http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si	t6 d H j K
ČETRTEK, 23.FEBRUAR 2012 / ŠTEVILKA 948, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
948
dnevna ponudba po ugodnih cenah telefon: 05 922 31 32
(3 simobil
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure,
Povej nekaj lepega
ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.št. 040 410 743
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Rosviijiimo po domače
RESTAVRACIJA Bariera-lzola
KOSILO-7€ 05/ 6414105 030 239 790
Nekateri za post ne rabijo Pepelnice
Sirkova ta mala
Mislim, da mi nič ne manjka, tud’ če nisem Izolanka, sem pa skoraj izolska nevesta, k Radojevičem me že pelje cesta. Čeprav vsi v Prešnici živijo, se Izole kar ne znebijo. Zvonka še vedno Stepse režira, Gorast pri Vruji žice ubira, Gaber pa, takole, ves čas, skrbi, da se dobro sliši moj glas. Zraven pa tudi kitaro igra, miksa vse skupaj in godrnja: “Ti si kar misli, da si kraljica, ko prideš v Prešnico živet te čaka drugačna resnica".
Z včerajšnjo pepelnično sredo seje, za vernike, začel postni čas, ki traja vse do Velike noči. V tem obdobju se bodo pravi verniki odrekli tistemu, kar jih v življenju veseli. Če je post dokaz pripadnosti jezusovemu nauku, je v Izoli vernikov veliko več, kot smo mislili doslej.
(Mef) Podatki, da so samo na izolskem Rdečem križu lani razdelili za 14 ton različnih živil iz intervencijskih zalog Rdečega križa Slovenije, kar pomeni 1.479 prehranskih paketov, da so za 26 upravičencev zagotovili 5.566 toplih obrokov hrane in, da so razdelili okrog 1.500 različnih denarnih pomoči veliko pove o tem, kako živijo nekateri naši someščani in sokrajani.
To niso nekakšni imaginarni ljudje, so naši sosedje, znanci, ki jih srečujemo na cesti, nekdanji sodelavci, morda celo prijatelji, ki se pač niso znašli v tem kompliciranem svetu. Nekoč smo rekli, da tisti, ki hoče delati, lahko dobi delo. Danes to ne drži več.
Najti zaposlitev v Izoli spominja na igranje Lota, še posebej če imate več kot 50 let in če imate celo nekaj izobrazbe. Ampak, biti nezaposlen je šele uvertura v tisto, kar že živijo nekateri Izolani. Boj za obstanek. Ne tisti boj, ki ga bojujejo različni novokomponirani slovenski kapitalisti, njihovi botri in njihovi priskledniki, ki tekmujejo, kdo bo koga, ampak tisti klasični, prvinski boj za obstanek.
V večini primerov gre za boj za elektriko, za stanovanje, za televizijo in komunalne storitve, vse pogosteje pa gre tudi za osnovno, preživetje v pravem pomenu besede. Za preživetje, ki je povezano z občutkom lakote za katerega smo mislili, da je že stvar zgodovine.
Več kot 500 Izolanov prejema katero od oblik pomoči pri občinskem odboru Rdečega križa, nič manj jih ne obiskuje Karitas, veliko pa je tudi takšnih, ki jih je enostavno sram, da bi morali po tako pomoč, saj so vendar celo življenje trdo delali. Odrekali so se delu plače za lepšo prihodnost, za nove tovarniške prostore, za javne objekte, za urejanje cest in vodovoda, zdaj, ko je lepša prihodnost prišla, pa od nje nimajo prav nič.
Za veliko Izolank in Izolanov je lepša prihodnost že stvar preteklosti. To, kar živijo danes je prihodnost, ki je niso gradili. Verjetno jim nihče ni povedal, da bodo tisti, ki so se najbolj postili, na koncu posta dobili še jajca.
Romani za nove naročnike
Če ste se odločili, da postanete naročnik Mandrača boste, ob plačilu prve polletne naročnine prejeli darilo v obliki enega od romanov založbe Meander. Gre za romane priznanih avtorjev, ki bodo gotovo prijetno branje za prve spomladanske dni.
Vse kar morate storiti je, da pokličete na telefon 040 211 434 ali pošljete mail na tajnistvo@mandrac. si, pišete na naslov Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola ali pa pridete v uredništvo, kjer boste lahko še izbrali roman, ki vas zanima.
Za začetek
Mandrač se ne umekne
Velikokrat smo se že vprašali, kaj nam je tega treba bilo, potem pa nam pogled zbeži na 20 letnikov vezanih Mandračev, na skoraj 1000 številk tednika, na ravno toliko uvodnikov in karikatur, na neskončno množico novinarskih člankov in zapisov naših bralcev, na desettisoče fotografij, ki predstavljajo neprecenljiv izolski arhiv zadnjih dveh desetletij in si rečemo: Splača se.
Zapisali smo "splača" in ne “izplača”, saj ga ni lokalnega časnika, ki bi bil ekonomsko donosen produkt, tudi če ga sofinancira ali kar izdaja kakšna močnejša občina.
Mandrač je vsa leta živel od svojega dela, torej od bralcev, posebej pa od naročnikov, ki nam omogočate, da zberemo dovolj denarja za nakup papirja, tiskarske stroške, za pošto in za raznašalce, za najemnino, telefone, elektriko, vodo in vse ostalo, kar pritiče, vključno z davki, plačami, prispevki in vsemi ostalimi zneski, ki so na strani odhodkov.
Nič posebnega. Saj tako počnejo vsa podjetja in vsi obrtniki te države. In če je kriza pri njih je tudi pri nas. Kriza je pač nekaj vsesplošnega, toda država in lokalne skupnosti so tukaj na boljšem. Ko se občina odloči, da bo, namesto osmih izvodov Man-drača naročila vsega dva, ker pač varčuje, to pravzaprav pomeni, da varčuje na naš račun, saj ji na pamet ne pade, da bi, v skladu s svojim varčevanjem, naprimer, zmanjšala najemnino za poslovne prostore. Ali pa ministrstva, ki zaradi varčevanja odpovedujejo vse časopise po vrsti, hkrati pa pričakujejo, da se bo od istih založnikov v državni proračun nateklo toliko denarja kot prej.
Varčevanje države je res posebne vrste umetnina. Tako bi znali varčevati tudi mi. Recimo: rekli bi, da se bomo odrekli uslugam vseh mogočih inštitutov, centrov, uradov in drugih ustanov, ki so se razpasle po naši upravi.
Toda tega ne moremo storiti. To je privilegij države, tako kot je privilegij občine, da varčuje kjer se le da pa čeprav gre za vsega 0,1% občinskega proračuna.
Mi smo za knjige
Po dolgem premisleku smo se v Mandraču odločili, da bomo, poleg Mandrača, naše sile usmerili v tiskanje in izdajanje knjig v manjših nakladah. Na ta način bomo pomagali tistim, ki morajo knjige izdajati v samozaložbi in morda bo tako svet ugledala tudi kakšna literarna umetnina.
V pogojih, ko se je v večini medijev oglaševanje zmanjšalo za 30 odstotkov in ko se zmanjšuje število bralcev in naklade časopisov, lahko mediji varčujemo le pri sebi. In to v Mandraču počnemo: zmanjšujemo stroške ponujamo druge storitve, od oblikovanja do tiska in predvsem delamo vse, da bi obdržali bralce in naročnike. Zato tudi vse te ugodnosti za naročnike, od Izo-kartice do brezplačnih objav in daril ob plačilu naročnine. Naročniki in bralci ste naše orožje v boju s krizo in zato moramo skrbeti za vas. Saj veste, kako pravijo pri nas: Partizan se ne umekne, Mandrač tudi ne.
Vlado, za staro in mlado
Skupaj z današnjo številko Mandrača ste naši naročniki prejeli tudi posebno darilo: zgoščenko izolskega kantavtorja Vlada Jeremiča z naslovom Za vedno, na njej pa je 12 skladb, ki so vse na nek način povezane z Izolo. Verjamemo, da bo Vlado lepo darilo mlajšim in starejšim poslušalcem, predvsem pa darilo izolski glasbeni sceni, ki je izredno močna in ustvarjalna, čeprav deluje v skrajno nemogočih pogojih, brez enega samega pravega koncertnega prizorišča. Ce vas bo Vlado spomnil, da še niste plačali naročnine, se ne jezite nanj. Mi smo vas spomnili.
Naročnina 2012
S prejšnjim tednom smo našim rednim naročnikom poslali še zadnje položnice za plačilo polletne naročnine na tednik Mandrač. In tudi tokrat je naročnina na izolski tednik ostala NESPREMENJENA. In ker Mandrač nasprotuje inflaciji, recesiji, vsem krizam in vsem tistim, ki nam iz neznanih razlogov želijo slabo, s še večjim veseljem ugotavljamo, da nas je zdaj že več kot l.OOO. Mandrač je verjetno eden redkih slovenskih časnikov, ki zadnja leta pridobiva nove, v glavnem mlajše bralce. To nas, seveda, postavlja pred pomembno nalogo, da zagotavljamo redno obveščenost o dogajanju v naši občini in tudi malo širše, da smo pri tem objektivni in novinarsko korektni, da zagotavljamo pluralnost mnenj in stališč, ter da smo hkrati dovolj prijazni in mediteransko sproščeni.
In čeprav varčujemo na vsakem koraku ohranjamo spoštljiv odnos do naročnikov, tudi z različnimi darili in ugodnostmi, kot je v dobri družbi pač v navadi.
Tako bodo vsi naročniki Mandrača v naslednjih dneh, po plačilu naročnine za prvo polletje 2012, prejeli:
-	Novo IZOKARTICO s katero bodo v letu 2012 lahko plačevali s popustom v številnih izolskih trgovinah, servisih, slaonih in lokalih. Izokar-tica prinaša tudi 10% prihranek pri plačilu naročnine.
-	Nov album izolskega kantavtorja Vlada Jeremiča - Za vedno.
-	Med naročnike bomo izžrebali še 20 knjig založbe Meander.
-	Naročniki imajo pravico do brezplačne objave osmrtnic in zahval.
-	Vsi naročniki imajo pravico do brezplačnih malih oglasov.
-	Naročnikom brezplačno objavljamo čestitke ob srebrnih, zlatih in diamantnih porokah.
Bi radi postali naš naročnik?
Polletna naročnina za nove naročnike znaša 29 EUR, za stare naročnike pa 26,10 Eur. Ko boste prejeli Izokartico pa boste že imeli pravico do 10% popusta tudi na naročnino.
Darila za nove naročnike
Vsi, ki se boste prvič naročili na naš tednik boste ob plačilu prve naročnine lahko izbirali med naslednjimi romani založbe Meander:
Robert Ludlum: Bournova zapuščina, Lee Child: Začetna poteza, Eva Cassady: Shujšajte z ljubimcem, Risa Green: Zapiski iz trebuščka in Kate Kerrigan: Gracin dar.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kultura RS, pod zaporedno številko 522.
Občinski svet
Pet svetnikov SD se ni strinjalo, da bi občani za razpise izvedeli iz lokalnega časopisa in stavijo samo na moč interneta
Tokrat ni šlo vse po načrtih
Četrtkova seja izolskega Občinskega sveta je bila za tiste, ki so prepričani, da ima večina vedno prav, majhno presenečenje. Večina namreč ni nekaj samoumevnega in nespremenljivega. Večina se, tam kjer niso obremenjeni s strankarsko disciplino, spreminja od primera do primera. In tokrat so imeli večino tisti, ki so z amandmaji zavrnili oba pomembna predloga sprememb Pravilnika o oddajanju občinskih nepremičnin v najem, ki so jih pripravili v ti. koaliciji.
V četrtek se je izolski Občinski svet sestal na 9. redni seji, ki je bila, posebej po umiku 2. točke, Predlog Odloka o ustanovitvi Razvojnega sveta južnoprimorske regije, na prvi pogled skorajda trivijalna. Kljub temu pa so se svetniki razvneli v vroči razpravi okrog Predloga pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddaji nepremičnega premoženja v najem in dokazali, da je sprejetje amandmajev, tudi v takšni sestavi občinskega sveta, mogoče.
Dosedanji pravilnik o oddaji nepremičnega premoženja je bil sprejet leta 2009, novembra naslednjega leta pa je bil na tem področju sprejet novi zakon. Maja meseca 2011 je na podlagi tega zakona prišla še dodatna uredba, zato nekatere točke v občinskem pravilniku niso bile več aktualne in jih je bilo treba dopolniti, je v uvodu povedala Patricija Fabjančič Močibob.
Najbolj sporna, po mnenju nekaterih svetnikov, je bila sprememba, ki je skladno z uredbo določala, da je potrebno namere o oddaji nepremičnin objavljati na spletnem portalu upravljalen, kar je pripeljalo do tega, da so strokovne službe iz pravilnka umaknile zahtevo, da se namera o oddaji objavi tudi na enotnem spletnem portalu in lokalnem časopisu. Dodatna sredstva javnega obveščanja, je zapisano v prvotnem predlogu pravilnika, pa bi izkoristili po potrebi.
Svetniki menijo drugače
Branko Simonovič, podžupan in svetnik Desus ter predsednik odbora za gospodarstvo in finance, je povedal, da je odbor predlog sprejel a z dodatkom, da se navede, da se javni razpisi za zbiranje ponudb objavijo tudi v lokalnem mediju. V imenu svetniške skupine Desus pa so predlagali amandma, v katerem je navedeno, da bi v lokalnem glasilu objavili notico namere o oddaji nepremičnine, s katero bi se lahko nekaj sredstev privarčevalo, občani pa bi kljub temu bili primerno obveščeni, in bi razpis poiskali na občinski spletni strani.
Radivoj Nardin, svetnik SDS, je povedal, da je stari, nespremenjeni člen že dovolj dobro navedel, kje je potrebno objaviti namero o oddaji nepremičnine, saj je tam zapisana tudi objava v lokalnem glasilu. Posebej slaba pa se mu je zdela dikcija, ki pravi, da se bo namera objavila v ostalih sredstvih javnega obveščanja "po potrebi".
“Razlog za to je zelo preprost. Čeprav se nekomu zdi, da so obrtniki in ostali uporabniki poslovnih prostorov zelo podjetni, da uporabljajo borzo, internet, najsodobnejša elektronska sredstva, ki so na razpolago, je žal mnogo takšnih, ki se na to ne razumejo ter tega ne uporabljajo in jim je lokalni časopis edini realni stik s tistim, kar Občina ponuja. Preko lokalnega glasila je lahko veliko Izolanov seznanjenih z oddajanjem poslovnih prostorov, Občina Izola pa mora skrbeti predvsem za svoje občane. Člani odbora za finance smo se strinjali, da bi se namere o oddaji objavljalo v lokalnem glasilu, ter tudi v ostalih glasilih, če strokovne službe ocenijo, da bi to razpisu prineslo večjo vidljivost. ”
Objavljanje razpisov ni edina sporna sprememba
Nardina je zmotil tudi dodaten člen pravilnika, ki, med drugim, pravi, da v primeru, ko najemnik poslovnega prostora ali zemljišča v lasti občine ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. Občina lahko prekine pogodbo, ne da bi najemniku izplačala vložena sredstva. “Občina je v tem primeru močnejša stranka v postopku in če podam primer: najemnik ima v najemu poslovni prostor v katerega je vložil 100.000 eur. Recimo, da nekaj mesecev ni uspel plačati tistih IOOO eur najemnine in zdaj mu Občina lahko odvzame celotno investicijo. To enostavno ne gre. Da ne bi prihajalo do zlorabe, bi bilo treba vedno odbiti stroške, ki so nastali zaradi neprimernega krivdnega ravnanja, razliko vlaganj pa bi bilo najemniku treba vrniti, saj gre za soglasje o vlaganjih. A ker je Občina močnejša stranka v postopku, mi lahko verjamete, da bi na vsakem sodišču najemnik lahko to izpodbijal. ”
Zmeda ob glasovanju
Po daljši razpravi je svetniška skupina SDS predlagala amandma, da bi v lokalnem mediju objavili najmanj notico, lahko pa tudi celoten razpis, ne pa izključno samo notico. Ker svetniki Desus-a se z razširitvijo svojega amandmaja niso strinjali, je Radivoj Nardin vložil amandma na amandma.
Svetnik stranke Izola je naša Alojz Zorko pa je povedal, da, če si Občina Izola resnično želi informirati in pomagati svojim obrtnikom, podjetnikom in občanom, naj jih obvešča na najbolj primeren in krajevno običajen način:
“Teh objav se tako bojimo, ko pa so volitve nam ni škoda denarja. Ko gre za posle in delovna mesta se ne potrudimo, da bi morda domači izvajalci imeli informa-
cijo bistveno bližje. Zaradi tega vztrajamo, da se razpisi za nepremičnine še naprej objavljajo tam, kjer so se doslej. ”
Amandma Desusa, da se v lokalnem časopisu objavi notico o javnem razpisu, je bil sprejet z 19 glasovi za, eden od svetnikov pa ni glasoval. Toda, nekoliko kasneje je bil izglasovan tudi SDS-ov amandma na amandma, sicer z minimalno razliko, 11 za, 5 proti in 4 niso glasovali. Kar nekoliko čudi, saj gre v osnovi samo za možnost, da se v lokalnem mediju objavi najmanj notica, lahko pa tudi celotna razpisno dokumentacija.
Veliko zmede je med svetniki in strokovnimi službami prišlo zaradi Nardinovega amandmaja na amandma, saj je delovalo, da svetnikom ni čisto jasno, kako se v tem primeru glasuje. Ali najprej o osnovnem amandmaju in šele nato o dodatnem, ali pa obratno. Breda Pečan, svetnica SD, je trdila slednje, Nardin pa je menil, da se najprej glasuje o osnovnem amandmaju. “Tako piše v poslovniku o delovanju občinskega sveta”, je še povedal Nardin. Obveljala je njegova razlaga.
Breda Pečan je zaradi tega zapleta predlagala, da pred začetkom naslednje seje strokovne službe pripravijo jasna navodila, kako se glasuje o amandmajih, členih, o katerih členih se lahko razpravlja in tako naprej, ter naj to razdelijo svetnikom. Že na začetku seje so se namreč svetniki zapletli v različne razlage o proceduralnih postopkih, kar se je ponavljalo skozi celotno sejo.
Na seji so nato svetniki izglasovali še prodajo nekaterih manjših zemljišč, poslušali poročilo o oblikovanju cen komunalnih privezov, ter dobili odgovore na svetniška vprašanja.
AM
Direktor Centra se poslavlja
Na ponedeljkovi seji Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bodo člani razpravljali o predlogu sklepa o predčasni razrešitvi poslovno-programskega direktorja javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola.
Direktor Centra, Boris Požar, je županu namreč podal predlog za predčasno sporazumno prekinitev mandata poslovno - programskega direktorja javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola zaradi upokojitve s 1.7.2012.
Občinski svet je sicer Borisa Požarja imenoval za poslovno - programskega direktorja Centra v začetku leta 2010 za mandatno obdobje petih let. Mandat bi se mu tako iztekel februarja 2015. Zakaj se je odločil za predčasno prekinitev mandata Požar ni znano, a po pogovoru z županom v začetku tega leta župan na njegov predlog o upokojitvi ni imel pripomb.
Predlog za predčasno prekinitev mandata direktorju Centra je obravnaval tudi svet javnega zavoda in predlog sprejel v vednost brez pripomb ter soglaša, da se prične postopek razpisa za imenovanje novega poslovno-programskega direktorja javnega zavoda.
VINJETE
Še žal nam bo za staro cesto
Tunel je prevrtan, čez dobro leto in pol pa se bomo med Izolo in Koprom vozili, skoraj izključno, po hitri cesti. Seveda ne brezplačno ampak z vinjetami. Ali bo preusmeritev prometa s stare na hitro cesto res tako škodovala obalnemu turizmu in trgovini.
Na decembrski seji je namreč podžupan in desusov občinski svetnik Branko Simonovič opozarjal, da se je, po navedbah trgovcev in gostincev, promet v trgovinah in gostinskih lokalih na območju Slovenske Istre, po uvedbi vinjet na odseku hitre ceste Škofije-Koper, močno zmanjšal.
Že marca 2011 so turistični delavci na pogovoru o ustanovitvi regionalne destinacijske organizacije to pobudo sprožili pri takratnih poslancih Državnega zbora z Obale in Krasa. Vendar pozitivnega odziva od strani države ni bilo. Zato je treba pobudo ponovno poslati na isti naslov. Občinski svet je na februarski seji pobudo sprejel in zadolžil župana, da v sodelovanju z županoma Mestne občine Koper in Občine Piran, na Ministrstvu za promet ponovno predlaga ukinitev vinjete na odseku HC Škofije - Koper.
Simonovič podal svetniško pobudo
Brako Simonovič pravi, da je župan Igor Kolenc resda rekel, da so se okoli te pobude že pogovarjali, a zdaj, ko je Občinski svet pobudo tudi sprejel, morajo občinske službe reagirati naprej.
“Dve zadevi sta bili ključni. Najprej ta, da so stranske poti tako prometne, da to že ogroža varnost udeležencev v prometu. Po drugi strani pa je prioritetno, da državljani sosednjih držav, ki se podajo na enodnevne izlete, se velikokrat zaradi vinjete raje obrnejo nazaj proti Italiji ali pa celo v Vremsko dolino. Po eni strani torej pospešujemo razvoj turizma, po drugi pa te dnevne goste odganjamo. ” Simonovič je mnenja, da je v tem primeru perečega pomena, da bi se vse tri obalne Občine zavzele za odstranitev vinjet, ter da bomo šele v tem primeru videli, koliko se bodo poslanci sploh zavzeli za Primorsko. “Zaradi tistih nekaj kilometrov od Škofij proti Kopru, za katere je treba imeti vinjeto, izgubljamo prav vsi. Tudi država. Lahko povem, da sem ogorčen, da smo imeli Primorci svojega ministra za promet. ”
Trenutno je z določeno mero iznajdljivosti vendarle mogoče priti mimo Kopra do Izole. A bliža se čas, ko bo Koper in Izolo povezovala hitra cesta, posledično pa tudi nujnost po vinjeti.
Kako bo torej potekala vožnja čez nekaj let? “Mislim, da brez vinjete ne bo možno priti do Izole, oziroma, možno bo za tiste, ki dobro poznajo mestne povezave na Markovcu. Menim, da delamo veliko neumnost. V sodobnem času, ko želimo biti čim prej na cilju, moramo biti tudi dostopni. Ne pa, da postavljamo administrativne zapreke in na ta način odganjamo enodnevne goste. Morali bi pozvati javne ustanove, če lahko ugotovijo, koliko vinjet se na tem področju sploh proda državljanom Italije in HRvaške. Ko bi bile vinjete vsaj dnevne...", je še povedal Simonovič.
Zaradi vinjete so najbolj na udaru seveda gostinci in trgovci, ki so odvisni tudi od enodnevnih gostov, manj pa se s to problematiko obremenjujejo vodilni pri izolskih hotelskih kompleksih.
Branko Seljak, direktor Hotelov Bel-vedere pravi, da se s to problematiko še ni ukvarjal, a da močno dvomi, da bi umik vinjete kakorkoli vplival na število gostov hotela. Podobnega mnenja pa je tudi Dean Kocjančič, vodja hotelov San Simon Resort. Seveda pa je jasno, da vinjeta marsikoga odbije od popoldanskega sprehoda po Izoli in to nikakor ni izjemna turistična poteza. A tudi Dars ni turistično podjetje, zato bodo morali tokrat turistični delavci stopiti skupaj. Vendarle je v slogi moč, so nekoč skandirali.	am
Držala bi prišla zelo prav
Redna bralka nas je opozorila na še eno pomanjkljivost novega parkirnega režima pri bolnišnici. Glede na to, da nima navade parkirati kjerkoli se je namreč odločila za parkiranje na plačljivem parkirišču, toda od tam do bolnišničnega vhoda je kar nekaj stopnic, ki zdravim gotovo ne povzročajo težav, bolnim in predvsem starejšim, pa bi zelo prav prišlo držalo za vzpenjanje po stopnicah.
Tudi ona pričakuje, da se bo s popolno ureditvijo plačljivega parkiranja ob bolnici položaj uredil in da bodo lahko parkirali tam, kjer stopnic ne uporabljajo, vendar pa verjame, da ta investicija ne bi bila predraga za izolsko bolnico, ki bi bila na ta način še bolj prijazna do svojih pacientov in njihovih obiskovalcev ali spremljevalcev.
Pozabljeni okusi Istre
S februarjem so se v Izolskih gostilnah pričeli dnevi Pozabljenih okusov Istre. Tako bo vsak mesec v letu bo gostom ena izolska gostilna oz restavracija organizirala večer s tradicionalno istrsko hrano, večer pa bo povezoval zbiratelj istrskih receptov in pisec Alberto Pucer. Jedi bodo seveda raznolike, slonele pa bodo na sezonskih sestavinah, ki so jih istrske ženice vešče vkomponirale v pripravo preprostih a okusnih jedi, kakršna je tudi istrska kuhinja.
Na Valentinovo je cikel teh večerov pričel v gostilni Istra, kjer so postregli s fritajo z domačimi klobasami in blitvo, s trisom njokov (s pršutom v refošku, pečenicami malvaziji ter tartufi) ter jabolkom v malvaziji. Gosti, ki so se odločili za ribji meni, pa so lahko okusili bakala, polento s sardoni z omako iz garuž ter skušin file s krompirjem iz krušne peči.
V akciji bodo v naslednjih dneh sodeloval še: gostilna Jasna, restavracija Kamin, okrepčevalnica Koral, gostilna Ribič, 03.07. okrepčevalnica Doro, restavracija Garuža, gostilna Korte, SGTŠ Izola, gostilna Sonja, gostilnica Gušt in Moby dick loungebar.
Bralci opazovalci
Parkiranje ob bolnici
Sem redna krvodajalka. Že vsa leta prihajam na hrib z avtom. Do danes (21. februar 2012) sem vedno našla parkirni prostor na parkirišču centra za transfuzijsko dejavnost.
Pripeljala sem se ob 8. uri zjutraj in sem se začela čuditi nad načinom parkiranja že takoj, ko sem zavila z glavne ceste proti bolnici. Zaparkirane so vse zelenice, vsi pločniki na poti proti transfuzijskemu centru. Pred samim centrom pa tudi. Žal mi je, da nisem imela fotoaparata s seboj, da bi to ponazorila s slikami, saj se z besedami ne da. Pustila sem avto nepravilno parkiran in šla osebje vprašati, kaj se dogaja. Pa so samo zmignili z rameni, saj sami seveda niso krivi za to stanje, ki zagotovo tudi njim povzroča preglavice. Ponudili so mi, da mi plačajo parkirišče na drugi strani. Bila sem preveč razburjena in tudi premražena, da bi ostala. Rade volje bi iz svojega žepa plačala 1 euro parkirnine, če bi lahko parkirala, kjer sem vse do danes brez vseh problemov.
Jezijo me: ljudje, ki tako parkirajo, da bi se izognili plačilu 1 eura (ki ga potem porabijo za kakšno nezdravo razvado, pa verjetno ne samo enega) in ne razmišljajo o ničemer razen o sebi, pristojni, ki so z uvedbo parkirnine le na enem delu (s 1. marcem naj bi postala plačljiva še ostala parkirišča) prispevali k nastali neurejeni situaciji in redarska služba, ki »dovoli« tako parkiranje, po drugi strani pa v mestu oglobi ljudi za veliko manjše prekrške pri parkiranju. Počakala bom do 1. marca, da vidim, če se bo to res uredilo.
Neva Slavec
Igralnica zapušča center mesta
Septembra leta 2008 so v središču Izole odprli igralni salon Casino Izola. Nič posebej novega ni bilo takrat, saj je v prostorih nekdanje Taverne že pred tem bil igralni salon, toda novi najemniki so se stvari lotili resno, podjetno in odgovorno do okolice, saj Casino Izola, kljub izpostavljenosti, ni bil izrazito moteč v središču mesta. Vseeno pa letos načrtujejo selitev na novo lokacijo.
72@(ilEGIia3
iS
li *
1,4% "■

til
Kljub temu, da se je salon “pri-jel" lastniki niso bili povsem zadovoljni z lokacijo, saj salon v prvi vrsti ni bil namenjen domačinom ampak so bili njihovi večinski gostje iz sosednje Italije, ki so v Izolo v glavnem prihajali organizirano, posamično in skupinsko.
In ker je salon sredi mesta so njihovi obiskovalci tu in tam zavili tudi v katero od izolskih gostiln ali hotelov in tukaj pustili kakšen evro, ki pa ga jeseni verjetno ne bo več, saj podjetje Zlati val načrtujejo selitev igralnega salona iz Izole v prostore objekta The Club, na Belvederju. Direktor Elvir Tabakovič pojasnjuje:
-	Kako to, da ste se odločili za selitev v nove prostore na Belvederju. Je to morda povezano z različnimi logističnimi težavami (parkiranje itd.) ali s pogoji najema prostorov ali pa kaj drugega?
-	Odločitev za selitev je povezana z logističnimi težavami, predvsem z primanjkljajem parkirnih mest, omejena velikost igralnega salona ter omejena dodatna ponudba. Nova mikrolokacija Belvedere nam ponuja boljšo dostopnost do igralnega salona, dodatno ponudbo turističnega kompleksa (restavracija, sobe, teniško igrišče...), neomejeno število parkirnih mest, večji prostori in možnost širitve igralniške ponudbe. Zaradi bližine glavne ceste ciljamo tudi na mimoidoče turiste, ki sicer niso neposredno namenjeni na obisk Izole.
-	Za vami so več kot 3 leta delovanja igralnega salona v središču Izole. Se je odločitev o odprtju salona v tem času pokazala kot pravilna in kaj vas je pri Izoli navduševalo, kaj pa motilo?
-	Naša poslovna strategija je zastavljena na dolgi rok tako, da težko izvajamo zaključke po treh letih poslovanja.
Nismo imuni na gospodarsko krizo, vendar se na njo odzivamo pogumno s konstantno izboljšavo naših storitev. Navdušila nas je lepota Izole ter prijaznost prebivalcev. Moti nas primanjkljaj turistične ponudbe, predvsem prenočišč.
-	Ob odprtju ste zapisali, da bo salon zaposlil okoli 30 ljudi. Se bo s selitvijo kaj spremenilo?
-	Danes igralni salon zaposluje 35 ljudi s selitvijo pa načrtujemo neposredno 70-80 delovnih mest v igralnem salonu, ter posredno zvišanje števila delovnih mest v celotnem turističnem kompleksu Belvedere, zaradi učinka sinergije.
-	Kdaj je predvidena selitev in, ali bo salon na Belvederju kaj spremenjen v primerjavi s sedanjo podobo?
-	Selitev je predvidena v mesecu juliju, vendar je rok odvisen od hitrosti upravnih postopkov, ki jih moramo izpeljati v tem času. Pričakujemo podporo Občine Izola, brez katere nam ne bo uspelo realizirati zastavljenih načrtov. Igralni salon bo najmanj trikrat večji, kot je sedaj. Tudi kakovost bo na najvišji ravni v celotni regiji, vključno z hrvaškimi igralnicami v širši okolici.
Pomembno je omeniti, da se pričakovani prihodki proračuna Občine Izola iz naslova koncesijskih dajatev igralnega salona utegnejo zvišati na 700.000 EUR na letni ravni. Skladno z Zakonom o igrah na srečo so sredstva namenjena urejanju prebivalcem prijaznejšega okolja, humanitarne namene ter šport.
- Boste sedanje prostore vrnili lastnikom ali jih boste zadržali za kakšno drugo dejavnost?
To je predvsem odvisno od dogovora z lastnikom.
Lastnik prostorov je Občina Izola, ki bo s tem sicer izgubila dobrega najemnika za dva precej velika poslovna prostora, res pa je, da bo s selitvijo Casinoja na novo lokacijo morda pridobila več denarja iz koncesije.
Res je tudi, da so na ta način mladi izgubili še zadnji koncertni prostor. Ampak, koga pa to sploh zanima.	d.m.
Zaprta trgovina ni vest
V zadnjem obdobju je svoja vrata zaprlo še nekaj trgovin v starem delu mesta. Samo v Ljubljanski ulici se je poslovila drogerija Bella, pred dnevi pa je, po 19-tih letih zavzetega dela, vrata zaprla tudi trgovina z jeans oblačili - Placer, oziroma njen najemnik Darijo Gazič. Seveda mu ni bilo vseeno kajti v tistem istem poslovnem prostoru je pred njim imel svoj rtv servis njegov oče Duilijo, tako da so Gazičevi v Ljubljanski ulici skupaj poslovali več kot pol stoletja (55 let).
Seveda so v tem času plačevali državi in občini vse kar je treba plačati, plačevali so članstvo v obrtni in gospodarski zbornici, bili so del turistične ponudbe, pa vendar ob zaprtju ni bilo nikogar, ki bi premogel vsaj vprašanje: “Zakaj moraš zapreti trgovino?”
Na otvoritvah je seveda drugače. Takrat pridejo vsi. Pridejo politiki, gospodarstveniki, firbci in celo novinarji. Slednjih na zaprtju seveda ni. Zaprta trgovina ni vest. To je dejstvo, ki nikogar ne zanima. Razen neposredno prizadetega in tistih zvestih strank in prijateljev, ki so znali priti naokoli in kaj kupiti ob tem. d.m.
Za temo ni bila kriva stavka
V noči s ponedeljka na torek je v velikem delu starega mesta za dobri dve uri zmanjkalo elektrike. Se sreča, da je bila pozna ura in da se je tempoeratura že opazno dvignila, tako da marsikdo tega dogodka niti ni opazil. Šele zjutraj naslednjega dne so se začela ugibanja o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo in ko smo šli po informacije na izolsko nadzorništvo Elektro Primorske smo tam naleteli na stavko, ki pa ni bila razlog za omenjeni izpad elektrike.
“Stavka gor, stavka dol, mi moramo posredovati, ko se zgodi kaj takega” so nam povedali na izolskem nadzorništvu in povedali, da je do napake prišlo pri Drogi in zato je izpadla ena od linij, ki pa so jo, takoj po odkritju napake, sredi noči spet spravili v normalen “pogon".
Na vprašanje o uspehih stavke, ki je potekala tudi v torek med 9 in 10 uro, med 11 in 12 uro in 13 in 14 uro. pa so povedali, da se je težko pogajati z direktorjem, ki gre na dopust v času največje burje in zmrzali, ko terenci garajo dneve in noči. V sredo pa smo izvedeli, da je stavke na Elektru Primorska po skoraj dveh mesecih konec. Uprava bo zaposlenim izplačala 500 evrov bruto nagrade, ali bodo denar lahko obdržali in ali ga bo še več, je odvisno od odločitve sodišča, ur

Prostorsko načrtovanje
Poklicani vse vedo, drugi pa ničesar
Povod za ta zapis je mimogrede izrečena trditev, da je nekdanji funkcionar, ki je dovolj blizu vladajoči občinski koaliciji, ob pregledovanju osnutka občinskega prostorskega načrta opazil, da neko področje ostaja brez cestne povezave. Tako smo izvedeli, da v vladajoči koaliciji poznajo in pregledujejo osnutek tega najpomembnejšega prostorskega dokumenta, vsem ostalim pa ga skrivajo.
Že res, da je javna obravnava tega razvojnega dokumenta predvidena po pridobitvi vseh soglasij na različnih ministrstvih, toda skoraj polovica občinskega sveta ni le zainteresirana javnost. So politične stranke, liste, skratka aktivni udeleženci političnega življenja te občine in Občinski prostorski načrt je tudi politični dokument. Zato je nesprejemljivo, da o njem, v fazi izdelave osnutka, niso niti v grobem seznanjeni.
Zanimalo nas je, kateri “predstavniki ljudstva” so bili kakorkoli vključeni v pripravo osnutka občinskega prostorskega načrta, vendar povsem jasnega odgovora nimamo. Vemo, da je osnutek (v vsebinskem smislu) nastajal v najožji koaliciji, vsi ostali politični subjekti pa so bolj ali manj “na suhem” z informacijami o dolgoročnem prostorskem razvoju Izole.
V stranki Izola je naša so povedali, da so bili sicer povabljeni da povedo, kaj si mislijo o projektu Urbanistične prenove Izole (Zemljaričev projekt), o celotnem dokumentu pa ne vedo skoraj nič.
Zato so že pripravili pobudo o sklicu izredne seje Občinskega sveta, na kateri bodo zahtevali vpogled v doslej pripravljeno gradivo.
Tudi v SDS pravijo, da z dokumentom niso bili seznanjeni, niti jih nihče ni povabil k sodelovanju v razpravi o tem, kako naj se Izola prostorsko razvija v naslednjih par desetletjih. Tudi oni menijo, da je širša predstavitev potrebna.
Tudi Slavko Samotorčan, svetnik Liste Izolani, je povedal, da z vsebinskimi vprašanji občinskega prostorskega načrta ni dovolj seznanjen. “Prejel sem nekaj skopih informacij v času pripravljanja dokumentacije, povsem pa smo bili izločeni iz vsebinske diskusije.’’
Ob tem je znova opozoril na popolno neaktivnost Odbora za okolje in prostor, ki bi moral prav v tem | obdobju aktivno (so)delovati pri = pripravi OPN ja, a se s to tamatiko f v zadnjih mesecih sploh na ukvar-| ja. “Menim, da molk in netranspa-| rentnost delovanja v obdobju, ko se a sprejema tako pomemben dokument | nista na mestu in da bo kasneje - ko | na sam dokument ne bo več mogoče I odločilneje vplivati - veliko zamer in s hude krvi tako pri strokovni kot laič-| ni javnosti".
“ Ob tem velja še enkrat spomniti na | Agendo 21, ki pravi, da je treba v | pripravo razvojnih načrtov vključiti | tako predstavnike različnih strok, k politike in gospodarstvenike, kot 5 tudi predstavnike civilne družbe, ur
Brnaiii prodaja Mi San Simon
Ni novost, da bodo morali Hoteli Bernardin za reševanje družb iz poslovnega sistema NFD prodati najmanj enega izmed njihovih hotelskih kompleksov. Že lani so začeli s postopki za prodajo okoli pet milijonov evrov vrednega hotela Piran in hotelskega kompleksa Simonov zaliv, ki je ocenjen na okoli 20 milijonov evrov, vendar pravih kupcev ni bilo, zato so prodali le nekatere manjše nepremičnine.
Zaradi prenizkih ponudb so menda tudi odločitev o prodaji Simonovega zaliva preložili na sredino letošnjega leta. Zanimivo je, da za razliko od Grand hotela Bernardin, Grand hotela Metropol, hotelov Histrion, Roža, Lucija, Sa-linera in Piran, vile Maia, Galeba in Barke ter apartmajev Strunjan in celo nekaterih parkirišč, hoteli San Simon niso pod hipoteko in zato so primerni za prodajo.
Doslej so Hoteli Bernardin oziroma Valantova NFD, ki jih obvladuje, prodali že nekaj nepremičnin: portoroško Taverno, 4800 kvadratnih metrov veliko zemljišče za jadralnim klubom Pirat, objekt Amfora na plaži Metropol s pripadajočimi zemljišči in izolski gostinski lokal Bariera.
V Hotelih San Simon o prodaji njihovega kompleksa ne vedo prav dosti in trenutno se tudi ne obremenjujejo z njo, saj imajo rednega dela dovolj.
Po januarskih obnovitvenih in vdrževalnih delih hotel spet obratuje, obisk je dober, napovedi so še boljše in že v aprilu se veselijo dobrega obiska športnikov - jadralcev iz Avstrije, Nemčije in še nekaterih severnejših držav. Ti namreč že nekaj let prihajajo na priprave na slovensko obalo in prav San Simon je bil njihovo prvo zatočišče.	ur
Kogito ergo sum
Razmišljanje o krizi v EU
Vodstvu EU je treba dati podporo v ukrepih, ki vodijo k razreševanju trenutne finančne krize, ker je v ostrem konfliktu z mednarodnimi finančnimi ustanovami, npr. glede davka na finančne transakcije, glede ustanovitve lastne bonitetne Agencije..., glede tako temeljitega varčevanja, ki je na las podobno standardnim stališčem v obstoječi neoliberalistični praksi, ki jo poznamo iz mnogih držav v preteklosti, tudi v kitajski, kar pa ni bilo uvrščeno v zgovinski spomin kot 11.9.
Naj prisluhnejo J. Stiglitzu, pa še pravkar kritični oceni stanja novega predsednika parlamenta EU M. Schulzu, naj prisluhnejo U. Becku, ki pravi, da bi morali izoblikovati novo zgradbo Unije, ki bi bila utemeljena na resnični skupnosti državljanov (podobno B. Kovač, Alternative 2011). Naj neodložljivo sprejmejo in dopolnijo odločitve. Ukrepanje članov trilateralne komisije (Grčija, Italija in celo pri nas), bo nenehno povzročalo demonstracije. Ljujdje niso tako nevedni, da ne bi že spoznali, da jih bodo oželi tisti, ki so krize povzročili. Sektor družbe, ki je odgovoren za krize, mora nositi glavno odgovornost in nositi konkretne posledice. Ni dovolj, da ga bolj nadzorujejo. Tudi zmanjšati ga je treba. Brezglavo kreditiranje ni bilo slučajno, to je del politike neoliberalizma. V sedanjem obdobju je bistvo to, da se EU in vodstva članic odločajo za socialno državo, ne za interese mednarodnega kapitala!!!
Morda na dokaj nenavaden način, mimo izvoljenih inštitucij, apeliram na stranke izven parlamenta, intelektualce, organizacije civilne družbe... naj opozorijo, predlagajo spremembe načina razreševanja kriz. Na to opozarjajo: Schulz, Stiglitz, Habermas... in naši ekonomisti Kovač, Štiblar in še mnogi drugi.
Pozor! Razmerje med realnim gospodarstvom in finančnim prometom je 1:6; 1% prebivalstva v ZDA ima 40% premoženja. Kaj ni iz tega razvidno, kaj je osnovni problem? Kdo je spodbujal prekomerno kreditiranje? Kdo je odločal o kreditih brez ustreznega zavarovanja. Oba sta odgovorna! Vendar le eden kroji varčevalne ukrepe?
Glede ukrepov varčevanja bo kar v redu, če bo vlada varčevala pri tistih, ki imajo veliko ali preveč, in povišala najnižje plače in pokojnine. Če pa so med nami tudi taki, ki prejemajo pokojnine po tisoč in več evrov še nekaj let po smrti (tako se je pisalo in govorilo o Grčiji), ali delajo na črno poleg socialne pomoči, naj kar ukrepajo, toda selektivno. Mnogi strokovnjaki trdijo, da bi to spodbujalo naša podjetja, da bodo lahko spet zaposlovala. Varčevanje pri najrevnejših bi še bolj zmanjšalo kupno moč in povzročilo še več ostrih nasprotovanj in zastojev. Če še niso ukrepali, da bi največji del teže nosili premožni in finančni vrhovi, potem naj to neodložljivo storijo. Naša nova vlada se izraža o načrtih in ukrepih izredno previdno, s tem, da so s problemom tožilstva in kulture nekako že nakazali obrise poznane uveljavljavljene prakse. Govoriti o preveč šolnikih, tako, na pamet, kakor v Grčiji... Ljudje so vedno bolj na tekočem za kaj gre v svetu in pri nas, in ne bodo nasedli na ustvarjanje kaosa in demoliranje socialne države, ker se prav v kaosu najbolje znajde tisti del družbe, ki ima največ rezerv.
Z veseljem sem bral Alternative 2011. Bravo Mladina. Vsebuje analize in predloge, ki bi še Nemcem prišli prav, kaj šele naši vladi. Priporočam jo vsem, ki si želijo izpopolniti razumevanje sveta in aktualnega dogajanja.
Marjan Miklošič, upokojenec
Četrtek, 23.febmar2012, št. 948
---------------------------------------------Sociala--------------------
Za popoln kaos potrebujemo računalnik H
Socialni transferji so v naši državi in občini vedno bolj pomembni, saj pod pragom revščine v Sloveniji živi že več kot desetina ljudi. Zato je zastoj pri izplačevanju transferjev veliko več kot le softverska težava programerske hiše in države.
Z začetkom leta je začela veljati nova zakonodaja s področja socialnih transferjev, ki jo uokvirja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakon o socialno varstvenih prejemkih. Po novem se vse pravice iz javnih sredstev uveljavljajo pri centru za socialno delo uveljavljajo pa se z enotno vlogo (Vloga za uveljavitev pravic iz javnih sredstev), ki jo obdelujejo s posebej izdelanim informacijskim sistemom, ki pa povzroča velike težave delavcem v Centrih za socialno delo in tistim, ki čakajo na različna izplačila. V Sloveniji skoraj polovica novih prosilcev še čaka na rešitev svojih vlog in v Izoli, seveda, ni nič drugače. Majda Toškan, novoimenovana direktorica izolskega Centra za socialno delo pravi, da je ta teden prišlo do izplačila denarnih socialnih pomoči in izrednih pomoči tistim, ki so do te pomoči bili upravičeni še pred 31.12.2011, ki torej dobivajo akontativni znesek, ter tudi večji del tistim vlagateljem, ki so vlogo oddali decembra 2011 in januarja 2012. “Večino teh vlog smo rešili, ostalo pa jih je še nekaj takšnih, ki so v ugotovitvenem postopku, kar pomeni, da te stranke vabimo na razgovore in pridobivamo določena dokazila. ”
Seveda pa so tukaj še vloge, ki so bile oddane v februarju. “Začeli smo že z vnosom teh vlog. Težave zazanavamo pri počasnem pridobivanju podatkov iz drugih evidenc, predvsem na področju premoženja. Sistem informacijsko zdaj sicer deluje, a niakakor ne tako, kot bi si sami želeli. ”
Toškanova še pravi, da hitreje kot tako, v teh pogojih, preprosto ne morejo delati.
“Stranke prosimo za razumevanje, saj naši delavci trenutno delajo preko vseh mej sposobnosti. Večinoma ostajajo v službi po deset do dvanajst ur dnevno, pogosto pa tudi ob sobotah in nedeljah, kolikor pač zmorejo. Ob tem vloge rešujemo in vnašamo tudi med uradnimi urami, ko pa nam telefoni takorekoč neprestano zvonijo. Zato morda včasih deluje, kot da nas ni tukaj, v resnici pa smo vsi, preprosto povedano, prezaposleni. ”
Kdaj lahko pričakujemo, da bodo vloge zaključene?
Direktorica raje ne ugiba ampak pove, da vnašanje podatkov sicer poteka, vendar počasneje, kot bi si želeli. "Težko bi ocenila, koliko časa bomo še potrebovali. Upam, da bomo v roku največ dveh mesecev zaključili z vnašanjem zaostalih vlog v informacijski sistem. Poleg tega pa naše delo ne zajema le področja transferjev in zaradi teh težav vsa področja našega dela po malem trpijo. ”
Lani je bilo v Izoli upravičenih do socialne pomoči med 200 in 300 občanov mesečno, v mesecu januarju in februarju 2012 smo prejeli povprečno mesečno 100 novih zahtevkov za redno in izredno denarno socialno pomoč.
Majda Toškan sicer nerada omenja razlog, za počasen vnos podatkov, a kot podalpski mediji poročajo že nekaj dni, je za to kriv nov informacijski sistem.
Kdo je kriv?
Tomaž Počanik, direktor podjetja Comland, ki je skupaj z družbo Rais programiralo informacijski sistem ISCSD2, je za Delo, preden so prve težave odpravili povedal, da “je težava v bazah podatkov o državljanih, s katerimi se povezuje sistem IS-CSD2. Nekatere izmed njih so v uporabi šele krajši čas, zato v njih manjkajo podatki. Tako delavke na centrih za socialno delo do teh baz podatkov prek sistema ISCSD2 ne morejo dostopati in zato ne morejo izdati odločb." Strokovna javnost podjetju, kot tudi Ministrstvu za delo očita, da informacijskega sistema niso zadovoljivo testirali, predvsem pa bodejo v oči milijonski posli podjetja Comland, ki z izgovorom, da so lastniki avtorskih pravic za nekatere informacijske sisteme (kar se je, po pisanju Dela, izkazalo za neresnico) pridobivajo velike državne posle kar brez razpisa. Drugače povedano, za zamudo izplačil skoraj tretjini upravičencev, ki so vloge oddali januarja (teh je okoli 4500 na državni ravni), je očitno krivo podjetje, ki je za posel prejelo 1,2 milijona evrov mimo javnega razpisa. So pri takih številkah novi poslanski prenosniki sploh še omembe vredni?
Aljoša Mislej

Pust je zmagal!
Kurenti pregovorno podijo zimo in letos so imeli še več dela, kot sicer, saj je zima udarila z vsemi svojimi najhujšimi aduti, mrazom in burjo. Morda tudi zaradi tega ni bilo tistega pravega predpustnega vzdušja, a maškare so vendarle maškare in navadna orkanska burja ne bo prisilila Izo-lana, da ostane doma in spusti iz rok priložnost za zabavo.
Najprej so v petek otroci vrtca in osnovnih šol dobesedno zasedli Lonko, za glasbeno vzdušje pa je poskrbela "skoraj" Izolanka Lea Sirk s skupino. Naslednji dan pa je bil že čas za prvo izolsko povorko, ki morda ni bila najštevilčnejša, a to niti ni pomembno. Na Lonki se je ponovno zbralo veliko radovednežev, ki so najprej z bučnim aplavzom nagradili najbolj izvirne maske, nato pa so se prepustili popoldanski zabavi z zimzelenimi Čuki, ki so še enkrat več dokazali, kako se streže v tem poslu. Skratka, tako Čukom, kot tudi kurentom, moramo letos čestitati. Bravo.
Oda o Čukih
Kot Čuki nihče ne ve, da ogrejejo' mlado srce.
V Izoli je bil pravi bal, ko slavil se je karneval.
Malčki so vsi skakali s Čuki so kar vsi peli.
Peli in plesali so vsi veliki in ta mali.
Za otroke je poseben dan, ko se Čuk na odru zavrti.
Še sonček je posijal, bil je pravi karneval.
Manjkal je le ribič Pepi, da naslikal bi malčke, ki so bili vsi lepi: valčke plesali, polke skakali.
Takega masken bala še ni videla obala.
Plesal očka je in sin, v srcih ostal bo živ spomin!
Ernest Cah
Pust 2012
Četrtek,23.februar2012,št.948	n	M/MtTOR/SkČ 9
---------------------------------------------------------------- Pust 2012 ---------------------------------------------------------------------
Letos je Pust dokazano pregnal zimo
Foto: Primož, Dečman i
Po težki tekmi borben poraz
Rokomet
Zadišalo po presenečenju
Istrabenz plini Izola : Gorenje Velenje 19:28 (12:13)
Športna dvorana v Kraški ulici, gledalcev 350, sodnika Dušan Rižner, Robert Krasna.
Istrabenz plini Izola: Kevič, Gregorič, Ponikvar, Bubnič, Kojič 3, Božič 8, Čebokli 1, Jurič 3, Jelovčan 1, Dolenc, Zorič-Ste-pančič, Čosič 1, Vukovič, Fidel, Smolnik 1, Gorela. Trener: Vlado Hrvatin.
RK Gorenje Velenje: Gajič (16 obramb), Melič 5, Bezjak 4, Pucelj 2, Manojlovič 7, Dolenec, Zaponšek, Rutar, Taletovič ( 3 obrambe ), Cehte 3, Miklavčič 1, Golčar 1, Gams, Bajram 1, Simič 1, Dujmovič.
V nepopolnem 19. krogu prve rokometne lige so Velenjčani že pred tednom dni ekipo Istrabenz plini Izola porazili v njihovi izolski trdnjavi. Ne glede na veliko kakovostno premoč gostov so Izolani pred tekmo zagotavljali borbenost v svojih vrstah. Svojo obljubo so začeli izpolnjevati že v prvi minuti, ko so na veselje domačih gledalcev kmalu zatem povedli s 3:0. Čeprav so Velenjčani že v poldrugi minuti izenačili, domačini niso popuščali, tako da so gostje do prvega vodstva (4:5) prišli šele v deseti minuti. Domači rokometaši so bili zatem nekoliko manj učinkoviti v napadu, a Velenjčanom niso dopustili prevelike prednosti. Slednji se v svojih napovedih, da bo v Izoli »vroče«, niso zmotili, kajti gostitelji so s srčno igro v obrambi in večjo realizacijo v napadu v 25. minuti pri 12:12 dohiteli tekmece. Svoje je s serijo obramb dodal še Dragan Kevič (dobro sta sicer svoje delo tokrat opravila tudi Gregorič in Ponikvar), rezultat ob polčasu pa je bil realen odraz dogajanja na parketu v Kraški.
Strelski mrk ob začetku drugega polčasa
Prve minute nadaljevanja so Velenjčani pošteno tresli domačo mrežo ter zlasti z blokom v obrambi zaustavljali domače napade. Izola je tako prvi zadetek dosegla šele po osmih minutah igre. Domači v tem delu niso našli pravega recepta za preboj velenjskega obrambnega zidu, ob tem pa izgubili precej žog, kar so gostje kaznovali s učinkovitimi protinapadi. Ob strelskem postu Izolanov so igralci Gorenja že sredi drugega dela z osmimi zadetki prednosti napovedali zmagovalca in zanesljivo prišli do pričakovane zmage.
Lestvica: vodi Gorenje 33 pred Celjem 30 in Cimosom 25. Sledijo Krško 17, Trebnje 16, Maribor 15 ter Izola 14, ki tako zaseda sedmo mesto. V soboto odhajajo naši fantje na gostovanje k za-dnjeuvrščeni novomeški Krki.
Keguanje
Izolanke uspešne
Izolska dekleta so že v prvem paru povedle 2:0 in 49 kegljev in s tem napovedala dober rezultat. Drugi par je z dodatnimi 164 keglji in 2:0 povsem dotolkel gostje, ki so v tretjem paru samo zadržale negativno razliko v kegljih točke pa sta osvojili Izolan-ki.
Tokrat gre pohvaliti celotno domačo ekipo saj zmaga 8:0 in 3309 podrtih kegljev se ne zgodi prav pogosto.
Rezultati:
Izola 3309 : Trebnje II: 3088 8:0 Stegovec 537:Kastelic 531 1:0 Stankovič 534:Kokošinek4911:0 Mlač 569:Godnjavec 460 1:0 Černelič M. 572:Škafar 517 1:0 Mhelič 552:Flisar 526 1:0 Gregorič L. 545:Oven 563 1:0 Lestvica po 10.krogu: 1. Pivka 19, 2. Litija 18, 3. Trebnje 10, 4. Izola 9, 5. Medvode 9, 6. Kočevje 8, 7. ETA 5, 8. Slavija brez točk;
Izolani pa ne
V derbiju za vrh so moški v Novi Gorici doživeli pravo katastrofo. Domačini so jih odpravili z 8:0 oziroma 3508:3290. Na šest ste-znem kegljišču so prvi trije izolani do polovice nastopa še vodili potem pa se je poškodoval Gorjup in kot da sta sotekmovalca vrgla puško v koruzo. Goričani so povedli 3:0 z razliko 61. Drugi trije izolani,navkljub menjavam niso uspeli rezultat obrniti.
Rezultati:
Gorica 3509 : Izola 3290 8:0 Lapajne 588:Gorjup 570 1:0 Radočaj 602:Širca 589 1:0 Prosen 565:Kumar 535 1:0 Andlovič 566:Kneževič 556 1:0 Bratina 589:Vovk/Kocjančič 524 1:0 Leban 598:Mars / Pahor 516 1:0 Lestvica po 14. krogu: 1.Gorica 22, 2. Konjice 22, 3. Izola 20, 4. Silikao 16, 5. Hidro 14, 6. Škofja Loka 14, 7. Rudar 13, 8. Korotan 11, 9. Rudnik 8, 10. Konstruktor 0 točk;
Naslednji vikend je zaradi reprezentančnih obveznosti za vse lige prost. V soboto 03.03.12 pa igrajo Izolani doma ob 17uri proti ekipi Škofje Loke, dekleta pa gredo v goste Litiji, (g.g.)
Mladi kegljači v Pivki
Tudi dečki in deklice so pričeli s posameznim prvenstvom države. Prvi krog je bil odigran na kegljišču v Pivki. V svojih kategorijah so se izolani in izolanke dosegli sledeče rezultate:
Dečki III. kategorija letnik 1999: 1. Juren Aleks 515 8. Hašič Amel 484 22. Novak Kristjan	326
Dečki IV. Kategorija letnik 1997: 14. Peternelj Matej 425 Deklice L kategorija letnik 2001: 4. Stegovec Gaja 596 Deklice III. kategorija letnik 1999:
3. Zagoršek Tadeja 497 Deklice IV. Kategorija let-nikl997:
6. Bjondič Sara 483
13.Delič Samanta 385 podrtih
kegljev
Naj povemo, da je za nekatere bil to prvi uradni nastop in mogoče niso dosegli rezultata, ki so ga od sebe pričakovali, vendar je do konca prvenstva še sedem nastopov in tudi toliko možnosti za doseganje boljših rezultatov! (g.g.)
Namizni tenis
Katrina Sterchi druga
V	nedeljo je v Škofji Loki potekal 2. odprti turnir RS za mlajše kadete in mlajše kadetinje. Naše tekmovalke in tekmovalci so turnir odigrali dobro in so v glavnem presegli pričakovanja. Najboljše se je odrezala Katrina Sterchi, ki je prišla prepričljivo do finala. Tukaj je žal še enkrat več morala priznati premoč Niki Naglič in Mute, s katero je izgubila s 3:0. Z zelo dobro igro je presenetila tudi Lea Paulin, ki se je uvrstila med osem najboljših.
V	četrtfinalu je nato s 3:0 izgubila s Pio Mihevc iz Logatca.
Svojo prvo uvrstitev na glavni turnir je dosegla še Kirn Fink. Za med osem najboljših je s 3:0 izgubila proti Aleksandri Vovk iz Logatca.
Pri mlajših kadetih smo dosegli dve uvrstitvi na glavni turnir. Najboljše in sicer med šestnajst najboljših se je uvrstil Martin Kocjančič. Matija Novel je dosegel uvrstitev med 32, za med 16 pa je s 3:0 izgubil ravno s klubskim kolegom Kocjančičem.
Jadranje
Odprto pismo vodstvu jadralne zveze
V jadralnem klubu Burja, smo resno zaskrbljeni nad stanjem, do katerega so nas pripeljali ljudje, ki vodijo Jadralno zvezo Slovenije v zadnjem olimpijskem ciklusu. Kaj lahko pričakujemo od ljudi, ki negospodarno in ne transparentno upravljajo s krovno organizacijo slovenskega jadranja v tako občutljivem času kot je olimpijsko leto? Točneje, pol leta pred OI 2012, od katerih smo si po zadnjih OI na Kitajskem prav jadralci veliko obetali. Bore malo ali nič, je kratek in realen odgovor na to vprašanje! Navkljub vztrajnem odklanjanju odgovornosti v ekipi Gregorja Veselka, ki ima zadnji dve leti vajeti v rokah, po slabem letu podlage, ko je predsedoval Igor Lah, da je bilo v tem času finančno poslovanje povsem ne transparentno in zavračanju trditev, da je blagajna JZS prazna, dejstva pričajo, da finančnih sredstev ni. Ob nerazumljivem dejstvu, da finančnega poročila že dve leti niso prezentirali in da skupščine niso ne videle niti sprejele finančnih poročil za leti 2010 in 2011, upajo trditi, da la-žemo tisti, ki opozarjamo, da je njihovo finančno poslovanje ne transparentno. Kaj pa na to pravi nadzorni odbor. Nič!
Vemo koliko so dolžni nam po obračunih, ki smo jih zvezi že davno posredovali. Samo našemu jadralnemu klubu so po teh obračunih že lep čas dolžni dobrih 25 tisoč evrov.
Jadralci, med katerimi je tudi vodilna posadka v razredu 470, ki ima pred seboj še priprave na boj za olimpijsko normo, kot tudi Vasilij, ki je le-to Sloveniji že zagotovil, so prisiljeni prosjačiti za povračilo lastnih sredstev, vloženih po lanskih programih, kaj šele za stroške, ki jih imamo v tekočem letu 2012. Ob tem pa se vsi Veselkovi možje, s taktikom Mitjo Margonom na čelu, sprenevedajo, da je pod streho JZS vse v redu. Noben od dveh omenjenih predsednikov, ni izpolnil predizbirnih obljub glede sponzorjev. Prvi je vložil manj kot je porabil za “svojo" regato (RC 44 v Portorožu) in drugi, ki je javno ter preko “svojega" v.d. predsednika sveta sponzorjev, obljubljal na stotine tisočev evrov, ki jih ne jadralci ne klubi v dveh letih niso videli. Sočasno pa glasno kritizirajo njunega predhodnika, ki sem v svojem mandatu, skupaj z ostalimi člani 10, doprinesel okoli 350 tisoč evrov sponzorskih sredstev. Najglasnejši zagovorniki mladinskega pogona, danes klube prosijo, da jim pomagajo zagotoviti sredstva za mladince, ker so vse zapravili za člansko jadranje. Namesto, da bi priskrbeli sponzorska sredstva, iščejo vire znotraj zveze. Med temi tudi najnovejši “cvet”, kot je taksa za organizatorje regat. Z bičem torej po hrbtih tistih, ki delajo!
Seveda se vse to odraža z velikim osipom aktivnih jadralcev v mladinskih in olimpijskih razredih, kakor tudi v rezultatih tekmovalcev. Kaj je ostalo od dvajsetih, ki so bili novembra 2010 predstavljeni kot potencialni olimpijci. Leto za tem, se jih le 13 spopade v boju za mednarodno olimpijsko normo. Večji del neuspešno. Kot veliki uspeh pa razglasijo žalostno dejstvo, da smo v daljni Avstraliji Sloveniji prijadrali tri olimpijske vozovnice, od tega, dve prav za las.
Odprta pa je možnost, da si naša posadka 470 prijadra še eno mesto na OI 2012. Seveda je največji osip prav pri mladih. Pred leti je tekmovalo preko sto optimistov, danes jih je le 60. Tekmovalce v razredu laser, ki je bil naša druga najmnožičnejša klasa, je danes le nekaj več od prstov na rokah. Kam nas to pelje?
Resno nas skrbi, kaj bo po OI 2012, pri takem delu odgovornih za slovensko jadranje, pred nekaj leti še slovenskim paradnim športom, sploh ostalo.
JZS navkljub porabljenem milijonu in dvesto tisoč evrov, že tri leta ni naredila nič za stimulacijo klubov s celovito dejavnostjo od mladinskega pogona naprej. Favorizirali so le nekaj posameznikov. Populistične obljube pred volilnimi skupščinami, prena-pihnjena zagotavljanja sponzorstev, izgradnja “vseslovenskega" centra jadranja v Ankaranu... Od vsega tega pa nič, kar priča tudi, da so s širitvijo števila klubov le nabirali glasove zase, v resnici pa so vse, ki so jim verjeli in zaupali le žejne prepeljali preko vode.
Da je nekaj hudo narobe priča tudi odstop generalnega sekretarja Juraka, ki je za seboj pustil popoln nered, kljub temu, da je obljubljal “večji red in transparentno poslovanje”. To, da je sočasno predsednik strokovnega sveta Mitja Margon ponudil še svoj odstop, pa že kaže na beg pred odgovornostjo za nastalo “Stalo” v JZS, na kar smo vsa ta leta opozarjali. Čas je, da se to zaustavi, gospod Veselko!
Žal bo potrebno nekaj let trdega dela, da se vzpostavi stanje iz leta 2008, namesto da bi v teh letih naredili veliko korakov naprej.
Predsednik J.K. BURJA, Stanislav Žbogar
Trening pri 14°C
Izolski rokometaši, po evforičnem začetku prvenstva spoznavajo realno stanje, kjer pač zmagujejo tisti, ki imajo vsaj normalne pogoje za trening in tekme. Izolani, ki skozi streho sredi zime lahko opazujejo nebo, so za slovensko rokometno ligo kot dinozavri z drugega sveta.
Začetek leta 2012 se ni odvil po pričakovanjih?
S pripravami smo začeli 5. januarja 2012 v vidno spremenjeni postavi, brez Boštjana Špegla in Petra Hrvatina. Predvsem se je nam poznala odsotnost Špegla, desnega zunanjega, levičarja, saj je bilo potrebno na novo graditi sistem igre, tako v napadu kot v obrambi. Z zadnjo pripravljalno tekmo proti Poreču, 28. Januarja, sem bi izredno zadovoljen predvsem z igro, ki smo jo prikazali! 30. Januarja pa se je pričelo slabo vreme z burjo, pogoji v dvorani pa so postali nemogoči. Igralci so začeli bolehati, prišlo pa je tudi do poškodb. Kljub vsemu smo dosegli eno točko od načrtovanih dveh.
Kako vplivajo na pripravljenost ekipe slabi pogoji za delo?
V 16 dneh smo izgubili 35% tekalne moči. Ja, dobro ste slišali, kar 35%. Spomnimo se samo zadnjih domačih tekem, ko nismo nikoli padli v drugem polčasu padli, kot se nam je to zgodilo z Šmartnim in z Gorenjem. In kot sem že prej omenil, pričele so nas pestiti poškodbe, kakor tudi bolezni, ki nas seveda niso obšle.
Menda slabše predstave v zadnjih treh kolih burijo duhove pri nekaterih navijačih?
To niso navijači, ampak športni privrženci, ki enostavno ne poznajo športne znanosti in kaj se je vse spremenilo v športu v samo zadnjih petih letih. Reagirajo nevoščljivo, brez kančka razmišljanja in če sem iskren, raje jih ne vidim v naši dvorani. Saj poznate aforizem o gnili jabolki... poleg prej naštetih nemogočih pogojev za treniranje v tako mrzlih dnevih je potrebno vedeti naslednje: vsi naši igralci so zaposleni ali študirajo, nihče ni niti polprofesionalec, imamo daleč najnižji proračun v ligi, in ne pozabite, da igramo v petem najmočnejšem državnem ligaškem prvenstvu na svetu. Tako je, na svetu. Na osnovi česa potem negodovanje? Lepo vas prosim.
Kako naprej, kako daleč lahko pripluje izolska barka?
Trenutno so poškodovani Kojič, Apat, Smolnik in Čebokli, Stepančič pa ni reden na treningih ampak zrem v prihodnost, optimistično. Ne pozabimo, cilj pred prvenstvom je bil obstanek v ligi, vsi ostali klubi v ligi pa so nam napovedovali gladek izpad iz lige, tisti najbolj pesimistični pa celo minus tri točke in 400 golov razlike v korist prejetih. Nam se vsaka anomalija zelo pozna. Kot primer lahko navedemo da na tekmi s Koprom in Gorenjem je eden naših boljših igralcev, levi zunanji Elvin Čosič, prišel direktno iz nočne izmene. Če smo kompletni, če nam bo zdravje služilo, potem mislim, da bomo obstali v ligi!
Kako je z dvorano?
Naša legendarna dvorana je daleč najslabša v državi. Poleti je nemogoče trenirati, saj temperatura dosega 40° C, pozimi pa, predvsem v vetrovnih dneh z burjo ne presega več kot 14°C. Letos je ogromno naših igralcev nižjih kategorij zbolelo. Sprašujem se, kje je družbena, socialna in moralna odgovornost našega župana in naših svetnikov. Pa še ena zanimivost, mi smo edini od prvoligaških ekip, ki ne razpolagajo s fitnesom. Kaj v rokometu pomeni fitnes, pa ne bi razlagal.
Za konec?
Vsi izolani so lahko in morajo biti ponosni na našo ekipo. To so zame heroji, igralci, večinoma vsi visoko izobraženi in študenti, z visokimi življenjskimi cilji, ki zaradi svojega motiva po dokazovanju, preznojenih majicah in kakovosti, so lahko vzgled mnogim mladim, in prav je tako. Navijači, tista večina, ta pravi, se zavedajo dejstva, da je ekipa neizkušena, da imamo edino Božiča in kasneje priključenega Kojiča, ki se lahko pohvalita z izkušnjami igranja na tako visokem nivoju. Vsi ostali pa so »prvošolčki«, ki niso še nikoli prej izkusili tako visokega nivoja, kaj šele, da bi igrali pred več kot 3000 gledalci, kolikor jih je bilo na obalnem derbiju v Kopru. Torej, kaj bi radi več od teh fantov? Morda naslov državnega prvaka? (smeh). Samo en sam od igralcev Velenja premore na letni ravni za dva proračuna celotne naše članske ekipe! Zato jih pridite bodriti v čim večjem številu tudi takrat (predvsem takrat), ko jim ne gre. To si zaslužijo, saj so glede na trenutno stanje v Izoli, edina svetla točka.
Trener članske ekipe RD Istrabenz Plini Izola Vlado Hrvatin
UraKultura
Slovenska pomlad v kinu Odeon
Vremenoslovci so napovedali že povsem spomladanski konec tedna, temperature bodo visoke in sonce bo pregnalo burjo, zato se v Art kino Odeon lahko odpravite na Izlet, film v katerem nastopa tudi slovenska obala. Tako so zapisali v vabilu na današnjo, četrtkovo premiero filma Izlet, na kateri bodo gostili tudi mnladega režiserja, Nejca Gazvodo.
Izlet
Film Izlet govori o treh prijateljih, starih nekaj čez dvajset let, ki se odpravijo na morje, na nekajdnevni izlet, kot so to počeli že v srednji šoli. Gregor je vojak, ki je prišel na dopust iz misije v tujini, Živa je živahno dekle, ki čuti do Gregorja več, kot si dovoli priznati, Andrej pa je njun najboljši prijatelj, ki z ostrim jezikom napada svet okoli sebe, da bi prikril dejstvo, da je osamljen in nerazumljen.
Na prvi pogled sicer navaden izlet postavi na kocko njihovo prijateljstvo, hkrati pa film skozi življenjske dialoge in situacije pove zgodbo o iščoči se generaciji, ki ne najde svojega mesta v razdrobljenem svetu dandanaš-njika.
Film režiserja Nejca Gazvode je polnokrvni prvenec v pravem pomenu te besede, je bil posnet z izjemno nizkim proračunom in v samo 14 snemalnih dneh. Snemanje je potekalo na slovenski obali, v dveh tednih julija 2010. Film je bil v celoti posnet v digitalni tehnologiji s fotoaparatom Canon D7, ter praktično brez uporabe umetne svetlobe, kar je bil izjemen zalogaj za direktorja fotografije Marka Brdarja. Snemali so ga iz roke, režiser in snemalec pa sta ustvarila veliko drznih kadrov, kar ustreza atmosferi filma.
V filmu ni nobenih upočasnjenih posnetkov ali kakršnihkoli režijskih postopkov, ki bi film izumetničili. Kamera ves čas spremlja protagoniste le redko jih izpusti iz pogleda, kajti to je film o njih, z njimi v film vstopimo in z njimi odidemo. Z vok v filmu ne prevladuje, glasba pa je produkt skupine New Wave Syria, ki ni bila napisana posebej za film, ampak je bila izbrana že pred snemanjem. Pri montaži je sodeloval priznani in večkrat nagrajeni slovenski režiser Janez Lapajne, s katerim je Nejc Gazvoda sodeloval že v preteklosti.
Pisma Sv. Nikolaju
Mitja Okorn, slovenski režiser mladostne uporniške komedije Tu pa tam se vrača na velika platna z božično romanco, v kateri z obilico zabavnih prigod združi zgodbe številnih zelo različnih ljudi v Varšavi. Razočarani policist se skuša pobotati z odtujeno družino, radijski voditelj s pomočjo navihanega sina išče novo ljubezen, razuzdani bahač v božičkovem kostumu lovi mladega tatiča, urejeni poslovnež pa priskoči na pomoč osiroteli deklici. Drobna naključja in kanček božičnega čudeža združijo njihove usode v nepozabno zgodbo o upanju in ljubezni. Vrsto let so ženske točile solze v družbi Bridget Jones, se na smrt zaljubljale v Hugha Granta in se smejale, čeprav se je v perspektivi štirih porok pojavil tudi pogreb. Zdaj je čas za film Pisma Sv. Nikolaju, v katerem v vrtincu življenja izgubljeni junaki odkrijejo, da je to, kar jih je doletelo, v resnici ljubezen! Na poseben dan v letu se pet žensk in pet moških prepriča o tem, da pred ljubeznijo in prazniki ni mogoče pobegniti.
13. medn. obmejna srečanja FORUM TOMIZZA razpisujejo mednarodni literarni natečaj LAPIS H1STRIAE 2012 za kratko prozo na temo: SVETNIKI ALI SPLETKARJI?
(Fulvio To m izza: »Tisti, ki so tedaj v Materado prišli od drugod, duhovniki, italijanski ali hrvaški učitelji, so spodnašali notranje ravnovesje, spletkarili in vsiljevali fašizem, komunizem, religijo, italijanskost, hrvaškost, slovenskost...A tudi svetniki in posvečeni liki, ti vzvišeni glasniki resnice v nekem trenutku umrejo, tako kot vsakdo od nas.«) Besedilo mora biti izvirno in še neobjavljeno, obsega naj največ 15 strani oz. 27.000 znakov, napisano je lahko v vseh jezikih in narečjih naše regije. Izbrano delo bo nagrajeno s skulpturo LAPIS HISTRIAE in denarno nagrado v višini 1000,00 EUR, rok oddaje besedil je 7. april 2012 Gradska knjižnica Umag bo v Zborniku LAPIS HISTRIAE 2012 natisnila 12 del po izboru žirije, nagrajencu/ nagrajenki bo nagrada podeljena na sklepni slovesnosti 13. Foruma To-mizza v Umagu, 25. 5. 2012
Informacije:	Gradska knjižnica
Umag, 00385 52 721 561, lapis@ gku-bcu.hr
www.forumtomizza.com
Za 8. marec bi radi podarili
nekaj koristnega, prijetnega

presenetite svoje najurazje z
DARILNIM BONOM
za obisk izolske hiše dobrega počutja SFVILAI.
V mesecu marcu so namreč pripravili
50% popust
rogam za nego telesa.
Obdarite sebe in vaše bližnje z dobrim počutjem.
'V.
3an Sivilai - Thai home epa
Zelena ulica 17 - Izola
Tradicionalna tajska masaža
tel/fax. 05 / 04-7 40 33
SMEROKAZI
Četrtek - 23. februar 2012
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 ~	filozofsko-spoznavni večer z naslovom
Človek in Zemlja -sprememba notranje klime.
Predavanje odstre pot nastanka novega človeka in nove Zemlje, ki v novem času skupaj zaplešeta skozi medkozmični prostor v melodiji sfer in ritmu vodnarja. Zemlja in človek sta močno povezana. S spreminjanjem Zemlje se spreminja tudi človek. Trenutno se Zemlja intenzivno spreminja, kar močno vpliva na vse ljudi.
PETEK - 24. februar 2012
Manziolijeva palača- ob 19.00 predstavitev knjige
Flavio Bonin - Piranske solne pogodbe (1375 - 1782),
Viri, št. 33, Ljubljana 2011, v izdaji Arhivskega društva Slovenije
Knjigo bo predstavila prof. dr. Darja Mihlstrska obalna mesta so že pred prihodom pod beneško oblast imela razvito solinarstvo, ki je ob kmetijstvu, ribištvu in pomorstvu vse do začetka 20. stoletja sodilo med njihove najpomembnejše gospodarske dejavnosti. Knjigo, ki jo bomo predstavili vsebuje prepis solnih pogodb piranske comune. Solne pogodbe so odličen vir za razumevanje gospodarske zgodovine posameznih komun, odnosov centralne oblasti do komun in odnos med centralnimi in lokalnimi nadzornimi organi ter med lastniki solin in solinarji.
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 predavanje
“V Indiji med Kuliji”
Ayana Pešec in Nevenka Mulej iz zavoda Ekoalt Vindol bosta predstavili svoje potovanje po južnem delu Indije, Tamil Nadu, kjer se na enem mestu, med milijonskim prebivalstvom, srečata blišč in beda. Predstavili bosta življenje med prebivalci revnih vasi, najnižje kaste v Indiji - med kuliji. Osvetlili bosta problem globalizacija revščine in naš pogled nanj, ter vlogo humanitarne pomoči med prebivalci revnih četrti.
SOBOTA - 25. februar 2012
Kulturni dom Izola - ob 20.00 komedija
Kulturno društvo »Proposte teatrali« predstavlja
»Ma... chi ti son ti?«
Komedija v tržaškem narečju
Ponedeljek - 26. Februar 2012
Gostilna Istra-Istria - ob 19.00
Večeri ob kaminu
Milan Rakovac
predstavil se nam bo istrski publicist.
trgovina PLACER je zaprla svoja vrata zato ne hitite.
KD Svilena pot Izola
V soboto, 25.2.2012 vas vabimo v staro italijansko šolo (prostori DPM Izola) ob 17. uri na ogled indijskega filma z naslovom Ogenj. Vstopnina 3 EUR. Vabljeni!
To nedeljo, 26. febr. 2012, bodo izolske pesnice, avtorice knjige BILKE V BURJI, predstavile svoje pesmi na popoldanskem literarnem srečanju v SKEDNJU PRI TRSTU, ob 16.uri. Na kitaro bo igrala in pela Marjetka Popovski.
Sončna dvorana / ulica Giordana Bruna 6
Četrtek 23.3. ob 18.00 otvoritev razstave
Marlene Zorjan
NA POTI..
galerija INSULA SMREKARJEVA20izoia,tel.05/64i5303
/ LC I k'/ I — /A I rt K' I I rl I j\| ^ | |
DIVJI V SRCU
SILVESTER PLOTAJS SICOE, ALEKSU KOBAL, JURIJ KALAN
Razstava bo na ogled do 14. marca 2012.
Vabimo vas na otvoritev razstave VIKTOR SNOJ (1922-2011)
SLIKE
ki bo včetrtek, 23. februarja ob 19. uri v Pretorski palači v Kopru.
Razstava bo na ogled do JO. marca 2012.
Manziolijeva Palača
Razstava izdelkov, ki so nastali v okviru arheoloških delavnic za odrasle.
Galerija Alga / Kristanov trg 1
Vanda Vremšak Richter
“Tihi svetovi “
razstave slik
ATEUE DUKA piran “.jpg slike”
SIMON KASTELIC____________________________
Hotel Krka Strunjan
Vojko Aleksič ■‘Krajine”- Piran, Strunjan
Galerija Herman Pečarič Piran
KATJA SMERDU
ROKA IN ZNAK
Pot žice in življenje besed žični objekti in kaligrafski zapisi
Mestna knjižnica Izola
TORKOVA PRAVLJIČNA URA Potovanje se prične vsak torek ob 17. uri v Stekleni pravljični sobi. S seboj prinesite copatke.
NADALJEVALNI TEČAJ - 2. stopnja FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE
za osnovnošolske otroke. Kako se kaj napiše in kako se kaj v francoščini pove, vas bo naučila knjižničarka Špela Pahor. Vabljeni vsako sredo od 15:30 do 16:30 v Stekleno pravljično sobo. Au revoir!
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov,... info (05)6631-282.
BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi.info 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
• Razstavljajo v mesecu februarju: Razstava keramičnih izdelki Ayane Pešec in Nevenke Mulej, ki se navezujejo na njuno potovanje po Avstraliji. Razstava fotografij Črta Butula, in gobleni Julije Lupine.
---------------------------- Nič nam ne morejo-
Divji v srcu in na platnu
Šolarji 5. razredov OŠ Livade so preživeli čudovit teden šole v naravi v Cerknem. Kljub nizkim tempoeraturam so veliko smučali pa tudi kopanje v bazenu ni manjkalo. Da o žurih ne govorimo..
“Divji v srcu” niso formalna umetniška skupina z enotnim konceptualnim izhodiščem. So le trije slikarji (kipar Mirko Bratuša tokrat ne sodeluje), ki cenijo podobo, ki iskreno in predano izražajo idejo svojega sveta v tradicionalno zastavljeni obliki likovnega dela. Lahko bi rekli, da je kot nekakšna neo-prerafae-litična pred nami bratovščina, ki časti podobo. Bratovščina katere manifest je vera v tradicionalni izrazni slikarski način.
Silvester Plotajs Sicoe je v Galeriji Insula že večkrat razstavljal. Njegov izpovedni način aplicira idejo živahne spontanosti in igrivosti. Barva je v njegovih slikah najmočnejši element izraznosti. Plotajs izrablja skrajna razmerja slikarske palete, ki v nizu široke kromatske lestvice zelo učinkovito ustvarjajo specifična, večinoma prijazna vzdušja. Njegove slike delujejo zelo razgibano, igrivo in kljub resni obravnavi motivično vsebinskih tematik izrazno lahkotno in privlačno.
Tudi podobe Jurija Kalana so nenavadno živahnega karakterja. Udarne v lastni monumentalno neposredni formi s polno postavno figuraliko, se v tematikah razlivajo kot idilično družinsko vzdušje. Zelo realistična forma, ki beleži vsakdanje dogodke katerih osnovni protagonisti so umetnikovi bližnji, je izpeljana v esteti-zirano poetiko, kjer se intimnost uvaja kot neprecenljiva vrednota. Preprostost in vsakdanje v Kalanovih podobah zasije kot novo odkriti svet.
Poleg ribištva, ki je v njegovi družini že tradicionalno, Marino redno igra harmoniko, balina in se ukvarja tudi z body buildingom. Živi zdravo in delavno življenje, to pa mu pomaga, da je pri svojih šestdesetih letih zdrav, vedno nasmejan in poln energije.
V mladosti je v Kopru z očetom dosegel prvo mesto na prvem tekmovanju v ribolovu, prav tako pa je bil prvak v veslanju z ribiškimi kaiči ter obalni, republiški in državni prvak v balinanju. V Arrigoniju je ustanovil društvo Atletska gimnastika, kar je predstavljalo prve korake bodybuil-dinga v Izoli. A to še ni vse.
Najbolj enigmatičen je v tokratni predstavitvi Koprčan Aleksij Kobal. Vsebinsko misterioznih problematik se v podobah pred nami loteva skozi nočne prizore praznih mestnih ulic v načinu nekakšnega hopperjevsko nigthawkovskega vzdušja. Kljub temu, da je Kobal vedno tradicionalen, saj je v zavedanju in uporabi izhodiščne podlage vedno vezan na figuralno klasiko je hkrati vseskozi raziskovalen. In lahko bi rekli, da je inovativen pristop v slikarstvo nekakšna konstanta njegovega dela. Magična skrivnost podobe, ki je v predstavljenih delih indikativno prefinjeno naložena je vsekakor presežni avtorsko atribut.
Marino je tudi ustanovitelj ter predsednik izolskega Društva harmonikarjev. Skratka, Marino je zanimiv človek, ki ima marsikaj zanimivega povedati.
V štiridesetih letih ribištva je na morju rešil kar sedem človeških življenj. Največji brancin, ki se je zapletel v njegovo
Razstava v Galeriji Insula postavlja pred gledalce večinoma novejša dela avtorjev. Osredotočeni v slikarstvo vsi lastnopogledno odpirajo odnos do sveta. Kljub nastopu pod skupnim imenom, ki je vsekakor bolj protokolarnega kot vsebinskega karakterja, vestno in povsem individualno razvijajo svoj umetniški koncept.
Aleksij Kobal, Silvester Plotajs Sicoe in Jurij Kalan ustvarjajo slikarstvo, ki neposredno ne poseduje junaka, ampak je v njem junak podoba sama. Podoba, kot univerzalna interferenca v polju človekovega zavedanja lastne biti in bivanjskosti.
mrežo je bil težek kar 7,10 kg njegov absolutni rekord pa je bil ulov morskega psa, ki je bil težak kar 80 kg.
Naslednji ponedeljek se nam bo predstavil novinar, publicist, pisatelj, dobitnik številnih literarnih priznanj Milan Rakovac. Vabljeni!

URŠKA IN ANARHIJA 20. STOLETJA
Ko Urška je privekala na svet, ta v sonce in cvetje je bil odet.
Vse brstelo je sanjarsko, vsi počutili so se božansko.
Nato Urška prvo besedo je spregovorila, že jo mamica na napake je opozorila.
Takoj v posteljici jo je učila, kaj je prav in kaj narobe naredila.
Končno tudi hoditi je začela, razigrano in lepo je pela.
A kmalu je ugotovila, da na svojih nogah lepo je stati, težko pa se je znova in znova od tal pobrati.
Zdaj Urška velika sem postala, rada bi svoje ideje vam podala. Odraščati je lepo, če ob tebi je nekdo, če ob padcu ti poda roko.
A sedaj sem spoznala, trudim se in učim, za svojo prihodnost se borim. Borba, bitka za lepo življenje, mi predstavlja hrepenenje.
Politika in gospodarstvo sta z ljudstvom navzkriž, narod, ki mu pripadam, veruje, v boga in križ.
Na oni strani oble se ljudje z revščino borijo, polni Luni zaupajo in drugega boga molijo.
Anarhija prevladuje, podkupovanje napreduje,
99 % živih bitij na svetu pa žaluje. Vojne, lakota, strah, naravne nesreče, vsem, ki življenje je vrednota, utapljajo up sreče.
Ko se okoli ozrem, se sprašujem, zakaj v šoli nas živeti ne učijo, to zelo obžalujem.
Kajti pravil več ni bogat postaja bogatejši, preprost človek pa vse revnejši.
Kje in kdo je gospodar sveta, kdo od velikih preprečil bo gorja. Vse manj je upanja v civilizacije, mora in žalost, posledica sta demokracije.
Skupni imenovalec SODOBNA ANARHIJA
CHARLOTTE BANDELJ, 8.A,
OŠ LIVADE IZOLA
Dejan Mehmedovič
Po Sinkoviču pride Rakovac
Ta ponedeljek se je zbranim obiskovalcem Večerov ob kaminu v gostilni Istra predstavil vsestranski Izolan Marino Sinkovič.
Predzadnja
Skupne počitnice so super OK
Spet so počitnice in spet so šolarji brez šole, starši pa v težavah, ker vsi pač ne dobijo dopusta, nekateri pa bi ga dobili a nimajo denarja, da bi ga izkoristili. Skratka, nekateri otroci se s starši podijo po snegu, mnogi, če ne kar večina, pa se udeležujejo različnih programov, ki jih v izolski občini pripravlja Društvo prijateljev mladine.
Tudi letos so času zimskih počitnic organizirali varstvo otrok od 1. - 5. razreda OŠ. Varstvo bo potekalo v naših prostorih na Gregorčičevi 21 vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30. do 15.30 ure. Organizirano bo tudi kosilo.
V sredo, 22. februarja je večjo skupino udeležencev RADIO KOPER CA-POD1STRIA odpeljal na sankanje v Cerkno, še pred tem, v torek, pa so se našemili, pobarvali, bojno opremili in odšli na obhod po Izoli ODGANJAT ZIMO!! Prišli so tudi v naše uredništvo, kjer zime niso odgnali, so pa pojedli vse bombone.
Če gre res za dvojezičnost
Neuradno smo izvedeli, da občinski redarji preverjajo dvojezičnost napisnih tabel pred poslovnimi prostori. Lepo in prav, konec koncev živimo na dvojezičnem območju. Seveda pa bi bilo prav, če kovačeva kobila ne bi bila tudi bosa.
V občinski hiši imajo dvojezične vse potrebne opozorilne napise, le na največjega so pozabili.
Tudi Komunala s potrudila in obvestila lastnike avtomobilov, da bo obrezovala drevje. A tudi pred staro italijansko šolo ni šlo brez pozabljivosti.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Zamenjam ali prodam trosobno stanovanje v Izoli za manjše ali pa za manjšo hišo v zaledju. Tel.: 031 641 541
-	Na sončni legi Livad prodam stanovanje (63m2) v 1. nadstropju. Tel.: 041 447 254
-	PRODAMO parkirno mesto v II. kletni etaži TPC LIVADE, Jagodje, v izmeri 16.71 m2. Cena po dogovoru. Tel. 05 6401250. NAJAMEMO
-Štiričlanska družina najame dvo ali dvoinpol sobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 040 385 907
-	Štiričlanska družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel. 030 301 698
-	V Izoli najamemo 3 sobno stanovanje za daljše obdobje.tel 031 866 722
-	Dvočlanska družina najame stanovanje v Izoli ali Kopru. Tel.: 031 295 156
-	Urejena 4 članska družina najame v stanovanje v Izoli za daljše obdibje. tel 051 341 907
ODDAMO
-	Oddam enosobno stanovanje (30m2) na Belvederju, opremljeno za daljše obdobje, tel 041 845 940
-	Na Ljubljanski ul, v neposredni bližini Manzolijevega trga, oddamo poslovni prostor skupne površine 140 m2. . Cena : 500,00 EUR 051-634-390
-	Na mirni lokaciji v Jagodju oddam 1-sobno stanovanje (38m2). Stanovanje je v hiši, je na novo umeščeno in opremljeno. Najemnina je 350 EUR mesečno. Več informacij na 041-536-549.
Vozila in plovila
-	Prodamo avto Daewo - Lanos 1,5, modre barve, letnik 2000. tel 040 982 173
-	Prodam pasaro z zunanjim motorjem Tomos 18. Informacije na tel.: 031 613 494
Razno
-	Prodam električno kitaro PRŠ So-opbar. cena po dogovoru, info 040 120 236
-	Kupim Tomos kopačico. lahko v okvari, tel 041 234 570
-	Ugodno prodam električni masažni fotelj v dobrem stanju + usnjeni dvosed in trosed. tel 040 880 565
-	Ugodno prodam zložljivo tovorno prikolico za osebni avtomobil. Tel. 05 641 36 80 ali 041 369 939
Delo
-	Nudim pomoč v gospodinjstvu pri likanju in čiščenju. Tel. 041 821 569
-	Okna PVC (60x60cm) 2x bela za 100 eur in ventilator mini- segrevanje, gretje za 6,99 eur prodam, tel 041 546 984
-Zaposlimo Ž (blagajničarko , V.stopnja izobrazbe) delo je troiz-mensko za določen čas s poskusno dobo. Prijave pošljite na email: casino.izola@siol.net.
-	Vas zanima delo v igralništvu, delovno mesto INTERNI NADZORNIK (m/ž). Pogoj je: zaključena V.stopnja ali višja strokovna izobrazba,znanje italijanskega jezika,pošljite vaš življenjepis po elektronski pošti na naslov casino. izola@siol.net.
-	Iščem delo kuharja ali natakarja. Pokličite na tel.: 070 530 781
Volitve in Dan žena
Člane Dl Izola vabimo 10.3.2012 na VOLITVE v ORGANIZACIJSKE ODBORE društva in praznovanje dneva žena v hotel Delfin. Predvsem zaradi VOLITEV vas pričakujemo v čim večjem
številu.
Informacije in prijave
v društvu Dl Izola vsako sredo od 15-17 ure.
Drevored l.maja 4.c 05/ 64175 36
Kdaj ste bili zadnjič v galeriji ?
Izola premore vsaj tri klasične galerije in še nekaj priložnostnih ter nekaj poslovnih prostorov, kjer se lahko predstavljajo različni likovniki. Klasične galerije so štiri: Insula v Smrekarjevi ulici, Alga na Kristanovem trgu, Sončna dvorana v ulici Giordano Bruno in galerija v Manzio-lijevi palači. Občasno razstave pripravijo v predverju Kulturnega doma, v kulturnem domu v Kortah, v vaški hiši v Cetorah, v Zdravstvenem domu, v kavarni Zvon in v še nekaterih lokalih. Redni razstavni prostor je tudi izolska Mestna knjižnica.
Zakaj to naštevamo? Zato, ker verjamemo, da marsikdo med bralci in drugimi IZolani že dolgo ni prestopil praga kakšne galerije. Pa je škoda, kajti tam je moč videti marsikaj lepega. Samo to stran poglejte.
V galeriji Alga na Kristanovem trgu (tržnica) so na ogled akvareli in gva-ši Vande Vremšak Richter, vnukinje znanega slovenskega slikarja, grafika in kiparja Toneta Kralja in slikarke in lutkarice Mare Kralj in hčere skladatelja Sama Vremšaka. Po poklicu je sicer univerzitetne učiteljice nemškega jezika, veliko prevaja in ob tem tudi slika.
Galerija Insula, ki jo upravlja Društvo likovnikov slovenske Istre je gotovo osrednja likovna inštitucija v izolski občini, kjer razstavljajo predvsem “profesionalci”. Trenutno tam razstavlja trojica Divjih v srcu: Silvester Plotajs Sicoe, Aleksij Kobal in Jurij Kalan, ki se tukaj predstavlja s sliko Sprehod.
V galeriji Manziolijeve palače so v četrtek odprli razstavo mozaikov, ki so nastali v okviru arheoloških delavnic za odrasle. Andragoške delavnice so potekale v Arheološkem parku Simonov zaliv v Izoli, pod mentorstvom specialistke mozaične umetnosti Megi Uršič Calzi (izdelava mozaika), akademskega kiparja Marka Zelenka (kamnoseštvo) in univ. dipl. arheol. Snježane Karinja (antični nakit).
Razstavni prostor v Sončni dvorani v ulici Giordana Bruna (ob palači Besenghi) je do danes predstavljal dela članov izolskih likovnih društev LIK in Tuba pod naslovom: Moja slika, danes ob 18.00 pa bodo odprli razstavo slik domačinke Marlene Zorjan.
V galeriji Salsa verde na Velikem trgu (ob parku) razstavljajo predvsem mlajši ustvarjalci. Že nekaj časa so na ogled vesele ilustracije Maje Lesjak pod naslovom Izbubljeni svet.