LOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 1& gld., za leto H f ld., i* četrt leta t gld., za en mesec 1 gld. tO kr
▼ cdminlatra«tjl prejema*, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta
H fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja l g!"d. 20 kr. več na leto.
Posameaoe številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema unravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove »lice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrtuikovana pisma te ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
I shaja TBuk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne.
84.
7 Ljubljani, V četrta 13. aprila 1S93.
Letnik XXI.
lakaj zahtevamo katoličani versko šolo?
(Govoril Andr. Šimenec, pri osnovanji kat. pododbora v Šma-riji za 1. veliki kat »hod v Ljubljani.)
Namen katoliškim shodom, — in sicer eden najpoglavitniših namenov, — je: delovati ia versko šolo, t. j. za tako šolo, ki ima skoti in skozi verno-katoliški značaj. Brez daljnih ovinkov, hočem precej preiti k stvarni obravnavi, ter vam ob kratkem pojasniti, zakaj zahtevamo mi katoliki za katoliške državljane versko šol«, in sakaj ne moremo biti zadovoljni s s e d a n j o šolsko upravo?
Po naših mislih ima šola dvojni namen dosegati in izvrševati, in sicer prvič: izrejevati verne kristjane, drugič pa dobre držav-lj a n e in cesarju zveste služabnike. Sedanja šolska uprava pa je prvi namen, kar se vernih kristjanov tiče, zbrisala, in si pridržala samo druzega, kolikor ga more dosegati. Sedanja šolska uprava je brez verska, t. j. ona ne sloni na podlagi kake vere, bodi si katoliške ali kake druge, temveč vsi nauki, ki so človeku za življenje potrebni, se imajo učiti in razlagati brez ozira na kako vero. S tem pa nikakor nočem reči, da sedanja šola uči naravnost nevero, ali da so tisti, ki jo obiskujejo, ali učitelji in profesorji, ki podučujejo, sami neverci ali breiverci. Lahko imajo dobro kat. vero tako učitelji, kakor učenci, temveč le trdim, da se posamni nauki in vednosti ne prednaštjo na podlagi kake vere, se ne ozirajo na nobeno vero; zato pa sedanjo šolo lahko obiskujejo, in jo tudi obiskujejo, učenci različnih ver, 'in na njih lahko podučujejo učitelji, katerekoli vere so, naj bodo že potem turki, j'udje, katoličani, protestantje, ali kakoršni koli razkolniki. — 'Morebiti porečete sedaj, vsaj je taka šola dobra, da se le človeku vera ne jemlje, kaj pa se hoče več? Ali vendar temu ni tako! — Sedanja šola je zgolj človeška, t. j. skuša človeka kot zgolj človeka izgo-jiti, ca vernega kristjana se ne meni. Zato se večkrat v liberalnih, veri sovražnih časnikih bere, da ima šola namen iz (kristjanov ljudi Lirediti, kakor
-da bi kristjan ne bil človek, in bi še le potem človek postal, ko je vero otresel. To se že bolj čudno sliši. — Pa da se ne bo reklo, da samo po zraku maham in reči pripovedujem, katerih nikjer ni, poglejmo nekatere paragrafe sedanje šolske uprave, da -se z njenim bistvom bolj ^oznanimo.
:§ 1. sedanje šolske (postave za ljudske šole z dne 14. maja 1869 1. se glasi: Ljudska šola ima nalogo, otro£8 nravn« -versko izgojiti, njih dušne moči tako razviti.,. da bodo vrli ljudje in udje človeške družbe I — fl tem je položena podlaga sedanji šolski upravi. Vtgoja naj bi bila nravno-verska. Dve -kratki besedi, pa imate veliko v sebi. Beseda „nraven" pomeni toliko, kakor pošten, pravičen. Človek naj bi bil po smislu tega paragrata najprej pošten, potem še le veren. To je pa čudna reč. 8v. appstol Pavel pa ravno nasprotno trdi, rekoč: Justus ex fide vivit, t. j. pravični iz v^re živi, tedaj je le tisti zares pravičen, zares pošten, ki tako živi, kakor ga vera uči, in zatoraj mora poprej veren biti, potem še ie more pošten biti. Vera je korenina, — poštenost pa posledica verske korenine, poštenost izvira iz vere. Kdor pa narobe trdi, da vera pride še le iz poštenosti, se mi ravno tako zdi, kakor bi jest rekel otroku: Glej! da se mi navadiš poprej po glavi hoditi, potem se fcoš pa učil hoditi po nogah. (To se pa pravi človeka na kosmat konec postaviti !.) — Sicer si pa težko mislimo poštenega človeka brez vere. Kdor nima vere v Boga, v ne-umrjočnost duše, v prihodnje kazni in plačilo, tak človek bo le toliko časa pošten, dokler se bo ljudij in kazni bal. Če bi pa videl, da ga bodo ljudje v miru pustili in da je varen pred kaznijo, bo tudi ž njegovo poštenostjo pri kraji! — Pa vzemimo tudi, da tudi človek brez vere utegne dobra, poštena in pravična dela opravljati, kaj mu pa taka na videz poštena dela pomagajo, ker sv. apostol nadalje uči: Brez vere ni mogoče Bogu dopasti! Potemtakem so vse dela človeška, ki ne izvirajo iz vernega srca, katere človei ne opravlja zavoljo Boga ali zato, ker Bog tako hoče — taka dela, s katerimi se ne moremo Božjega dopadajenja in večnega zveiičanja doseči. Kaj bi nam toraj pomagala?!
Po naših mislih bi se imel ta paragraf takole glasiti: Sola ima nalogo otroke versko-nravno izgojiti, t. j. na podlagi nespremenljivih zakonov naše sv. vere da bi učenci sadobili vse potrebne vednosti in urnosti ue le za to življenje, temveč da bi bili tudi sposobni doseči s v o j večni namen, da bi bili koristni udje cerkve in države!
Kakor pa je podlaga nove šolske uprave, tako so tudi posamni šolski zakoni brez verske barve. § 17. temeljne postave z dne 21. debr. 1867 1. gled^ šole se glasi: Veda in njen nauk sta prosta; in § 2. postave z dne 25. maja 1868 pravi: Poduk v vseh predmetih po šolah je neodvisen od vpliva kake cerkve ali verske družbel — Ta dva paragrafa imata, kar se verske šole tiče, lahko silno slabe nasledke.
(Dalje sledi.)
»Narodova" petinrivajsetletniea.
VII.
Z vsemi spisi v slavnostni številki se ne moremo pečati, če tudi je že to samo na sebi pomenljivo, kdo je ob tej priliki pisal, kdo da ni pisal. Reči moramo, da smo pričakovali v slavnostni številki spise od raznih politikov, pa jih nismo našli in je že to nam marsikaj pojasnilo. Posebno od naših državnozborskih zastopnikov, ki so vendar nekaki poklicani vodje naše politike, ni noben pisal pri tej priliki za „Slovenski Narod", pa tudi gospoda isterski poslanca se nesta spominjala petindvajsetletni«© glasila naših razumnikov.
Pač pa je vrednik „Soče" še spomnil „Slov. Naroda", naštevajoč vsa tajna znamenja, a katerimi so zabilježeni njegovi sestavki, s tem je pokazal, prvič da se mu njegovi spiski in spiščeii v „Narodu" zde velikanskega pomena, in drugič da je pozabljeno ono nasprotje, ki je bilo lani mej njim in pa mej gospodi v „Narodni Tiskarni". Seveda gospodje se vjemajo po duhu, kar smo že videli pri Svetčevem banketu, in mej njimi morejo biti le kaka osebna
LISTEK
11L Roparji a pravem časni
.-Sest pripov^stjj", srbski napisal Lazar Lazarevie, posloveni!
Ivan ilovoselc.
(Dalje.)
Nisem mogel dalje nič videti, ker so eni trije zaprii za seboj vrata, prišli so bližje in šli mimo špraaje, skozi katero sem gledal. Cul sem samo nekaki šum, javkauje, rivanje, zamolkel glas Stanin, in enkrat glasno; „Roparji!"
Jaz sem čisto odrvenel. Hitro zgrabim samokres in zletim k vratom. V tem hipu čujem z okna „pst!" Obrnem se.
.Gospod, daj mi hitro Živkovo puško s klina. Ne boj se, jaz sem Tirna Trifunov, ne boj se! Daj hitro, roparji so tukaj! Hitro, hitro!"
Nevarnost je bila velika. Jaz sem hitro premislil in sklenil, da je ta človek oni Tima „Švaba", Staniu ljubeč. Nisem se bal podati mu pnške.
Zdaj je prišla vrsta na mene. Izderem nabijač ji samokresa, a ves se tresem kakor šiba! Prvikrat
v življenju sem se spomnil, zakaj vlačim seboj to orožje, in verujte, bolj od roparjev sem se prestrašil svojega samokresa. Kako bi jaz mogel ubiti človeka ? . . . Narobe! . . . Rajši bi . . .
„Udajte se I" zagrmi nov glas z zunanjih vrat.
Kakor da me je solnce ogrelo 1 Odprem tudi jaz svoja vrata, stopim na prag, pomerim samokres r strop in se derem:
„Udajte se! Udajte se!"
Na vratih zagledam človeka z namerjeno puško aa kup, kjer so bili trije roparji, od katerih je je-den držal Stani usta, a druga dva sta držala Zivana za goltanee, da je ves poplavel. Roparji spustijo takoj njih dvoje. Jeden ustreli iz pištole na »rešitelja* na vratih, a dragi je presekal s sabljo verižico. Kotel, kateri je o njej visel, pade, prevrže se in pogasi ogenj. Počile sta še dve puški.
Zdaj je tema I
Jaz streljam v strop, samo da se ohrabrim, j seveda previdno, da k6ga ne zadenem, i Notri nastane zmešnjava.
Naenkrat neki človek, — ne vidim, kdo, — * sune, ali bolje rekoč, vrže nekega drugega človeka v sobo, kjer sem jaz spal, in potegne zapah. Jed-
nega sem zopet videl, kako je zbežal skozi vrata, potem je zopet drugi bil vržen v sobo in zapah potegnjen.
Zopet borba! Ostala sta zdaj očividno samo dva.
„Jaz te bom že naučil, kako se ropa!"
Ogenj zopet malo zasveti.
„Ne mene, Tima!" zakriči Živko in pade na tla, ker mu za vrat priletela pest.
V tem hipu se aačuje razgovor in krič od zunaj. V hišo stopi Ugriča s sekiro, a mlajši od domačih, kar je kateri mogel zgrabiti. Jeden izmed njih je nosil tudi luč.
Vsi so preplašeni, kako kdo vstopi plašno gleda BČmtertja in vpraša: Kaj je? Kdo je? Kje je? itd.
Pribežali so tudi sosedje; nastane hrup in krik. Hiša in dvorišče je polno .ljudij. Vsi ob jednem povprašujejo.
A na sredi kuhinje, ali bolje rekoč, prednje sobe, stoji mlad, zdrav, jak človek, v suknji s telovnikom, kakor se nosi v tem kraj«. Na nogah ima široke hlače in obujke.
To je torej Tima!
Okoli njega se stiska množica. On molči. — Zbegan je. Zivko je ves krvav, praska se za vraton^
/J'
nasprotja. Slovenski literarni zgodovinar mu je pa gotovo hvaležen za njegov spis v »Slov. Narodu", težave ne bode, ko bode zbiral in proučaval njegove
spise.
Da se je pri tej priliki oglasil tudi gospod Pod-gornik, je samo po sebi umljivo. Povedal nam je, da je ou posebno razlagal v svojih spisih v „Slov. Narodu" pojem narodne avtonomije. Mi imamo le toliko pripomniti, da gospod Podgornik tega ni povedal, da je on navadno v teh člankih hkratu delal nekako propagando za pravoslavje. [Poleg XIX. čl. osnovnih zakonov je tudi vedno posebno nagiašal še član XIV., ki govori o verski svobodi in to z očitnim namenom, da bi nekako pogladil Slovencem pot v pravoslavje, kakor to dela še dandades v svojem ..Slovanskem svetu".
Da bi pa svet izvedel, kake velike politične sposobnosti ima, nam gospod Podgornik pove, da je on kot Yporej razkril slabe strani češkonemške sprave, predno so jih spoznali Cehi sami. Nam se je takoj zdelo, da se to prav ne vjema z resnico. Pregledali smo torej tedanji letnik „Slov. Naroda" in se iz njega prepričali, da je že ta list sam priobčil osem člankov proti češkonemški spravi, predno je pričel Yporej s svojima dvema člankama Vsi ti članki nemajo niti podpisa niti sloga Yporejevega in pač tudi neso njegovi.
Mi smo te članke natančno primerjevali z Ypo-rejevimi in smo se prepričali, da je v njih že vse povedano, kar je potem pisal Yporej r svojih člankih, ki je torej le staro stvar pogrel. Eo je gospod Yporej s svojimi razkritji pričel, se je bilo že na Češkem začelo gibanje proti spravi in je bil mo-ravski poslanec Fanderlik že izrazil tudi pomisleke proti spravi, če tudi je rekel, da zaradi tega Mo-ravci ne pojdejo v opozicijo, ker vedo, da bi jim opozicija le škodovala.
Mi smo to povedali le resnici na ljubo, ali nikakor pa nesmo nevošljivi gosp. Podgorniku njegove časnikarske slave. Zaradi nas se lahko še nadalje domišlja, da je on s svojimi članki od Češke odvrnil veliko nevarnost. Čudili se pa nikakor ne bodemo, ako bi nekega lepega dne trdil gospod Podgornik, da je prav za pravo on izumil Uhacijeve topove ali pa brezdimni smodnik.
V mnogih spisih se pa govori o nazadnjaštvu in mračnjaštvu, ki se podtika nam. Naslikati hočejo gospodje „Narodovi" pisatelji cerkev, oziroma katoliške duhovščino za nasprotnico vede in prosvete. Na to ne bodemo odgovarjali. Kdor je količkaj ne-pristransk in je kdaj premišljal, kaj je eerkev vse storila za povzdige znanosti in umetnosti, dobro vi po svoji vrednosti eeniti taka natolcevanja. Naš list je v tem obziru že večkrat storil svojo dolžnost. Le na nekaj druzega pa moramo to posebno opaziti. Vse to predbaeivanje mračnjaštva in nazadnjaštra ni naša domača rastlina, kakor vi vsakdo, ki bere nemške liberalne liste, prinesena je k nam od drugod. Vse misli in fraze, katere prodajejo po svojih listih, neso naše domače blago, temveč so obče vsem liberalcem cele Evrope, torej popolnoma kosmopo-litične. Iz teh fraz pa mi tadi posnemamo, da bode »Slovenski Narod" tudi še nadalje se držal liberalne politike, da še nikakor ni prišel do spoznanja, da 8 takim postopanjem le škoduje našemn narodu.
in zlovoljno odgovarja vprašalcem; Stana stoji t koto, bleda je, kakor zid, in nikakor se ne more zavedeti.
Zdaj prisopiha župan z nekakim nožem za pasom, pisar z dvoeevko in učitelj z nogo od stola.
„Kaj je? Kaj je to? Kaka je nesreča?"
Živko se praska po plečih.
„To je! . . . Odkod je nesrečni Nikodij prišel celo v našo vas, pa r našo hišo. In da ni bilo tega tukaj," — on sramežljivo pokaže na Tima, — „jaz bi bil zgubil glaro, in Bog vi, kaj bi še bilo?"
„Kje so? Skupaj ljudje! Orožje! Za njimi! Brž! Drži ga!" — vpije župan.
BUšli so!" odgovorijo drugi.
„So vražja mati!" izpregorori Tima, „ušel je jeden, a ona druga dva.sta vjeta."
On pokaže z roko na vrata moje sobe.
„Ej, moj brate, ušla sta skozi okno!" odgovorim jaz.
»Sta vražja mati! Tam je vaš birič pod oknom! Vsi smo se začudili."
„Tecite po orožje! Obkolite hišo! Pazi vsaki na sebe, oni se bodo branili!" zapovedal je župan.
(Daljo iUdi.)
Iz nekaterih člankov pa posnamemo, da „81. Narod" sedaj posebno zida tna srednje stanove v mestih. Na kmetsko prebivalstvo ne stavi več pre-velicih nad. Posebno je to vidno iz članka, kateri je pisan ▼ dolenjski metropih. Zares slaba tolažba mora biti to za našo liberalno stranko. Zgodovina poslednjih treh desetletij nas uči, da je le kmet stal trden v narodnem boju. Oni srednji stanovi, na katere se »Narod" sedaj toliko zanaša, so pa le prevečkrat plašč obračali po vetru, le prevečkrat so nemškutarili in tudi ni verojetno, da bi že sedaj bili postali taki narodnjaki. Gospod Slanec sam je še nedavno bil drugačnih mislij, nadejal se je še le na kmeta, da bode rešil naše liberalno narod-njaštvo, ali Bedaj se je prepričal, da se kmet ne d& več slepiti z lepimi frazami, zato pa stavlja vse nade le še na mestne srednje stanove.
Kdo v6, če ga tudi tukaj ne bodo varale nade. Liberalci na Dunaju so tudi mislili dolgo, da so srednji stanovi najtrdnejša zaslomba liberalizma, ali kako je pa danes, večina teh srednjih stanov je spoznala, da liberalizem ni ničesa storil za zboljšanje njih blagostanja, temveč jih je gostil le z lepimi frazami.
Prej ali slej mora priti pri nas tudi to prepričanje. Kakor so za kmeta liberalne fraze že zgubile vso mikavnost, tako jo bodo tudi še za meščana, in tedaj bode pa konec liberalizmu pri nas. Hitro morda to ne pojde, kajti vsako prepričanje prihaja le počasi, ali v desetih letih se pa utegne že precej pre-meniti, in preverjeni smemo biti, da ob »Narodovi" petdesetletnici ta list ne bode mogel gotovo več računati na srednje meščanske stanove, ako ostane liberalen.
Nam katoličanom se , Narodovega" delovanja nikakor ni bati. Petindvajset let je sejal liberalizem po Slovenskem in res je zasejal mnogo ljulike, ali ob jednem je pa s svojimi napadi mnogo pripomogel, da se je jela vzbujati mej nami katoliška zavest, katera je danes vsekako bolj živa, nego je bila pred petindvajsetimi leti.
S svojim rovanjem je dosegel ravno nasproten vspeh. Ravno tako tudi t bodoče ne bode Bog vi koliko opravil, posebno ker smo sedaj bolje organizo-vani in pripravljeni za boj proti slovenskemu liberalizmu, nego smo bili kadarkoli. Zato pa v zaupanju na previdnost božjo pogumno, brez strahu gledamo v bodočnost.
Politični pregled.
V L j ub lj a ni, 18. aprila.
Nemški nacijonalizem. Mnogi so hoteli v nemških nacijonalcih videti nekako stranko, ki se v verskih ozirih strogo loči od nemških liberalcev in se tudi ne sramuje katoličanstva. Zato so pa nekateri duhovniki tudi podpirali to stranko. Mi nismo nikdar verjeli, da bi nemški naeijonalei bili zares dobri katoliki, ker dober katolik ne more sovražiti druzega naroda, nemški naeijonalei pa kažejo očitno sovraštvo do Slovanov. Glasilo štajerskih nacijonal-eev je pa te dni naravnost povedalo, da nemški nacijonalizem nima nič opraviti s katoličanstvom, kakor sploh z nobeno vero ne. S tem je naravnost povedano, da so nemški naeijonalei v verskih vprašanjih popolnoma indiferentni, kakor tudi liberalci, in torej mej njimi ni nobene bistvene razlike. Nemški naeijonalei le še malo bolj škilijo čez mejo v Prusijo. V narodno-gospodarskem oziru so si od konservativcev izposodili nekatere nazore. Pa tudi to najbrž le zaradi tega, da ložje vjamejo ljudstvo na limanice. Liberalizem je namreč že začel presedati prebivalstvu in potrebno je torej bilo novega imena. Liberalci sploh radi ljudi slepš z novimi imeni. Tudi pri pas se imenujejo naprednjaki, da bi kdo tako hitro ne spoznal njih načel.
Bolgarski ministerski predsednik je bil predvčeraj popoldne sprejet v zasebni avdijenci pri cesarju. Avdijenea je trajala tri četrt ure. Ministerski predsednik je bil pri avdijenci v eivilni obleki, ne pa v veliki uniformi. Avdijenco je izposloval minister vnanjih stvarij, Kalnokj. Bolgarska ministra Grekov in Stambolov hotela sta obiskati tudi grofa Taaffeja, pa ga nista dobila dom£.
Vojaška dolžnost klerikov v Italiji. Jedna največjih nepriličnostij je, da v Italiji morajo tudi kleriki služiti pri vojakih. Sedanji vojni minister jim je to dolžnost s tem nekoliko olajšal, da je zankazal, da se imajo rabiti zlasti le v pisarnah in bolnicah. Tega pa minister ni ukrenil iz naklonjenosti do cerkve, temveč saradi tega, ker je spo-
znal, da so kleriki najsposobnejši za take službe in se z njih uporabo d* še nekaj prifitediti. Nasprotniki eerkve pa s tem ukazom vojnega ministerstva niso nič kaj zadovoljni in mu očitajo, dat se je udal vplivu škofov. Skoro gotovo bodo nekateri radikalei še v zbornici interpelovali zaradi te stvari. Upati je pa, da se večina ne bode dala od njih prestrašiti, ker vojnega ministra naredba je v prvi vrsti le v državnem interesu.
Bolgarija in Turčija. »Novi ni", glasilo bolgarskega eksarha, sedaj posebno naglaša, da je potrebno, da je Bolgarija v dobrih odnošajih s Turčijo. Ta list hvali sedanjo bolgarsko vlado, da posebno poslednji čas goji kaj dobre odnošaje 8 suze-rennim dvorom. Kakor se vidi, je v carigrajskem eksarhatu zavladalo zadnji čas nekaj drugačno mnenje. Dosedaj se je navadno naglašalo, da naj Bolgarija skuša biti ie v dobrih odnošajih z Busijo. Sploh se izraža omenjeni list jako prijazno o sedanji bolgarski vladi.
Srbska skupščina bode kmalu velila tretjega regenta. Kakor se govori, izvolila bode sedanjega vojnega ministra Bogičeviča. Vsi trije regenti bodo potem liberalci. S tem bode doseženo, kar je želel Ristic. Potem tudi liberalcev regentje ne bodo več toliko podpirali. Delali bodo morda še celo na to, da se mej liberalci in radikalci s časom napravi kak kompromis in nekaj radikalcev pokliče v ministerstvo, da se tako naredi konec sedanjemu hudemu razporu.
Svetni položaj. Neki berolinski list posebno opozarja na to, da so velikonočni članki skoro vseh listov bili otožni in pesimistični, polni dvomov, skoro brez vsacega upanja. Samo po soeijalističnih listih se je kazalo nekaj veselja in upanja. Da je tako, se ni čuditi, vsaka država od skandinavskega severja do skrajnega konca Evrope boleha za kakšno napako. Vse nekako vznemirja čuvstvo, da živimo mej umirajočo in novo rodečo se dobo. V socijal-nem, političnem, duševnem in nravstvenem življenju se kažejo žalostna znamenja. Yse nekako sluti, da se bodo obstoječe naprave zamenile z novimi. — Na tem opisovanju je pač preeej resnice. Le to je žal, da je Še premalo spoznanja, da je krivo tem žalostnim razmeram to, da se je ljudstvo odvrnilo od Boga in da se poprej razmere ne zboljšajo, da se zopet povrnemo k Bogu.
Irsko. .Kakor je znano, angleški konservativci hujskajo Ulsterce, da naj se spuntajo, ako se na Irskem vpelje deželna avtonomija. Iz Anglije v Ulster pošiljajo orožje. Vladi se je pa zaradi tega zdelo potrebno ukreniti naredbe proti uvaževanju orožja. Le v gotova pristanišča se bode smelo uvažati orožje, ali se bode to uvažanje strogo nadzorovalo.
Melinitna afera. Predsednik republiki je pomiloitil Turbina, kateri je bil zaprt zaradi njegove knjige, v kateri je bil popisal, kako se je bil prodal melinit. V tej knjigi je bil razkril razne sleparije in je posebno vojnega ministra Freycineta bil počrnil. Tedaj je Frejcinet bil še v veljavi in lahko mu je bilo uničiti Turbina. Sedaj je pa drugače. Frejcinet je ob vso veljave in Turbin bode lahko še marsikaj nepovoljnega razkril. Govori se, da to tudi hoče. Pričakovati je torej, da se še marsikak škandal razkrije. Neki časopis že vi povedati, da je vlada sama Rusiji ponudila to razstrelilo. Tajnost se je pa tudi že razkrila Nemčiji, Avstriji in Italiji. Neka francoska družba je izdelovala melinit in ga prodajala drugim velevlastim. Daljna razkritja se pa že napovedujejo. Republikancem gotovo taka razkritja neso povoljna baš sedaj pred volitvami, ko še panamski škandal ni pozabljen. Opoiieija bode take škandale dobro porabila, posebno ker konservativci v te sleparije neso zamotani. Največ škode bode pač imela zmerna republikanska stranka, ki je kot zastopnica velicega kapitala zamotana v vsako tako sleparijo.
Udanostne izjave.
Udanostna izjava županstva G o d o v i č : »Prespoštljivo podpisani zastopniki občine Go-dovič nad Idrijo, zbrani pri občinski seji dn^ 22. januvarija t. 1., dobro vedoč, da so ravno prelepe udanostne izjave mnogoštevilnih občinskih odborov naše verne škofije najboljši odgovor vernih katoliških mdž na zlobne napade slovenskih liberalcev na Vašo prevzvišeno osebo, izrekamo prostovoljno tem potom Vašej prevzvišenosti kot svojemu od Boga nam postavljenemu višjema pastirju in neustrašenemu ču-
vaja naše časne in večne blaginje svojo najzvestejšo udanost, pokorščino in ljubezen.
Poudarjamo tudi, da se popolnoma strinjamo s Vašimi načeli, razvitimi na prvem slovenskem kato-liškem shodu. Vedno in povsod bomo zvesto atali ob strani Vaše prevzvišenosti 1
Županstvo Godovič, dni 22. jauuvari ja 1893.
Jos. Gruden, župan; Jan. Rudolf, svetovalec; Al. Bobek, Tom. Klanžer, Mih. Pivk, Fr. Zagoda, Jurij Baznožnik, odborniki."
Udanostna izjava fare pri Sv. Duhu v Velikem Trnu:
„Vsa fara pri Sv. Duhu v Velikem Trnu spada k veliki občini v Krškem, ima pa tam le jednega svetovalca in tri odbornike, zato dovolite, prevzvišeni gosp. knezoškof, podpisanim možem se pridružiti onim občinam kranjske dežele, katere so že, ali še bodo Vašej prevzvišenosti izrekle svoje neomejeno spoštovanje in zaupanje.
Mi podpisani farani pri Sv. Duhu se zahvaljujemo Vašej prevzvišenosti za vso skrb, katero imate za naše izveličanje; mi obsojamo vse zlobne napade na Vašo prevzvišeno osebo, naj pridejo odkoderkoli, in obljubimo Boga prositi, da Vam milostno dodeli moč, apostolsko službo med nami še dolgo tako krepko izvrševati, kakor do sedaj.
Pri Sv. Duhu v Trnu, dne 18. januvarija 1893. — Sledi 141 podpisov."
Udanostna izjava občine V r a b č e:
„Vrlim slovenskim možem, kateri Vaši prevzvišenosti dan za dnevom pošiljajo udanostne izjave, se z veseljem pridružimo tudi mi podpisani odborniki občine Vrabče. Ljubili in spoštovali smo Vas vedno, pokorni in udani smo Vam bili vsikdar. Zdaj pa, ka Vas napadajo nasprotniki, naj vedo, da naše zvestobe in ljubezni do Vas nam nihče ne bo vzel. Bavno ti napadi na Vašo prevzvišenost nas prisilijo, da Vam naznanimo svojo ljubezen in zvestobo.
Vrabče, dni 19. januvarija 1893. Sim. Brajdih, župan; Fr. Seražin, Mat. Suša, Jan. Žiberna, svetovalci; Jan. Skapin, Karol Skapin, Jan. Suražin, Fr. Skapin, Jos. Hrib, Ant. Vovk, Jan.
Jelerčič, Mart. Skapin, odborniki."
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13 aprila.
(Slovesno vmeščen) je bil danes v škofijski kapeli prečast. g. kanonik Ivan S u š n i k , do sedaj župnik v Selcih.
(Naši romarji.) Iz Florence dne 11. aprila. Romarjev nas je nad 300. Vsi smo dobre volje. Zvečer smo peli po vozovih slovenske pesmi. Cez Apenine je bila krasna vožnja, pa občutljiv mraz. Vrhovi Apenin so še s snegom pokriti. Od Bolo-nije naprej je bila zjutraj slana po polji. V Fizeoli smo pustili nekega moža. Druge nesreče ni bilo. Iz Rima kaj več.
(Komora kranjskih zdravnikov.) Vlada je ravnokar dovolila, da se ustanovi v Ljubljani komora kranjskih zdravnikov. Komora bode brojUa 9 odbornikov in 9 namestnikov. Volitev je razpisana na dan 15. maja t. 1.
(Okraju sodnija v Mozirju.) Mnogo se govori, da bi prestavili okrajno sodnijo iz Gornjega grada v Mozirje; umevno je, da je to uradnikov „pium deaiderium", ker bi imeli bližje kolodvor, a kaj pa porečejo k temu oddaljeni Lučani, v led zakovaui Solčavci?
(Volitve v Idriji.) Dne 12. t. m. so volili v Idriji župana in svetovalce. Za župana so izvolili jednoglasno g. Fr. D i d i č a , poprejšnjega župana in odločnega konservativca. Za svetovalce so pa izvolili gg.: Fr. S i n k o v c a, Karola Ceferina, Fr. N a g o d e t a in Vidmarja. Dva mej njimi sta naprednjaka, dva pa, če hočete — klerikalca. Nikakor ni tedaj čutiti tistega strašnega poraza, o katerem sieer mnogo piše, a malo povl „Narod".
(Noro načelniitve v »kraj ne« zastopa in — naše ielje.) Pišejo nam: Dni 23. aprila vršila se bo volitev novega načelnika za okrajni zastop gornje-grajski. Priprava že preeej razburja duhove, ker stojite si dve stranki nasproti; jedna dela za zboljšanje ceste od Gornjega grada do Rečice, druga pa ee trudi za to, naj se napravi nova okrajna cesta za Dreto. Čas bi že bil, da se stori nekaj tudi za zapuščene »Zadretčane", tembolj, ker njih prispevek k okrajni blagajnici znaša 12.000 gld., in nimajo ie poštene vozne poti; naj govori jedenkrat tudi
„justitia distributiva". — Okolici Šmartin in Bočna, kateri ste dobili po trudu marljivega gosp. župnika Bodašeka že dolgo potrebno pošto, ste sedaj popolnoma osamljeni; le po novi cesti bi se odprla komunikacija, ter tudi povzdignila lepa dolina za Dreto, kar bo celemu okraju le v korist, posobno če se napravi še načrtani novi most pod Nazaretom. — Upati je, da bode novo načelništvo delalo v korist zadreškim pnščavnikom.
(Volitev v županiji Telečji vrh) okraja črnomaljskega: Županom je bil izvoljen: Janez Majerle; občinskimi svetovalci: Matija Agnič, Josip Agnič, Janez Šuštaršič, Mart. Strieelj in Matija Jerman.
(Smrkavi kanji.) Posestniku Antonu Ruparju iz Starega dvora pri Škofji Loki je |živinozdravniška komisija ugonobila dva konja radi jako nalezljive bolezni — konjski smrkelj.
(Slovenska posojilnica v Črnem) na Koroškem je izdala računski sklep za drugo upravno leto 1892. Denarnega prometa je bilo 33.216 gld. 32 kr., hranilnih vlog 12 007 gld. 60 kr., posojil 10.605 gld. Upravnih stroškov 165 gld. 96 kr., dobička 227 gld. 1 kr. Koncem leta je bilo stanje posojil 16.825 gld., deležev 537 gld. 20 kr., hranilnih vlog 16.010 gld.
(Z Ježice), 10. aprila: Česar se nismo nadejali, zgodilo se bode v kratkem časn. Zapustili nas bodo namreč naš dosedanji velečast. gosp. župnik Frančišek Povše, ter se preselili v Novo Mesto. Imenovani so ondi korarjem. Prihodnji mesec bode osemnajst let, odkar so tukaj neutrndljivo delovali za telesni, veliko bolj pa za dušni blagor svojih župljanov, kot vzoren duhovnik in izvrsten mož v vsakem oziru, z gorečnostjo, vstrajnostjo in ljubeznijo. Za časa gospodovega bivanja pri nas hočem omeniti le nekatere naprave, katere so skrbno in vedno premišljeno zvršili. Tlak v župnijski eerkvi in v cerkvi podružnice sv. Jurija bil je iz opeke. Nadomestili so ga s trdnim, deloma kamenitnim in božji hiši primernim tlakom, kar obe eerkvi jako lepša. Stara obrabljena bandera so odstranili in namesto teh zaljšajo cerkvi nova. Kapela pred župnijsko cerkvijo, katero krasi žalostni del rožnega venea, ponos in veselje župljanov, pred katero se dan na dan, osobito pa ob nedeljah in praznikih, od pobožnih župljanov iskrene prošnje pošiljajo v nebo, bode poznim tukajšnjim rodovom pričala o požrtvovalnosti župljanov in o njihovem za slavo božjo skrbnem župniku. Pokopališče, ki je bilo premajhno, so razširili. Skrbeli so ves čas tukajšnjega bivanja sami za dostojno cerkveno petje, ne samo z besedo, ampak gmotno. Neprecenljive so torej zasluge gospoda župnika za našo župnijo, postavili so si ž njimi trajen spomin. Nekaj pa vendar ne smemo izpustiti, namreč to, kar dela gosp. župnika vsakemu priljubljenega, in to je plemenitost njegovega srca. Ni ga človeka, ki bi mogel reči, da so mu katerikrat rekli le žal besedo, saj iz gospodovega obraza sije le milina in ljubeznjivost. — Zapustili nas boste, gospod župnik, ali ostanete pa vedno pri nas v blagem in hvaležnem spominu. Želimo Vam iz srea na svojem novem mestu dolgega in blagonosnega življenja!	—t.
(Zdravje v Ljubljani. ) Od 2. do 8. aprila je bilo novorojencev 16, jeden mrtvorojenec; nmrlo jih je pa 15. Mej poslednjimi je bilo 8 tujeev, 10 pa v zavodih. 7 jih je umrlo za jetiko 3 za vnetjem sopilnih organov, 3 za starostjo in 2 za raznimi boleznimi. Zbolel je pa jeden za škarlatieo.
(Novi Amerikanci.) Iz Savinske doline: Tudi iz Savinjske doline so se začeli seliti i Ameriko. Pa kako zviti so ti novi Amerikanci! Okrajno glavarstvo zahteva od vsakega, da se osebno izkaže, je-li ima vsaj 400 gld. za pot. Napotita se tudi dva »študirana" Šmihelčana k okrajnemu glavarju, da se s potrebno svoto izkažeta, pa kako? Vsak imel je le 200 gld.; sodrug mu pred durmi priloži svojih 200 gld., in tako roma bodoči Amerikanee k okrajnemu glavarju, se izkaže s 400 gld., in hajdi s potnim listom iz pisarne. Tukaj ga čaka že dragi Amerikanee praznih rSk, prvi pod4 mu vseh 400 gld., ki jih je ravno okrajnemu glavarju pokazal, in umevno, tudi drugi prejme po dokazani zahtevani svoti svoj potni list. Hajdi, vsak le z 200 gld. v žepu odrineta s posmehom na pot! Kaj ne, to so prebrisane glave, novi Amerikanei?
(Nesreča.) V ponedeljek dne 10. t. m. ob 10. uri zvečer se je pri gradenju železniee v predoru pri Sv. Ani ponesrečil Štefan Luzar, 43 let star, rojen v St. Petru fari pri Novem Mestu. Velika plast zemlje se je utrgala v predora in nesrečneža podsula, da je takoj dušo izdihnil. Ponesre-
čenega delavca so prenesli v mrtvašnico v Mirui-peči.
(Novice iz Prage,) Iz Prage dne 9. aprila. Mesto Karlin dobi električno razsvetljavo namesto dosedanje plinove. Pogodba, koja je bila sklenjena z belgijskim plinovim društvom, poteče z dnem 17. oktobra 1895. Plin pri tej družbi je bil za 30 odstotkov dražji, kakor iz plinarne praškega mesta. — Vsled cesarskega odloka se bodo podržavile: realka v Litomericah, gimnazija v Sehfimovu, realka in gimnaziia v Roudnici in Prachaticah. Osrednji šolski matici in dotičnim mestom odpade precejšnje breme. Dokaz je, da čeških srednjih šol le pomanj-kuje, med tem, ko je nemških preveč. — Za »Uslredni Matici Skolskou" so poslali ameriški Čehi iz Chicaga 2000 gld. Odbor čeških gospej je sklenil »Američki Matici" poslati k svetovni razstavi lepo zastavo po načrtu prof. Koule-ta. Na eni strani nahaja se beli lev v radečem polju, na drugi pa ameriško bandero, šest belih in rudečih prog, modri četverokot z orlom. Napisi se glase: »Čehum ameriškem venuji (darujejo) ženy českl." »Epluribus unum" in „Co srdce poji (veže), srdee nerozdvoji" (ne loči). — Plača profesorjev in učiteljev na zavodih »Šolske Matice" se bode sedaj zvišala, in sicer bodo dobivali učitelji 500 in 600 gld. s do-kladami 60 gld. Na srednjih šolah bode plača do 1200 gld. V pretečenem letu je imela Matica stroškov 181.385 gld. 28 kr., dohodkov pa 180.742 gld. 6 kr. Največjega pomena je opavska gimnazija, obstoječa že 10 let, vlada je pa vendar še noče prevzeti. Ima dve paralelki. Za predsednika je bil izvoljen zopet prof. dr. Jaromir Čelakovskj. — Pri pogrebu pisatelja dr. JeMbka je govoril preč. gosp. kanonik Karlach. Povdarjal je besede, s katerimi je rajni umrl ter sklenil: »Et si mortuus, tamen lo-quitur". Od pisateljskega društva „M4j" se je udeležilo pogreba jako malo članov — ker je umrl Jer&bek kot kristijan. — Slovečemu pisatelju, iskrenemu rodoljubu in narodnemu dramitelju Antonu Marku, častnemu kanoniku, se bode zgradil spomenik v Libuni, kjer je deloval skozi 53 let. Za narodni razvoj si je stekel z Jungmannom enakih zaslug. Vzgojil je celo vrsto zavednih bojevaleev za narodno stvar, podpiral je duševno in gmotno vsako rodoljubno podjetje; zato je prav, da se mu postavi lep spomenik, ki naj bi oznanoval hvaležnost njegovih nekdanjih faranov in celega češkega naroda, kateri zna ceniti zasluge svojih slovečih mož. — Tukajšnjemu veletržeu in meščanu g. Franu Rašinu je podeljen priimek »z Rjzmburka". Dokazalo se je namreč, da je potomec viteza Rašina, ki je posebno pripomogel dobiti trdnjavo »Milan" I. 1801. Neki prednik viteza Fr. Rašina je bil maršal ter padel 1. 1539 na Ogerskem v bitvi zoper Turke. Enaka čast je doletela dr. Julija Nejedly-ja, odvetnika; dobil je priimek »z Vysokl". — Dne 10. t. m. je tukaj govoril svetoznani župnik Kneipp. Popoldan je odpotoval v Liberee.
(Veliki požari aa Koroškem.) Poroča se nam: Dni 23. marqa pogorelo je pohištvo župana A. Trojera pri sv. Krvi. Zgorel je tudi 421etni posestnikov brat. Škode je nad 1800 gld. — Dni 27. marca popoldne pogorela je vas Bukovje blizu Dobrlevasi. Zgorelo je 14 poslopij, več domače živine i. t. d. Škode je 28.000 gld., zavarovanih le 6000 gld. — Velik požar je bil dne 29. marea v Bleibergu nad Beljakom (ne v »Pliberku", kakor je »Slovenec", menda po zmoti, omenil). Pogorelo je 36 hiš in 16 gospodarskih poslopij. Začelo je goreti ob 2. uri popoldne, ko so bili moški in ženske v rudnikih. Ker je pomanjkovalo vode, se je ogenj hitro razširjal, in so cerkev, župnišče in Šolo le teško rešili. Budokopom je zgorela vsa hišna oprava, obleka, brana itd. Beda med pogorelei je velika. Začeli so se zd-nje darovi pobirati po vsej deželi. Svetli cesar so jim darovali 1500 gld. Zažgal je neki fant, ki je kadil v bajti. Zadnjih dvajset let je že dvakrat prej ta vas veliko trpela. Dni 19. marca 1876 zasuli so plazovi 5 hiš in 8 ljudij, dni 25. febr. 1879 pa 12 hiš in 39 ljudij. — Dni 3. aprila po noči pogorelo je v Selu pri Podkrnosu 5 hiš in 4 gospodarska poslopja.
(Ii Vipave) smo prejeli nastopne vrstice: Dr. Andrej Ferjančič, državni poslanec in namestuik državnega pravdnika v Ljubljani, je izvoljen čafttnim občanom občine Slap pri Vipavi.
(Ztoi je počil.) S Krke, 9. aprila. Nesreča je zadela našo fare pred nekaj časom, počil je pri farni eerkvi veliki zvon, zdaj ima že prav slab gla«. Čast. gosp. župnik je poskrbel, da so zvonove za-
varovali pri „Unii catholica". Vendar pa nekateri-veliko praznega govore, kar se ne dti opravičiti. Najbolj prazno pa je, ker pravijo: Gosp. župnikov izgovor je dober, ker pravi, da j« zvon zavarovan pri .Umi catholica", ali mi nismo zadovoljni s tem. Mi bi dali dobro blago (seve počeno), zavarovalnica nam bo pa železni zvon poslala iu tako še enkrat dobiček imela.
(Bolezen v Savinjski dolini.) Poročajo nam : Na Rečici razsaja posebno hudo vročinska bolezen ; v nekaterih hišah leži staro in mlado. Živo se čuti potreba zanesljivega zdravnika v gornji Savinjski dolini, posebno po smrti mozirskega gosp. Pavlička. A štajerski deželni odbor je ravno sedaj stisnil svoj žep, ter odrekel zdravniku svojo podporo. Slovenski kmet le plača), ter molči!
Društva.
(Vi n ce n ci j e v a d r užba) obhaja prihodnjo nedelio, dne 16. aprila svoj društveni praznik. Vsled tega ima zjutraj ob polsedmh v Marijanišču službo Božjo s skupnim sv. obhajilom, zvečer se bo tam vršil ob sedmi uri občni shod. — Povabljeni se udje ju drugi prijatelji društva.
(Društvo .Pravnik" v Ljubljani.) Kakor je znano, prepovedalo je c. kr. okrajno glavarstvo v Celju lani društvu .Pravnik" u zborovanje, katero je nameravalo prirediti due 18. septembra pr. I. v Laškem Trgu. To prepoved je c. kr. na-mestništvo v Gradcu potrdilo. Ministerstvo za notranje zadeve ugodilo je pa. kakor se je to naznanilo društvu z odlokom c. kr. okrajnega glavarstva v Celju, ki se je te dni vročil, rekurzu proti na-mestmški naredbi in razveljavilo prepoved. Mini-sterska odločba poudarja, da ne prepoveduje nobena določba zakona z dne 15. novembra 1867, št. 134 drž. zak , društvu, da bi ne smelo zborovati tudi izven svojega pravega sedeža.
Telegrami.
Praga, 13. aprila. Deželnemu zboru se je predložila predloga o izločitvi okrajnega sodišča lovnskega iz raostovskega sodnega okrožja, sodnih okrajev Libochovice in Kovd-nice iz litomeriškega sodnega okraja in osnovi novega okrožnega sodišča v Slaneh.
BudlmpeSta, 12. aprila. Zbornica poslancev je zavrgla predlog Tothov, da bi se izrekla graja, ker se na Ludovica akademiji predlagajo nekateri predmeti v nemščini; vsprejel a je pa Nagjjev predlog, da se osnuje odgojevalni zavod za hčere honvedskih častnikov in rabijo narodne barve pri zastavah in emblemih honvedov. Ravno tako je zbornica pritrdila Ugronovemu predlogu, da se osnuje posebno topništvo za honvede, in Horvathovemu predlogu, da naj se prepove vklepanje na kratko in privezovanje v vojski.
Rim, 12. aprila. Kardinal Gruscha prišel je semkaj in bode jutri predstavil avstrijske romarje papežu.
Florenoa, 13. aprila. Bolgarski knez in princesinja Klementina pripeljala sta se zjutraj.
Lizbona, 13. aprila. Pri izhodu iz gledališča skušal je pijan delavec skočiti v kraljevi voz. Zaprli so ga.
Bruselj, 13. aprila. Generalni svčt delavske stranke je sklenil nadaljevati štrajk. Mesto je mirno. Meščansko gardo je sklicala policija.
Bruselj, 12. aprila. Pred zbornico je bil pretep mej nabranim ljudstvom in žan-darji, ki so rabili orožje. Več policistov je bilo ranjenih s kamenjem. Petnajst oseb so zaprli. Zbornica je odklonila vse predloge o reviziji ustave.
London, 12. aprila. Iz Pontypridda se poroča, da je v premogovniku v Great Westernu nastal ogenj. Od 300 ljudij, ki so delali v jamah, so jih samo 70 rešili. Pet so že izvlekli mrtvih. (Ta telegram priobčili smo še jedenkrat, ker smo včeraj bili dobili popačenega. Op. vredn.)
Tuj ci.
11. aprila
Pri MaMu: Vitez Nunenmacher , minist. uradnik; Moschmann, meščanski učitelj; Bueff s sestro; dr. Plicker; Weiss; Miintz, Spferling. PrieBer, trgovci, z Dunaja. — Schwarz, Miccollo, trgovca; Cora, poštni komisar, iz Trsta. — Krenner, posestnik tsvarne, iz Novega Mesti. — Gotil, zasebnik, ii Bleda. — Geiringer iz Krnova. — Šupich, inzener, s seprogo, iz Nemškega Broda. — Zacii, trgovec, s seprogo, iz Brna.— Emphard, trgovec, iz Budimpešte.
Pri siitnu Pruw»r, kapelnik; Hellerkerg; Roth, Gruner, Kohnberger, trgovci, z Dunaja. — Jeglič, trgovec, iz Sela. — Lengel, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Tomie iz Trebnjega. — Wacbtl, trgovec, in Frank iz Plzna. — Ogoreutz, tebnik, z Jesenic. — Leder, višji nadzornik, iz Gradca. — Guan s sinom iz Ilir. Bistrice. — Loy b soprogo iz Kočevja. — Deimovic in Janša, soproga okr. predstojnika, iz Zagreba. — Koželj iz Podkraja.
Pri avstrijskem caru: Sottlar, zasebnik, s soprogo; Motteck, nadzornik policijske straže, s soprogo, iz Trtta.
Pri Jninetn kolodvoru: Bublik iz Celovca. — Žitnik iz Cirknice. — Faust iz Prage. — Klančič, posestnik, iz Št. Vida.'
Umrli so:
11. aprila. Anton Kaoinger, delavec, 34 let, Poljanski nasip 50, influenca. — Franc Ahčan, delavčev sin, 19 dni, sv. Petra cesta 9, boijast.
V bolnišnioi: 10. aprila. Marija Kermec, delavčeva žena 43 let', jetika.
Vremensko sporočilo.
a rt O	Čas	Stanje		Veter	Vreme	S ■c ° -
opazovanja		zrak«mera v mm	toplomera po Celzija			■g »J S a * " a
12	7. u. zjut. 2. u. po{>. 9. «. zve«.	~~173"6"0 7319 732 1	12 168 116	hI. zapad. m. vzh. m. szap.	jasno del. jasno	0 00
.mi., i ./ci x	ii u ni o.i.fi. [ uoi, janiiu
Srednja temperatura 9 9*. za 08' nad normalom
le najboljše kakovosti
priporoča
v veliki izberi in po nizkih cenah
Ii. Mikusch,
tovarna solnčnikov in dežnikov
v Stj-uhljemi, 179 19-6 Mestni tr j; ištov. 15.
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX,
LJUBLJANA,
Dunajska oesta 13.
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo.
Zamenjuje stare stroje.
' Poprave vrSč sc točno, trajno
Šu-20
5o6
In ceno.
Oerisires*® um
potem ure za samostane, šole, tovarne, javna poslopja izdeluje izvrstno dobro, strokovnjaški sestavljene in narejene vsled razdelitve dela mnogo bolje in ceneje, kakor drugi konkurentje in z ugodnimi plačilnimi pogoji za župnijske urade in občine
tovarna za cerkvene ure s parno vribo 156 20—8
aTDBR- BH.OJBA.WTT!!! v Brnu na Moravskem.
Proračuni cen zastonj in frnnlio. Premovano s prvimi darili v Londonu, Bruselju, Palermu, Kromerižu, Lincu, Boškoviču itd.
Št. 68.
187 3-2
Razglas.
Pri mestni hranilnici ljubljanski izpraznjena je
služba tajnika
z letno plačo 1500 goldinarjev.
Za to službinsko mesto je treba dokazati znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru iu pismu, potem znanje trgovinskega knjigovodstva, vsega * hranilničnega posla, dalje zeinl jekii jižnega zakona in vseh s tem v zvezi stoječih zakonitih predpisov.
Prošnje z dokazili o predpisani usposobljenosti, o starosti in o dosedanjem službovanji vložiti ie
do dne 30. aprila letos
pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 30. marca 1893.
T mali dvoraiii „Tonhallett.
V soboto, dne 15. aprila, dopoldne ob 10. uri
otvorjenje razstave soe 12-1
velike astronomične ure.^n
Pojaanujuča predavanja o tem velezanlmivem umotvoru bodo j
natančno, ob nastopnem času:
Dopoldne od 10. do 11. ure. Popoldne ob 3., k... 5. in 6. uri. Vstopnina: I. proitor 30 kr., II. prostor 20 kr. JSJC Otrool ln vojaki od narednika nižje plačajo polovico.
mm
§|a® Dunajska borza.
Dni 13. aprila.
Papirna renta 5%, Iti % davka .... 98 gld.
Srebrna renta 5%, 16* davka ....	98	.
ilata renta 4%, davka prosta . ....	117	„
4 % avstrijska kronina renta, 2JO kron . .	97	,
KM)e avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	985	„
Kreditne akcije, 160 gld........351	„
London, 10 funtov stri. ...........122	r
Napoleondor (20 fr.)................9	,
Cesarski cekini...........b	„
Nemških mark 100 . "	59	„
95 65 20
kr.
90 . 40
73 . 78 . 92'/,.
Dni 12. aprila.
Ogerska zlata renta 4% .	. . 116 gld. 95 kr.
Ogerska kronina renta 200 kron . . 95 4* državne srečke'1. 1854., 250 gld. . . 148 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 167
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....198
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % V»8 Zastavna pisma	„ „41,* tOO
Kreditne srečke, 100 gld......'202
8t. Gen6is srečke. 40 gld. .	.67
60
25 „ 80 „
4% srečke dunajske parobrodne družbe . Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........69
Windi8chgraezove srečke, 20 gld.....74
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	155
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2960
Akcije južne železnice, 300 gld. »r. . .	—
Papirnih rubeljev 100 .	126
141 gld. 20 „
50	„
75	.
50	.
'	n
58	,
List ,Mcrcur.
Zanesljiva informaolja o stalno obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem ln finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sveti pismeni in ustnibre/.plačno. Celotna naročnina s poštno pošiljatvijo vred gld. 2:60.
Menjarnična delniška družba
„1K E R C C
»ollzeili it. 10 Dunaj, Mariahilfirstrisst 74 B
66
MJC Vestni naavetl	za dosego
kolikor moč visokega obrestovanja ]
pri najpopolnejši varnosti y0T~ naloženih glavnic,
Izdajatelj . Or. Ivan Janeiii.
Odgovorni vrednit: Andrej Kalan.
TifK „K-»ton$** I iH*»ri'»" i i.nthlmni