Poštnina plačana v gotovinl Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Dln, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7"5O Din, za inozemstvo 20Dirt Račun pri poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. Cona 1 Dta Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprcjemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvažnjejo le po možnosti. štev. 80. Celje, ponedeljek 2. oktobra 1933. Leto XV. Minister dr. Stjepan Srkulj v Celju in Savinjski dolini Vpr^šanje reguiacije Savinje Minister za gradbe g. dr. Stjepan Srkulj je prispel v petek 29. septem- bra zjutraj iz Beograda v Ljubljano ter si je čez dan ogledal opustošenja po poplavi na Ijubljanskem Barju, v kočevskem in novomeškem srezu ter na Notranjskem. V soboto 30. septembra dopoldne je obiskal kamniški srez, ob 12.30 pa se je pripeljal s spremstvom v dveh avtomobilih v Celje. Gosp. ministra so spremljali njegov kabinetni šef g. Jojič, načelnik hidrotehničnega od- delka g. inž. Čelagin in tehnični in- spektor pri banski upravi g. inž. Zajc. Po prihodu je bil obed v Celjskem domu, od 14.30 do Iß. pa si g. mini- ster ogiedal opustošenja po katastro- falni poplavi v Celju in okolici. Ogle- da so se udeležili tudi gg. narodni poslanec Ivan Prekoršek, sreski na- čelnik dr. Vidmar, celjski župan dr. Goričan, mestni financni referent dr. Vrecko, magistratni direktor Šubic, mestni inženjer Pristovšek, okoliški župan Kukcvec in občinski svetova- lec Wltavsky, predsednik sreske or- ganizacije JNS dr. Kalan ter višji tehnični svetnik inž. Marek in inž. Stefani kot zastopnika tehničnega razdelka sreskega načelstva. Minister g. dr. Srkulj si je s sprem- stvom ogledal porušeni kapucinski most, označbe vjšine poplav na škar- pi pri prvcm žclczniškem mostu, po- rušeno.kolerabolnico jn mestni park, nato pa se je z brodom prepeljal zo- pet na levi breg Savinje in so podal peš na »Otok«. V Jurčičevi ulici so čakali avtomobili, s katerimi se je minister s spremstvom najprej od- peljal v težko poškodovano javno bolnico. Nato si je ogledal opustoše- nja v sokolski telovaclnici v mestni narodni šoli, v stanovanju gimnazij- skega diroktorja v p. g- Zupana v Zrinjskega ulici, v vojašnici kralja Aleksandra ter v laboratoriju in sta- novanjih nameščencev v cinkarni. Ob 16. se je g. minister odpeljal z narodnim poslancem g. PrekorSkom in sreskim načelnikom g. dr. Vid- mar jem v Savinjsko dolino. Ogledal si je škodo po poplavi v Podvinu, Vrbju, Kasazah in predelu med Ce- ljem in Vojnikom. Ob 19.20 se je g. minister s svojim ožjim spremstvom odpeljal z osebnim vlakom v Zagreb. Gosp. minister je obijubil, da bo ukrenil vse potrebno giede pričetka nujno potrebnih del za reguiacijo Savinje. Pomagajte poplavljencem! Dravsko banovino je v preteklih dnoh zadela poplavna katastrofa, ka- kršne ne pomnijo najstarejši ljudje in ki je povzročila ncpregledne ško- de na javnih komunikacijah, kakor tudi na privatnem premoženju. Pre- plavila je obširna pol ja ter unicila vse jesenske poljske pridelke, kakor ajdo, koruzo, krompir, koronje, repo itd. Vdrla je v mnoga stanovanja, ponekod preplavila cele vasi ter po stanovanjih uničila pohištvo, obleko, razne druge gospodarske potrebščine, pa tudii poljske pridelke, ki so bili vskladiščeni od pomladanske žetve. Obrtnikom in podjetjern je deloma poškodovala, deloma odplavila nji- hove obratne naprave pa tudi suro- vine in jzdelani materijal. Skoda je tako ogromna, da se niti sedaj še približno occniti ne da. Prebivalstvo so nahaja v nepopis- ni Liodi. Ponekod si niso rešili dru- gega, nego golo življenje in obleko, ki so jo ob času katastrofe imeli baš na sebi. Sedaj nimajo ne strehe, ne zivil, ne drugih sredstev za preživ- ljanje. Posledice katastrofe so tem širšega obsega in tem občutnejše, ker je nastopila poplava koncem le- ta, ko se posledice ne dajo več ubla- žiti z novimi posevki odnosno z no- vimi poljskimi pridelki. More se rečj, da so ljudje dvakrat odnosno trikrat sejali in nobenkrat žeJi, kajti popla- va ni uničila samo poljskih pridel- kov, ki so se nahajali še na polju, marveö tudi one, ki so si jih ljudje shranili od pomladanske žetve. Potrebna je nujna in izdatna po- moč. Osrednji pomožni odbor za po- plavljence v dravski banovini se Chlorodont daje zobem bleščeče bei sijaj ^ sporazumno z oblastnim odborom Rdečega križa zato obraCa na naj- širše kroge vse naše javnosti s proš- njo, naj bi vsi oni, katerim je ta ka- tastrofa prizanesla in ki po svojih gmotnih razmerah morejo utrpeti kakršenkoli, čeprav Se tako majhen znesek za podpiranje naših nesreč- ni'li poplavljencev, prispevajo po svo- jih najboljSih močeh in tako poma- gajo lajšati njihovo nepopisno gorje. Pnispevki naj se blagovolijo poši- Ijati na »Hranilnico dravske banovi- ne v Ljubljani« z izrecno označbo: »za poplavljence«. V LJUBLJANI, 29. septembra 1933. Osrednji pomožni odbor za poplav- ljence dr^vske banovine. Ban dr. Marušič Drctgo, ])iedsednik. Pomočnjk ban a dr. Pirkmajer Otmar, namestnik predsodnika. Predsednik oblastnega odbora Rdeče- ga križa dr. Krejči Viljem; mestni načeliiiik ljubljanski dr. Puc Dinko; mestni naCelnik celjski in clan bano- vinskega sveta dr. Goričan Alojzij; župan v LaÄkem jn član banovinske- ga sveta dr. Roš Fran; narodni po- slanec Prekoršek Ivan, narodni po- slanec Urek Ivan; člani banovinske- ga sveta Arko Ivan; dekan Kurent Alojzij; Remžgar Ivan; načelnik kmotijskega oddelka inž. Zidanšek Josip; načelnik tehničnega oddelka inž. Krajc Matija; načelnik oddelka za socialno jx>J itiko in narodno zdrav- je dr. Dolšak Fran. Otvoritev nove sezone v Mestnem gledališču v Celju Za izvedbo zasnovanega obžiraega ropertoarnega načrta, pred vsem pa za finansiranje stalnih gostovanj jo V ta nainen razpisujemo neobhodno potrebna ustvaritev fiks- no finančno podlage. redni gledališki abonnia za 12 predstav (in sicer za 8 gosjtovanj Ijubljanske drame in 4 uprizoritve domačega ansambla. Repertoar: Krlcža: V agoniji. — Dostojevski: Bratje Karamazoi. — Moliere: Tar- tuff e. — Werner: Pravica do greh& — Nušič: Mister Dolar. — Krleža: Glembajevi. — Scheinpflug: Okence. — Frank: Karel in Ana. — Conners: Roksi. — Neal: Harem gospoda Vrb- ka. — Walfried: Maksel. — Tolstoj: Ona jo vsega kriva. — 1 izvirna ko- medija iz letošnjega ljubljanskega repertoarja. Izven abonrnana uprizorimo 2 mlan dinski igrici, ljubljanska drama pa na prostem »Slehcrnika«. Otvoritvena predstava bo v torek 10. oktobra ob 20. in sicer bo ljubljan- ska drama uprizorila izvrstno vese- loigro »Okence«. Predstave bodo ob torkih. Ceiio so tako nizke jn pr.imerne da- našnjim težkim prilikam, da se mo- rejo poslužiti abonmana tudi sinanč- no šibkojši prijutelji gledališča. Cene znašajo: Parter: Od 12 do 18 Din. Lo- že: 60, 80, 100, 125 Din. Galerija: 8 in 10 Din. Oddajajo se tudi posamezni ložni sedeži. Abonma je plačljiv v 6 zaporednih mesečnih obrokih. Pri'jave sprejema do nedelje 8. oktobra društveni blagajnik g. Hu- bed^t v knjigarnj K.) GoriCarja vd^, Kralja Petra cesta, zunanji intere- senti pa se lahko priglasijo tudi pis- meno. Ker je parter že skoro ves abo- niran. naj se zamudniki požurijo z aboniranjem lož odnosno ložnih se- dežev, da ne bodo ostali brez vstop- ni'c. Dramatično društvo v Ceiju. DR. FR. MIŠIC: Käpela — biser Prlekije Dragocen prag, preko katerega mo- rag, ako hočeš odpreti visoka pozla- čena vrata, ki ti nudijo / ene same točke prekrasen, pregleden in poucen pogled v blesteči vrt naže Prlekije. In nič manj se ti bo prikupil veseli, inteligentni in delavni rod, ki biva tod ter obdeluje polja in vinograde, svoboden in samozavesten kakor nekdaj v svobodni Kocljevi kneževi- ni, ko čvrsto in neomajno hrani od stoletja do stoletja sveto izročilo ve- Hkega u&itelja škofa Metoda in nje- govi sobratov in sotrudnikov. Ta bla- godoneča in nepokvarjena govorica, ki jo cujeä tu kot značilno daleč na- okoli, ima na sebi nekaj starega, pr- votnega in pristnega, razodeva kore- nine, segajoče v nekdaj skupno zem- ljo južnih in severnih, Slovanov v deželi Dudlejpov in ob Blatnem jeze- ru, ter osvaja hipoma in trajno kakor vsa pokrajina. Le nekaj kilometrov južno od naše sevemo državno meje stojiš v nekdanji Pribinovi, Kocljevi, Vitoniirovi oblasti, ki je ni več\ in zaveš se, kako so celo od on© zemlje, ki je do danes od nje še ostala slo- vanska, z nenaravnimi in kriviCnimi mejniki odtrgali lepe in bogate slo- venske vasi za Muro od nas. Iz Ljutomera, metropole Prlekije, gre desna proga železnice črez Muro v središče našega Prekmurja, v Mur- sko Soboto. Co se vozimo po levi progi v sevemi smeri proti naši Gor- nji Radgoni, nas že pred postajo Bu- čečovci prične pozdravljati z nizkega vinskega grička in nas pozdravlja in spremlja neprenohoma tja do Radi- nec in še preko njih — Kapela, mo- gočno in na široko zidana cerkev z nizkim, močnim zvonikom, priljub- Ijena, daleč naokoli znana znameni- ta božja pot. Z radenskega kolodvora, ki so pred njim napravili majhen, toda okusen »Borkov park«, je do Kapelo jedva pol ure hoda. Radenci — vas — so tudi tedaj, ko je bilo kopališče Slati- na Radenci popolnoma nemško in madžarsko, vzdržali skoz in skoz kot zavedni Slovenci, ki so pri Kapeli, njeni cerkvi in soli, imeli svojo moC- no oporo. Hodiš skozi vas in z do- padenjem gledaš snažne kmetsko domove, snažna gospodarska poslop- ja in skrbno negovane sadonosnike; hodiš mimo pobožnih znamenj in ka- peli c med travniki in njivami, skozi majhen gozdiček; potem Se nekoliko strmo med vinogradi navkreber in že stojiš na zračni, jasni, zcleni plan.ici gori pri Kapeli — sredi vinogradov, na Kapelskem vrhu, pa obstojiš in obstrmiš nad veličastnim razgledom in edinstvenim svetom, ki je obrnjen venkaj od vseh strani. Kapelski vrh, obdan proti severu, zapadu in jugu od Radenskega, Rih- tarovskega, Turjanskega, Rožičkega. Račkega, Hrašenskega vrha, od Pa- ričjaka, Murščaka ter Malega in Ve- likega Kocjana, je dominanten hrib- ček, postavljen skupno s svojimi to- variši na severnovzhodno stran Slo- venskih goric kakor obmojni stražar in čuvar; gleda s svojega vzvišenega svetlega stražišča nad petindvajset cerkvic, vso Prekmurje, večji del Slovenskih goric, pa se ozira preko avstrijskega ,in madžarskega ozem- lja tja do Blatnega jezera. Za tako malo truda ni nikjer drugod v naši domovini tako obsežnega; tako veli- častnega razgleda in užitka. Proti severu in severovzhodu vidi- mo preko Radinskega vrha našo Gor- njo Radgono z lepim, blesteCim gra- dom in sedaj avstrijski Radkersburg na levem bregu Mure, v ozadju pa lahno dvigajoče se hribovje Kiek (»Klöch«), ki je znano zaradi svoje žlahtne vinske trte. Tudi petero po- polnoma slovenskih vasi, ki jih loči od našega Prekmurja neznaten po- toček Kučnica, zagledamo; to so Po- trna, Žetinci, Dedonci, Zenkovci, Go- rica; tamkajSnji posestniki so vsi premožni, imajo vinograde v naši državi; njihovi otroci morajo pose- Cati nemško šolo v Radkersburgu in nemške pridige v nekdaj slovenski Marijini corkvi. V zarezi, k loči vi- norodni Kiek od obmejnega gorovja severnega Prekmurja, se bležči bela cerkvica sv. Ane na Igu, tudi že v Avstriji. Impozantna panorama se nam od- grne, ko se ozremo na gorati severni del širnega Prekmurja, na takozvano »Goričansko«. Iz ploščato nižine ra- ste in se dviga holm za holmom v raztegnjenem polkrogu polagoma vedno višje in višje do državnega Ux>- mejnika in do štirih markantnih hri- bov: Belega, Srebrnega, Breznovega in Kobiljega brega. Bele cerkvice gle~ dajo s teh bregov in hribov na ravno, širno polje in na vinograde okoli Ka- pele. Poleg »papinskih« cerkvic sv. Helene, sv. Sebastijana in sv. Bene- dikta »evangeličanski« Bodonci, Pu- Conci, Moravci. Večji ravni del Prekmurja leži pred Stran 2. »Nova Doba« 2. X. 1933. Štev. 80. DOMAČE VESTI d Poskus atentata n^ železniški progi v Rajhenburgu. V petek 29. septembra okrog 7. zjutraj je čuvaj železniško proge našel pri obhoclu ' proge dve pločevinasti škatli, sprav- j ljeni v prod pod tracni'cami blizu i>o- j staje Rajhenburg na progi Brežice— j Zidanä most. Vsaka škatla je bila ve- I lika 30 X 15 cm in je tehtala 1 kg. Na škatlah je bila rdeča etiketa z mrtvaško glavo in označbo »En kg — 1228«. Škatli sta bill takoj odstranje- ni s proge. Strokovna komisija, ki je nemudoma došla na ];ico mcsta, je ugotovila, da sta bila ta poklenska stroja tujega izvora, ki se vnameta z udarcem na kapico. d Dunajska vremenska napoved za torek 3. oktobra: Pooblačenje, v 1 do 2 dneh tudi hladnejše vreme. Celje in okolica c Celjski občinski svet bo imel v petek 6. t. m. ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odsekov. c Okoliški občinski svet bo imel v torek 3. t. in. ob 18. izredno sejo v ob&i'nski posvetovalnici na Bregu. Na dnevnem redu je razprava o posle- dicah katastrofalne poplave in o po*- možni akciji za poplavi jence. c Ugotovitev škode po poplavi v Celju. Mestno načclstvo v Celju raz- glaša: V zvezi s tukajšnjim razgla,- feom z dne 2G. IX. 1933, štev. G106/1933 se prebivalci mesta Celja ponovno pozivajo, da zanesljivo prijavijo mestnemu načelstvu škodo, ki jo je napi'avila poplava v dneh 23. in 24. septembra 1933 na objektih, poljskih pridelkih, obleki, živežu, pohištvu itd. in sicer ne glede na to, ali bodo prizadeti prosili za podporo odn. bo- do mogli biti glede na skromna, za podpore razpoložljiva sredstva delež- ni podpore. Prijava škode je nujno potrebna v statistične svrhe, kakor tudi zaradi dosege čim hitrejšega re- aliziranja regulacije Savin je in nje- nih pritokov. Obenem se podaljäa rok za vložitev prijav škocle do vključno 12. oktobra. Advokat dr. Mikuletič Fortunat, Celje se je preselil s svojo pisarno v Äleksandrovo ulico St. 4 I. nadstropje. c Še dva junaška reseyaica. Ob ka- tastrofalni poplavi se je v soboto 23. septembra popoldne zelo izkazal tu- di 25-1 etni Albin Vanovšek s Geste na grad 10, ki jo s colnom rešil iz zalitih poslopij med »Skalno kletjo« in Vo- glajno 21 oseb. Njegovemu junaštvu so se divili vsi, ki so ga imeli priliko videti pri reševanju. Gosp. Vanovšku gre za njegov čin vse priznanje. Po- hvalo zasluži tudi neki inženjer, ki se je s čolnom vozil od hiše do hiše in nosil stanovalcem živež. c Trboveljski slavcek, pevski zbor rudarske ml ad ine iz Trbovelj, prire- di pod vodstvom pevovodje g. A. šu- ligoja v nedeljo 8. t. m. ob 16.30 kon- cert v dvorani Ljudske posojilnice v Celju. Izvajai bo ves program s svoje pomladno turne je po Ceškem in na Dunaju, kjer je žel izredne uspehe in dosegel priznanje najvišje kritike, ki ga je stavila celo nad dunajske Sängerknaben. Celjanj žo vedo, da bo tudi ta koncert vsakemu posetniku v užitek in doživetje. Pokažimo, ka- ko nam je pri srcu ta revna, a krep- ko kviišku stremeča mladina! Tudi bližnja in daljna okolica ima h kon- certu najboljšo zveze z vlaki. Preskr- bite si vstopnice v predprodaji v knjigarni K. Goriearja vdove! c Zborovanje celjskega učiteijs^e- ga društva bo v soboto 7. t. m. ob 8. /Jutraj v mestni narodni šoli v Celju. Predavala bo ga. prof. Anica Černe- jeva o predmetu »Osebnost in vzgo- ja«. K zborovanju so vabljeni tudi abiturijenti (ke) jz celjskega sreza, ki naj izroče tajniku pismeno napled- nje podatke: ime, leto in kraj polo- žitve diplomskega izpita, družinske in socialne razmere, eventualno se- danjo zaposlitev, stalno bivanje, abi- turijenti naj navedejo tudi podatke o vojaški službi. c Zborovanje učiteljstva meščan- skih šol. Združenje uciteljstva meš- čanskih šol, sekcija za dravsko ba- novino, priredi v petek 6. t. m. ob pol 11. dopoldne stanovsko zborovanje v deški meščanski šoli. c Novo šolsko leto na trgovski na- daijevaini soli, V nedeljo 1. oktobra je bila v prostorih tukajšnje drž. tr- govske sole slavnostna otvoritev no- vega šoLskega leta na trgovski na- daljevalni šoli v navzočnosti uprave Združenja trgovcev za mesto Celje, proscsorskega '/bora in vseh treh let- nikov sole. Po pozdravu vseh navzo- čih je imel g. direktor Marinček lep nagovor na mladino. Vzpodbujal jo je k prjdnosti in vestnemu učenju ter jo pozival, naj se z vso vnemo in ve- seljem pripravlja za bodoči trgovski poklic, ki je tako važen činitelj za državo. Vsi naj se poprimejo dela, da bodo nekoč dobri in solidni trgov- ci. V vzpobudo jim naj bodo nagra- de, ki j ill podeljuje Združenje trgov- cev za mesto Celje ob koncu šolske- ga leta. Pi'edsedhik združenja gosp. Stermecki je priporocal vajencem in vajenkam pridnost in ubogljivost napram svojim gg. profesorjem in učiteljem, ki se z vso vnemo trudijo za šolski napredek trgovskega na- raščaja. S tern je bila lepa svečanost zakljucena. c Strokovna gostilničarska nada- ljevstlna sola v Celju. Vpisovanje bo v torek 3. t. m. ob 14. v pisarni deške- meščanske sole. Vpisati se morajo brez izjeme vsi gostilničarski, hote- lirski in kavarniški vajenci (vajen- ke), bivajoCi v razdalji do 4 km od Celja. Podrobnosti se bodo izvedele pri vpisovanju. c Celjska suita. Ravnatelj Glasbe- ne Matice v Celju g. Karl Sancin je ravnokar dovršil svojo orkestrsko suito, ki jo je imenoval »Celjsko su- ito«. Dele te suite smo čuli pri upri- zoritvi »Hermana Celjskega« v mest- nem parku. Suito, ki je originalno, moderno in umetniško dovršeno delo, tvorijo štirje deli: Predigra k Her- manovemu turnirju. V gi'ajski kapc- li. Za mrežami v Friderikovem stol- pu. VeCerna zabava v Zgornjem Ce- lju. c Glasbena Matica v Celju. Gojen- ci, ki se želijo vpisati v solo Glasbe- ne Matice, storijo to lahko še sedaj. Pou^ujejo se vsi instrumenti in solo- pet jc. Pozor cenj. dame! Zaradi precejšne spremembe v modi se pri- poročam v izdelavo kostumov in plaščev ter vseh moških oblačil. Vse po najno- vejši modi in solidni ceni. Karl Kramer, krojač Celje, Ljubljanska c. 19, zraven plinarne. c Poroka. V soboto 30. septembra dopoldne sta se poročila v Petrovčah g. Slavko Vidmar, gffedbeni tehnik pri sreskem načelstvu v Celju, in gdč. Herta Špegličeva, ličerka gostil- ničarja in posestnika g. M. Špegliča v Celju. Mlademu paru iskreno Ce- stitamo! c Iz sodne službe. Sodnik g. Franc Verlič jo jz Brežic premeščen k okrajnemu sodižču v Celju. c lO^letnica absolventov trgovske sole v Celju letnika 1923 bo v nedeljo 8. t. in. Sestanek bo ob 10. dopoldne v hotelu »Evropi« v Celju. c Vesela vinska trgatev. Celjsko društvo »Soča« jc zasnovalo za bliž- nji čas dve prireditvi. Prvo za 7. oktobra kot vinsko trgatev, drugo v zvezi s CMD ter »Jadransko stražo« kot nacionalni dan za 4. novembra. Zaradi poplavne katastrofe se je ta poslednja prireditev prenesla na poz- nejši čas, kakor j© bilo že javljeno. Prireditve, ki se /ima vršiti 7. okto- bra, pa ni mogoče prenesti, ker so izvršene vse predprjprave in bi bilo preveč stroškov. Zaradi tega je od- bor »Sočg« sklenil, da odstopi polo- vico člstega dobička akciji za pomoc popiavljencem. Vesela vinska trgatev bo toi-ej v soboto 7. oktobra v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Na programu je slavnostni vstop žu- pana na kameli, šaloigra »Čitalnica pri Branjevki«, kjer so vse ženske vloge v zanesljivih moških rokah, slavnostna občinska seja, šaljiva po- skrbljeno direktno iz vipavske doli- šta, dve godbi, pies. Grozdje je pre- ne, sodelovalo bo 25 brhkih viničark. Žalibog pa društvu ni uspelo, da pri- dobi za priredi'tev več nego dva bor- na, bolehava turška policaja. To bo občinstvu vsekakor všeč, ker ne bo mnogo glob. — Prvovrstno vino, bo- gat bufet, kavarna itd. Vstopnina za ves večer samo 5 Din za osebo. Pri- dite, da se poveselimo! nami kakor velikanski morski zaliv. Njegova metropola, Murska Sobota, je od Kdpele sicer tri ure hoda odda- Ijena, a se zcli1 s svojimi visokimi cer- kvami in belimi hišami tako blizu, kakor da bi jo mogel doseči glasen pozdrav; bela, kakor zasnežena oaza sredi kovinasto zelenega mor- ja. V valovanju njiv, travnikov in gajev stoje edino nepremicno božji hrami v Tiäiini, Bogojini, Dubrovni- ku, Turnišču, Belotincih, CrensovcUi in Dolnji Lendavi. Zopet popolnoma drugačen svet se nam prikaže,, koj se izpred Kapele obrnemo tja proti vzhodnim, podol- govatim in temnim razrastkom »Po- horske pianino«. V vsej svoji mikav- ni in mili lepoti se odkrijejo Sloven- ske gorice, katerih z vinsko trto oven- čani1 predstražniki so baš Kap el ski vrh in ostali okoli njega razvrščeni vrhovi. Tu» kjer se v resnici »griček za gričkom krije«, vsak okrašen z vi- nogradi in gozdiCki, je sploten dolg venec samih mičnih cerkvic in beiih hramov, ki med njimi kažejo pot proti nebu in nebesom v.isoki topoli, »palme«, in jagnjedi. Marija Snežna, Negova, Sv. Trije kralji, Sv. Anton, Sv. Jurij, Mala Nedelja, Sv. Tomaž, Strigova, Razkrižje in Sv. Martin; te in še mnogo drugih cerkvic in vasic | občuduješ pri Käpeli in se diviš le- poti vse Prlekije. »Käpela« — cerkev — nas s svojim prvotnim stai'im naglasom spominja karolinških časov, ko so misijonarji iz Solnograda stavili pri nas prve le- seno in zidane kapele. Staro, ])rvotno ime je ostalo; iz nekdanje podružni- ! ce pražupnije v Radgoni je nastala v jožefinskih casih samostojna žup- nija. L. 1824. pa so zgradili sedanjo, sv. Magdaleni posvečeno prostorno cerkev z visokim kupolskim svodom in znamenitimi slikami in podobami. Ko si kot pobožen romar prisostvoval » mašj, ki jo je bral častitljivi devet- desetletni kanonik pri Kapeli, pa so hočeš na tein posvečenem mestu ne- koliko poglobiti v one case pred do- brimi sto leti1, si moraš ogledati na- grobne kamne, vzidane v zunanjo cerkveno steno. Bov^dilo dveh na- grobnih napisov se gla*i: I. Tü poshivajo Visokovi'eidni Gospod Martin Kautshitsh Oni so bli Zashetek Puvanja tote Zirkvi rojeni 18 ga Novembra 735 toti sveit zapustjli tiga 8ga Jännera 182(5. Bog n> ]öi dai nebeški Lon. II. Tü jo k spomini Visokovreidnega gospoda Andr. Kautshitsh Keriga Svon Hvalo popeiva ino Kerega vsljeidarshni Feimeshter sei hvalezhno S mil it mei. Rojeni 20 ga Novembra 1752 v Grazi Svoje "Zhivenje skleno- li so jo 30 ga Junij 1826 Prosimo vsi Boga neu on njih polona. -------;----------------------''y. i .j-.;------------------------------------- WBanufaktui*no blago se kupuje, vkljub najboljši kakovosti, po izrednonizki ceni pri tv. Anton Brumec, Celje, Kr. Petra c. 13 Dolgočasen obisk spravi eloveka v obup. Tu po- iiiagajo dobri osvežujoči bonboni, ki mučne pres- ledke v raz- govoru dob- ro izpopolni- jo in ohranijo Cloveka pri dobri volji k& Kdorzavživa Kdorzavživa f&fö se dobro počuti jc dobre volje tab je eudež osvežitve in poživljenja Proizvod: Union, Zagreb c Obisk tujcev. V septembru je ob- iskalo Celje 1299 tujcev (napram 12G5 v avgustu) in sicer 93G Jugoslovenov in 3G3 inozemcev, med temi 187 Av- strijeev, 61 Cehoslovakov, 31 Italija- nov, 29 Nemcev, 10 Poljakov, 10 Mad- žarov, 8 Francozov, 7 Amerikancev, ])o 4 Angleži in Romuni, 3 Rusi, 2 Danca ter po 1 Belgijec, Finec, Grk, Nizozemec, Švicar, Arabec in 1 iz ostalih držav. Po poklicu je bilo 442 trgovcev in trgovskih potnikov, 202 uradnika, 139 obrtnikov, 33 odvetni- kov, 33 inženjerjev, 27 industrijeev, 24 dijakov, 20 učiteljev, 14 profesor- jev, 12 zdravnikov, 9 novinarjev in 4 lekarnarji, 340 oseb pa je bilo brez poldica. c Delovni trg. Pri ekspozituri jav- ne borze dela v Celju se je od 21. do 30. septembra na novo prijavilo 65 brezposelnih (51 moških in 14 žensk), posredovanj je bilo 33 (za 14 moških in 19 žensk) napram 338 (318 moškim in 20 ženskam) dne 20. septembra. Delo dobijo: 2 kamnoseka, 1 cevljar, 1 brivec, 1 tkalka, 1 pletilja, 1 nata- karica s kavcijo, 2 služkinji, 1 proda- jalka za bufet in 1 varuhinja. c Slovenski v tujini službujoči šol- niki. Ravnokar je izšlo v samozalož- bi avtorja in tisku Zvezne tiskarne v Celju novo delo našega odliCnega znanstvonika in pedagoga upokoje- nega ginmazijskega ravnatelja vlad- nega svetnika g. Emilijana Lileka v Celju z naslovora »Slovenski v tuji- ni službujoči šolniki«. Knjiga vsebu- je zanimive podatke o našlh učiteljih in profesorjih, ki so službovali izven svoje ožje domovine v območju se- clanje Jugoslavije in tudi v tujini. Avtor se bavi zlasti s slovenskimi šolniki, ki so službovali v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Bolgariji in Ru- siji ter navaja laskave occne naših bratov na jugu o delovanju sloven- skih šolnikov v njihovih kraj ill. To znanstveno delo smo objavili del no tudi v »Novi Dobi«. Knjiga obsega 10^ tiskovnih pol in stane brošira- na 50 Din. Dobi se v knjigarni K. Go- ričarja vd. v Celju. To zanimivo in poučno znanstveno delo toplo pi-ij^o- ročamo vsem, ki se hočejo seznaniti z velikim, zaslužnim delom sloven- skih šolnikov izven moj ožje clomo- vino. c Umrljivost v septembru. V Celju je umrlo v septembru 23 oseb (7 v mestu in 23 v javni bolnici), v občini Celje-okolica pa 9 oseb (5 moških in 4 ženske). c V celjski bolnici je umrl v soboto 30. septembra dveletni učiteljev sin- Cek Miloš Vrtačnik iz Vojnika. c Žrtve nesreč in napadov. V četr- tek je neki posestnik v Babni reki pri Sv. Štefanu pri Šmarju ustrelil 48-letnega drvarja Martina Zupeta v hrbet in ga težko poškodoval. Na Po- nikvi si je 41-letni progovni Cuvaj Anton Satler pri padcu s poda izpah- nil levo roko. V četrtek je posestni- kov sin Franc Jesenek v BovSah pri Škofji vasi v prepiru napadel svoje- ga očeta 56-letnega posestnika Fran- ca Jesenka, ga udaril z neko klopjo po prsih in obrazu ter ga težko po škodoval. Na Ponikvi se je 10-1 etni posestnikov sin Stanko Drobnjak pri popravljanju svinjaka s sekiro vse- kal v levo roko in si presekal žile. Kmalu se je pojavilo zastrupljenje krvi. V soboto je v Braslovčah padla truga gramoza na petletno ključav- ničarjevo hčerko Marico Ilriberniko- vo in ji zlomilo levo nogo. Vsi poško- dovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Popis vojnih invalidov. Župan- stvo občine Celje-okolica poziva vse Štev. 80. »Nova Doba« 2. X. 1933. Stran 3. invalide iz svetovne vojne, ki bivajo na področju občine Celjc—okolica, da se takoj ta teden zglasijo v ob- činski pisarni na Bregu zaradi popi- sa osebnih podatkov in podatkov za- poslitve. Popis se vrši od 2. do 7. oktobra in je zelo važno in nujno, da se vsi prizadeti takoj odzovejo temu pozivu. c Izdaja živinskih potnih listov. Od 2. t. m. dalje se izdajajo živinski potni listi za območje mestne občine celjske v pisarni mestne klavnice, kjer se tudi potrjujejo prenosi last- ništva na živinskih potnih listih. Ob sejmskih dnevih se vršijo ti posli v v za to določeni uti na mestnem sej- mišču. c Prijavnjce za dohodke od zgradb se dobe v trafiki Lipša v Vodnikovi ulici. Sport Dve nogometni tekmi v Celju SK Celje v podsavezni ligl Celje, 2 oktobra. Včeraj sta bili odigrani v Celju dve važni nogometni tekmi. SK Atletik je odigral dopoldne jesensko prvenstveno nogometno tekmo s SK Olimpom iz Gaberja, popoldne pa se je boril SK Celje v drugi odločilni kvalifikacijski tekmi za vstop v podsavezno ligo. Druga kvalifikacijska tekma SK CeIje:SK Elan (Novo mesto) 4:1 (3:1) Po prvi kvalifikacijski tekmi, odi- grani med obema kluboma v Novem mestu, ki se je končala z neodločenim rezultatom 5:5 (3:3), je prinesla vče- rajšnja tekma odločitev. SK Celje je porazil svojega nasprotnika, ki mu je po sklepu podsavezne skupšČine zapi- ral vrata v podsavezno ligo, z rezul- tatom 4:1 (3:1) ter je s tern vstopil v krog onih osem izvoljenih, ki se bodo borili med seboj za podsavezno prven- stvo. Cilj je dosežen in želje mnogih so izpolnjene. Kako bo pa v naprej ? Da ne bo blamaže in da ne bo SK Celje dobavitelj točk, bo treba pričeti z resnim delom, kajti po dosedanjih igrah, ki jih je odigral SK Celje, se Celjanom v nogometnem oziru ne o- betajo prav nikake lavoiike. Tekma je privabila na Glazijo okrog •600 gledalcev. Vodstvo tekme je bilo poverjeno s. s. g. Prevaleku iz Ljub- ljane, ki je srečno in vsem v zado- voljstvo zaključil zadnjo borbo ; sodU je objektivno in strogo. Točno ob napovedanem času je žvižg sodnikove piščalke naznanil pričetek tekme. Po početnem udarcu SK Celja se je znašla žoga takoj na nasprotni- kovi polovici, vendar pa so gostje prve napade z uspehom odbili. Domači so napadali dalje in v 6. minuti beležili prvi uspeh. Zaradi foula diktirani pro- sti strel je lepo streljal Presinger 11., Stepančiču pa je končno uspelo dati žogi pravo smer med drogove. Sledila je nato lahna premoč SK Celja, a šte- vilne šanse so ostale neizkoriščene. Od časa do časa je prodrl SK Elan po hitrih predorih v bližino nasprotniko- vih vrat in v 17. minuti mu je uspelo izenačenje. Po stanju 1:1 je postal tempo igre vedno živahnejSi, glavna beseda pa je pripadla domači enajsto- rici, ki je dosegla šele v 33. mi- nuti, po celi vrsti zamujenih prilik, ponovno vodstvo po Mariču. SK Elanu vsled pritiska domačih ni preostalo drugega kakor umakniti se v obram- bo. V 44. minuti je sledila zaradi foula v kazenskem prostoru gostov 11 me« trovka, ki jo je pretvoril Presinger I. v tretji gol za domače. Polčas 3:1 za SK Celje. Takoj v začetku drugega polčasa je pričel SK Celje živahno napadati in je dosegel že v 2. minuti po Trifunoviču 4. gol. Vidna premoč nato do 17. mi- nute, potem pa je postala igra pola- goma odprta. Od 30. minute so igrali domači samo z 10 igralci. Igra pa je Postajala čedalje bolj raztrgana in del- no nezanimiva. Moštva SK Celja je predvedlo raz- meroma precej slabo igro, brez prave skupnosti. Obramba je bila povečini na ^estu, krilska vrsta pa je igrala pre- veČ defenzivno in tako ni mogla, dasi ne slaba, v zadostni meri podpirati Svojega napada. j SK Elan je predvedel proti pričako- vanju prav dobro in požrtvovalno igro in pokazal od časa do časa nekaj prav zanimivih kombinacijskih potez. Teh- nično je sicer zaostajal za domačini, bil pa je energičnejši v startu. Dober je bil vratar, ki je ubranil marsikatero nevarno žogo in rešil svoje moštvo najmanj še enkrat tolikšnega poraza. Prvenstvena nogometna tekma SK Ailetjk : SK Olimp 4 : 1 (3 : 1) Dopoldne ob 10.30 se jo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« drugoraz- rodna prvenstvena tekma med SK Atletik in SK Olimpom. SK Atletik je porazil svojega nasprotnika z re- zultatom 4 : 1 (3 : 1). Zmaga Atleti- Icov je popolnoma zaslužena. Atleti- ki so predvedli zadovoljivo skupno ipro in so bili pred vrati zelo odloč- ni. Nasprotno pa je SK 01 imp igrai zelo raztrga.no in je zlasti v drugem polCasu močno popustil. Prvi gol je padel za SK Olimp po Holzingerju v 14. minuti prvega polčasa, a že tri minute kasneje je Čoh izenačil in v 29. minuti je dosegel z lepim strelom vodstvo za Atletike. V 34. minuti j© povišal Wohlgemuth z desnega krila na 3 : 1 in pri tem je v prvem opl- času tudi ostalo. V drugem polčasu se je umaknil SK Olimp skoro docela o obrambo in le redkokdaj je prišel vidneje do veljave. Vsako žogo je po- bral nasprotnik, ki je v 13. minuti dosegel rezultat 4 : 1, vsi ostali na- pori pa so ostali do konca igre brez- uspeSni. Tekma, ki je zaradi blatnega tere- ria mnogo trpela, je privabila okoli 300 gledalcev. S. sodnik g, Lukežie |z Ljubljane je sodil dobro in objektivno. K. D. Glavna skupščina sekcije ZNS v Ljubljani V nedeljo 24. t. m. set je vršila v Ljubljani skupščina naših nogomet- nih sodnikov. Vsled izredno slabih vremonskih prilik udeležba ni bila velika. — Skupščini je prisostvovalo le 6 sodnikov, zastopanih je bilo 13, manjkalo jih je pa 8; od izvenljub- Ijanskih sodnikov je bil navzoC s. s. Oberlintner iz Laškega, mariborske sodnike je zastopal g. Rotetto; celj- ski sodniki niso bili zastc^ani. Predsednik sekcije g. Betetto je otvoril skupščino, pozdravil navzočc in ugotovil sklepčnost v smislu pra- vil. — V svojih izvajanjih je nagla- šal, da se splošne sportne prilike zaY niso izboljšale, temveč občutno po- slabšale. Sodniki so izgubili v niinu- lem letu tudi odbor za kaznovanje sodnikov; v obniočju *LNP pa ne uži- vajo niti onih pravic, ki so jim za- jainCene v pravilih JNS. Vkljub te- mu so opravljali sodniki svojo dolž- nost požrtvovalno in ohranili popol- no solidarnost, za kar jim je pred- sednik izrekel priznanje in zahvalo. Po verifikaeiji pooblastil so podali posamezni funkeijonarji svoja poro- čila, ki so bila enoglasno sprejeta. Sporazumno in na pred log g. Ober- lintnorja je bila nato izvoljena slede- Ca lista: Predsednik Betetto Evgen, tajnik I Deržaj, tajnik II in blagaj- nik Cimperman, odborniki Ramovž, Pevalek, Zupan in dr. Planinšek; nadzorni odbor: Wagner, Schneller in Mahkovec AI. Iz poslovnega poročila je razvidno, da šteje sekcija 31 saveznih sodni- kov, od teh 4 zaCasne; izstopil je mod lotom g. Mohorko, premeščen je bil g. Skalar v Sarajevo. Razmerje med sekeijo in zborom nog. sodnikov, JNS in klubi jo bilo prijateljsko, odnoSa- ji z LNP pa zelo napeti. Tudi konfe- renca, ki se je v tem oziru vršila pod predsedstvom s. s. in predsetlnika JNS g. Dušana Petkoviča, ni rodila zaželjenih uspehov. — ObSirna sta- tistika navaja nato toCno ztevüo te- kem, ki so jih sodili posamezni sod- niki; tako n. pr. gg. LukežiC 22, Do- linar 24, Zupan 21, Cimperman 15, od izvenljubljanskih sodnikov gg. Nemec 14, dr. Planinšek 5, od sodni- kov v obmoeju MO Celjo gg. Ol)cr- lintner 17, Janežič 15, Ochs 12, Wag- ner 5 itd., vsi podsavezni sodniki pa skupno 65 tekem. Pri slučajnostih se jo razvila zelo SALBUS terpeniinoidm, mii&fft To blago učinkujoče milo odstrani nesnago, barve in tkanine pa prav inič ne kvari. Za vse dni, za kuhinjo in dom ter za perilo vseh vrst: samo „AL3US" terpentinovo milo. živahna debata, v katero so posegli vsi navzoči. Sprejetih jo bilo več predlogov, med drugimi tudi važen sklep, ki predvideva znatno znižanje sodniških stroškov. — Upravni od- bor bo izdelal načrt, po katerem bo- do točno določene vse sodniške pri- stojbine; odpadla bo uporaba 2. raz- reda, docim bo smel sodnik potovati z brzim vlakom le na razdalje preko 100 km. Ta sklep pomeni veliko olaj- šavo za vse podeželsko klube, ki so v težkih materijelnih prilikah. Na zahtevo vseh govornikov je bila spre- jeta končno resolucija, ki predvsem odloCno odbija neosnovane napade na sodniški kader in ki zahteva popolno neodvisnost najvišje sodniške instan- ce — ZNS — in njenih članov, ki mo- rajo uživati vso zaščito, ako hočejo izvrsiti svojo težko nalogo v interesu napredka jugoslovenskega nogomet- nega sporta. • R. O. Glasovi iz občinstva Cesta na Bregu Prosimo cenjeno uredništvo, da sprejme nekaj pr.ipomb k odgovoru sreskega cestnega odbora v št. 77 »Nove Dobe«. Članek, svoječasno objavljen glede »ceste na Bregu« je bil v obče na- menjen dotični koi-poraciji, katere dolžnost po prcdpisih je, da cesto oskrbuje. Našo pismeno pritožbo smo pa naslov.ili na cestni odbor in ne na okoliško občino, ker je cesta bano- vinska. Kakšni so v tem pogledu predpisi, nain ni bilo znano. Dolo, ali čiščenje, kakor pravi temu cestni odbor, ki ga. je cestar vršil pred zadevnim člankom, objavljenem v »Novi Dobi«, pa je bilo popolnoma za nie. Konjsko odpadko in drugo nesnago pogrebsti z betoniranega dela ceste na nebeloniraiai del, ki tvori obenem deloma tudi cestni jarek, in tarn pu- stiti na kupckih ležatj, nima prav no- benega pomena. Nasprotno se lahko ovira odtok vode in zamašijo rovi. Če bo torej tudi to delo nehalo, ne bo prav nobene nesreče. Se vsaj ne bo moglo reči, da se za čjščenje sploh kaj stori. V ostalem bomo pač pri- morani obrniti se v tej zadevi na vis- jo instanco, čo nas bodo razmere k temu prisilile. Več Brež^nov. Popravilo poti v Zagradü Pot, ki vodi v Zagrad in ki je po svoji leg! ena najlepših za dostop na Stari grad, je bila v zadnjem času težko dostopna, ker ni bila že 25 let popravljena. Po uvidevnosti nekate- rih stanovalcev v Zagradu je bila ta pot pred kratkim za silo popravljena in sicer z velikim naporom in znat- nimi stroški. Da bi se pot temeljito in do kraja poprav.ila, so prizadeti prebivalci zaprosili županstvo obči- nc Celje-okolica za prispevek za del- no kritje stroŠkov. Da danes st'a preteklä že dva me- seca in zadeva še vedno ni režena. Prosimo obCino, da vzamo omenjeno prošnjo takoj v pretres in jo ugodno reši, ker bo s tem koristila prizade- ti'm obeanom in pripomogla k pospe- ševanju tujskega prometa. Dopisi Konjice Volilno gibanje je v vsem okraju v polnem razniahu. Doslej so vse občitte, izv^emšii Vitanja že vložile svoje liste. V vsaki občini je pričako- vati po dve listi. Prva je bila vložena nacionalna lista za trg Konjice. Na- sprotniki nastopajo z grožnjami. Ta- ko so jo zgodi'l zlasti v Konjicah zna- čilen primer, ki je ž© predložen drž. tožilstvu. Nasprotnikom je greben 7.1-asel, zlasti odkar so ustanovili v Konjjcah svoj »Kulturbund«, in je priCakovati v kratkem zadevne re- medure. Stran 4. »Nova Doba« 2. X. 1933. Štev, SO. MAURICE LEBLANC: 15 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Rihteršič Uvidel jo, da mora poiskati so druga pota, Co hočo doseci svoj namen — osvobodilev Gilbcrta in Vauchoraya. Med tern ko je šo premišljal, kaj naj ukrene, jo neka nenadna okoHščina napravila nje- govemu obotavljanju konec. Viktorija jo prisluško- vala po zajtrku nekemu telefonskemu pogovoru in iz tega, kar jo ujela, jo Lupin sklepal, da so jo Dau- brecq dogovoril z neko damo za sestanok v gledališču ob pol devetih zvečer. »Kakor pred šestimi tedni — bom vzel parterno ložo,« jo dejal Daubrecq. In mod smehom jo dodal: »Upam, da med tern no bodo spet izpraznili mo- jega stanovanja.« Zdaj je Lupin vedcl, kako bo: Daubrecq misli prav tako preživeti večer, kakor pred sestiiwi tedni, j ko jo bilo vlbmljeno v njegovo vilo v Enghienu. Zato j mora najprej dognati, kdo je ncznana dama, in morda tudi to, kako sta mogla Gilbert in Vaucheray vedeti, | da poslanca no bo doma, od osmih zvečer, pa do ene \ zjutraj. Ko je popoldno zvedel od Viktorije, da bo ! Uaubrocq večerjal proj kakor navadno, je šel z doma. Odpravil se je na svoje stanovanje v Chateau- briandovi ulici, pokl'ical po teles onu tri prijatelje, se oblekel v salonsko obleko in počesal svojo svetle lase. Prijatelji so so pripeljali z avtomobilom. Prav tedaj pa jo izročil sluga Achill svoj emu go- spodarju brzojavko, naslovljeno na gospoda Michela Beaumonta, Ruo Chateaubriand. Glasila se jo: »No hodite nocoj v gledališče, ker utegnete vse samo pokvariti!« Na kami.nu zraven sebo jo opazil Lupin stekleno vazo. Pograbil jo je in vrgel ob tla, da se je razbila na tisoö koščkov. »Spet s© igrajo z menoj, kakor se jaz navadno igram z drugimi,« je dejal in zaškripal z zobmi. Ras so jo boril samo so iz trme, tako rekoč zara( dolžnosti, brez svojega prirojenega humor j a, navdi šenja in vneme. Zato se je s silo otresel vseh zmf denih misli in dejal tovarišem: »Pojdimo!« Na njegov ukaz je avto obstal nedalec od Lama tinovega trga, toda motorja ni ustavil. Lupin je 3 vnaprej vedel, da se bo hotel Daubrecq ogniti polici in da bo zato skoči.1 v najbližji taksi in so odpelja Toda všeeno mu je pripisoval premalo prem< tenosti. Ob pol osmih so se po bliskovito odprla vrtri) vrata na stežaj in skozi nje je pridrvelo motorno koi| z v.so paro. Daubrecq, ki je sedel na njem, je zavj proti Boulogneskemu gozdu s tako naglico, da bi bill smešno misliti na kakšno zasledovanje. »Srečno pot!« je vzkliknil Lupin, ki so je poski šal norčevati, pa se je v resnici kar penil od jeze. Opazoval jo svojo tovarišo in upal, da so bo kd izmed njih poskusil posmehljivo zarežati. Kako ra bi bil nad njimi Lztresel svojo jezo! Žalec »Hmelj ska princesa« jo ime novi opereti učitelja g. Radovana Gobca, ki jo bodo igrali Žalčani v soboto 7. ob 20. in nedeljo 8. t m. ob 15.30 v Roblekovi dvorani v Žalcu. Avtor se nam jo predstavil z večjim delom že lani, ko smo igrali njegov »Bog iz harema«; »Hmeljska princesa« pa bo prav gotovo clou letošnje sezone. Igra se dogaja v osrcju Savinjske do- line v času, ko jo bil hmelj po sto in ko so si bajo so z »jurji« prižigali cigarete, v vsebino pa je avtor prav spretno vpletel so razne druge obi- Cajo in nebroj prijetnih kuplotov. Glasbeno vodstvo je v avtorjevih ro- kah< režijo vodi g. Rado Štokelj, or- kester sestavlja 14 članov, novo sce- nerijo pa je oskrbola domača delav- nica. Glasba jo komponirana v ci- stern operetnom stilu in bo vsak ob- iskovalec odšel domov s kopico lepih melodij v ušesih. »Hmelj je toroj zo- pet po sto« — kdor ne verjame, naj si pride ogledat opereto. Zveze na vse strani ugodne, poznejšoga ponavlja- nja ne bo. Sokolstvo Iz župne uprave Nadzorni odbori Večina naših edinic jo mnenja, da je naloga nadzornih odborov enkrat letno pregledati blagajniške knjigo. Pogosto so to zgodi na dan občnega zbora all1 celo med občnim zborom samim. Glen 26. pravilnika za sokol- ska društva izrocno navaja, da mo- rajo računski pregledovalci pregle- dati knjige dvakrat na loto in sicer na koncu prvega in drugega polletja. Bratska društva so to do 1 of bo v pra- vilih večji del spregledala. Sodimo po pošiljanju revizijskih poročil, ki jih je zahteval bratski Savoz. Dasi je rok potekel že 10. septembra, nam so vedno ni uspelo od vseh ©dinic poro- Cil o pregledu društvenih blagajn po stanju 30. junija 1933. Rovizijsko po- ročilo ni pravilno, ako je podpisano samo od funkcijonarjov uprave s kratko navedbo, koliko je preostan- ka odnosno primanjkljaja ob koncu I. polletja. Bratski Savez je zahteval Sposoben bački mlin išče zastopnika dobro uvedenega pri pekih in trgovcih v Ljubljani, Celju, Mariboru in Zagrebu. Obšir- ne ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve na upravo lista pod >Stirje mlinskizastopniki«. Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni 'Franc Leskovšek Celje, Glavni trg 16 Biblioteka velika izbira novih slovenskih in nem- ških knjig, ves dan odprta. Papirnica in knjigarna Neckermann, Celje Slomškov trg 4, nasproti župne cerkve. pregledna poroCila nadzornih odbo- rov o upravljanju društveno imovi- ne. Takšna poročila morajo biti pod- pisana predvsem od nadzornega od- bora s sopodpisom brata blagajnika oziroma sestre blagajničarke. Neka- tera društva, n. pr. Brežico, Šoštanj, so sestavila vzorno pregledna poro- Cila, ki dajejo lepo spričevalo bratom blagajnikom. Vse zamudniko ponov- no prosimo, da nam pošljejo revizij- ska poročila v najkrajšem času in no clopustijo, da hi jih morali še s po- sebnim dopisom opominjati. x Župne lahkoatletske tekme se bodo pričele v nedoljo 8. t. m. ob 8. zjutraj na Glaziji v Celju. Clani tek- mujojo: I. v četveroboju: skok v vi- šino, daljino, met krogle obojeročno in tek na 1500 m, II. peteroboj: 2 sko- ka v daljino m višino, krogla, tek na 100 m in disk. Moški naraščaj od 14 do 16. lota: skok v višino, daljino in tek na 00 m, od 1G. do 18. leta: I. sku- pina: skok v višino, daljino, čez ovi- re 60 m, met 5 kg težko kroglo oboje- ročno, isti letnik poleg panog- v I. skupini so met IK- kg težkega cliska. Clanice tekmujojo v troboju in pete- roboju: skok v višino, met 4 kg težke krogle obojeročno, tek na 60 m. Isto ženski naraščaj, samo z 2 kg težko kroglo. Peteroboj: skok v višino, da- ljino, met 2 kg težko žoge, met 4 kg težko kroglo (ž. naraščaj 2 kg) in tek na 60 m. Društva, ki še niso poslala svojih prijav, naj jih pošljejo zanes- ljivo do petka 6. t. m., sicer ne bodo pripuščena k tekmam. Prijave naj bodo le številčne, ne poimenske. x Župne tekme v odbojki bodo v nedeljo 8. t m. o priliki lalikoatlet- skih tekem. Tekmuje 5 okrožij in si- cer so prvaki okrožij: Sp. Posavje: Brežice; Zg. Posavje: Zidani most; Savinjsko-'salesko: Zal'ec; Šmarsko: Šmarje; Celjsko: Celje. Tekme se pričnejo ob 15. na dvorišču mestne nai'odno sole. Vsi vljudno vabljeni. x ölanska telov^dba so vrši vsled škodo po poplavi v mestni telovadni- ci začasno v Gaberju in sicer vsak poncdeljek in četrtek ob 20. za člane ter vsak torek in petek ob 19. za cla- nice. x Jesenski iziet na Lisco se je vr- šil ob krasnem, toplem jesenskem vremenu. Udeležba je bila za.dovo- l.jiva in so vsi udeleženci imeli pri- liko občudovati naravo, ki se počasi spreminja v jesensko slilco. Na Lisci je bilo polno izletnikov, zlasti iz Za- greba, kar jo znak, da je ta lepa po- stojanka znana in priljubljena dalec naokoli. Temu izletu bodo sledili so drugi. Priporočamo zlasti sokolskim smučarjem, da se tch izletov v čim večjcm štovilu udeležujejo. x Sokolske piesne v^je se pričnejo v soboto 7. t. m. ob 20. in sicer začas- lio v liiali dvorani Celjskoga doma. Vaje bodo odslej ob sobotah, da se lahko ob nedeljah vršijo nemoteno drugi izleti. Pouk bo letos zacasno ločen za novince in jzvežbane plesal- ce ter bo o tern vse dogovorjeno na licu mesta. Vpisovanje bo ob 19. pri vhodu v ma.lo dvorano. Plesno vaje bodo samo do Božiča in zaradi tega želimo, da se vsi interesenti udeleži- jo pouka že prvo uro. Vsi vljudno vabljeni. Kino Kino Union. Ponedeljek 2. oktobra sijajni čcški zvočni film »Pred ma- turo« in dve zvočni predigri. — To- rek 3., sreda 4., četrtek 5., petek 6. in sobota 7. oktobra: »Kongorila«, Zvočni volefilm iz življenja v pra- gozdovih in džunglah Centraine Afrike. Izredno zanimivi in poučni naravni posnetki iz zivljonja liiviih zveri. Dvo zvočni predigj'i. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NÄRODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000*000'— Rupuje In pro- d^jo devize In valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjizioe in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor» Šoštani Iščem lepo stanovanje sobo in kuhinjo za takoj v mestu ali na Dolgem polju. Ponudbe na upravo lista. Zelo lepa, zračna, solnčna soba x balkonom posebnim vhodom, opremljena za 2 gospoda ali 2 gopodični se takoj odda v sredi mesta. Vprašati v upravi lista Stanovanje za takoj iščeta zakonca brez otrok, obstoječe iz sobe, kuhinje in shrambc po možnosti v mestu ali bližnji na periferiji. Naslov v upravi lista. Stanovanje obstojeCe iz 3 sob s pritiklinami in vrtom v Sp. Hudinji, tik ob glavni cesti se odda takoj. Pojasnila daje uprava lista. Pouk v harmoniki (tudi Piano-accordeon) po najbolj preizkušeni metodi. Ponudbe na upravo lista pod »Za~ gotovljen uspeh« Franjo Dolžan Celje Za k re si j o Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema wsa « zgoraj navedene stroke $pada|oča dela in popravila —Cone zmarne — Postrežba tofna in solldna Šolske knjige * In ostale potrebfičlne za Solo kupite ugodno v Knjigarni in trgovlnl s papir Jem | «. Goričar vdv«, Celje Na debelo ! Kralja Petra c. 7 Na drobno ! LEO INKRET INSTALACIISKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode hišne instalacije, vsakovrstne črpalne^na«- prave, sanitarne naprave (umivalnlce, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjavc za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., ____________ kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cenc — Zahtevajte ponudbe Urejuje Rado Pritalk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskamo Milan öetlna. - Oba v Cellu.