IHsl GLAS NARODA pSfi Z* Nnr Tork *to teto.;** «.00 || mo^To ** »tu.^ T.0Q [j Ligt slovenskih delavcev v Ameriki. H —* ^ TKLKFOH: SI7C CORTLAJTDT Catered u M OIm MillW, lijlil« ti, IMS. «1 tfco fill O0M aft Wow Tat, V. T, a« i T tka Act of Owfrw of Much 3, 187t. TSLKPOIV: 4687 COBTLiHDT NO 90 — ŠTEV. 90. N2W TOIK, FRIDAY. APRIL 16. 1920. — PETEK, 16. APRILA, 1990 VOLUME XXV11L — LETNIK XXVHL NEMŠKI MILITARISTI IN NJIH PRILIKA V RUHRU -« NEMŠKI MILITARISTI SO SE POLASTILI PRILIKE, KI SE JIM JE NUDILA, DA SI ZOPET PRIDOBE SLOVES, KATEREGA SO DELOMA IZGUBILI. — AMERIŠKI POROČEVALEC JE MNENJA, DA SO SEPARATISTIČNE TENDENCE RDEČIH VODITELJEV NAPOTILE MUELLERJEVO VLADO. DA JE ZAVRNILA DOGOVOR, SKLENJEN V MUENSTRU. Poroča Walter Duranty. Kelmorajn, Nemčija. l.~>. aprila. — Čim bolj opazuje človek Ruhr atero, tem bolj prihaja udarec ali pa hoteli preprečiti možni udarec od strani dela. 6c bolj i vrjetno pa je, da so bili vznemirjeni vsled naraščajoče sile delavske- - ga (ribanja ter se bali. da sc bodo delavci ali postavnim potom pri volitvah ali pa nepostivnim potom, s pomočjo revolucije, polastili I vrhovne sile. Vsled tega so udarili in siccr za trenutek uspešno. De-e le je takoj odgovorilo •/ napovedjo vojne, v obliki generalne stavke. Ta stavka je paralizirala militariste, a kaj kmalu j bilo opaziti po-v manjkanje konečnih podrobnosti v delavski organizaciji ter v pro-[j gramu. V nekaterih krogih se je gibanje omejevalo na stavko ter jo h (Nadaljevanje na 3. strani.) ^ Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati i; v stari kraj ali pa za vožnjo listke. Sedaj živimo ▼ času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati i„ hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakot-€ ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. v V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane za-j. preke starim izkuienim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim e neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene oblju« »t -J« veliko Tpnkaj«. Naie denarne pooiljatve se zadnji Cu primeroma sedanjim rti« ^ meram ▼ Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. 300 kron *> .. $2.70 _ 1,000 kron $ 8.00 i_ 400 kron $3.60 m 5,000 kron $40.00 500 kron w.t $4^0 10,000 kron .... $78.00 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi i. Penw ■■ podati je najbolje po Domestic Postal Money Orde* i-aH pa po M«w York Bank Draft. h JVKDKA FKIWI aaMg^ ' - . f rr » m t r ** 9 r.-f i — . ■»___«^ v t- ' ■' ! ZADEVA MARTENSA f Komitej je razcepljen glede kriv- V de Martensa. — Moses izjavlja, J dr je sovjetski odposlanec Nemec. E --K j Washington. D. ('.. 15. aprila. L Poročilo glede preiskave aktivnosti Ludovtka C. Martensa, sovjetskega zastopnika,.katero je predloži komiteju za zunanje zadeve senator Moses iz New Hampshire, je povzročilo kontroverzo v ko- a miteju, katero se bo najbrž zane-slo v zbornico senata kot takega. Senator Moses je bil načelnik C' pod komiteja /a zunanje zadeve, s ki je vprizoril tozadevno pre i ska- b v«. Včeraj j.* predložil svoje po- M. | ročilo kot izraz osebnih nazorov, t I do katerih je prišel tekom pre- 11 i skave. Še predno pa je bilo spo-; ročilo sprejeto, je bilo popravlje- n no na temelju, da je pristal sen. j' i Moses na naz-raiijc generalnega 11 pravdnika 1'almera z ozirom na b delavnosti Martensa. člani podkomiteja so izjavili, * j sly ni preiskava potrdila trditve ^ > generalnega pravdnika Palmerja '' : ali one senatorja Mososa, da je l1 imela delavnost Martensa za cilj ^ i strm ogla vi jeuje ameriške vlade 11 j nasilnim potom. ^ j Senator Borah je izjavil, da se . . . . ..... . t [njegovo naz:ranje v toliki men razlikuje od naziranja, kateremu ^ je dal izraza senator Moses v sv o- jem poročilu, da bo vložil svoje . | separatno poročilo, v katerem bo ^ popolnoma razbremenil Mr. Mar- t« nsa glede katerekoli aktivnosti. koje cilj bi bilo strmoglavi jen je ameriške vlade s pomočjo sile. i - I Borah je tudi dal izraza svojemu 1 c sklepu, da bo spravil celo stvar i . . . i ii:red senat, kjer se bo razprav- * ^ Ijalo o poročilu Mosesa v zvezi z ^ ! nekim pismom na Martensa od ne- ^ kega Rutgersa, katerega sta po- ^ j slala Troeki in Lenin, da predseduje kongresu tretje internacijo- * , « ' tiale v Amsterdam. Tozadevno pismo je včeraj objavil justični department. To pismo govori o JHar-tensu kot pristašu komunističnih ^ principijev. f Poročilo, katero je sestavil se- J na t or Moses vsebuje, potem ko je ^ bilo popravljeno, naslednje toč- ( - kC: 1 I 1. Martens nima nikakega sta j , tuša v tej deželi v lastnosti diplo- j j matičnega ali kakega drugačnega j - vladnega zastopnika. , 1 2. Martens pravi, da zastopa ] - rusko federativno sovjetsko repu- \ ' bliko — to je režim, ki je bil usta- 1 i ; novljcn v Rusiji potom revoluci- I i i je in ki posluje pod ustavo kot ■ jt bila zgoraj označena; režim, i e ki ni bil nikdar priznan od vlade i Združenih držav in ki nima po - mednarodnem pravu nikakega r stališča kot ustanovljena avtori- i - teta. 3. Martens ni bil niti osebno, niti ofiiijelno priznan od vlade » Združenih držav. - 4. Martens je na temelju postav K tukajšne vlade ter mednarodnih običajev Nemec ter vsled tega tu-jee-sovražnik. o. Martensova propaganda v tej deželi za strmoglavljenje vlade je ugotovljena na podlagi nje-a govega lastnega pričevanja po ° i naslednijih točkah: ° — Sovjete delavcev naj se orga-ainizira v delavnicah kot dovolju-jejo to okoliščine v namenu, da se ponese industrijalni nnijski boj v 1 stare unije ter zdrnii in mobiilizi-v ra bojevite elemente. Te eovjete h naj se združi v centralni sovjet kjerkoli mogoče. — Glavna naloga komunistične stranke naj bo agitirati za ustanovitev splošne industrijah« u-nijske organizacije, ki naj bi obsegala I. W. V., W. 1 L U, ne-* odvisne in seeejske unije, bojevi-te unije, A. F. of L. ter neergani-zirane delavec -aa. temelja reva-b lceijonarnega razrednega ŽELEZNIČARSU ŠTRAJK! UMIRA NA ZAPADU, --c Uradniki želesničarskih bratov- c sčin izjavljajo, da je bilo zlomljeno hrbtišče stavke v Chicagu. | - j Chicago, II!.. 13. aprila. — Po- s ročila iz železniških središ«^ cen- > tialnega zapada ter onih ob i>aci- 1 ' f.čni obali so potrdila izjavo že- s Itzničarskih bratovščin ter želez- \ u!ških uradnikov, da je pričela j nedovoljena stavka umirati in da ^ se transportne, razmere kaj hilro izboljšujejo. V Ohio in Michiga- \ •mi je moralo počivati na tisoče j delavcev v drugih podjetjih radi i ' prekinjenja obratovanja, ki je bi-jj |lo posledica prek ujeiija traiispor-U tacije . j' JStavkarji se vračajo na delo vj| (številnih mestih in tuili v ('hira 'r Srn. kjer so j«*' celo neavtoriziraJia i ] stavka pričela. I"radiiiki železni-!j 'čerskih bratov»č*n so izjavil:. da ( je hrl>tiši'e stavke že zlomljeno, i Premikaei. zaposleni na čika-|. j škem iztočišču Kock Island siste- ( ; ma, kurjači in strojniki Peiinsyl-|. |\ania železnice ter skup'ne >tav-|j karjev na Sočo črti ter drugih že-. , leznieah so glasovale, da se vr- j, i.ejo na delo in delavci so se da- j lies pričeli vračati na delo. Želez-, nice so objavile, da se je položaj glede prevažanja tovorov izbolj šal in da bodo postale razmere kmalu normalne. I < 1'staški voditelji pa trdijo še nadalje, da je ostalo stališče stav- J kt-rjev neomajano ter zanikali ob-1 dolžitve generalnega pravdnika Palmerja. da tiče za celo stavko radikalu: upi i vi. Pon>čila iz mest države Ohio pravijo, da so bile zaprte števil-! ne industrijalne naprave in da je i moralo prenehati začasno z delom i nekako 100.000 delavcev. V Michiganu se smatra indn-t strijalni položaj za zelo resen, kajti več kot 150,000 delavcev, po-1 večini v Detroitu, je bilo prisi-I Ijenih počivati. Stavkarji v Toledo so glasovali. da se ne bodo pridružili usta-ski uniji ter sc domneva, da je to ugladilo pot k dogovoru ter koncu stavke. Uradniki bratovščine v ("Icve-landu so objavili, da je 500 mož glasovalo za povratek na delo in da so zopet na delu vsi stavkarji Erie železnice ter 80 odstotkov mož, zaposlenih v Collin wood jardu New York Central železnice. Winnipeg, Man.. Canada, 15 j aprila. — Voditelji One Big Union! .se zanikali danes tukaj poročilo,j j da je nudila organizacija pomoč ; neodobreni stavki železničarjev v i Združenih državah. F. AVood-; ward, tajnih International Labor Council je izjavil, da se po njegovi vednosti ni sprejelo nikakc-■ i ga poziva za financijelno pomoč, •da pa se je mogoče tako prošnjo poslalo glavnemu stanu One Big junije v Vancouver. British Columbia. •_ • —--- J DENAJLHE POfiHJATVE V j ISTRO. NA GOUtKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila . popolnoma zanesljivo in sedanjimi - razmeram primerno tndi hitro po * eeli Istri, na Goriškem in tudi naj _. Notranjskem, po ozemlju, ki je za-jisedeno po italjanski armadi, j Jamčimo aH garantiramo sa vsako poiUjaUv, toda za kakemu gode zamude v izplačilu ne more-l mo prevzeti mkate obveznosti. 50 Ur----% 2JB0 100 Mr----$ 5.30 rj 900 hr .... $15.00 % 500 lir----ftt.00 0 1000 lir .... 140.00 » Denar nam padati ja najboljše O D—stir Foetal Money Order, »aH pa pa New Tork Bank Draft. ROŽNATE SANJE i NADVOJVODE JOŽEFA Nadvojvoda Joief je prepričan, 1 da bodo dali zavezniki Madžarski i nazaj izgubljene province. i Budimpešta, Ogrsko. 15. apr. — l Zavezniki so napravili iz Ogrske i [tri Atzaeije-Loreuske, — je izja- t vil nadvojvoda Jožef iz rodbine J Itabshuržanov, to je človek, ki je 1 \ hotel postati o-rrski kralj, kate- i rt niti pa so /mešali štrene zavez- i fnik: v Parizu. s — Mi nismo zaslužili takega i postopanja — je rekel poročeval- i ci. Ass, Press, katerega je sprejel ( v svoji palači. Mi nismo hotelih \ojne ter smo protestirali, ko soji i«ts pahnili vanjo. : 1 — Nemci no vedeli, da ho prišlo : do vojne, in ker so bili priprav- ji ljeui nanjo, dočiiu drugi narotli ; li so bili. *«• vedel!, da je ua)l»olj- > še, če se vojna prične, ko se bo! nudila kaka prilika in ta .-e je j j nudila ob umoru avstrijskega j radvojvode Franca Ferdinanda, j i Nadvojvoda je rekel, da r«e • i niarv razumet:, zakaj niu zavezni-h ki nasprotujejo. — Jaz sem seve- ] da llabsburžau — je rekel, — a I zakaj tako sovraštvo proti llabs- i buržanom* Ali je to propaganda, i ki se je preživela! i Njegovi pristaši na Ogrskem > trdijo, da hočejo Madžari kralja i ii» da je nadvojvoda Jožef uaj- ] bolj priljubljen v deželi. Poročevalec jra je našel v nje- i govi knjižnici pri sestavi sporni- I i nov. Nadvojvoda je kratek elo- ( \tk. srednje teže, počasnih kre- J tenj in umerjenega jezika ter ima j tipični nos in svetle modre oči j Ifabsburžanov. Nosil je vojaško ] uniformo ter z« vratom veliki križ i | Leopoldovega reda. i Glede mirovne pogodbe z Ogr- i ' sko je rekel uaslednje: Bodoča Ogrska z našimi skrče- . n!ni mejami bo predvsem polje- ] Idelska, čeprav sem prepričan, da! bodo prej ali pozneje prišle naše i | izgubljene province nazaj k nam. j »Sreča zame, da sem farmer. Nadvojvoda je imel prej tri ve- i . h posestva. Prvo teh, obsegajoče 50.000 akrov sc nahaja v Transilvaniji. katero imajo sedaj Ru-munci. Drugo veleposestvo leži v prejšnem ogrskem ozemlju, katerega so dobili Cehi, tretje pa v sedanji Madžarski. Rad bi vedel, če bom kdaj dobil nazaj te svoje farme — je rekel. — Kupil sem 'jih s svojim lastuim denarjem | pred leti ter z denarjem, ki sem i gu zaslužil sam. To ni bila nobena kronska lastnina, katero bi, podedoval. Tretja farma, ki obse-' ga 10.000 akrov, se nahaja neda- j j leč od Budimpešte, in to farmo > i upravlja sam. I j ARMSNSEA ZOPET NAPADENA. 1 "I .M^i^J^sSiMWteswl 1 London, Anglija, 15. marca. —j ■ Neko poročilo iz Moskve nazna-j ' nja. da ko eete republike Aser-' jbrjdžan napadle Armenijo in da' i j« republika Georgi ja ponu-!dila svoje posredovanje. I Tukajšnje vojaške oblasti pravijo, da toliko easa ne bodo vrje-i le temu poročilu, dokler ne bo tudi z drugih s^ani potrjeno, .j Laaden, Anglija, 15. aprila. — . Vojni urad poroča, da se je bivši1 . ruski revolucijonarni vodja, ge- ( . neral Denikin, odpravil iz Cari-j . I^rada naravnost v Anglijo. Metfpotoma se je nekaj časa . i niudil na Malti. ' -:-1 i barvana rdeče ali tapecirana v I ifejl barvi. Tudi pohištvo mora j biti rdečkaste bare. D'Anmmsio > daje tndi vsako jutro, opoldne in r|\sak trier povelja, ki se tttejo cvetk, kate«**tf m*a poetaviti na1 . miza. _ ____________J MINISTRSKI PREOSED. MILLERAND IMA ZASLOMBO - MILLERAND JE Ž£L ODOBRAVANJE OD STRANI ČLANOV i VSEH STRANK POSLANSKE ZBORNICE Z OZIROM NA STALIŠČE PROTI NEMČIJI. — OKUPACIJA SE JE IZVR&ILA V IMENU ZAVEZNIKOV. Paris, Francija, H aprila. Poslanska zbornica je dejanski ( vogla sito podprla min "trškega predsednika Miileranda v njegovem • <«Uli»ču / ozirom na rdpošiljatev čet ter zasedenje nemških mest in t.' kljub opoziciji od rtrani Anglije. P.> govoru, katerega je imel vi I<<»lwiitki zbornici, -o mu nazdravljali elajii vseh političnih strank.; /MtopMsill v francoskem parlamentu. Ministrski preti tednik je izjavil, da je dne 16. marca informiral! zave/miki s\et o nev. mo»ti, ki preti od strani Nemčiji, nakar se je posvetoval z inarsalo'i Fochem glede odredb, da se z njih jwnioi'-joj i/.sili upoštevanje določb mirovne pogodbe od strani Nemčije. Mini-j sti ski predsednik Mdlerand je dostavil s povdarkom, da so zasedli j Francozi Frankfurt in \s* ostala nemška mesta v imenu zaveznikov, i.e pa le v imenu Francije. I gotovilo ministrskega predsednika, ki je Ikilo kratko, ni ome-i .tiilo Amerike, a je proizvedlo odobravanje celo od strani onih, ki 1 o politični nasprotnik* Milleranda. M. Barthon je bil prvi, ki je odgovoril ter rekel. u'oi|be kot napriim r ona glede dobave premoga ter izročitve kriminalcev To je dalo j »o vod za nadaljuo demonstracijo «mI strani jh>-Klaiutke zbornice I ostali predmet povečanega in] 1'iijšpga lM»M'duega ognja o• prav do sretline svojega mozga , če jra še kaj ima) ter ne bo nik- j ilar st^b-l uiti k najbolj enostavnemu obedu, dokler ne bo pri mi-z. enjast ljudi. t)u je zelo izbir-i čeli glede hrane ter hoče piti le neko posebno vrsto renskega vina. Njegova najbolj priljubljena jed so takozvani "'scaiupi*', majh-ii morski raki. katere je najti le ob Kvarnaru. Te rake je zavži-val rad že takrat, ko je živel v Benetkah ter čakal na priliko, da \ prizori svojo slavno ekspedicijo. s katero se je omešila Italija pred etlim svetom. Za te rake sc je tako zanimal, da je pričel takoj iskati vse spise in knjige, v katerih se je razpravljalo o njih ter se glasi, da je že zbral dosti materijala za dolgo in učeno razpravo glede tega predmeta. Glede barve je ta žival podobna ameriškemu "shrimpu", a j«1 veliko večja te je okus njenega mesa d<*sti milejši kot oni ameriškega lobsterja. Seauipi so najbolj priljubljena morska jed v v»eh krajih, ki meje na sevemi del .Jadranskejra morja. Kazven pristranosti do scam-pov je D'Anuunzio tudi velik Iju-hitej sladoleda. Pogosto razdeli velik k«»s sladoleda, ki je name-rjen za celo omizje, v dve polovici. Eno polovico vzame sam. dru pc polovico pa milostno prepusti ostalim desetim, ki se nahajajo krog mize. (Prav po ravberhaupt-manskoS Obedniea pesnika mora biti po- DOGODKI NA REM. PESNIKOVO ŽIVLJENJE. i Polen tanka bitka s besedami na mostu pri Raki. — D' Annuniije-vs čete "poražene " Paris, Frane ja. 1.Y aprila — Zabavne in zanimive povruti prihajajo it Jieke glede vsakdauje- |km'-cujauja iu življenja v kra- | l|ct\n Cabrirla 1 >* Annun/ija m njegovih sb-dilcev. Konflikti in >p«»ri z bevrdaiati, ki so sličn; o * umi. ki se vrse preko plotov dvo-r š<* v sporih med družinami, se dogajajo včasih uied rednimi ita-j l .itt*kimi četami ter ar«liti l> Au uiiiizija na mostu, ki v«nli preko t:zke|ra kauaLi. ki 1»h-i mesto Krko < .! Sušaka. Italjanske re«lne" čete se naha ji jo na Sitšaku. »ločim mi ptista-.1 M Aununztja scvetla na Iteki sami. Most j<* b' nekako pet- «l»->«'t čevljev ter ima na v*aki sli a ni p<»t za pešce in v sredi nekako dvajsef čevljev široko ]>ot z.i vozove. Na eni strani mostu stoji oddelek IFAnnunzijevili stra*., na drugi strani pa stoje straže rednih vojakov •*. vestih kralju". Most je barikadirr.n na'obeh stra-j neh z več vrstami bodeče žice, ki so postavljene na tak način, da! more jo vozovi preko mostu le v m rpet mali. Nekega dne se je po kraljevini pesnika raz.širila govorica, da nameravajo redne čete vprizoriti "napad". Pesnik sam je pohitel / oddelkom Arditi ter več oklop-i imi avtomobili na lice mesta. IFAnnunjtui je ostal sam na strani, d oči m so m> podali njegovi junaški arditi v l»oj. ftli so na most ter pričeli zmerjati in obkladati rrdne vojake z vsakovrstnimi ljubeznivimi priimki. Ilednil vojaki niso ostali nič dolžni ter| vračali pozdrave z še bolj izbra-( i m naslovi in psovkami. Na stra-, n rednih »Vt se je pojsvilo naenkrat par višjih častnikov. Ti so' VAŽNO ZA POTNIKE! | _________ Za parnik ' PRESIDENT WILSON ki odpluje 6. majs v Trst, se j». priglasilo že toliko potnikov, da je sedaj že napolnjen. Pro-j store Kiuo zagotovili on*m potnikom, od katerih smo do danes pre-h ar«. Svetujemo tedaj onim, ki so namenjeni v kratkem odpotovati v Jniroslavijo preko Trsta, da se odločijo z.a pa mik,4'BEL VE-1JERE ki odpluje d« e 1. maja ali pa za SUSQUEHANNA , ki od-| pluje 22, maja. K.lor želi potovati s psrnikom "BELVEDERE" ali 4 !prej. smo si vstanovili dramatični} klub. ki Im> nam vsem v_zabavo. i Dne 15. maja imamo prvo igro "Trije ženini". Pokazati hočemo. ; da smo tudi kos svoji nalogi. To-i 'rej. kdor se 5e ni oženil, se mu nudi prilika, da vidi. kako se mu je vesti pri svoji izvoljeuki. Ka-j ,teri ste pa o žen jeni. bodete tudi i ] videli, koliko uapak ste imeli. ko| j.ste se ženili. Torej pridite vsi!, (Katerega ne bo. se bo gotovo ke-| sal. Naselbina na Mosliam je v par j | letih jako napredovala. -Je že minilo leto. kar smo si vstanovili j pevsko društvo pod imenom 4'.Ju-« i i goalavija" (mešan zbor). Ako bi; j mi bil kdo to povedal pred tremi i leti. da bomo toliko napredovali, bi mu rekel, da to ni mogoče. Se-jdaj pa vidim, da je vse mogoče. I . safffo požrtvovalni moramo biti. Naznanim vsetn rojakom in ro-| jakinjam v Johnstownu in oko-, lici. da bomo priredili v soboto! 24. aprila koncertno veselico. Pele se bodo krasne slovenske pesmice. Poleg tega bo tudi dosti drugih zabav in ples. Torej kdor ljubi petje in rad malo poskoči, zdaj je čas. ker še ni prevroče. Pozdravljam vse rojake sirom , Amerike. A. D. ; i : _______ Dnevne vesti. i' DUNAJ SE VESELI SPORA MED ZAVEZNIKI. __ Dunaj, Avstrija. 10. aprila. —I j Tukajšnje časopisje prav nič ne (prikriva svojega veselja radi po-! .'ločil o sponi med Anglijo in Fran : k*ijo. ki je nastal vsled akcije Fran ;ci je. ko je slednja poslala svoje, j čete v nemška mesta onstran K«'-1 in« ter daje izraza upanju, da bo I Francija izolirana. Neue Freie Presse pravi, da 1 . i jsusa Franeja provocorati nadaljnje prelivanje krvi ter poživlja; ostale Zaveznike, naj intervenira-Ijc več kot z besedami, da prepre-jčijo sveže sovražnost^ Drugi listi j pa pravijo, da je doživela Franci-J ju diplomatičen poraz. Abendblatt razpravlja o finančnem položaju Francije, kot ga je obrazložit pred kratkim francoski finančni minister in list 1 pravi, da je vrednost franka zo-j pet padla, doeim se je vrednost1 nemške marke ]>ovečala. i DR. BREJC ZAPLENIL VSE; TRANSPORTE ŽIVIL. _ » Pred dnevi je predsednik det žclne vlade za Slovenijo dr. Breje i naročil vsem železniškim posta-; jam, tla takoj ustavijo vse tran-i športe, žita. moke in druilig živil, j ki so namenjeni v tuje države.; Naročil je. da se vsa živila dajo ,takoj na razpolago prehranjevalnemu oddelku za Slovenijo. V teli u zadnjih dni je bilo zaplenjenih na podlagi te odredbe že več tiansportov. ki jih bo prehranjevalni urad razdelil. Nemško-avstrijski urad za nakupovanje živeža v Zagrebu je jiroti tej odredbi dr. Brejca brzojavno protestiral. Dr. Breje je ta, protest odklonil z utemeljitvijo.' na lie pusti izvoziti nobenega transporta več v tujino, doklerj bodo v Sloveniji fako težke prehranjevalne razmere kot «o sedaj, i ASTORKA JE ZA PROHIBI&N London, Anglija. 13. aprila. — V nekem svojem govofti je izja-i v:la danes Lady Nancy Astor; ! — Jar. s«*m odločno za proliibi- i e:jo. toda Anglija še ni zrela za j njo. Prepričana sem. da ogrožam svojo bodočo karijero. pa nič zato. Ljudje me hočejo izgnati iz politike, ker govorim resnico. Svet bi bil p*trat boljši in bolj ] zadovoljen, če bi ne bilo na njem I nobene kapljice opojne pijače, - 'C'"".;. . * .,-... > Upor prati Cambreri. Predsednik Man:>e! E»t rUda lambrera. katetega so z gotovim upravičenjem imenovali Diaza Guatemale, je* v nevarnost:, da ga odstavijo ter pošljejo v nrognaustvo kot so storili to s slavnim in veliki niMehikancem, ali pr bo še enkrat triumfiral nad svojimi sovražniki ter iztrebil najboij odične med njimi na tradicijoualui načini španskih Amerikancev. Carlos Herrera. ki se je polastil glavnega mesta, se je progi a- J sil predsednikom (iuatcmalc. a zlobni Cabrera je obkolil mesto z j močno silo zveznih čet, kojih zunanjost iu oprema nista nikdar na-! P'avili preveč velikega utiša na inozemce. Glasi se. da že padajo iz-si reiki iz njegovih topov po ufieah glavnega mesta. Kot se vedno /godi v prvih brzojavkah s pozorišča revolueije v Guatemali. je o- ' paziti tudi v tem slučaju veliko zmedo v zadevali. Dočiui trdi gene-i ral llerrera. da se njegova ustaja širi uspešno po celi deželi, izjavljajo pristaši predsednika Cabrere, da so dnevi njegovega tekmeca šteti. Estrada CJibrera j»* bil predsednik ali pravzaprav diktator Gua-temale <>d leta 1*9?> .mprej. Ušel je zavratnim inorileem ob več kot ' eni priliki, a če se >mc vrjeti njegovim prijateljem, je republika ne-, hvaležna, če mu skuš-i vzeti življeje in če se upira njegivi avto-; liteti. Nobenega "dvoma ni. da je Cabrera napreden državnik iu naj je njegod pravi značaj tak ali tak. Pogosto se ira je označilo kot po- j šast lakomnosti iu okmtosto. Glasilo se je tudi. da je njegovo pri-j vatno življenje ostudi.o. — Njegov narod. — pravi ameriški obiskovalce. — kivi v strahu pred njim in on sani živi v strahu preti bo-1 th:1ei ter zastrupljeno hrano. Povsem drugačna pa je slika despota, katero je naslika' neki poslanik republike Guatemale v Združenih državah: — Seiijor Est rado Cabrera podpira in vzdržuje nepremagljiva sila javnega mnenja.... On je reorganizator javnega pouka, kajti v času. ko ie prišel 0:1 do sile. so bila vsa središča učenja zaprta. On i*- tudi odlični ustanovitelj takozvanega Minerva slavlja. ki je zadelo na odobravanje ce'ega sveta. Neki drugi, ki ve povedati le dobro o diktatorju, pravi, da je dal predsednik Cabrera vklesati 11a pročelje lepega >vetišča v glavnem mestu :«« ijo. kateri znajo dati uzraza njegovi vročekrvni rojaki le na en način. On je eden najbolj priljubljenih iu eden najbolj sovraženih mož v i njegova vlada ne v/»rojila mogočnih sovražnikov in nasprotnikov, ki so se sedaj združil', tla ga strmoglavijo in naj so bil zaslug?, katere si je stekel za deželo, še tako vtlike in v resnici koristne za ua-1 rod Guatemale. Ne moremo reči, tli je njegova ura že prišla, a prišel je priče-tek konca, kajti kaktu hitro -e prične proti kakemu potentatu v »Južni Amerki lak »l;u»r kot m- je ])ojavil sedaj proti Cabreri. ni 1 konec nikdar daleč. Vse kaže, da je Cabrera doigral svojo ulogo. Novice iz Slovenije L A SJ^AiJ O D A m c«a!n!irSi nuNwys^wM^^ ^ cS,1!*!1 : w>»i»" wa goč<- načine prizadevata pt ili do s|Hirazuitta glede medsebojnih uaziraiij. nam kaže, tla ne mislita na ločitev t»*r ra/.ktd. Kazveiitega pa j- bil«, oblika prve :»i».gle-^ki* objave tako uesr<*či:a. da j»- bilo najboljše priti čimpreje do trajnega spora/uma. Millerund je se«lej zagotot il Angležem, da ne vitli vnaprej uo-heiicsra ino/uega slučaja. \ katerem bi l>ila K:an«-ij i prisiljena na-sttipiii sama, čeprav se ne i/.ključuj\ mt>žnosti. da bi stt>rila t<» v slučaju velike potrebe. Ce bi bila torej prisiljena bnmiti samo sebe brez poumm'-i svojih zave-ti k« v. l»i Francija nastopila sama. Noben na-'«nI. k« hoče ohranit1 >vojo liisino • ksisieneo, bi ue mogel govoriti drugače. Si-dej. ko so Angleži zagotovili MilleraAlu. da so tudi oni pripravljeni s silo izvesti m ro\ 110 pogodbo, ne vitli slednji nobene iuožno>ti več. da bi se pojavila tiik.i prilka. Ce m Ik> mirovno pogodbo s silo izvedlo, se domneva, da I »o Antrlija pri tem pom :i gala Franciji. Sam ponebi ni to nikak pt»polnon>;i varen temelj za spttrazum, '.ajti še vedno hi ni! ji i nikake doltM'be proti nadaljnemi^ slučaju kot j.« sedanji, ko s« \ng|ežem ne zdi primertif> s silo izvesti ndrov-iio pogodbo ter je Krai eya prisiljetUi storiti to sama. brez vsake po-t 'V-i. Mogažno zadevo. \'sb-d 1 ga se hilikti domneva, tla ne bo v slučaju ka-i ejura m ožin ga ImuIih"-.- i:espt»riiziiuia Franeijo tako hitro priprav-I n 11 razlM»bnaii to po leni svetu. Angleški poslanik v Parizu je iz-j0 s.- pred krat kini polastili iu sedanje zadrege in ti/ko. e bo konce. Ne tilki kaneler Mueller je seveda dvignil priča-Uovaiii m kouveiieijnnalui protest proti francoskemu militarizmu, a takoj uato dostavil. cej na sheen način kot ^o se obnašale nemške armade pred šest.mi leti 11 kom svojega pohoda skozi IJelgijo. Seveda ni prišlo dotf-daj še tlo musakrov v velikem ali do jiožiga-oja mest in vas Po^«mezne ckvkueije, številne aretacije ter grdo pt^topanje z urdolžniiiii ljudmi. \se to pa kaj mučno spominja 11a tarn juakci jc* »tališ proti v sem. ki ne pripadajo izvoljeni Vasti. V m* to se pa godi v ;H«ki'ajaii. kjer je odpor proti vladi ponehal in kjer ni n...takih neredov, ki l»i upr«r ieevali navzočnost mogočne 1 i-rmade. ^le^ dri lil.« ral< \ Ameriki iu Angliji podpirajo na zrn čilen • 1 a**in juukerske . proti tlrlaveem v Huhr okraju. Ebert je bil 1 rt / dvoma ve^el. ko . t^ čete lahko opravil iz Berlina, kjer bi lah ko ol. v*.1 km trenutku |H»dpiral • k.ik nov ••pnč". V'ada, ki ne mo- 1 !«• najti nikakdi bolj" !• vojak« \ ko' so ti. pa j«- kljub vsemu ne koli- < ko izgubila na »vujem ualedn . \st..| tega je M«'.!!, da s. bližata sVojcin'1 kotnu obe fazi se- ] • laujih za«ln*g in setbiuj« ga »p»n. Kaj pa se bo zgodilo v bodoče1 Kedaj ^r bo prip^-fio to ke.i s)i<'.Cega in ka.i bod<» storili Franco- s z« m Angleži * i ~ butalo klanji loifodki nxtfrotV malo zadržavali l raneoz, \ b«t.i«M-ii<.v i. vendar opomnili An^ležr. «la je nekoliko i prenagljen«* nji h .......MČ«godbe. One '26. marea je rek« I minis'i ski pr«Nlve<1iiik Mil hran. I v fratieoski |»«.^Tan 1 siti /homiei. "«la je še nadaljui oln»toj uemikega militarizma. ee- j » •ur nam pričajo zadnji dogodki. na jvKja nevarnost za Francijo, a | ne le za njo Ce je ofi*olitiki ter tinli bolj pravična proti vsem uannlom 1 katere je Nemčija ogrožala iu katere bi gotovo še «>grožala. če bi sel je vedno ne spominjalo na nevarnosti, ki so zvezane s takim t»f»če-njanjem ^ . i Pravijo, da bo sladkor po petdeset eentov fnn^ i Oblasti pa lovijo po deželi boljše vike ter zatrjujejo, da so oni 11 vzrok velike drafinje in naie nesreče. _______t BHMifclia-i ,if|.r JI žs * """" Poljska Dobro se še spominjamo besed, ki jih je iyi;> v Ljubljani govoril ]>oljski politik Skarbek. češ. naša cesta gre od (»danskega do Trsta. ; in res te dve mesti sta ne saiuo ikrajišči velike trgovske poti. ampak sta si"tudi med seboj jako po-. dobn l po svojem položaju. V Trstu eksistira italjanski živel j, a i ok,oli«*a in ozadje je slovensko; v ( Gdansku so Nemei, a -okolica iu ozadje je slovansko, poljsko. Priči kovali bi. da bodo v Parizu s j Trstom postopali ti^ko. kakor z ! Ci danski m; a kakšna razlika! Trst so odtrgali od naravnega ozadja, a Gdansk so napravili vsaj za neodvisno mesto, kjer pa ima : poljska država posebne ugodno-jsti. Sedanji komisar mesta Gdansk a, Sir Tower, se je zadnji čas i/rečno izjavil, da je njegova na-: loga, skrbeti za dobrobit mesta i ii njegove sosede. Poljske, a tla i Nemci i.imajo tam nič več opra-| viti; nekemu visokemu uradniku, iki mu je rekel: "Jaz sem Prus". je odgovoril: "Potem se lahko od-; peljete!" Vprašanje miru z boljševiki j" I po dolgih posvetovanjih in deba-ti.li rešeno tako, da se načeloma ponudba sprejme in da j«» Poljska poti gotovimi pogoji in spo-J razumno s svojimi zavezniki pri-| pravi jena se pogajati. S tem je pravzaprav Poljska priznala bolj šcviško vlado. Boljševiki naj pri-j znajo poljsko državno mejo, ka-, kor je bila leta 1772. oziroma naj «dopuste, da s v kritičnih provin-jcijali vrši plebiscit. Mnogi poljski | krogi pa ne verujejo v iskrenost boljševiškili ponudb: iz boljševi-; škili krogov s«- čuje. tla misli so-i vjetska vlada t v poljskih listih se j imenuje skrajšano: Sovdepija > s pogajanji in evcntuelniin mirom le čas pridobiti, tla pozneje, ko bo pripravljena, s tem večjo sila u-darila na zapad torej najprej na Poljsko Značilno j»*. da je preti nekaj dnevi bil v Varšavi maršal Foeh. V eli svoji politiki čutijo Poljaki, da imajo Franeijo bolj za seboj kakor Anglijo. Za vzhodno Galicijo velja men-: ,cic* še vedno sklep pariški 'ki pa še ni koučnoveljaven '. da s»* tl^že-1 la prizna Poljski za dobo 25 let. J i Proti takemu provizoriju so se pa zj/lasili vsi prebivalci. Poljaki, j Kusini in Židje t«*r poslali sedaj v j \ aršavo deltlaraeijo pol miljo-Tie podpisi, ki zahteva definitivno! priklopitev vzluslne Galicije Poljski. Spričo bližajočega se plebiscita; ' r.a Tešinjskem v šleziji pišejti ; krakovski in č ški listi jako o-, jstro; stran kar, čita stranki težke prestopke. Aoljski listi n. pr. poročajo, da so poljsko socialistic-no voditeljico Drovo Klnšin jsko. ki je prišla v Bogumin napadli v privatnem stanovanju in da so jo komaj rešili Francozi. V poljskem parlamentu, v kQ- Morate pomagati Ni je morda dandanes večje nevarnosti za zdravje in delavnost 1 ameriškega ljudstva kakor venc- • lične bolezni. ' Deset tisočero žen se nahaja v pol-iiivalidiieiu stanju ratli kapa-" viee (gonorrhea) pridobljene Se ■ pred poroko po njihovih sopro-lf^ih. ki st» tedaj mislili, da so že ozdravljeni. 1 Veliko število otrok je slepo " brez nikak«' natlc. da izprevidijo, ii- to raili teiste bolezni. Nebroj žen ne more roditi o-1 t rok. ker je gonorrhea napravila • i i!jo al imoža brezplodnim. 1 Sifilis povzročuje blaznost, pa-1 ralizo. in tlegt neracijo življc:iskih oiganov. Nikaka bolezen nima ta- - kili groznih posledic za naraščaj. Ceni se. «la kapaviea in sifilis " skupaj staneta ljudstvo Združenih 1 državah okoli ^iOO.OOO.OOU na » h to. ' ( Seveda, vsak hi se rad iznebil • te hoiezni. da bi !«• vedel kako. Državni Boa rt I of Health in - I nited States Public Health Ser vi.-e organizirali st» sistematični ■ l! o j proti veneričnim boleznim. Po - j znanstvenem proučavanju vprasa-i!iija je bil sestavljen program v svrho uspešne borbe proti temu - zlu. I staiiovljena je bila za to posebna organizacija pri federalni '•in državnih vladah. i' Edina "stvar, ki se pogreša, je • dobra volja občinstva. Čim se ljud -Istvo trdno odloči za odpravo ve-i nt ričnih bolezni, bodo iste tudi iz- • ginilc. II,očete li pomagati/ Sporo-ijčite nam takoj, in vam pošljemo knjižico, ki pravi, kaj vam je sto- • riti. Pisina naslovite na American . Ketl Cross. Jugoslav Division. 124 '•Kast 2S. Street. New Vork City. , ----- l,i'.i>iji za ustavo s«- je vršila tleha-1 t«: o prezidetu republike (načelni-iku državen P rez id elita volita dr-žvni zbor (" Sejm" iu senat. 1 Voljen je lahko za prezidenta poljski državljan, ki je 40 let star ' it: kalolišk" vere to meri pred-1 v-em z«»|>er Žide t. V komisiji za aprovizaeijo pred ; laga vlada sekveslracijo raznih pridelkov na zemljiščih, ki obsegajo več kakor 2T> oral orne zemlje. a komisija zahteva od vlade, «ia v najkrajšem roku prtnlloži cel . ia č rt aprovizaeije za leto 1920—-2 i — V finančni komisiji se jc sprejel predlog dveh državnih posojil (o enem kratkoročnem in enem j dolgoročnem v skupnem znesku b milijard. V Krakovii so zborovali pred Jit rat kini malopoljska mesta, prvič v aprovizaeijske svrhe. drugič pa tudi za t«i. «la pridejo v novi državi mesta sploh v bližje stike. V Lvovu se je sprožila misel "velikega Lvovat. j. priključitev raznih predmestij k mestfi, kar se zdi posebno s higijenskih ozi-rov važno. _ ^ na Premk, posestuica, GO let. —i - Ferdinand Arnejc, lesni trgovec, r 42 let. — Marjeta Kotar, hči šivi-; - Ijc, «> let. — Ivan Fink. pisarni-' i ški ravnatelj, 6."» let. — Terezija) > Torelli, žena železniškega kret nika. 39 let. Utonila jc na praznik v Malem Grabnu [ pet letna deklica Albina Hotter. ' katera je trgala cvetlice v družbi svoje matere. Mati je skočila za njo v vodo. toda drla se je do ' pasu v ilovico. Ljudem se je posrečilo mater rešiti, otroka so pa čez ure mrtvega potegnili rešiti iz vode. Nesreča. 1 Pri vzpenjači v Balkanu se je ^ poškodoval delavec Franc G rum h: Kozarij. Bil je izr«xVn bolnici. , Ruski profesorji na naših šolah. Akademičnj senat belgrajske , univerze je sklenil, da kolikor . mogoče nastavi ruske profesorje-. begunce. Znano je že.' da je med i ruskimi begunci v naši drža\ i več odličnih znanstvenikov iu stro-l ! kovnjakov. i Požar na Debečih. Dne n. marca t. I. ok«»!i 21. rre ponoči je uničil požar na De-liečih pri Zatičiui nekemu kmetu nišo z vsemi gospodarskimi poslopji. Zgorelo je 7 glav živine, v^i prešiči in vse blago. Škoda zi aša 49.710 kr«in. Požar je zanetila zločinska roka. "Maj sem, nstrel te me, saj ste vajeni streljati; ste vse pobrali peklenske iluše!" je kregala Amalija Kac:n iz Sovodnja orožnike, kateri so izvedli v njeni koči hišno preiskavo 28. oktobra 1919. Deželna sodnija je Kaeino- : vc obsodila v dva dni strogega ; zapora. Dva tihotapca z zlatom . je celjska policija prijela v go- - stilni /umerja v Celju in sieer i sta to zakonska Kajmund iu Marija Grilane iz Sežane. Kupovala - sta po mestu zlatnino, da hi jo opravila preko meje v Italijo. Obsojena verišnica usnja. Druga inštauca je potrdila obsodbo cent ranega verižniškega u-i lada proti gostilničarki Frančiški s Koša k iz Novega mesta, ki je nakupila v Ljubljano večjo množi-i no usnja v verižniške kupčijske • svrhe. Obsojena je na 1000 K gla-be in en dan zapora. I Konjski tihotapec. Vsako pošteno delo mrzeči Vrli-ničan Anton delovšek je bi! pri centralnem verižuiškem uradu obsojen zaradi tihotapstva na 6000 K globe iu štiri mesece polic jske-gr zapora. Jelovšek je kupil od po sestnika Eiridija Beno v Stolni pri Domžalah par konj • za 2."».000 K. na račun je «lal ."»OOO K. V nedeljo 1."». marea je lieno prignal konje v Ljubljano, kjer so mu jih zaplenili. Beno jc že dal Jelovšeku potne liste. Jelovšek pa je konje že prodal nekemu .fanezu Turku za :{.~>.000 K. p*»sestuik IV m o bo i pač imel največjo škodo in se bo varoval sklepati kupčije s tihotapci. Pocestni rop. Dva možka št a v Stritarjevi u-liei v Ljubljani, sunila gospo Marijo Moderovo. Ko se je gospa zavedla. je videla, da ji je bila n-kra«b-na listnii*a. v kateri je imeli .'>000 kron. Uaili so v Ljntaijani. , Ivan Bobnik. hiralee 67 let. — • Marija Pogača r. čevljar jeva žena, i 37 let. — Vil i bald Za t kov ič. reje- | nee.. 8 urstrer. — Fran Škraba. : najemnikov um. 4 meneče. — An- * ton Flaja, kipar, 24 let. — Julija- j * OM^ARODAJ^A^IMO^ NEMŠKI MUTAMSTI IN NJIH PRILIKA ¥ RUMU t Nadaljevanje s 1. strani.) je imela malo političnega značaja. razAeu skupnega temelja atiti-uii-litarizma. V drugih i.rogili. kot uaprimer na Saškem, pa je bilo o-paziti močan element komunizma in v got vi h slučajih eelo boljše-tvizma. V Kuhr okraju j« bil položaj š»- l»olj kompliciran vsled močne j | separatistične >truje. Za ve^tfalskega delavea je potnenjala «:pozi-l e'ja proti pruskemu Militarizmu obenem tudi opozicijo proti pruski) kontroli njih dežele. I darili so za prostost, ue le za prostost od nad-j \ !ade pruskega vojak;*. temveč tudi za prostost od pruske vlade same. Med njimi je bilo le malo doslednih in prepričanih komunistov., ';— kar nam dokazuje dejstvo, da so Ivo mice in rovi delali skoro nor-r.ialno teko mdoin* njih uspeba od 20. marca do 2. aprila. Me«1 njih voditelji pa je bilo opaziti zelo močno izražeuo željo, tikajočo se avli tonom i je Vcstfalske. Iki kakšnega obsega naj b: šla ta avtonomija, j.* dvomljivo, vendar ;ia je gotova sivar. da so jo hoteli imeti. Njih cejanja nam dokazujejo to vzvišeno nad vsak dvom. CstaŠko gibanje v Kuhr okraju se je pričelo, ko se je majhna 'I sila državne hrambe, b roječa nekako 2000 mož :cr nastanjena v bližini Recklinghausen. .z rekla za Kappa. s kojega cilji so poveljniki državne braml»c vsepevsod simpatizirali. Krajevni delavci so nipad-( li ter razorožili to sile. 7. orožjem, katero so odvzeli vojakom, so bili I di>>ti močni, da so prt luagrali spremstvo ter se polastili velikega tre-. ni orožja in munieije, ki se je nahajal na poti v vojaško skladišče i istega okraja. Na ta način opremljeno lu oboroženo je pričelo gibanje rust' kot raste snežna kepa. katero se vali naprej. Delavci so Lili kmalu nato v stani pognati v beg večje oddelke državne bram- - j be v predmestjih Ess"iia in do 20. marca se je uabajal celi okraj v -jiijih neoporečni posesti. Na Vestfalskeui ui bila splošna stavka, ki je porazila militari-» ?te, temveč sila o rož j?. Vestfalski voditelji so postali mojstri svoje ■ dežele. Oni niso bili Jtkaki boljševiki, kot trdi to nemška vlada, tem-1 \ eč domoljubi. Njih akcija po porazu nasprotnikov je bila prav ta-ko značilna kot >o biie metode, katere so uporabili v boju proti na- I 'sproinikom. Za nekaj časa se niso vmešavali v ustroj pruske civilne 'hlade na Vestfalskem. a skrbno in metodično so pri zasedanju vsakega okraja podvojil", vsako civilno oblast z nadaljuo. obstoječo iz njih lastnih ljudi. Poleg vsakega krajevnega \tradnika je sedel u- " siaški delavec, ne ko« straža ali nadzornik, temveč z namenom, da se uči. kako je treba igrati igro krajevne samovlade. To dejstvo ni Uploano znano, kajti u»taški voditelji so si prav posebno prizadeva-jli. da ga prikrijejo. :i je kljub temu resnično. Bilo je to stališče vestfalskili voditeljev, ki je bilo v glavnem j I odgovorno za nenadni in iivauredni preobrat nemške vlade, ki se j je obrnila na pomoč proti takozvauemu boljševizmu delavske strau-ijke na iste militariste. Mogoče je bila vhida vznemirjena vsled polj polnosti uspeha delavcev. Resnična tajnost njene politike pa je le-žala v položaju na Vestfalskin. ki je na sličen način in neizogibne -(povzročil veliko izdajstvo v Muenstru. r Tekom pogajanj v Muenstru je Severing, prekanjeni zastopnik II nemške vlade, spoznal, — če tega ui vedel že poprej. — kaj je prav- - j x j prav resnični cilj v-\,t falskih ustašev. Novica je bila takoj -poro i cena v Berlin in poni« njala je»sveže olje v ogenj osvete. Kaj. najbo -^atejši industrijali oi;raj Nemčije se hoče odločiti od države* De-* zc-la velikih premogarskih iu jeklarskih baronov ter velikega števi-" la drugih važnih industrij naj bi se izmuznila iz grabežljivih k rem p e ljev PrusijeBogastvo, to mišičevje vojne in miru. premog. t<» živ " Ijenjska kri modcrniii narodov ter Kruppov« mogočne orožarske ua-1 jtrave v fissenu. —vse to naj bi prišlo pod kontrolo avtonomne vlade protimilitarističnih delavcev.' Vse to je kričal v uho vlade \sak iudustrijalui maguat, vsak . 11 lutokrat. vsak pan-genuan in vsak militarist v Nemčiji. Če bi se ka. ( j takega dovolilo, kaj pa glede Porciiske. kaj glede upanja, ki še ved tio gore globoko v številnih nemških srcih, da se namreč zavojuj< [_ uazaj Alzacijo in LoreuskoT t I — Dogovor v Muenstru.' Nekdanja cunja papirja. Bodočuosi iifali mogoče celo obstoj Nemčije je zopet ogrožen! Nobene izbire ni ilimamo in ne smemo se obotavljati; Angleži vedo, da je najti v Nem *-' e*ji boljševizem. Mi ! Viko dokažemo. da olistaja. Ali ni Llovd Georg« i:|pretl nekaj dnevi ožigosal boljševizem.' To je izgovor, ki ga potre i- bujemo. Ti delavci nam bodo zaupali ter nam izročili svoje orožje a i Sploh pa so slabo organizirani ter nimajo dosti hrane. Celo če bi bi le, treba naše čete pvzneje umakniti, jih moramo najprvo podjar i[ miti. — z-' Tako so govorili vodarji Nemčije, tako sklenili in tako udarili K u n p i. Francoski spisal Gaston Derys. Pere Souris je živel na robu va-jšl sice Perleuse. — v majhni, raz-|Z< p«.dli stari hiši. pokriti z lesenimi Ji: j deščicami. Hiša je stala sredi vr-jzt i ta. ograjeuega z napol razpadlim j bi I ozidjem. poraslim z divjo trto d; jtei drugimi ovijalkami. k' ' To je bilo kaj primerno pribe- p žal išče za najbolj odločnega pu- lj ščavnika. Pere Souris jf/ živel v vasi že nad dvajset let. Kljub te- z i mu pa ni uikdo vedel, odkod je s« prišel. Njegova strast za samoto n je naravnost škandal iz i rala nje- ii gove sosede. Najmanj, kar so ino- k gli reči najbolj usmiljeni med nji- r I- mi, je bilo, da je ekscentričeu. da li je v zvezi s satanom, da se peča r ■ s čarovnijo in da dela denar. Zli P jeziki med SOsedi pa so ga celo dolžili .da zvabi ja mlade deklice 1 v svoje gnezdo, da jih napada, za- v duši ter pokoplje njih trupla na \\ svojem vrtu. Vsaki pot. kadar je z izginila nenadno kaka mlada žen- i; ska, je šla po vaških hišah govo- i rica: 1 — Če bi zandarji le pokopali vrt Pere Sou risa! s Če je kak otrok preveč jokal, j ker se je pobil na cesti, ga je ma- t ti vedno lahko pomirila z nasled- l njo pretnjo: j — Če ne boš prenehal kričati, j . bo prišel Pere Souris ter te od- vedel. i Kar pa je prav posebno žalilo > domačine v Perleuse, je bilo. da > je imet Pere Souris. kljub svoji ] obnošeni obleki ter svojim težko podkovanim čevljem, vedno be- \ . roke in da ni nikdar stavil no- 1 . btni živi duši nobenega vpraša- ; . nja. Svoj čas je preživel z ribolo- ! . vow, kopanjem v vrtu ter pri svo- i ; jih kokoših, kuncih in svoji kozi. kadar se ni potikal po okolici. < . peš ali s svojim kolesom. Včasih -. so «a videli ljudje, kako je ležal . pod kakim drevesom ter čital. Ne- ; . kega ilne ga je konjederec našel . spečega in poleg njega je ležala . knjiga. Približal se mu je previd-. no ter pobral knjigo. To ui bila _ nikaka anarhistična razprava ali . j knjiga o alkemiji. Bila so j čluškem odboru. On pa je delega-:a eijo, obstoječo iz gostilničarja, ►v prodajalca premoga in oglja ter Ivi kolarja. zapodil iz hiše z zelo raz-k- žaljivimi ter malo laskavatui prist pom bam i. U- Tudi Pere Souris ni ljubil pro-f.-sorja Barbulinusa. Tako se je ^ namreč glasilo ime starega uče-n* njaka. Širila se je namreč vest. di! muči do smrti nedolžne kiutce. ~ s katerimi vprizarja v svojem la-13 boratoriju vsakovrstne poskuse. Kot vsak človek, ki mrzi ljudi, je p. ^ tudi Pere Souris ljubil živali. Zapazil je. da so okniee hiše zali. prte. Nobenega dvoma ni moglo k biti, da se mudi profesorfBarbu-jp lin us v Parizu. Velikodušna ideja se je porodila tedaj v glavi Pere iČ, Sou risa. Hotel je iti ter oprostiti O nesrečne živalic«, katere je trdo-srčni Barbulinus mučil, da bi pri- . "* ' ■ . •• '. v- ... • . . - i •šlo njegovo ime v častno knjigo r {Zdravniške akademije. Pere S*»n-^ jris je namreč prav tako zaničeval;* znanost kot je zaničeval ljudi ter* j bil trden v svojem prepričanju.} da mislijo vsi znanstveniki veli-; ko bolj na svojo lastno slavo koti pa na to. da bi služil svopjim so-1 ljudem. . Sel je krog hiše. splezal preko zidu ter šel k knruikom. v katerih s« sc nahajale živaliee. namenjene za vivisekcijo. Našel je. tlaf imajo živali dosti živeža v obliki i koma ter zelja in .nehote j" moral priznati, do profesor Barbu-i i linus ue puš«'-a svojih žrtev umi-, rati od gladu, do-riin st- mudi v i Parizu. » Izbral je tri lepe sive kune*, ve-1: ' l.ke lil debele. Vtaknil jih j«* v ■ vrečo, katero je ponavadi nosil i pri sebi ter se napotil proti domu ' z dvojnim zadovoljstvom, da je - izpolnil svojo dolžnost in da je ob ^ - istem easu eno zago»lel kruicmn Barhuiinusu. i i Svoje tri nove varovance je nastanil v svojem lastnem k urniku. , jim prinesel nekoliko sveže trave - ter jim privoščil par prijaznih j11 - b. sed. j Tri dni pozneje je kadil svojo , pipieo ter mirno čital svoj list. ko - j« zapazil v slednjem obvestilo.! \ spričo katerega so mu oči skoroj ) skočile iz jamic. Njegove roke so a sc pričele tresti in pipica mu je| i padla iz ust. i o — Tri kunci so bili ukradeni . J - profesorju Barbulinusu iz Per-j* >- leuse. Veliki učenjak jih je cepil' i i- z bacili tifusa, kolere in kuge. , Svetovali bi tatu. da ne napravil* >- i>: njih golaža. t i. Takoj nato sc je razširil širokj1 i. smeh po licu Pere Sourisa. Rekel11 h si je sam pri sebi: il — Zakaj so ljudje pač takoj \ *- zlobni, tla vcepljajo tako iievar-M -1 ne bolezni ubogim živalieam, ko , a je vendar toliko hudobnih ljiuli.| l- ki zaslužijo, »la se jih spravi > a pot i li Naslednjega dne je vstal zgodaj j a zjutraj, utaknil one tri kunce v viečo. sedel na kolo ter >e otipe-, f- Ijal. f- Potoval ji* nekako dvajset milj , t- ter se ustavil v neki majhni vasi. kjer je pustil svojo kolo v vaški >r gostilni, lzpi! je čašo belega vina, »r ter se nato napotil po ozkih ulicah, ir k! so bile tlakovane z kamenjem, e. Vstavil se je preti neko hišo. vsto-il pil ter vprašal za M. Frieoleta, e- posojevalca denarja. o- M. Fricolet se je pojavil, star. z »aajben možiček. oblečen v zaše-. !u- zabavljal na znanost, ki je na p raja vila to trikratno šalo na njegov >re račun. iti -—- lo-_______ ri- BBS 0858 B53 BS3HS5SBS9 - •- • A i Poziv na Shod ^ KI SE VR&l V - SLOVENSKI CERKVENI DVORANI 62 St. Marks PI. New York V nedeljo, 18. aprila 1920 ob ."». pop«ildiie L '"Ali bo Jugoslavija gospo darsko iti politi-'-no n.«Hlvisna «m| -.\4»jih nar^Minih zatiralcev Italjauov *" i • "Kiij j«- r sb.\*-!f~kih iti ' jugoslovanskih .etij v i Ameriki?" t-» j«- •ln«-vuo j \ prasatijc tu.-ej i T;;ii"<|a \ i n« h v<*rški i»i i.••b«tkei:-ki na* selbini. PRIDITE VSI. 1 [ PRVO AMERIŠKO JUG0SL0-VANSK0 EKSP0RTN0 IN 1MP0RTN0 ZDRUŽENJE i •__ ! ___-rr. j Zelo mogoče. I Nedeljski ribič; — Kiba ie bi- *'la tako doljia.... Rečem vam. da nisem še nikdar videl take ribe. i j .. Prijatelj: — Ne. ne. tudi meni v. zdi. da je niste še nikdi.r vi-j i J It'.eli. • KRETANJE PARNIKOV " K KDAJ ODPLi'4KJO VI e: NEW VOKKA Rochambeau 22. aprila — Havre j La Touraine 24. acr.la — Havre , Adriatic 2-» apr.Ia — Cherbourq •- New York 24. aonia — Cherbourq . 1 Belvedere 1. maia — Trst ll La Lorraine 1. maia — Havre St. Paul 1. maja — Cherbourci Lafayette 8. maia — Havre • i | Pre«. Wilson 8. rr.aia — Tr»t Philadelphia 8. ma-a — CHerboura Prance 12. maia — Havre I. La Savoie 22- maia — Havre h New York 22. maia — Cherboura • I Susquehanna 22. maia — Trst Rochambeau 27. maia — Havre Adriatic 29. maia — Cherboura La Lerrain* 29. maia — Havre ° St. Paul 29- maia — Cherboura ... Argentina_1. junua — Trst Glede cen zz vozne listke in vsa druga ° poiasmla. obrnite se na tvrdko i.' FRANKSAKSER >t as Cortland St. New York NAPRODAJ FARMA ,Jlv državi Wisconsin, olisegajoča v SI> akrov v ravnini: d<»bra rod<»-L*"jvitiia /•*nilja iu raste vsakovrstn«* /itn; i-nii uiil.io »ul cerkve, /elezni-ll če. ii«ile in velikeua t"armersk«*ua mesta: akrov njiv. in travnika lo pašnika, lin jrozda. Iej> sadni ia | vrt in vinska trta; le{»<» zidano li. nosbMije biubtsi. — J.-rnej Jaklovieh. v brat. Marko Tomec. prijatelj. ■» ::4.I River St.. Reading. Pa. a-f nii-17—4 i---- o VSEM DOGABJEM! ;e- Tukaj v Kentucky sera kupil 4<> ii-1 tisoč dreves, pripravnih za izdelo-iz-l vanje dog. Potrebujem 100 na-le- daljnih prvovi-stnih^ dogarjev, da h- se takoj lotijo dela. Potrebujem j tudi 10 dobrih forenianov. Nikjer ini boljšega podnebja kot je tukaj v Iv Kentucky. Lahko delate vsak n.jdau ter zaslužite lep denar. Ne bo j0.\as nadlegoval dež; tukaj ni ne •o-i mraza, ne mrzlice, ne moskitov. jei Pridite takoi. pripravljeni za de-.m |„. _ n. Kramer, Box 104. Ha-,je;Zi;rd. Ky. " (1-^—3) z Iščem svojega brata JOZKKA foil HOTKO. Uoma je iz Dobove pri Brežicah na Sp. Štajerskem. m_ Pre<»1- l dansko in večerno jiavzo so se s»ha- j b< jali v kotičku kake kavarne. Po-|ii večali niso nobene kavarne dolgo.| kvečjemu en teden, jiotem pa su »t sj zbrali zopet drugo, da ne j»o- J, staucjo kje preveč znani in suiu-|v Ijivi stalni gostje. Glavni jM»klic(]< jim ni bil tisti, ki so mu služili čezlv 'dan; zvečer so eni šli zbirat in i _ , . , i ^ pripravljat vsakovrstna poročila ^ drug del pa sc je sešel na stanova-uju tovariša, ii- zuiučeu do zadnjega trud za uničenje države, ki so jo v*i peklensko sovražili, j Burno je bilo življenje teh speci-j "1 jalitet med "*izdajalci \ ki so ta-i11 k o rekoč hodili noč in dan eel čas! vojne do zrušenja Avstrije pod j ° vislicami. Nesrečen slučaj bi biLJ' lahko nanesel. «la nehote katerega!* zagrabi policija in najde pri njem i l* dokaze pristnega veleizdajstva —j r-iu bilo bi po njem in uiorda nje-j p govih tovariših. Avstrijski in iit-mški patriotje bi bili tulili odi r veselja. Ta /avest je zarotuike ne-J z prestal i o težila in sklenili so vsleil č tega. da «i imslsebojno nepričako-1 g vatio uapravljali hišne in osebne I j pr»-j>Uave. ali iu: nosi kateri v že- ] pili uli hrani doma kake nevarne j lističe in zapiske. — Vsaka " |>o- j toinija centralnih držav, zagate j ] J s pn brano, nara^-ajoče in /ado- ^ voljstvo prebivalstva itd. s,, jim i jbili svetli trenutki, vsaka "polo-j 'inij«" Kntente nova jeza in bodri-' ' lo Zit hujše rovarei.jc proti i-en-l ' tralniiu tlržavaui. Neprestana ne- 1 j varnost iu razburjanja >o izpod-!1 kopa vala njih živčno odpornost, j a je niso mogla str«*ti. Najboljši ii humor pri vselil tem je ohranil'1 , Žerjav. Večkrat je pozdravil zve-'« I čer Majcena pri razstanku s šalo:]] i'"Prijatelj, ui gotovo, da ne bo ju , I tri kateri izmed naju povišan na iS I vešala!** 1 Nobeden izmed zarotnikov ni 1 hil v dobrih premoženjskih raz-' merah. <'ez dan nekateri dosti- : > krat niso imeli toliko hrane, da hi ; - na>itili svoje želodce. Zvečer pat, ■ ui bilo časa iskati si hrane, nit i , ■ denarja za drage večerje v rest a v- j j ra<-ijah in gostilnah. Kdell izmed , i njih lul cel ilan tako zakopan, * v ilelo. ki je spadalo od kraja do j . konca p«»d avstrijski velcizdajni-,, ški paragraf, da se je le vsak te-p . d.-u k ve«"-jen in enkrat utegnil na-j j - j*—.t i do sitt-g-a. Bratje Cehi so . j - mnogokrat pomagali s hlebom do-|| > brega kruha, surovim maslom in . »[sirom. * Oni oddelek zarotnikov, ki je ji - nnel tehnično izvedbo poročil v j ! Svici» šifriranje. preiakušujo.. priprava za t-ksjH*di«-ij«i ■. si j«- na-| - pravil v svojeui t%bureau-ju" pri-i - ittitivno večerjo v obliki žgaucev! ali polente, .skuhal si krompirja " itd. Semintja s«i zmogli tu večina dunajskega prebivalstva ni! v stanu privoščiti si tako razkoš-^ a vrtVrje. Kadar je bilo trt-lva de-l*- lati |N«no v n«»č (pričenjali so po Id uri zvečer i in so bili že od dnevnega dela zuinčeni. privoščili] j«* s«, »i včasih ko/aree k uit a nega vi-^.ti« ali kozarček ruma. da malue ia nlnjej«i zoiurmost telesnih moči ' La Ali tcjfa jim denarnica ni dopu-»v ščala velikokraf. Sicer pa so si i a nuslsebojno j>oniagali s humorjem s« iu zbodljivkanaoL Nem al alarm je a-}nastal vselej, kadar je zabrenčalj a-|kak zvonec, četudi samo v sosed-bi njem stanovanju. "Šef pisarne"' Brczigar ui pošiljal v Švico pi-|la sem, ker je bilo \sako pismo pri z cenzuri najstrožje preiskauo. Po- sj Ciljal je-knjige. Med vrstami, na robu ali ua prostorih, kjer knjiga!bi ui bila imtiskana. je bila dovolj id prostora za obširna poročila. V si* t»( kemu. ki s«- j.- kdaj pečal z nevid- Vi in> pisavo, jc znano, da je najpri-mit i vuejše ill do gotove mere <\»- s\ bro sred-stvo pisava z limoninim jfJ (eitroitinini i sukum. Stvar bi bila fcj enostavna, če bi se bila dobila leta di 1!»17. in 1!»1H. kakšna eitmna. Za- „ čet kotu leta 1H17. se jih je dobile |a na Dunaju še dovolj, v poletju zj 1111 T. pa ni bilo dobiti ua Dunaju jtj citrone za nobeno ceno. Ni torej vL preostajalo Brezigarju n'u" druge- j^ ga, kakor da se jc odpravil v sC Ljubljano ali Trst po citrone. Me- k sec a avgusta je dobil srečii«} v Ljubljani štiri citrone t»*r se »i-s»-l vrnil na lhinaj na delo. lj Citrona se uinre nadomentiti tu- ji di s citronnvo kislino. f*poeetka]i zarotniki pa so imeli svojo ko- ' \a nieo za poročila v Švico najv stanovanju svojega tovariša. N ^ tej *'pisarili so se ]M*s4't»iio izka- a zali Jug. Majcen in %orko llrwzi-ear ml. i. V^i \m dostikrat eeh».' noč do jutru delali. Mes«*ea decent-j1' bra PJ17 sc je poslalo nič manj kakor atirikrvt knjig«' v Švico in T v \saki pošiljatvi so bile najmanj % l»«» «lve knjigi p«*pis*ni. torej s> |H>pi.-uiiti|| kil j iff. polnih važnih | jH»roeil za Kntente. i Pri pisanju ar je moralo gle«.lati • tudi mt lo, da ne ostanejo na pa- i p i rja kaki *lrdovi. Kdor jc št udi- i ral kri mina list i ko. v«', da igrajo i pri zasie«!ov anjti storilca včasih i • kI ločil no uUtgo sle« lov i prst«»v. Da i se izognejo lej nevarnosti, mi se ^ iiast zarotniki posluževali pri sto* I jem delu snažnih belih rokavic j Nihče ni prejel knjige z golo r«»ko, * Kupil jo je v knjigarni z r«>kavi- , cami na rokah, med razveZava- i njeia, pisanjem in skladanjem s«> i imeli ua r«»kah rokavice. Tudi. ko[t s*» je delal ovoj čez knjige in ga jc bilo treba gumirati. se je pazilo -ttogo na T«», da n>- jiride g<»l ^n>t v «|o|iko z omotoui. S |»osebno pazil jo se je napisal |M»tem naslov ua ponarejen«« etiket«* knjig««-tr/ea epcl zdrobil in ga vrgel v r p«»sodo za vod«» ali ga polil in sle-1 > lierni drobec ključa je-bil uničen. t Ohranil si ga je v spominu do pri-j • hodu je uporabe. Da se bralec lah- - ko prepriča, kako težko je ne- - znancu porabiti take šifre, naj po- - skuša uganiti, kaj pomeni tole: i ** injcmaeagpierk«iubyhučyqdhaere i iH'hcsvpgkxiikvtayaernninae." Ce - ne vemo razven že zgoraj obraz-ložeuega sistema še posebni ključ. - tudi kolikomesten je in kakšno - g«*slo ima. ni mogoče razbi-ati vse- > bine šifre. Zarotniki so imeli torej - precej gotovosti, da a\*strijska t" policija s celo armado pismoukov - ne bi ntogla dognati poročila, ki - bi ga morebiti le iztakuila v ka"k-a šni |>osiIjatvi. A v večjo varnost a so šifre izpreminjali in .se poslu- zevali od novega leta 1918 naprej 1 novega ključa. Prvi ključ je nesel a f ali le v spornimi > s seboj Haein. ko je šel čez fronto, i- _—- e Kje je IGNACU GOLOB? Doma a je iz Dolnje Stare vasi. St. Jer- H nej. Dolenjsko. Za njim poizve- ii duje njegova sestra Mici Gfilob d <> je komu kaj znano o njem. 'i je vljudno naprošen. naj sporo-k či njegovi s*»strični Ani Lustik. o sedaj o možen i Filipič; še ljubše e pa bi mi bilo. ako ako bi se, mi .sam javiL— Mrs. Anna Filipič, »| 2149 W. 106. St.f rieveland, O o; (16-19—4) je šel previdno odpirat, drugi pa i se« medtem bili pripravljeni, da na najhitrejši in naj temelj i tej ši ; način pospravijo vse na varno, če treba v ]H.r, ki je bila v ta namen 1 vedno do^iro pripravljena. 0e bi bila avstrijska policija i pri vsej previdnosti, ki so se je . i posluževali zarotniki. vendarle ; {našla pri kakšni pošiljat vi skrito poročilo, ga nikakor ne bi smela i razumeti in razbrati njegove vsebine. V to je služila šifrirana pisava. V poročilih so bila imena so-trudnikov v Švici, imena avstrij-t skill špieljev. ki so se poročala {tja. navedene so bile okolnosti in podatki, iz katerih bi policija mo-' gla izslediti, odkod prihajajo, iz I katerih uradov in. oddelkov, iu iz-; dana bi bila sled zarotnikov. Ši-' fee pa so bile takšne, da op niso dale razvozljati, ako neznanec ne bi imel pouka o njih sestavi ter uporabi, llesede se niso pisale deljeno vsaka zase. kakor v navadni pisavi, ampak nedeljeu«« črka za črko brez ločil. Ista črka je ua •vsakem mestu imela drugačen po-j men. Ključ za eitauje se je izbral ,takoT da se je vzela daljša beseda ■ z več različnimi črkami kot ge-i slo: iz gesla so se vrgli vsi samo-I glasniki; nato so se soglasne črke i; gesla zapisale vodoravno črka za - črko v poseben predal; ihkI u je pa ■ na vpif-no zopet v predele po redu I abeceda kljuna. Vsaka,kolona pod - črkami gesla je imela v navpični i smeri toliko predelov, kolikor črk i,je imela določena abeceda. Po » dolgosti gesla je bil takšen ključ 1 po zgoraj navedenem načinu več- - J mesten, tri-, «tiri- ali večkraten M Zapomniti si je besedo in število v GLAS NAHODA, 16. APR. 1920 Rojakom pri j vročino HOTEL JADRAN lastnik Josip Kinkela f 14 Greenwich St . New York. N. Y. ! 1'ri njemu je doliiti vedno Ciite sobe za m<»kc. £euske iu družine ter fina doiuaea hrana ih> nizki etui. Mr. Kinkela je l*trija uee. v New Torku idea prviU iHw'.jrDiw iz Juji^lnrijc-Ne pozabile njegnv iinsliir. IŠČE SE 75 MOŽ ■ za delati drva za kemikalije. Dobre kalupe zastonj, čl'.."*) iu $2.75 od klaftre. Pišite na : Frank t'al' eriua. l:i> Main St.. Bradford. Pa. |U0x 29&31 2..V7.9.12.14,16.19-4 i Kje je m»»j siti jakob možina: Pred nekaj leti se je naltajal v Miami. Ariz.. Box l."»01. v J'edi-ii'"uili državah pa hiva /.♦• kakilt sest let. Zda j ne veni. kje je. za-I t«► prosim, da se oglasi. Ako slučajno ne hi sam bral, prosim ee-njene rojake, da ga opozore na ta oglas. — Jakoh Možiua. vas (iatiua it. 17. p<»šta Cir«»suplje. Slovenija. Jugoslavia. (15-16—1> IS(E.M DOBRE DOfsARJR. ' Imam rnii'to naJM^fpi v vi-tnl. *uh in z*iij'». ' f-r delajo f.*-ku»J mri"" »v 14 rurn» MAX rLBIKCIIER, I^wla PL. >lem|.hm. j Trnu. Dr. M0Y je uspešno ozdravil na dnho, božja« t, ataksijo, vodenico, f__ irce, jetra, ledice _ ^ n želodčne bole ^m čine čudežen način. Bolečine v £M A? trebuhu, v prsih tV J/l * očeh, nogah, ro- tekline. revmati-zem, koine bole7 ni, izpuščaje, ogree. Moike ali ženske bolezni ali slabo kri se lah ko ozdravi brez operacije v najkrajšem času in po najniiji ceni. Uratn« ure: ob delavnikih mT ». Onr do. «, pop. Ob nedelja* in praznikih: od t dop 40 Dr. JIN FUEY M0Y 308 Grant Street PITTSBUR6H, PA. Rad bi izvedel za naslov MIHAELA BEVClC. podoinaee Ku-šev. doma iz Dolenjega Zemona pri Ilirski Bistrici na Notranj-skeui. Imam mu več važnega zal: sporočiti od njegove sestre i/j starega kraja. Rojake prosim : kdor ve za njegov naslov, tla mi ' ga naznani, jli naj se pa sam j oglasi. — Anthony Vrh. 3525 Kast 82. St., Cleveland. Ohio. Suho Grozdje importirano iz starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 5153 Cherry Street New York, N. Y. |Dr. Koler'l SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Pen Ave. Pittsburgh. Pa ^flHfe Or. Koler t« naj- - ^^^^^ etareiSI (InTcnaki i zdravnik. iper;«. /fv Hot v Plttsburrhu. ^^HPi " ✓ kt Ima SS-letiao A prakso v zdravil« nlu vseh modklb 1 ^---^^ bolezni. Zastrupljeni« kr »I zdravi a tla-•ovitem «0«. ki n Je irumrl dr. prof. Rrlii'h. t e Imate mozolte ali manur-čke po telesu v rrlu. Izpadanje las. bolečine v kosteh, oridit« In izttstil vam bom kri. N« čakajte, ker ta bo lezrn mm naleze. Vse tnoAke bolezen! aflravlm po kralftanl metodi. Kaknr hitro opazit« da vam prenehuje zdravi«, ne taka] )te. trm več pridite In jaz vam Ka bom zopet povrnil. llydrrmel« all vodno kilo ozdravim v 3(. urah in sicer brez operacije. Bolezni rnehtirla. kt povzročalo bo letne v krtftu In hrbtu in ▼*»sth tudi pri pufcanju vod*. ozdravim • goto-voet Jo. Hevmatlzem. trm m I*. bol»/*lne o tekline. srbečice. ftkroUe tn druae kotne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem čaau ni pntrrbno :rlaft. Ursdne ure: vsak dsn od I. ure zjutraj do S. zvečer; v pelkih od H. zjutraj do .r». popoldne: ob nedeljah od zjutraj do Z. popoldne. French Line ttMMMIE KKMLE TURSATUHIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE , Hitri parnlkl s štirimi In dvema vijakoma. ROCHAMBEAU ............22. aprla LA TOURAINE......24. aprila LORRAINE ......................1. maja LEOPOLDINA ................11. maja Poeebnl zastopnik Jugoslovanske vlad« bo pričakal potnike ob prihodu naiih par-nI kov v Havru ter jih točno odprem II. ' kamor so namenjeni. . , Parnikl Francoske črte so tranaportirall • tekom vojne na tisoče čehoslovaikth vojakov brez vse ne pri like. | Za iifksrte In cene vpraftajto v DRU2BINI PISARNI, 19 Stall St., N. Y. C. ali pa pri lokalnih agentih. | j Cosulich črta Direktno potovanje ▼ Du-. brovnik (Gravosa) in Trst. . i 1'arnik "ISelvedere" odpluje i 1. maja. I'arnik President Wilson odpluje 8. ma|a. 1 j Potom listkov, izdanih za vse kraje v Jugoslaviji in Srbiji | Razkošne ugodnosti prvfpi. dru-' I C« K-.i In tretjega razrt-da. Potniki tretjega razreda dobivajo 1! brezplačno vine. • PHELPS BROTHERS & GO. • | Passenger Department 4 West Street New York ;■—.„—»! I Ilojakom naznanjamo, tla potu- k je ]>m državi Pennsylvania rojak ■—■ a I K' JINfl i m e i S1 'mm^^^m 1 e' GEORGE WALETICH, a ki je jh»l>ir*ati naroe-■ iiino 7.n t * I as Naroda ju i/dajati je pravoveljavnj! ]mtr«lila. Sedaj se j iiaiiaja v Korist < ity iu okolici. je! Pnisiuio rojak«'. «Ia mu «*r»»d(. na široke iu «ra ]orneaino. Za liaklo-0|iijenost m* vam /e vnaprej zahvaljujem". j ('pravui<štvn (ilas JCartnla- ' 1.-»—4 V d . a " | ~ a Had hi izvedel za naslov svojefja prijatelja L j«* bival na farmi pri Klkinsu. AV. Va. Prosim eenjene rojake. t*-e kd«> v** za ujfjrov na- • slov. naj mi naznani. pa o sani <"-ita te vrstiee. naj se ti^Iasi e s vojen iu prijatelju: Anthony tJ Petri«"-. 15o\ 141. (^lss, \V. Va tj ' 16-17—4> a . . . . a Kad hi izvedel za svojegra brata MIHAELA PESlEC. doma iz 0 vasi Hrastek. jiošta Sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem. V e Ameriki je že 15 let in zadnji - «"as jo živel v Johnstownu. Pa.. p*»t«»iu pa nič ne vem od njega. Prosi meenjene rt>jake. ee kdo ( ve za njegrov naslo\'. da mi gn sporoči, za kar bom zelo hvaležen. še ljubše pa bi ni i bilo. ee bi se ni i sam oglasil. — John , Pcšee. Box 21."i. Fail-bank. Pa ei <16-17—1» < ——■ OGLASI NAJ SE J JOSIP ERBEŽMK. ki je bil na 4J4 Kerry Ave.. Detroit, Mich., in ( tudi VALENTIN Žl*ROA. Oba j imata pri nas pismo. I'pravnifitvo (ilas Varčni a. (15-16—4) . Želim, jila se mi (»glasi moj prija-, telj KRIST MALINŠKK. kateri se nahaja nekje v Jolietu. Ill Ent» pismo sem prejel tHitnjesta lansko leto meseea avjrusta. iu sieej; brCz naslova. Prosim ga. naj mi |»osije svoj naslov, ali pa ako kateri rojakov ve. naj mi blagovoli naznaniti. — Frank 1 l«turi<-h. ^Collinwood] Št at ioTk' (16-17-—I) prišel do fronte neke kompauije. ki je. u puakami ob nogah, stala od velikfra uhoda v palačo pa do Rue de Cbartres. — To so franeoske garde. — je reklo več glasov. — Aht — je rekel Billot, ki je stopil bližje tber pokazal vojakom Savojarda. ki pa ie bil v onem času že mrtev. — Vi ste Frau- i eozi ter pustite, da *i«s more Nemei! Francoske garde so nehote napravile korak nazaj. — Mrtev! — je Mamruiralo par glasov v vrstah. — Da. mrtev, umorjen, on in številni drugi. — In kdo je storil to? — Dragom-i Ho\ id-Alleuiand. Ali niste čuli kričanja, strelov ter | j: al opiranja konj — Da. da, — je reklo kakih tristo glasov. — Narod more na , Place Vendome! *** — Iu vi prihajate iz tega naroda, sto hndičev! — je vzkliknil i I-illot. — Sramota /t^ vas, tla pustite moriti svoje lastne brate. — Sramota! — je reklo par pretečih glasov v vrstah. — Da, sramota. To sem rekel ter ponavljam., — Ah. — jt- na-»d al jeva l ter napravil par korakov jiroti mestu, kjer je bilo euti (glasove, — ali me n- lw»ste ubili, da dokažete, da vas ni sram ' ( /Dali« oribodnji^A mm Koroške novice. AINŽE PITOV AU ZAVZETJE BASTILB ■ ««4. " _ j Bpioal Aleksander Dwm, A > ^ / ^ J y • » »r ___e •JU | ^ Nadaljevanje. I u 7 f / ' l.jtidje so se pozdravljali, ^kl^pali bratovščine t* r se poljublja-j Ii. Nato pa j«- koraku* sprt-vod naprej. Pr-koin kratk»j;a «*«lmora. ko so radovedni, ki no»o mogli ničesar; > .deli nit1 na prstili, :..k« tddo/ili MArgot z novimi bremeni, je ubt>-i /nal \ innutku, ko >e j.- »prevod pripel zopet ]»oiulkati naprej.j padla ua tla. Na \M-uh! lin.- Kit-helietl je Billot o z ri, a njegov konj je iz i , j V/dil.ud j« in t.» \ /dih je veljal spiuninu nesrečne živali. Nato j p, ,,. /bral >\oj« :u so videli raraščajočo maso naroda v Rue St. llonore, k-pričela vreti na P!a"e Vendome. Oni. ki so nosili rakev. so dobili prvi utlaree. ki jih je vrgel na tla. Neki Savojard, doma iz Savoje . ki je šel j.red Billotoui, je pr-\i /.opet vstal, [»rijtl >a slikti vojvode Orleanskega, jo pritrdil na koliee s\oje palice. ; » dvignil nad glavo ter zakričal: Živi naj vojvoda Orleanski! — čeprav ga ni še nikdar videl ter: Živi naj Neeko ! — čeprav ga ni pocnal. Itillot je hotel J >" iii isto s kipom Neekerja. a drugi so ga pre hiteli. Neki mlad človek, star štiriindvajset ali petindvajset let. tako elegantno oblečen, d i zaslužil ime Muscadina (gizdalinat. je sle-till kipu / oč-iiti. kar lažje storil kot i»a Billot, ki ga je nosil tci I lanil nanj. kakorhitro je padel ua tla. Najemnik ra>ojo roko preko čela ter začutil velik rog Istočasno pa je zapa/ ' da je njegova roka krvava. .Mladmu elegant n.'lun možu j** krotrla prodrla prsi. Bil je mrtev Kri na rokah ltillota ie bila njegova. I daree. katerega je dobil Bil lot. je piihajal oil kipa Neekerja. ki mu je bil padel ua glavo, ko jt /letel i/ rok uiladeca moža. Billot }-■ glasno zakričal, naptd iz jeze i a pol iz strahu. Stojo! je /a k or;* k nazaj od mladega moža iu oni. ki so bil; kiojr n je iga. s«. jvt«»tako stopili nazaj. Njegov ki*ik. katerega j- j»v iiovda ljudska »ut»o/«ea j»* /\'-n.-l kot smrtna ;alostinka v zadnjil; ^klipiinih lia Kile Saint lloitore. Ta krik .i* pouieuj;.! nov up»»r. < uti je bilo tlrugi pok iu takoj so e|ol»ok<\ \ maso naroda zakt»pane luknje kazale pot, katero so šlt s\ iličeilke.H B'llot, koje^a o1«-;./ je I * i 1 omadeževan - kr\jo, je vstal, tlvi-^TImI ii««.I ui^^«1 kc 1 f» ' t «ir/.i«I s s\ojim utoetiim gladom nagovor lia Ijiei; in *<• kljol. ii» » ini'Mi. da l»o .|.-ležeti isi,- iisoio/i!a neka š.it^a. močna roka na eno ranit 1 lloia t< r ga pritiskala tako. da s*> je moral skloniti. Najemtiik sr .»■ hotel iztegniti temu pritisku. neka «lruga roka je našla mesta na druy« »m ramenu. Ves ogon-en se je obrnil, tla vidi. s kakim nasprotnikom i f n i opravka. Pito v ! - je vzkliknil. I>a, da j" (»dvriiil Pitov. — Sklonite s«- malo iu videli I »ost e. Pri tem je ponovi: svoje napore, dokler se mu ni posrečilo pritisniti najemnika nazdo!. Komaj pa je pri*.sr.il tihraz proti zemlji, ko je počila druga sal-\a. Savojard. ki je nte.il kip vojvode Orleanskega, se je sklonil, za-uet od krojjlje v kolviio. Nato pa je bilo « 111 i peketanje kopit na tlaku. Dragonei so drugič naskočili. Meki konj razknwtratio grivo je skočil preko nesrečnega Savojarda in slednji je čutil, kako se mu je zasadilo ostro kopje v v prsa. Padel je na Billota in Pitova. Vihar je šel širee smrt in razdejanje, naprej ter prodrl v glo-l' no ceste. Na tlaku so ostali le mrtveci. Vse Je bežalo v bližini ležeči ulice. Okna so se /ipirala iu klicem navdušenja ter krikom jeze je sledila smrtna tišina Ii Hot je čakal cn trenutek, kajti pritiskala ga je k tlom pest previdneca in pi*metoega Pitova Ko pa je čutil, da se je nevarnost y hruščem vred odst**in»la. se je dx ignil na eno koleno, dočim ni Pitov po načinu zajce*, dvignil glave, temveč le pričel apičiti ušesa. Xo. gt>spod Biilot. je rekel Pitov. — |irav ste govorili, ko sle rekli, tla sva prišla v pravem trenutku. — Na noge. pomrgaj mi! — Zakaj! Da be .iva ! — Ne. inlatli gi/d, 'in je mrtev, a ubogi Savojard je po mojem mnenju le nezavesten. Pomagaj mi. da ga naložim na hrbet, kajti ne moreva ga pustiti tukaj, da hi ga ti prokleti Nemei zares urno- rili. — Itillot je govoril jezik, ki je segal Pitovu naravnost do srca. Ničesar ni odgovorit temveč le ubt gal. Vsled tega je dvignil neza-\ est nega Savojanla. k»»t bi storil z žakljem ter ga naložil ua rame krepkega najemnika Nr.to st« s»- napotila oi»a na poti proti Palnis-Hoval ali kraljevi palači. | I 11. NOČ OD 12. DO 13. JULIJA. Ost* se jc /tlela najprvo Bilotu in Pitovu prazna in zapuščena, kajti drairotiei mi se pri zasledovanju mase razkropili po raznih ulieah. Ko pa sta Billot in Pitov prišla z ranjenim v bližino kraljeve palače, tyer se je velikanska m nožn a naroda, pijana od srda. po-s\etov*Ta ter zahtevala |K»nn>e francoskih vojakov proji tujeetn — Kakšni ljudje v uniformah so to f — je vprašal Billot, ko je * ■ flL. » • — „„ d! ! ii ..... fraS? Solcvestri in nadzorniki. " Freie Stimuien" so ]»oročale. tla je sekvester (kurator Jožefa Cilantsehjiiga jmI. Mežnarja v At.j Štefanu, občina Vovbre. Ivan Po^-finar prt>dal na dražbi žito, seno in slamo, ki bi bilo danes 66 i tisoe kron vredno, za W00 kron J Res je to: Ker Povšnar ni mogel j dobiti delavcev, ki bi bili poljske; pridelke pospravili in ker je bil j že skrajni Pas. da se pospravijo je pustil eno njivo žita in travo i dveh travnikov zlieitirati. Za pridelke je dobil :k"S00 K. Nadalje so; pisale **Freie Stinimen". tla na! posestvu Thalenstein. ki je last j barona Ilelldorfa, poljubno sekajo; les. Res pa je. da ima državno nadzorstvo za nadzorovanje Hell ! dorfovih gozdov primerno števili gozdarjev, oziroma gozdnih čuvajev nasiavljenih, da jih nadzirajo. Tudi nihče ni kradel iz Helldor-fovih gozdov. fKlkar so pstM\"a Valentin .lug Ves inventar, ki je bil pri kmetih v okoliei. razprodal. Srbom je dal pašnik za NIMJ K v najem, da so tam pasli konje, prodal je dve kravi.ki sta bili na reji , pri Aleksandru Jesse ju ua Rušta-tu. košnjo enega travnika je oddal Žiiidarju v Tračju. za j »rasi če je prejel K. «»d najemnika /iige je prejel 1."k> K. Ker )»a molji 1 ar pri Itaku ni na varnem, je i ga nekaj shranil v Velikoveu. I Vsak oskrbnik ali pa sekvester je oblastem odgovoren, kako gospodari. "Freie Stiiumen7' pa lažejo in bodo še naprej lagale. Iz Velikovca. Olantsehnikovega Žepe j a na Most i <'u glava l»oli. va |propaganda v velikovškem okraju ne napreduje, nasprotno vsak pameten človek že uvidi, da slovenski velikovški okraj nikoli ne bo več služil za 'hlapca Avstriji. Na Mostiču ima Glantsehnig črno listo, v katero zapisuje vse tiste Velikovčane. ki prihajajo k shi-venskini veselicam in prireditvam. In primaruha. to bo Z«*peja šele glava bolela, ko bo slišal, da so se ti Vel i kov ••ani čisto dobro zabavali in da jim ni žal. da so pogledali, kako se mi imamo. V Velikovcu imamo tudi take ljudi, ki so sila prijazni, ee prideš j v trgovino in kaj kupiš. Na ulici pa se ti kar trikrat prekrižajo, čc zagledajo kakega Jugoslovana. Ti so gotovo dobri kristjani. i Is Borovelj. J Finančni minister je odredil, da se za ozemlje. obsegajoče davčna okraja Borovi je in Rožek ♦ er del davčnega okraja eeloviške-' ga. ustanovi evidenčni ti rad zem-Ijarinskega katastra v Borovljah. ! Višji geometer (merienik i Stanko Brinšek. ki je za ta zemljemerski okraj imenovan, je že začel urado-' | vati. , Prwipust je bil letos v Borovljah zelo vroč. Plesali smo. da se je kar kadilo. Rožani smo silno; "flavzna-st fi»lk". Tako imenitne I poroke, kakor jo je imela Perkov-| uikova Neli. mentla Itorovlje še ni-i I so vhlele. Z avtomobilom so jo zapeljali v zakonsko deželo. ' EOJAJQ, HAEOCAJTE 8E HI "GLAS HAKOPA". HAJVECJI SLOVENSKI DHEVN1E ▼ ZD» DBlilO. ....... Projekt za izrabo vodnih sil na Koroškem. S kombinacijo Drave z Vrbskim jezerom bi bilo mogoče dobiti ta-.vo votbio silo. ki se lahko smatra kot prvovrstna tudi v alpskih deželah. Zgradba je zamišljena na ta način, da hi se sezidal 1 km : pod dravskim mostom pri Rožek u v Dravi 21 ^ m visok premici ji v jez ter bi se i>dvažala Drava po predoru pod pritiskom do ceutra-, to pri Vrbi ob Vrbskent jezeru. Voda iz centrale bi stekla v Vrb-sko jezero 4 m pod gladino in bi 4e od jemala iz Vrbskega jezera s , plavajočimi pripravami 7 ni pod j gladino v bližini kraja Majernika. ; Od tu bi se speljala voda potom . xlprtega prekopa do Vetrinja, kjer bi prišel prekop zopet v pre-\ lor. ki bi vodil vodo pod priti-ikoin. Druga centrala bi bila ob : Dravi i ., km zali«»dno Žihpolja. i Centrala v Vrbi bi izkoriščala strmec 28.65 m, centrala v Žilipolju ,»a strmec 18.55 iu. Prva bi lahko t proizvajala :tO,12U konjskih sil, . lruga 16.92U k. s., skupaj torej 1-7,070 k. s. Vrbsko jezero, ki je znamenito kot letovišče in pttzimi £ot športnti zabavišče, bi pri tem lič ne trpelo, ker hi tekla mrzla (:ii bolj kalna dravska voita vsled nizkega vtoka iu še nižjega izto-ta ua dnu iu se ne bi dotikala višjih toplejših plasti, ki pridejo v pošte v pri kojKin ju. Kojicem ko-• palue sezije pa se lahko doseže la se voda v jezeru hitreje ohladi n jezero preje zmrzne. Projekt izkoriščanja te vtnlne sile je i/.red-•ne narodne gos^nnlarske važnosti ■ iu vlada zanj med ljudstvom veliko zanimanje, ker bi se lahko ši-■•oke ljudske plasti preskrbovale j f. elektriko in bi prišlo vsled izvr-j^itve projekta samega iu vsled ' na daljnih snujočili se industrij 1 .nnogo zaslužka med ljudstvo. — ; Predpogoj, da bi se ta projekt lahko izvršil, hi bil. da se pomak-ie deniarkacijska črta med Rože-iom in Vrbo nekaj kilometrov za-fiotbio in se preloži deinarkacijska •rta. ki gre danes jki sretli jezera, na severni gorski greben. dinkenbaron. Shfidu beguncev na Mostiču. ki >e je vršil na pustno nedeljo, ka-lar se zbirajo navadno samo pustni norci, je predsedoval bivši u-lužbenee ua okrajnem glavarstvu v Velikovcu Anton Buchleitner. •ki jc izza časa vojne po celem velikovškem okraju znan pod pomembnim imenom Sinkertbaron. roščen ali dobil dopust, se mu je -kazal hvaležnega ter mu prinesel ; itolikor mogoče tako dragocenih živil. Opazovalo se je dostikrat pri Mertliču v celovškem pred-nestju, kjer je stanoval, da so bili .prosilci tam s svojimi darili ravno ako nastavljeni, kakor sedaj v Celovcu pri pekih prebivalstvo, ki . dolgih vrstah težko pričakujejo ; vsakdanjega kruha. Le čudno, da je Buchleitner, ki je bil pred voj-l no nun-no zadovoljen l»erač. si med vojno zaslužil toliko, da si je mogel kupiti v Zgornji postni ulici v Velikovcu lepo hišo. Kakor je Šuniv uiolzel kmete po Vieh-, vcrwertungi na debelo, tako' Huehleitner one. ki so vojaške služb«- siti žrtvovali raje šunko svili jeta. kak«»r pa lastno, bolj na drobno. Šuinv je hrepenel samo1 |m» tisočakih, Buchleitner se je pa' zadovoljil z malimi prispevki, dobro vedoč. da tudi iz malega raste vel ikt^^twu^Ucnia^t ičkoiiia u h •nTmiHT'^SSRri^Cjr^r^ptibl i ka. jMrselmo pa Korošci, res veselje. GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! ' Suho importirano iz starega kraja [BOKSA 50 FUNTOV ZA $14.00 Mošt iz sve/eira frroztlja. sod .Vj galon s?7'J.0t». sod *JG galon $43.00. soil 10 galon .$21.00. Zdravilno vino Ferro China za-lioj 11» steklenic 00. Špecijf^a cena zu večja naročila. Denar se pošlje naprej v rc-gistriianem pismu ali Postal Money Order S. K U C I C H DalmatinskofCal. Grapes Co. 66 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. Kako je Avstrija intrigirala Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe JD HOV. HART ira Harvard univerzi pravi: — To je t na najbolj značilnih ki i ji j; tcy:a časa. Ko jo odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tenienta armad«' združenih držav zhrnl nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, pred-im se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige. Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški jjoslanik na Danskem, je podal v "New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-k