno goro, Dobrove, Iga, Brezovice so prišli že opoldne. Na kolodvoru jih je sprejel domači oddelek z godbo iz Domžal. Pred društvenim domom v Preski jih je pozdravil najprej domači župnik č. g. svetnik Brence, kateremu se je zahvalil za pozdrav in sprejem predsednik okrožja č. g. župnik Zabret. V imenu občine je pozdravil goste gospod župan šusteršič, odgovarjal mu jc v imenu Z. O. njen podpredsenik brat Podlesnik. Dekleta pa so obsule fante s cvetjem. Popoldne je bilo najlepše vreme. Krog idealno ležečega, lepo prirejenega telovadišča, sc je že pred začetkom te- lovadbe zbrala ogromna množica gledalcev. Ob tretji uri so prikorakali še bratje iz Škofje Loke in Stare Loke, 36 po številu, tako da smo našteli vseh uniformiranih Orlov 110. O javni telovadbi sami ne bomo obširno poročali. Povdarjamo samo eno: nastop je pokazal, da je okrožje močno tudi. v tehničnem oziru, za kar gre zasluga brez-dvomno vrlemu okrožnemu načelniku bratu Zavodniku. Koncem telovadbe mu je poklonila gdč. Žagarjeva šopek in v navdušenem govoru slavila pomen organizacije. Bratje telovadci pa so dvignili svojega načelnika na rame in mu priredili burne ovacije. Pri prostih vajah in pri orodni telovadbi je nastopilo 64 članov. Občinstvu je zlasti ugajala orodna telovadba, ki je pokazala velikansk napredek pri telovadcih posameznih odsekov; Nekaj posebnega so bile tudi lepo in eksaktno izpeljane skupine. Burno pohvalo je žel naraščaj za svoje lepe vaje s praporci. Nastopilo jc 132 dečkov. Po telovadbi se je razvila veselica. Pri liberalnih prireditvah je ta del višek in vse. Pri vseh naših prireditvah pa lahko opazujemo veliko razliko med našimi in nasprotnimi veselicami. Tam samo žrtje in popivanje, pri nas pa neprisiljena, trezna zabava. Ko pa zatrobi rog — in to nikdar pozno — pa se začno Orli zbirati in mirno se razdele in poslove čete na poti proti domu. Seboj pa odnesejo vesele spomine. Tudi ta dan bo ostal vsem udeležencem v lepem spominu. Saj so pa tudi domačini tako preskrbeli, da je bil res lep dan. Hvala jim! Hvala posebej veleč. g. svetn. Brencetu, vzorni gdčni. učiteljici Vidrovi, g. Peternelu in celemu pripravljalnemu odboru! Na zdar! Državi! zbor. PRORAČUNSKA RAZPRAVA. Dunaj, 14. rožnika 1910. Italijanska fakulteta. To vprašanje je Damoklejev meč, ki visi nad vladno večino. Italijanski poslanci pretč, da v tretjem branju glasujejo proti proračunu, ako do četrtka zvečer ni zagotovljena italijanska pravna fakulteta. Vlada pa se še vedno odločno upira Trstu kot sedežu italijanske vis. šole. Ker pa večina nemških poslancev odklanja Dunaj, je vlada v veliki stiski. Včeraj se je govorilo, da vlada obsedi med dvema stoloma in preti z demisijo. Zato merodajne osebe stikajo glave, kam bi prenesli novo gnezdo italijanske iredente. Eni priporočajo Gorico, drugi Rovered, tretji Akvilejo, neki šaljivec otok Pelagozo. Ministrski predsednik boža italijanske poslance kot skrben oče nemirne otroke. Včeraj je v zbornici tolažil Italijane, da jim vlada na krožniku ponuja pravno fakulteto. Samo ena težava je, ker povsod odklanjajo gostoljubnost napram Italijanom. A te težave vlada doslej še ni premagala. Upa, da do četrtka dobi večino za posredovalni predlog. In ta je: Italijanska pravna fakulteta se ustanovi na Dunaju, kjer naj začasno ostane štiri leta. Pozneje se zopet zakonitim potom premesti na italijansko jezikovno ozemlje. Čez štiri leta torej naj si tačas-na vlada ubija glavo, kam prenese to visoko šolo. Italijanski poslanci iz Primorja seveda niso zadovoljni s tem kompromisom. Udali pa se bodo, ako ne more biti drugače. Sklenili so za danes, da glasujejo v tretjem branju proti proračunu, ako do četrtka ne dobe zagotovila svoji zahtevi. Naš »Slovenski klub« je vdanašnji seji sklenil, da se po deputaciji udeleži grunvaldske slavnosti v Krakovu in brzojavno pozdravi bosenski sabor povodom jutršnje otvoritve. Obenem jo klub naročil parlamentarni komisiji, da še v teku današnjega dne s parlamentarno komisijo jugoslovanskega kluba določi taktiko v vprašanju italijanske pravne fakultete. O stališču nasproti temu vprašanju ni niti govora več. Skupna »Narodna zveza« je že lani določila jasno stališče, ki je za »Slovenski klub« nepremagljivo. Podrobna razprava. Sinoči po deveti uri je bila končana splošna razprava o proračunu. Začetkom današnje seje se je vršilo glasovanje o tem, ali zbornica preide v podrobno razpravo. Ker je bilo samo iz »Slovanske Jednote« odsotnih nad 30 članov in tudi več soc. demokratov, je zbornica z 214 glasovi proti 189 sklenila prehod v podrobno razpravo. Ko bi torej bili vsi opozicijski poslanci na svojem mestu, kar je njihova dolžnost, doživeli bi danes krizo. Tako pa ropota voz dalje do prihodnje postaje. V razpravi je prva skupina proračuna. Važno glasovanje bode zopet o dispozicij skern zakladu. Govorniki so bili danoa za vse štiri skupine izžrebani. Na vrsto pride več slovenskih poslancev. Si- ccr pa razprava vzbuja jako malo pozornosti. Posamezni govorniki se sučejo okoli domačega vaškega zvonika. Toča. V današnji seji sta poslanca Pišek in dr. Benkovič nujno predlagala državno podporo po toči poškodovanim posestnikom v Teharjih. Jugoslovani edini. 14. t. m. popoldne se je na povabilo »Slovenskega kluba« vršila skupna seja parlamentarnih komisij »Slovenskega kluba« in »Saveza južnih Slavena«, da se razjasni, kakšno stališče zavzemajo jugoslovanski poslanci glede vseučiliškega vprašanja, kar je bilo potrebno, ker so se zadnji čas v javnosti čedaljebolj utrjevale vesti, da ■hodijo v tem oziru nekateri posebna pota. V tej seji, ki so se je udeležili poslanci dr. šusteršič, Korošec, Povše, Gregorčič, Grafenauer, Ploj, Laginja, Hribar in Tresič se je naglašalo, da je v vseučiliškem vprašanju neobhodno potrebna edinost in da se imajo Jugoslovani držati znanega sklepa »Narodne zveze«. Oba jugoslovanska kluba sta trdno odločena preprečiti sprejetje vladne predloge o laški fakulteti, ako vlada obenem ne reši vprašanje slovenske fakultete v Ljubljani in ne pripo-zna zagrebških izpitov, zoper Trst pa so jugoslovanski poslanci brezpogojno. Predsedstvu bosanskega sabora je poslal dr. šusteršič v imenu »Slovenskega kluba« sledečo brzojavko: »Slovenski klub« v državnem zboru pošilja bratske pozdrave bosenskoherce-govskemu saboru, izražajoč iskrene nide, da Bog blagoslovi vaše rodoljubno delo v blagor domovine. Bog živi najmlajši sestri v krogu jugoslovanskih zemlja habsburške monarhije, Bosno in Hercegovino! Živeli narodni zastopniki! — Dr. Šusteršič. Hovice z Balkana. Sporazum balkanskih držav. Obisk turškega prestolonaslednika v Belgradu in Sofiji je imel namen, jtidejstvovati idejo zbližanja balkanskih držav. Da se tozadevno resno dela, ni nikaka tajnost; vprašanje je le, ^koliko se je z obiskom turškega prestolonaslednika doseglo in v koliko so isporne stvari odstranjene in izglajene. Med Srbijo in Turčijo izgleda, kakor fda so diference med njima poravnane Sn da sporazumu ni ničesar na poti. fTo dokazuje tudi pisanje srbske pol-;furadne »Samouprave«, ki pravi, da bo Lvprašanje o balkanski zvezi kljub ivsem zaprekam v kratkem času go-jtovo rešeno. Enako se je tudi izjavil (turški zunanji minister Rifat paša, ki rje spremljal Jusufa Izedina na potovanju v Belgrad in Sofijo, samo da je naglašal, da bo sporazum v početku le na gospodarskem polju. Kakor poroča belgrajski »Dnevni list«, je Rifat paša •sporočil srbski vladi ob priliki svojega bivanja v Belgradu, da bo Turška v najkrajšem času začela s trasiranjem svojega dela železniške proge Donava-Jadrainsko morje. V zvezi z balkanskim sporazumom bo tudi obisk bolgarskega kralja Ferdinanda v Belgradu, ki bo še ta mesec. Srbski prestolonaslednik bo posetil za časa vseslovanskega kongresa Sofijo, kjer bo ostal tri dni, potem pa odpotoval v Carigrad, kjer bo posetil sultan?. Balkanska zveza. Belgrad, 15. junija. Včerajšnji »Dnevni list« prinaša brzojavko iz Sofije: Turški zunanji minister Rifat paša se je izjavil, da mora po obiskih turškega prestolonaslednika v Belgradu in Sofiji odkrito reči, da ni ustanovitvi balkanske zveze pod turško hegemonijo ničesar na potu. Za balk. zvezo so odločilni faktorji v Belgradu, Sofiji in Carigradu. Zveza bo v začetku sklenjena na gospodarskem polju in šele v poznejšem času se bodo izvršile med zavezniki vojaške koncesije. List napoveduje oficielni komunike, ki bo potrdil ustanovitev balkanske zveze. Potovanje bolgarskega carja v Srbijo. Belgrad, 15. junija. Pogajanja med belgrajskim in sofijskim kabinetom glede na oficijelni obisk bolgarskega kralja v Srbiji so končana. Kralj Ferdinand bo dospel oficijelno v spremstvu kraljice in prestolonaslednika Borisa koncem tega meseca v Belgrad. Vrnil bo obisk srbski prestolonaslednik Aleksander, ki bo za časa vseslovanskega kongresa v Sofiji tri dni gost bolgarskega kralja. Demisija srbske vlade. V soboto je srbski ministrski predsednik Nikola Pasič podal kralju Petru tlemisijo svojega kabineta, kar ni nihče pričakoval. To pa tembolj, ker se oficielno kot vzrok elemisije navaja neresne stvari. Oficielno se trdi, da se je vlada prepričala, da ne more delovati dalje s sedanjo skupščino, ker so nekateri ugledni člani vladne večine pri pretresanju načrta in premembe volivnega reda glasovali proti vladi. Bržkone bo došlo samo do rekonstrukcije kabineta, a jeseni se boclo razpisale nove volitve. Rekonstrukcija srbskega kabineta. Belgrad, 15. junija. Ker kralj ni sprejel elemisije celotnega kabineta, so se poostrili odnošaji med ministrskim predsednikom Pašičem in policijskim ministrom Ljubo Jovaničem ter naučnim ministrom Jovanom Zujsvi-čem. Da se izogne splošni ministrski krizi, je ministrski predsednik Pašič izjavil kralju, da ostane na čelu vlade samo v slučaju, ako se za naučni in policijski portfelj imenuje druga ministra. Spor med starimi in mladimi radikale!. Belgrad, 15. junija. Med starimi in mladimi radikalci je nastal zopet nov konflikt. Vzrok sporu je vladna predloga glede na tiskovni zakon. Medtem ko zahtevajo stari radikalci, naj se sprejme v zakonski načrt, da je kaznjivo sramotenje članov kraljeve družine in inozemskih vladarjev po časopisju, zahtevajo mladi radikalci, naj ostane kritika tudi kronanih glav v časopisju svobodna. Ker ni pričakovati, da bi se konflikt mirno rešil, označujejo mladi radikalci načrt tiskovnega zakona kot točko, ki onerao-gočuje nadaljni obstoj koalicijskega ministrstva. Dnevne novice. + Spored seje širšega odbora »Slovenske Straže« v sredo, dne 22. junija v posvetovalnici K. T. D. v Ljubljani: Dopoldne od 9. do 1. ure: 1. Poročilo načelstva; 2. poročilo »Trgovskega odseka«; 3. referat o snovanju knjižnic; 4. poročila odborn. iz Koroške, Štajerske, Goriškega in Tržaškega. — Popoldne od 2. do 5. ure: 1. Poročilo o pripravah za ljudsko štetje in 2. slučajnosti. + Na dan podružnice »Slovenske Straže«! Doslej je naznanjena osrednji pisarni »Slovenske Straže« ustanovitev naslednjih podružnic »Slovenske Straže«: 1. Osrednja moška podružnica v Ljubljani. — 2. Osrednja ženska podružnica v Ljubljani. — 3. Dunaj. — 4. Št. Ilj. — 5. Vipava. — 6. Kronberg. — 7. Sv. Ivan pri Trstu. — 8. Trnovo na Notranjskem. — 9. Krka pri Zatičini. — 10. Šmartno pod Šmarno goro. — 11. Kamnik. — 12. Št. Vid pri Vipavi. — 13. Velikovec in okolica. — 14. Ma-kole. — 15. Celje. — 16. Črnomelj. — 17. Homec. — 18. Cerkno. — 19. Ljutomer in okolica. — 20. Kranj. — 21. Ho-tederšica. — Tudi vse druge slovenske župnije na dan s podružnicami! Vse potrebno pri vladi preskrbi pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani, kateri naj se pošlje 2 K 20 vin. za koleke. Podrobni podatki se dobe v oklicu, ki je izšel v »Slovencu« v petek clne 10. t. m. Prosimo, da se naznanila o ustanovitvi podružnic osrednji pisarni nemudoma pošljejo! Čas hiti — zato je nujno treba, da nikjer ne odlašajo s pripravljalnimi deli za 10. julij! + Tako se dela I — Za vzor vsem našim župnijami Iz Ilotederšice pri Logatcu piše osrednji pisarni »Slovenske Straže« g. Ivan Petkovšek ml.: »Zgoraj podpisani sem sklical na 12. t. m. skupno sejo vseh odborov naših društev in odsekov ter zastopnikov občine z g. županom in dvema svetovalcema, kjer smo soglasno sklenili ustanovitev podružnic S. S., obenem pa določili natančen spored slavlja 10. julija. Naj ga tu navedem. 9. julija zvečer ob 9. uri oclhod z lampijončki iz društvenih prostorov h kresu. Ko se zažge kres, se, če le mogoče, strelja s topiči, iz cerkve zadoni pritrkavanje zvonov. Kres je združen z umet. ognjem, petjem in govorom. — 10. jul. Ob 9. uri slovesna sv. maša s cerkvenim govorom o sv. Cirilu in Metodu. Sv. maše se udeleže skupno vse naše posvetne in cerkvene organizacije, kakor tudi gospodarske in občinski odbor. Ob 1. uri popoldne ustanovni občni zbor podružnice S. S. Ob 3. predavanje, petje in igra »Slovanska apostola«. Z Bogom za narod! — Naj se povsod dela po tem vzorcu. Kjer ni bilo sestankov 12. t. m., naj se povsod vrše organizatorični sestanki vsaj prihodnjo nedeljo, 19. t. m.! + Himna »Slovenski Straži« jc izšla in se dobiva v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani po 20 vinarjev izvod. + Nemci žgo kresove po naših gorah. Podružnici »Stidmarke« v Celovcu in Beliaku si« i"'ali oklic, naj Nemci 23. t. m. ob 9. uri zvečer zažgo po vseh koroških gorah in hribih kresove: »Sonnvvendfeier«. Naš odgovor naj dobe z našimi pripravami za »Slovensko Stražo«. + Pet različnih vrst narodnih ko-lekov v korist obmejnih Slovencev bo razpečavala od prihodnje sobote naprej pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani. Koleki: Slomšek, Ein-spieler, Slovensko dekle, S t. Ilj, Slovenska z e m 1 j a so po 2 vinarja, prekupovalcem, društvom 20 odstotkov popusta. Naj ta kolek takoj naroče naši somišljeniki, naša društva, posojilnice, župni uradi, županstva! Dne 10. julija povsod razpeča-vajte narodne koleke v korist obmejnim Slovencem in v ta namen koleke že sedaj naročajte, da se pisarni preveč dela naenkrat ne nakupiči. Na naročila brez denarja se ne more ozirati. -h Nastop goriških Orlov v Podgo-rl v nedeljo dne 12. t. m. se je izvršil dobro. Prišlo je okrog 120 Orlov v kroju, telovadilo jih je okrog 90. Prišlo pa bi bilo nad 170 Orlov, da ni goriško okrajno glavarstvo na ljubo liberalcem prepovedalo dornberškim Orlom udeležiti se izleta v .kroju, akoravno imajo Orli od namestništva dovoljenje za uniformo v rokah. To je škandal, o katerem bomo še govorili! '+ Klavrne liberalne veselice na Goriškem. Liberalno kolesarsko društvo »Danica« je 12. t. m. priredilo dirko in ples. Metodarska podružnica v Gorici je priredila tudi ples. Vse skupaj pa je bilo precej klavrno. Niti plesi ne vlečejo več. + Temeljito se je blamiral v plenarni seji državnega zbora 14. t. m. dr. Masaryk, ki je v polemiki z dr. My-slivcem navajal bibliške citate glede zakona, ki jih Masaryk ne razume in zamenjuje ter sploh ne pozna ne teksta ne konteksta. Dr. Myslivec ga je sijajno pobil in pred vso zbornico tako blamiral, da se bo dr. Masaryk premislil še kdaj citirati tekste, ki jih ne pozna. -f- Železniška zveza z Dalmacijo. »Neue Freie Presse« prinaša iz Budimpešte poročilo, da so gotovi krogi, ki so glede na važne železniške zveze odločilni, nasprotni železnici iz Ogulina v Knin, kakor je bilo določeno v pogodbi. Proga Ogulin-Knin bi bil podaljšek projektovane belokranjske železnice. Omenjeni krogi se zavzemajo za železniško zvezo čet Novi. Od Novega na bo-sensko-hrvaški meji naj bi se naredila zveza ogrskih državnih železnic po dolini Une s Kninom v Dalmaciji. Ta proga bi bila za 70 km krajša kakor Ogulin-Knin. Tako poročilo v »Neue Freie Presse«, kateri seve prepuščamo tudi vso odgovornost. Velika manifestacija na Sv. Gori pri Gorici. Dne 3. julija priredi naša krščansko socialna organizacija na Goriškem veliko manifestacijo na Sv. Gori. K tej slavnosti naše goriške organizacije vabimo tudi sosednja kranjska društva. Iz Ajdovščine bo Vipavce vozil posebni vlak. Društva, ki se mislijo udeležiti te slavnosti, naj to nemudoma naznanijo »Slov. kršč. soc. zvezi« v Gorici. V naznanilu naj bo natančno povedano: 1.) koliko članov društva se udeleži slavnosti? 2. S katerim vlakom in kedaj pridejo? 3.) Koliko kosil naj se naroči in kje: a) na Sv. Gori ali b) v Solkanu? — Zbirališče ob pol 6. uri zjutraj pred državnim kolodvorom v Gorici. Odhod ob 6. uri. Procesija se prične pod stopnjicami. Ob 8. uri na Sv. Gori govor, peta sveta maša in sveto obhajilo. (Spoved naj se po možnosti opravi doma.) Po sv. maši manifestačni shod, na katerem govori dr. Krek. Po zborovanju kosilo (na Sv. Gori ali v Solkanu). Ob 3. uri popoldne v Solkanu blagoslov. Ob 4. uri javna telovadba Orlov. (Proste vaje, orodne vaje, moreška.) Veselica. — Želeti je, da društva pridejo z zastavami. To morajo pravočasno naznaniti politični oblasti. — Letošnja bogata košnja. — Kaj vse računa delavcem podjetnik v Gruberjevem prekopu. Od vseh nam poznanih krajev se čuje o letošnji izvan-redni bogati košnji, zlasti se pa v tem odlikuje letos ljubljansko barje. Tu bo letošnje leto toliko sena, da eni ne bodo vedeli kam ž njim. Po nekaterih parcelah je tako visoka trava, da se odrašče-ni kosci ne vidijo iž nje. Prošli teden smo čuli, da so imeli na Gorenjskem v Kranju v ti zadevi neko stavo. Nekdo je trdil, da ima 60 cm visoko travo, drugi pa so mu zanikali, a stavo je vendarle dobil prvi, ker trava je bila visoka 80 cm. Ko smo Barjani to čuli, smo se temu smejali in nalašča smo jo šli merit kar od kraja in visoka je bila 1 m in 90 cm, reci en meter in 90 cm. To pa ni le na enem kraju, temveč z malimi izjemami po vsem barju ter jc celo po nekaterih bolj gnojnih parce- lah visoka nad dva metra! Letošnja bogata košnja bo odtehtala za zadnji slabi letini 1908 in 1909, le vreme je sedaj zadnje dni jako neugodno za sušiti. Mnogo je že sedaj po barju odkoše-ne trave, kjer se že več dni namaka, Ako se vreme kmalu ne izvedri, se bc sena mnogo pokončalo. Tudi druga setev in sadeži do sedaj na barju prav lepo kažejo. Bog nas varuj le povodnji kajti, če se bomo zanašali na poglob-ljenje Ljubljanice, bomo še dolgo čakali, ker to delo jako polževo napreduje, ker delavci vedno zapuščajo to delo vsled raznih prikrajšanj pri plači. Ta podjetnik ima delavce večinoma tudi na hrani ter jim pri tem vse zaraču-ni: ocl žlice na teden 4 v, od sklede 6 v itd., sploh od vse priprave za kuho, tako, da jim za plačilni dan ne preostane nič. Je-li ni tu nikakega nadzorstva? — Izlet na Žalostno goro pri Pre* serju priredi jutri, v četrtek ob 1. uri popoldne odbor ljubljanske ljudske in dijaške kuhinje. Vabijo sc tem potom k udeležbi vsi p. n. člani in tudi vsi drugi prijatelji tega društva. Odhod 2 večernim vlakom ob 6. uri ali pa pc Ljubljanici, če bo zadostno število pri-glašencev. — Društvo za varstvo otrok ln oskrbo mladine za sodni okraj Kranj, ima dne 20. t. m. ob četrti uri popoldne v sodnem poslopju v Kranju soba št. 8 izvanredni občni zbor. Na dnevnem re-clu jc razgovor o pristopu društva k deželni zvezi društva za varstvo otrok in oskrbo mladine. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — Cesar na mednarodni lovski razstavi v kranjskem oddelku. Ko je včeraj cesar posetil mednarodno lovsko razstavo, so ga sprejeli v kranjskem oddelku: knez Ilugon Windisch-graetz, grof Karol Wurmbrand, groi Jožef Hardegg, grof Traun, slikai Dombrowski, Nikolaj Szailer in gosp Holzwart. Najprej so mu pokazali razne slike, potem jelena, ki ga je ustreli! cesar Maksimilijan, in prve gamse rajnega prestolonaslednika. Z velikim zanimanjem je opazoval cesar lovske suknjo cesarja Maksimilijana, ki jo je raztrgal na lovu jelen, kakor tudi slike lova cesarja Karola VI. Ko je zapustil cesar kranjski oddelek, je dejal: »Ta razstava jc res zelo lično aranžirana.« Znamenita pohvala za kranjske lovce. — Razpisane učiteljske službe. V postojnskem šolskem okraju: naduči-teljsko mesto na trirazrednici v Št. Petru in na enorazrednici v Podstenju učiteljsko mesto' v stalno nameščenje do 4. julija t. 1.; na enorazrednici v Zalem logu (okraj Kranj) učiteljsko in voditeljsko mesto v stalno nameščenje do 15. julija 1.1. S to službo je združen tudi pouk na ekskurendni šoli v Davči, zategadelj se bo oziralo predvsem le na moške prosilce. Nadučitelj-sko mesto na dvorazrednici v Hoteder-šici (okraj Logatec) v stalno nameščenje do 6. julija t. 1. znova s pristavkom, da veljajo dozdaj vložene prošnje tudi za ta razpis. — V postojnskem šolskem okraju nadučiteljsko mesto na dvorazrednici na Premu in učiteljsko mesto na enorazrednici v Koritnicah do 9. julija t. 1. v stalno nameščenje. —Pismena matura na novomeški gimnaziji se je vršila minoli teden od srede do sobote. Pisalo jo je 16 maturantov, 14 rednih dijakov,. 1 privatist in 1 eksternist in sicer so dobili iz slovenskega jezika naslednje naloge: 1.) »Napoleon I. in Avstrija«. (Zgodovinska slika dogodkov pred 100 leti.) 2.) »Vpliv tehničnih iznajdb najnovejšega časa na razvoj modemih, državnih in socialnih razmer«. 3.) »Zgodovinski pomen latinskega jezika in slovstva«. V nemškem jeziku so pisali: 1.) »Oster-reich im Volkerkampfe mit Napoleon I.«. 2.) »Das Alte stiirzt, es andert sich die Zeit — und neues Leben bliiht aus den Ruinen«. (Teli.) 3.) »Es gibt nur ein Gliick: die Pflicht, — nur einen Trost: die Arbeit, — nur einen Genufl: das Schone«. Iz grškega so prestavljali Sophokles: Aias 470—530, iz latinskega Suetonius Tranquillus: Divas Claudi-ces cap. XLI—XLV. — Ustmena matura se prične 2. julija popoldne. — Koliko časa bodo dijaki še morali obiskovati prostore tega že napol razpa-lega poslopja? Zahteva po novem poslopju je že zopet popolnoma zaspala. Prostor, namenjen za novo gimnazijo, je občina letos parcelirala in ga dala v najem. — Novi župan na Čatežu. Pri včerajšnji volitvi župana je bil izvoljen županom na Čatežu ob Savi pošten in odločen mož Andrej Spilek, posestnik na Prilipah, kar seve nekaterim ni všeč, ker je zvest pristaš naše ljudske stranke. Bog ga živi! — Nesreča z avtomobilom. Poroča se iz Spod. Dravograda, da je 7. t. mes. povozil z avtomobilom stavbenik Eg^ genbergor iz Celovca pri Sv. Boštjanu šestletnega dečka Lovrenca Močnika iz Spod. Dravograda. Deček jc umrl v bolnišnici v Slov. Gradcu. Eggenbergor je daroval starišcm ponesrečenega dečka 4000 K. — Razpisana zgradba mostov. Deželna vlada je razpisala zgradbo be-tonskoželeznih mostov: i. čez potok Presečnik; stroškovnik 11.000 K. 2. Za potok Mlinca; stroškovnik 12.000 K. — Pogrešajo v Idriji od 7. junija 231etnega Janeza Tratnik. Šel je popoldne tega dne od doma ter se ni povrnil dosedaj. Boje se, da se mu je zmedlo ter si je utegnil kaj zlega narediti. — Važna iznajdba za mlatilnice. Kar dandanes kmetu največ skrbi povzroči in ga največ stane, je delo. Ne samo, da je delavska moč v ceni zelo poskočila, ampak, kar je še hujše, da pogosto ni mogoče dobiti za nujna in dolgotrajna dela dovolj delavcev, kakor n. pr. za mlačev z cepmi. Veliko posestnikov je radi tega že si omislilo ročne mlatilnice ali še boljše za gepelj. Vsako leto pa čitamo po časopisih: pri tem posestniku jc mlatilni stroj odtrgal delavcu roko, pri drugem mu zmečkal prste in tako enako. Takšna nesreča zadene seveda najhujše poškodovanca, pa tudi delodajalec je pri tem prizadet. Nekaj mu že vest očita, da je več ali manj sokriv nesreče in ima še pota, sitnosti in stroške. Pogosto je gmotno oškodovana tudi občina, katera je primorana potem skrbeti za takega pohabljenca. Dva uradnika tvrd-ke »Merkur Majdič, Celje«, gg. Zamuda in Vivoda, iznašla sta pripravo, katera se da pritrditi na vsak mlatilni stroj, katera vsako takšno ponesrečenje za-brani in onemogoči. Izdeluje je znani ključavničarski mojster gospod Rebek v Celju, na katerega se lahko vsak obrne v tej zadevi za potrebna pojasnila. Skoraj gotovo bode politična oblast zapovedala, naj se uvede ta res potrebna in koristna iznajdba, katere patent je že naznanjen. — Valerij an Pribičevič škof? Listi poročajo, da hoče srbska samostalna stranka, ki ima absolutno večino na sedanjem srbskem cerkvenem zboru, Va-lerijana Pribičeviča, profesorja v srbskem duhovnem semenišču v Karlov-cih, izvoliti za temešvarskega škofa ter mu na ta način povrniti trpljenje dolgega zapora radi veleizdaje. — Novo mednarodno gledališče na Cetinjah so odprli minoli četrtek. Slavnostni govor je imel knez Nikola. Kot prva predstava jc bila igrana knezova »Balkanska carica«. — Samoumor v Pulju. V Pulju si je danes s svojim bodalom v trenutku duševne zmedenosti končal svoje življenje 35 let stari Josip Schaner, strojni poslovodja vojne ladje »Zenta«. — Obesil se je 9. t. m. dopoldne v podstrešju 34 let stari posestnikov sin Franc Urbanija v Svinjah, občina Moravče. Urbanija je bil prej v Ameriki ter je poslal svoji mačehi precej denarja, ki ga je pa zapravila. Ko se je Urbanija vrnil, se je spri z mačeho in prišlo je celo do pretepa. Kmalu potem so se pokazali pri Urbaniji znaki norosti. V zadnjem tednu se je že večkrat poizkušal umoriti. — Trojčki. Iz Žirov se nam poroča, da je v Jarčji dolini povila neka 20 let stara mati trojčke, ki so vsi popolnoma zdravi. Krstili so jih na Alojzija, Veko-slava in Albana, cia bodo imeli vsi trije en dan svoj god, namreč 21. junija. — Dedščine in zavarovalnine v Ameriki. Večkrat se dogaja, da morajo v Avstriji živeči dediči in sorodniki izdati pooblastilo, če hočejo priti v posest premoženja oziroma zavarovalnine v Ameriki umrlih ali ponesrečenih sorodnikov. Kaj rado se pa pri tem zgodi, da se izdado taka pooblastila popolnoma tujim in neznanim osebam, vsled česar se često vsa stvar silno zavlačuje in končno še le prerado nima za dediče povoljnega uspeha. Najbolje je, da »se vsaka taka zadeva izroči c. in kr. konzularnemu oblastvu dotičnega kraja, kajti ta oblast najbolje zamore zastopati interese dedičev in sorodnikov. Kadar pa se izda kako tako pooblastilo konzularnemu oblastvu, se morajo izrecno vsa. prejšnja, drugim osebam izdana pooblastila preklicati in razveljaviti. — Treba je torej tudi v tem oziru posebne previdnosti, da se pride do za-željenih uspehov. — Odlikovanje. Goriški rojak gospod Fr. Munih iz Sv. Lucije, ravnatelj javnih klavnic na Reki, je dobil od cesarja križec vitežkega reda Franc Jo-žefovega za svoje izvanredno sanitarne in higijenične zasluge. — Zaradi poneverjenja. Avgust Golob iz Solkana, knjigovdja tvrdke Tabaj v Gorici, se jc sam javil pri sod-niji, ker si je prisvojil precejšnji znesek denarja, ki je bil last .tvrdke. — Tiskovna pomota, v notico »T ako so d e 1 a« se jc urinila tiskovna pomota: Kresovi s c ž g o v predvečer praznika sv. Cirila in Metoda d n e 4. j u 1 i -j a zvečer in ne 9. j u 1 i j a in to po soglasnem- sklepu vseh naših organizacij. Tudi somišljenik iz Ilotederši-ce je pravilno zapisal, zmotil se je čr-kostavec. Štajerske novice. š Novi diakovski škof med Slovenci. Pri sv. Jožefu nad Celjem se mudi za nekoliko dni prevzv. vladika dr. Ivan Krapac, škof djakovski, ter sc priporoča molitvi pobožnih Slovencev, katere iskreno ljubi. š Zaupni sestanek Jugoslovanske Strokovne Zveze v Celju dne 19. t. mes. se gotovo vrši; na sestnaku bosta govorila poslanca dr. B e n k o v i č in Gostinčar. Pričakuje se udeležbe iz cele Spodnje Štajerske, kdor ni prejel povabila in se smatra zaupnikom naj pride kar v Celje in se predstavi sklicatelju dr. Ivanu Benkoviču. Shod se vrši v hotelu Teršek ter se prične točno ob pol deseti uri. Položil se bode temelj delavski organizaciji, ki se mora raz-presti po celem Štajerskem. š Zeta je ubil. Pred mariborskim porotnim sodiščem je bil soglasno oproščen 70 let stari Matija Bogav, ki je ubil v jezi svojega zeta Matija Ev-reka v Št. Lovrencu na Dravskem polju zaradi njegove lahkomišljenosti. š Mlad morilec. Pred mariborskim porotnim sodiščem jc bil 14. t. m. obsojen na tri mesece težke ječe 19 let stari viničarjev sin Jožef Horvat iz Ku-hove pri Št. Lovrencu v ptujskem okraju, ker je z nožem zabodel v pijanosti posestnikovega sina Franceta Vilčnika. Zgodilo se je to 1. maja, ko se je vršila v Polenšaku instalacija novega župnika. Med mnogim ljudstvom, ki je prihitelo takrat v župnijo, sta bila tudi omenjena. Napila sta se v neki gostilni, potem pa sprla. š Aretacije v Ptuju. V Ptuju so aretirali šefa velike graške tvrdke usnja Mayer & Biller Oskarja Mayerja in tovarnarja usnja Jožefa Pisicha, ker ju dolže goljufij. š Skoro deset tisočakov poneveril in v veseli družbi zažvižgal je 381etni bivši tajnik društva graških hišnih posestnikov Marhorčnig. — Bil je upravitelj dveh hiš in je imel nalogo iz pobrane najemnine vedno plačevati davke. A on davkov ni plačeval, ampak je denar zažvižgal v veseli družbi. Da bi pa stvar zakril, je ponaredil dve davčni knjižici. A sleparija se je odkrila in izkazalo se je, da je poneveril 8043 K. Pri obravnavi minolo soboto se je zagovarjal, da ga je rodbina nekega dekleta, ki ga je ljubil »izsesavala«. Obsojen je na deset mesecev ječe. š Med brivskimi pomočniki v Gradcu je došlo do gibanja radi zvišanja plač. š Deželnošolski nadzornik Leopold Lampl gre v pokoj, njegov naslednik bo baje deželnošolski nadzornik Rob. Klauer iz Trsta. Na vseh slovenskih gorah in hribih, na vseh točkah, ki so vidne daleč na okolu, naj se zasvetijo 4. julija ob 9. uri zvečer naši kresovi! Pripravljajte se povsod za manifestacije 10. julija. Že sedaj nabirajte člane za svojo podružnico „Staven-ske Straže" 3 Telefonska in brzojavna poročila. ATENTAT NA GENERALA BARONA VAREŠANINA. Sarajevo, 15. junija. Ko se je danes peljal deželni šef general baron Vare-šanin s svojim adjutantom od otvoritve bosenskega sabora v konak, je na poti nanj petkrat ustrelil iz revolverja socialni demokrat Bogdan Karajič, a ni zadel ne generala Varešanina, ne njegovega adjutanta. Napadalec je na to pomeril revolver nase in se ustrelil s šestim strelom. Bil je takoj mrtev. General Varešanin jo nato s svojim adjutantom šel peš v konak. VLADNA ZMAGA. Dunaj, 15. junija. Tudi danes jc vlada v parlamentu zmagala. Dobila je dispozicijski fond z 239 glasovi proti 212 glasovom. Od slovanske, socialno demokratične m rusinske opozicije ni bilo pri seji 31 poslancev, vladna večina je pa znašala 27 glasov. Čehov in Jugoslovanov ni bilo pri seji 17, socialnih demokratov 7, Rusinov 4. Italijani so tudi danes glasovali z vlado, proti vladi je glasoval od Italijanov le poslanec Pitacco. Od Jugoslovanov tudi danes ni bilo k seji Baljaka, Biankinija, Ivčeviča, Periča, Vukoviča. Nato je sledila debata o II. skupini proračuna, ki se pa vrši ob jako malenkostnem zanimanju. ITALIJANSKA PRAVNA FAKULTETA IN PARLAMENTARNE STRANKE. Dunaj, 15. junija. Danes ob 3. uri popoldne se zbere parlamentarna nemška narodna zveza. Pri njeni seji bo baron Bienerth priporočal, naj sprejme kompromisni predlog vlade za provi-zorično ustanovitev laške pravne fakultete na Dunaju. Danes bo v isti zadevi zbrana parlamentarna komisija čeških poslancev. Mnogo čeških državnih poslancev, razun agrarcev, se nagiba k temu, da bi se italijansko pravno fakulteto na Dunaju dovolilo in popolnoma pozablja, da je to slovensko vprašanje, pri katerem imajo Slovenci odločilno besedo, drugi Slovani pa dolžnost podpirati slovenske sklepe! V »Slovanski Uniji« je pa tozadevno needinost, samo češki agrarci so zvesti Slovencem. ČEHI BOSENSKEMU DEŽELNEMU ZBORU. Dunaj, 15. junija. Tudi češki klubi so poslali brzojavne pozdrave k otvoritvi bosenskega deželnega zbora. ODLIKOVANJE NADŠKOFA STAD-LERJA. Sarajevo, 15. julija. Najboljši odgovor na vsa zlobna poročila, kako je vladar nemilostljivo sprejel dr. Stad-lerja in mu dal celo ukor, je odlikovanje, ki ga je sarajevski nadškof prejel včeraj, namreč fotografijo Nj. Veličanstva z lastnoročnim hrvaškim podpisom v dragocenem zlatem okvirju z briljanti. KONCESIONIRANJE SODAVIČARSKE OBRTI. Dunaj, 15. junija. V poslanski zbornici se je včeraj govorilo, da namerava vlada uvrstiti sodavičarsko obrt med koncesionirane ter čaka tozadevno samo še mnenja obrtnega sveta. Od strani zastopnikov obrtnega stanu sc izraža bojazen, da se v slučaju konce-sioniranja soclavičarske obrti zviša cena sodavode, zato se nameravajo upreti vladni nameri. AVSTRIJSKI JEKLENI ZRAKOPLOV. Dunaj, 15. junija. Včeraj je prišel odbor za zgradbo jeklenga zrakoplova k poslancu, stavbenemu nadsvetniku Giintherju. Odbor je javil, da imajo za zgradbo jeklenega zrakoplova nabranih že 180.000 K, potrebnih pa je 220.000 kron. Jekleni zrakoplov je iznajdba nekega mladega avstrijskega častnika. Zrakoplov, narejen iz jeklene pločevine, bo veliko bolj trpežen in bolj sposoben za vožnjo kot vsi dosedanji sestavi. Dunaj, 15. junija. V zbornici bo vložen predlog, naj vlada da za jekleni avstrijski zrakoplov subvencije 100.000 kron. HOFRICHTER. Dunaj, 15. junija. Od kompetent-ne strani se poroča, da bo Hofricliter-jeva, obsodba v prihodnjih dneh objavljena. Dalje se tudi poroča, da niso izključena presenečenja. Z Iiofrichterje-vo afero je v zvezi tudi samoumor nekoga vojaka v Lincu. Vojak je pobegnil in potem skočil v vodo. Bil je svoječas-no uslužben v vili, kjer je stanoval Hofrichter, kot sobni slikar ter je menda pomagal Ilofrichterju, da je dobil strup. NOVA JEZIKOVNA POGAJANJA? Praga, 14. junija. »Venkov« poroča z Dunaja, da se poizkuša od parlamentarne strani, sklicati za vsak slučaj nemško-češke konference, ki naj bi se eventuelno vršile tudi brez agrarcev. ZEPPELIN NA DUNAJU. Berolin, 15. junija. Zeppelin bo nastopil svoje potovanje na Dunaj z zrakoplovom meseca septembra ter bo pri-plul na Dunaj oni dan, ko bo nemški cesar Viljem prišel na Dunaj čestitat cesarju k njegovi 801etnici. Pri tej priliki bo cesar Viljem sam razkazoval zrakoplov našemu cesarju. VELIKE POVODNJI. Dunaj, 15. junija. Vsled neprestanega deževja so nastale velike povod-nji v avstr. alpskih deželah. Iz Sol-nograda poročajo o posebno velikih povodnjih, pota in mostove Je voda razrušila. O enakih opustošenjih poročajo iz Štajerske, Tirolske, Predarlske, posebno iz Feldkirchna, ki je večinoma pod vodo. y poplavljenih krajih uoma. ga vojaštvo. Vremenska opazovalnica naznanja še vedno nestalno, hladno vreme. SILNO DEŽEVJE NA HRVAŠKEM. Zagreb, 15. junija. V zagrebški okolici in po celem Zagorju je bilo silno dežja in toče, ki je napravila veliko škode. VELIKA VREMENSKA KATASTROFA NA ČEŠKEM. Trutnov, 15. junija. Vsled nevihte in toče je uničena vsa žetev ter je tudi drugače mnogo škode. Včeraj je bila zopet močna nevihta. V Nemeckih Prusnicah je nastal velik požar, ki je uničil devet poslopij, kakor tudi mno-. go zaloge. NEVARNA ZNAMENJA NA JUGU. Carigrad, 15. junija. Protigrški boj-t kot se širi. Turška vlada ni hotela izdati pripoznalnice novoimenovanemu grškemu konzulu v Seresu. Poroča se, da je grška vlada med obmejno prebivalstvo v Tesaliji razdelila orožje. POTRES. Rim, 15. julija. Iz južne Italije pri-i hajajo zopet poročila o potresih, ki so med prebivalstvom povzročili paniko. Ljubljanske novice. lj Občni zbor »Ljubljane« je danes ob osmi uri zvečer v dvorani »Rokodelskega Doma«, Komenskega ulice. Izvršujoči člani in članice ter gg. podporniki se vljudno vabijo k obilni udeležbi. lj Krščanska ženska zveza ima v petek 17. t. m. ob 4. uri popoldne predavanje v navadnem prostoru v Unionu. lj Velika veselica na vrtu »Roko« delskega doma« v nedeljo, dne 19. junija 1910. »Katol. društvo rokodelskih pomočnikov« uljudno vabi k vrtni veselici, ki jo priredi v nedeljo, dne 19. junija t. L, ob pol 5. uri popoldne na vrtu »Rokodelskega doma.«. Spored: 1. Petje pevskega zbora »Ivatol. društva rokodelskih pomočnikov. 2. Šaljivi ku-pleti. 3. Šaljivi dvospeVi in četverospe-vi. 4. Tamburanje tamburaškega zbora »Katol. mladeniškega društva«. 5. Sre-čolov. G. Šaljiva pošta. 7. Razna presenečenja. 8. Prosta zabava. — Vstopnina za osebo 30 h. — V slučaju neugodnega vremena bo veselica pri pogrnjenih mizah v dvorani in drugih prostorih »Rokodelskega doma«. — Odbor. lj Odbor društva rokodelskih moj« strov, ima v četrtek, dne IG. t. m. ob sedmi uri zvečer v Rokodelskem domu važno društveno sejo-. Vsi gg. odborniki naj se seje zanesljivo udeleže. lj Za tehnika se je izdajal. Začetkom tega meseca jc bil aretovan 26-letni brivski pomočnik Anton Killler iz Karlovca, ker se je napačno zglasil. Po prestani kazni pa je prosil pri nekaterih strankah podporo pod pretvezo, da je ubožni tehnik. Pri neki vdovi se jc izdal za sorodnika njenega pokoj« nega moža. Policija ga jc bila zopci izsledila v neki gostilni v Kolodvorski ulici ter ga aretovala in izročila sodišču. lj Zadruga krojačev itd, ima izredni zadružni shod v nedeljo, dne 19. junija t. 1., ob pol 10. uri dopoldne v vrtnem salonu hotela »Ilirija«, Kolodvorske ulice. lj Občinski svet ijubijanski je imel včeraj kratko sejo. Vodi jo župan Hribar, ki pozneje odstopi predsedstvo podžupanu dr. Tavčarju. Vlado zastopa svetnik Kremenšek. Zapisnikarja Knez in Rothel. Zupan povabi občinski svet na ustanovni shod »Češko - slovenskega kluba«, 18. t. m. ob šesti uri zvečer v »Mestni Dom«. Odobri se volitev odbora »Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva«. (Poroča dr. Triller.) Na znanje se vzame dopis »Kranjske hranilnice« glede odpovedi prostorov, ki jih ima v najem umetno - obrtna strokovna šola v liranilnični hiši. (Poroča dr. Triler.) Razprave se udeleži občinski svetnik Franchetti. Opusti se Suknjarska steza. Svet se proda Adolfu Reichu (123 m3) in Francu Schust.ru (60 m2) na predlog Kozakov za 8 kron m2. Poročevalčev predlog (Lenče), naj bi se prodal m1 po 10 K, je ostal v manjšini. Odkloni se ponudba Adele Weiseitlove za odkup stavbišča št. II. parcele št. 99/1. kat občine Gradišče. Odkloni se prošnja »Ljubljanskega Zvona« za podporo 1000 K povodom belgrajskega obiska. Zupan je v svojem poročilu navajal, da zadnje čase prirejajo društva izlete v Zagreb, v Benetke in drugod Nima nič proti temu, in je to hvale vredno če nosijo stroške društva sama, toda občinski svet ne more dati ob takih prilikah podpor. Če bi jo enkrat dal, bi bilo mogoče, da bi hotelo kake društvo poleteti v Peterburg ali Moskvo in bi zahtevalo od občinskega sveta podporo. (Splošna veselost. Najbolj so smeja župan sam.) Poročal je občinski vetnik Lenče. Odkloni se prošnja po-estnikov v Štepanji vasi, Gorenji in ipodnji Hrušici, Bizoviku, Hradeckega asi in na Poljanski cesti glede uredit-e ceste skozi Hradeckega vas in naravo brvi preko Gruberjevega kanala bližini Poljanskega mostu. (Poroče-alec občinski svetnik Turk.) V prizidki mestnega dekliškega liceja se na-ravijo tla iz linoleja (cena 5072 K) meto deščic (cena 4855 K), poročal je obč. venik Turk. Vadnica pri mestnem de-liškem liceju se zopet izroči oskrbi Mladike«. (Por. obč. svetnik profesor 'ipenbacher.) Milan Pajkov spis »O godovini ljubljanskega mesta v ljud-ki šoli«, se nakupi v 200 izvodih. (Por. ibč. svetnik Franchetti.) Za nabavo ičil št. jakobske dekliške osemrazred-lice se dovoli 800 K. (Por. obč. svetnik Jkozar.) Finančnemu odseku se odsto-ii samostalni predlog obč. svet. Ivana (neza, ki zahteva, naj se napravi hod-lik ob hišah št. 6, 8, 10, 12, 14 in 16 na itarije Terezije cesti. Podžupan dr. Tavčar nato zaključi javno sejo. lj Častno svetinjo za 401etno zvesto lužbovanje je podelil deželni predsed-ltk Štefanu Ž v o k e 1 j u , pripenjaču ia južnem kolodvoru v Ljubljani. lj Vojaška vest. Generalni major 5mil pl. K o 1 i s c h e r je došel na in-pekcijo v Ljubljano in se nastanil v lotelu »Union«. lj Osebna vest. Višji revident južne eleznice g. Emerik Malovrh je od pro-netnega inšpektorata prestavljen kot ransportni kontrolor v Ljubljano. lj Kap je zadela poštno uradnico ospo Vehtič. lj Dva pava (samec in samica), sta e izgubila. Kdor bi kaj vedel o njih, laj sporoči to lastnici ge. M. Gostinčar, ostilničarki na Opekarski cesti št. 26, li pa našemu uredništvu. lj Nasilna brata. V neki gostilni na hacljevi cesti, je 22 let stari, varnost-i oblasti dobro znani pretepač Jožef epke iz Krašnje izzval prepir in se na-osled dejansko lotil nekega ključav-ičarja. Čepku je prišel nato še na po-oč njegov 30 let stari brat Anton. Ko e v prepiru in pretepu nek ključavni-ar zapustil gostilno, je stekel Anton ^epek z nožem in prazno pivno stekle-ico za njim in ga je s to po hrbtu tako olgo tolkel, da je na njem vso stekle-ico razbil. Ključavničarju je pristopil a pomoč neki topničarski desetnik in ed tem, ko je stražnik brata Jožefa retoval, se je Anton iztrgal in ušel. Jo-ef se je bil stražniku uprl, ki ga jc le i težavo prevladal. Ker ga pa ni mogel praviti naprej, so prišli ponj z zelenim ,'ozom in ga ž njim odpeljali v zapor. lj Ženska zlata ura se je našla na Vlestnem trgu. Dobi se na Bregu, št. 2, . nadstropje levo. lj Izlet v Postojno je priredila vče-aj ob zelo ugodnem vremenu I. mest-m deška ljudska šola pod vodstvom vojih učiteljev. Izleta se je udeležilo kupno 110 oseb (bilo je tudi nekaj sta-išev). Po zajutrku v »Nar. hotelu« so ii izletniki ogledali zanimivosti po-tojnske jame ter mesto in okolico, >stali čas pa porabili za igre na hotel-kem vrtu. Bilo je splošno vse veselo in adovoljno. V jami in med vožnjo so lečki - pevci pridno prepevali. Mladim zletnikom bo ostal ta dan dolgo v pri-etnem spominu. lj Katoliškemu mladenlškemu dru-tvu je daroval g. Avguštin Zajec, . kr. računski oficijal 3 K. Bog plačaj! lj Tatvine koles so sedaj v Ljub-jani na dnevnem redu. Kolo je bilo 'čeraj popoldne ukradeno v veži Ljub-janske kreditne banke. Kolo je bilo še iovo in vredno 210 K. Kolo je istega Ine našel delavec Jakob Ovnik na ljub-jajiskem polju v neki rži in je zapeljal ia travnik. Čez nekaj časa se je Ovnik Jdetranil. Ko pa je prišel nazaj, je opa-;il, da je med tem časom nekdo pri tolesu ukradel zvonec in torbico z orodjem. lj Pretep v delavnici. V neki sto-arski delavnici sta se sprla dva po-nočnika, med katerima je eden gluhonem. Le-ta zgrabi za stolovo nogo in z Eksportna akademija in vprašanje trnovskih visokih šol v Avstriji. Gospodarsko življenje v Avstriji je napredovalo v zadnjih desetletjih tako, cla se smemo meriti v marsikateri panogi z gospodarsko najmočnejšimi narodi. Najbolj jasen dokaz za ta, za nas res časten napredek je statistika našega izvoza. • Prestopili smo že davno meje domačega trga, imamo Že marsikatero industrijo, ki je navezana v pretežni večini na eksport, n. pr. steklarska, konfekcijska industrija. Naše pohištvo so dobi povsod, svetovni trg kupuje pri nas čevlje, rokovice, porcelan, dalje celo vrsto agrarnih produktov. Gledali pa moramo posebno na jug. Naš je trg v Levanti, na Turškem, v Črni gori itd. Geografično ugodna lega Trsta, ki je najsevernejše pristanišče v Sredozemskem morju, za celo državo, posebno za Jugoslovane, nas sili, da si popolnoma osvojimo Adrijo in posebno Rivijcro za svoje kvalitetne poljedelske produkte. Saj morejo konkurirati ravno naši pridelki samo tam na svetovnem trgu, kjer se gre za kvaliteto. Z naraslim eksportom naših produktov je narasla tudi tehnika v izvozni trgovini. Postala je tako komplicirana, da je treba sistematičnega študiran ja, če hoče kdo delati na tem polju. Nastajajo nove prometne zveze, kreditne operacije s tujim trgom se spreminjajo od dne do dne po tujih trgih, treba je, da zasleduje trgovec vso najmanjše izprememba. Treba mu je, če se hoče pečati s te vrste trgovino, da pozna carinsko in tarifno politiko, da pozna kreditne razmere na posameznih trgih, da. zna jezike, trgovsko organizacijo po tujih državah, cla se seznani z načinom plačevanja itd. Samo tako izobražen trgovec more izrabiti ugodne prilike na svetovnem trgu. Prav je imel torej »Avstrijski trgovski muzej«, ko je pred 12 leti ustanovil privatno visoko šolo za izvozno trgovino: eksportno akademijo, da preskrbi za domačo trgovino potrebne moči, da d& svojim slušateljem priliko, da si pridobe v vseh trgovskih strokah teoretičnega in praktičnega znanja. Zavod je dosedaj dosegel prav lepe uspehe. Kar je ostalo diplomiranih eksportnih akademikov doma, skoraj vsi delujejo v naših domačih gospodarskih podjetjih na odličnih mestih. Vlada se je začela zanimati še-le pozno za to gospodarsko najvažnejšo šolo v Avstriji. Vzela je sicer profesorje med svoje uradnike, a upravo mora vzdrževati zavod sam s prispevki slušateljev. Da, niti naslova trgovske visoke šole ji dosedaj niso pripoznali. Zato so začeli sedaj slušatelji sami med katerimi je tudi 15 Slovencev, akcijo, da vlada pripozna eksportno akademijo za visoko šolo in sicer čisto upravičeno: saj ne manjka niti enega pogoja za to kvalifikacijo Obrnili so se na vsa merodajna mesta, dosedaj so bili še vsi odločilni krogi za to idejo Kako tudi ne! Saj je ravno ta zavod najimenitnejše gospodarske važnosti za našo zunanjo trgovino Posebno parlamentarni krogi so se zavzeli za to misel; prepričani smo, da bodo tudi naši poslanci vedeli ceniti te vrste visoko šolo, ki kaže njen pomen memorandum, ki so ga izdali slušatelji eks-portne akademije. Ni treba še posebej povedati, da morajo Slovenci biti zastopani tudi na tej visoki šoli. Brez akademično izobraženih moči ne pridejo ne posamezna podjetja, ne skupne gospodarske organizacije na vrh v mednarodni svetovni konkurenci. Zato smo prepričani, da tudi naša slovenska javnost, nc bo ostala apatična pri tem res modernem gibanju za lastno trgovsko visoko šolo. Mnenje g. dr. H. T. T a k v o r i a n a, Sofija. Gospod J. Serravallo, Trst. Vsled večkratne uporabe Vašega Serravallovega K i n a - v i n a z železom sem se prepričal, da je ono dragocen pripomoček proti tem-le boleznim: kloroanemiji, živčni šibkosti in oslabljenju vsled malarične mrzlice. Povrh tega deluje izvrstno kot povzročitelj teka v različnih nezmožnostih za-vživanja hrane. Sofija, 22. novembra 1908. Dr. Takvorian. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm 14 15 Cas opazovanja 9. zveč. 7. zjutr. 2. pop. Stanja barometra v mm 732 9 Temperatura po Celil|u 161 734i 733-6 15-3 222 Vetrovi sl. jzah. sl. jvzh. Nebo del. jasno sk. obl. del. jasno .2 C B IP a. > 45 Srednja v£erajšn|a temp. 17 4". norm. 17 6' Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje itd. je oddati z augustovim terminom. Vprašati je pri Zadružni zvezi, Dunaj. c. 32. 1737 3-1 Uslropna hiša s 5 sobami, zraven lep vrt, podobna vili, se proda z proste roke v Božni dolini pri Ljubljani 20 minut od Glavnega trga. Več se poizve pri gostilničarju 1727 Ballja na Glincah nreje Traun. 6-1 1742 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pre-žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mali, oziroma sestra in teta, gospa Marija Šega dne 14. juniia 1.1 ob V« t uro zjutraj po dolgi mučni bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 63. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnke bo v četrtek dne 16. t. m. ob 7. uri zjutraj. Nepozabno rajnko priporočamo v blag spomin In molitev. Sodražica, 14. junija 1910. Žalujoča rodbina. Pretečeno leto naročil setn pri neki elektriški družbi za svojo parno opekarno motorje, katere sem pa moral zaslran raznih nedostatkov odstraniti. Letos nabavil sem si pa pri tvrdki Siemens — Schukert na Dunaju novo napravo, ki izvrstno deluje in katero mi je ta tvrdka solidno montirala. Dala mi je ta tvrdka tudi vse potrebne zanesljive podatke za trans-misije itd. tako, da ji moram tem potom izreči javno zahvalo in priznanje. Obenem priporočam tvrdko Siemens — Schukert, ki ima svoje zastopstvo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 26 prav toplo vsakomur, ki namerava vpeljati elektriko. 1732 1—1 P 'Stojna, dne 11. junija 1910. Josip Lavrenčič, tovarnar in posestnik. 1711 Proda se 1 l EUI1 i lahko že tudi rabljena se takoj kupi. Ponudbe naj se pošljejo pod 1730 Janko Mole, Šmarjeta, (Dolenj.) Pristno francosko ponudi po najnižji dnevni cenf Viljem Steinherz, Ljubljana. ® S ffli i®® ® fii fii iB fiS fii fiS pripravna za vsako trgovino in obrt se pod ugodnimi pogoji proda. Poizve se Kolezijska ulica štev. mo 3-1 2 p, p.g oble a in periio. Prodaja se vsak dan dopo.dne in popoldne v hotelu .,ilirijiaMr Kolodvorska ui6>£>f>6>i>&f>i>t>&e&t>f>e£>f>&£>i>C>£>tS>£>t>t>f>£>t>£>&£>f>& Kohlerjeva cementna f strešna opeka hh^ z zarezo in brez zareze 1611 8 1 je trpežnejša in cenejša kot vsaka druga opeka. - V zalogi jo ima v poljubnih množinah izdelovatelj: l IVAN JELAOIN, Ljubljana. f Zahtevajte cenik! Ravnotam vedno velika zaloga Portland-cementa. % t se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških de!. Specijalitefi: črtanje poslovnih knjig za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno. Razpis Za zgradbo ceste Tacen—Šmartno—Skaručna na 31.700 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbeve obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 22. junija 1.1. ob 12 opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: »Ponudba za prevzetje gradbe Tacen-Šmartno-Skaručna" Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu, ob uradnih urah. 1700 3—1 Peželni odbor kranjski. Ljubljana, dne 11. junija 1910. i zeiezm H u se priporoča za nabavo stavbenih nosilcev, cementa, strešne lepenke in vseh potrebščin za stavbe. Dobavlja točno vodovodne cevi, črpaljke, vse vodovodne in strelovodne dele, železne blagajne, šivalne stroje itd. 1709 3-1 . lekarna pri,Mariji Pomagal* (H. LEUSTEK Ljubljana, Resljeoa cesta fl „ zraven cesarja Franc Jožefa jnb. mostn priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje K steklenica 1 K, večja 2 K. Tanno-Ghinin tinktura za lase, Sffisft preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K. Slovita Meiusine ustna in zobna voda S£K no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K. 3499 Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. Za slaboumne in prebolele : ,KUČ' je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo 4 steklenice (5 kg) Iranko K 4*— BR. NOVAKOVI C, Ljubljane. za pomladansko in poletno sezono 1910. 1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 12 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 18 kron 1 kupon 20 kron = Kupon = 3*10 metr. dolg, za kompletno moško obleko suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le Kupon za Črno salonsko obleko K 20-—, kakor tudi blago za površnike, turlstovske obleke, svileni kanigarn Itd., poSilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, < obroznana zaloga tovarniškega sukna Siegel-Imhof v Brnu Vzorci zastonj ln franko. Vsled direktnega naroČila blaga pri ivrdkl Siegel-Imhof lz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled vel.kega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaga. Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naroČila se izvrSe najskrbneje, natančno po vzorcu cvrSe M «0 M kosilne stroje „Deering" 1604 1-1 najnovejše in lahke konstrukcije po zmerni :: ceni :: priporoča vina z železnino, motorji in poljedelskimi stroji Fr. Sfupica d Ljubljani, niarije Terezije cesta St. t. 1441 Koncerti= slov. filharmonije vsaki dan v hotelu »Tivoli«. Začetek ob nedeljah in praznikih ob »/210. uri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7. uri zv. Vstop vedno prost. se vrše Gospodarsko društvo Berntu, pošta Pazln. (Istra), posreduje brezplačno pri prodaji \t\y%Z\ svojih udov. Cena je nizka. Vino Vlila. jc bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. (2983 l) mm izpeljava mm vseh poslovnik 'ransakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in kreditnih pisem za vsa clavna in stranska mesta tu- in inozemstva. C. KR. PRIV. MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA * M IT "O/^T T O € OSREDNJA MENJALNICA: 9 iKiCilL U UL * DUNAJ I., WOLLZEILE 1. Pnrlril7nirP' 6aden' CeSka Kamnica> ce£ka Lipa, Brno, Gablonz a, N. Graslitz, Krakov, Litomerlce, Moravski i uui UZ.1UUC. Znm&erg, MBdling, Novi J i C i n, Plzen, Praga, Libarco, Dunajsko Novomeslo, Cvitava. S nakup in prodaja vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev> akcij, prioritet, zastavnlc, srečk i. t. d., i. t. d* ZavarovanlB proti m pri mm srefih invrefln. papirje* Prospekte in cenike premij zastonj in Iranko. Izdaiateli: Dr. lsrnacil Žitnik. Tisk: »Katoliške Tiskarne«, Odgovorni uredniki ivan Štete.