IZ OČI V OČI
Mojca Kamšak
TERENSKO DELO JE DEL MOJEGA NAČINA ŽIVLJENJA."
INTERVJU Z DR. MARIJO MAKAROVIČ
Ko smo na kongresu Slovenskega etnološkega d rušiva Razvoj slovenske etnologije od Sireklja in Murka do so dol mili etni iloškill prizadevanj jeseni I995 poslušali predavanje elnologinje Marije Makarovič in 11 ploskali v vroči diskusiji o etnologiji in antropologiji - euki.it za njeno etnološko delo; drugič kot "začetnici" kulturne antropologije v Sloveniji, tretjič za njene hudomušne pri pombe - mi |i kanila ideja, tla hi bilo potrebno z Jajo. kakor jo kličejo prijatelji, in se ima pravzaprav za etnogi alinjo, narediti intervju Ko sva se poleni še večkrat v dolgih 'seansah ¡logova rja I i po telefonu, sem se odloČila, tla jo v intervjuju v p nišam vse listo, česar na platnicah njenih knjig in v biografiji ne moremo prebrati In ker ni človek, ki hi se v en metal , sem jo kar nekaj časa prepričev ala in napeljevala na to, tla je naposled le pristala na intervju.
Ker se s podob i. da bralce seznanim z njenim delom, še «kok v njeni \ etnološko kariero. Marija Makarovič je leta 3 diplomirala iz etnologije na Filozofski fakulteti v fjubljani, leta 196-i pa doktorirala z disertacijo Slovenska kmečka noša od stve/e Slo/, do danes. < ki leta 1953 do iM.sn je bila zaposlena v Slovenskem etnografskem muzeju, od leta 1976 kol muzejska svetovalka in od leta 1979 kot višja znanstvena sodelavka. Na svoji etnološki P<>h te napisala in uredila več kol dvajset (20) knjig. Ka ziskovala je medsebojno pomoč na vasi i Medsebojna ponivc na rasi na ShrensketH, I juhljana 1979). kmečke posle, vire preživljanja, ljudsko medicino, samomoril-losi. kmečko nošo in vezenine od srede 19 stol (Slovenska kmečka noša < 19 in30. stoletju. Ljubljana 1971 . \an>dna nošnja Gorenjsko - Rateče. Zagreb 1988: l.jtid -f/;r vezenine na Slovenskem. l.|iibljaua 1970). kmečki naliit. kmečki > g< >.sp< jdarstvo I Kmečko i{ospodarstvo na ■s'<>ivaškem. Ljubljana 1979). pregovore < ¡'revoron --iti/oijske tesntce. Ljubljana 1975), življenjske zgodbe < 'I (¡ko snu, žive h 1 J. t. Celovec ! 993. 199t. 1995. '!?%>. metode etnološkega raziskovanja. V njenem 9pusu skoraj ni področja etnološke sistema!ike, ki sega ■H- bi dotaknila Monografsko |e obdelala Kostanjevico fKostanjevica in okolica. Kostanjevica na Krki 1975). Strojno {-Strojiia m Stmjanci. Ljubljani 1982); Pred grad 1 fivdf-reid in Predavaje i. Kočevje 1985), Črno ( Črna in Cmjani. Črna 19)36), Sele (Me in Se/aiit, Celovec 1994). Raziskovanje noše je usmerila na ožja območja in od leta 1986 izdaja zbirko Slovenska ljudska noša v besedi in
podobi v kateri je do sedaj izšlo osem knjig: Dohrepolje (1986). s/nrenska Isirai 1987), Kozjansko< 1<;K8), Kaste! (1989); /Jlja ( 1991). Poljanska dolina ob Kolpi < 1993). Litijsko Posatjei 1994). Notranjska (1995) Od leta 1993 vodi Narodopisni inštitut t rbana Jarnika v Celovcu in v tem času je uredila dva obsežna zbornika: Osem stoletij Vogrč (Cel. iv ec 1995) in Dobi la vas in okolica (Celovec 1996), Leta 1989 je dobila Murkovo priznanje za izjemne dosežke v etnologiji
Polna delovnih načrtov privablja k delu in projektom vedno nove sodelavce, predvsem mlajše, In ti ji z zanimanjem sledijo, ne glede na to, koliko poznajo njeno etnološko tlelo, saj čutijo, da se z Marijo Makarov ič res tla zlesti pod kožo ljudem, ki jih raziskuje.
Marija Makarovič
Fat o; Maja Logar. Vogrče 1'J'M, iz arhiva MM.
GLASNIK SED 3Ó/199Ó, št. 4
55
IZ OČI V OČI
Kakšni s<> bili rasi nagibi, da ste se odločillza Študij etnologije?
Če povem po pravici, sem se najprej vpisala na gozdarstvo. Ker sem že prve dni ugotovila. cln je tamkaj preveč matematike, sem se prepisala na geografijo in potem na etnologijo Preprosto zato, ker so mi starejši slušatelji, meti njimi zlasti Jernej Sušteršič, zagotovili, da je samo "nekaj ur" predavanj na teden. V opravičilo tako neresnemu odločanju za študij naj povem, da je bila moja srčna želja nadaljevati z igranjem violine...
Kateri predmeti in profesorji so vam bili na jljubši?
O tem nisem nikoli kdo ve kaj razmišljala Rada sem poslušala prof Nika Županiča prof Svetozarja Ile.šiea prof Milka Kosa. ( )d predmetov pa, če se ne motim mi je najbolj ugajala antropologija pri prof . B< >žu Skerlju. Kol rečeno, pa sem imela več|e ambicije /- violino kol z etnologijo, saj sem vadila tudi tlo šest ur na dan.
¡'o ko u umen i študiju ste se zaposlili r SI-M in večinoma raziskovali iiiišn. Zakaj?
Itilo je nekako takt it, tla je moral nekdo prev zeti o t Idele k za noše in vezenine. Lagala bi. če bi rekla, tla me je en< > in drug« > kaj posebej zanimalo. Pri odločitvi za nošo pa je zagotovo pripomoglo moje prijateljstvo z gospo Marto l.ožarjevo, ki je leta 1957 odšla v Ameriko.
Kakšnuso bile možnost i m Želje za dodatno izobraževanje v tujini?
Želje so bile kar velike. Možni isti pa nobenih ali skoraj nol lenih, Takole je bilo Če se ne motim, sem se proti ki incit študija ali kmalu po diplomi potegovala za tri štipendije. Prva je bila razpisana za Burmo, druga za Indijo, i retja za Švedsko. Vedli* > sem prišla v neke vrste ožji izbor ker sva ostala samo dva kandidata. Vendar je p<>!em dobil .štipendijo vedno kdo drug Priznam, da sem se čez leta zanimala kaj sta v stroki naredila "srečneža", ki sla štipendijo dobila. Naj kar lepo povem, da me je prav veselilo, ker nista naredila nit Kdorkoli mi je že odklonil štipendije, mi je naredil, kot vidite, strašansko veliko uslugo Meni je uspelo brez štipendij nt kaj malega narediti.
Ko sla otroka odraščala, sem bila pov abljena, tla se kot et nologinja udeležim odprave v Ande. Najprej sem se posve lovala z možem potem pa še z otrokoma, kaj naj naredim Mikalo me je kar precej. Potem pa sta me Sin in hčerka, vsak s svoje strani Vprašala: Mama. kaj pa če se ti kaj zgodi, če se ne boš vrnila? V hipu sem se z lahkoto odločila, tla ne greni nikamor Kar naenkrat se mi je zazdelo, tla še Slovenije ne bom nikoli dov olj spoznala in raziskala.
Ali se vam ne ztli, da se človek lahko izobražuje tudi s knjigami? Delati pa mora v v sakem primeru tako, tla sedi doma /a pisalnim strojem oziroma za niču milni kom.
Strokovni turizem, kot bi lahko rekli nekaterim kongresom, simpozijem Ipd. druženjem, so pa tako poglavje zase. Kdor ima veselje z njimi, naj hodi, tudi jaz sem \ določenih letih mislila, da je to alfa in ornega pridobivanja znanja, širjenja strokovnega obzorja in pridobivanja strokovnih kolegov.
Potem pa sem k sreči dovolj zgodaj dala na tehtnico, ali grem za štirinajst dni v Ameriko (to |e manj kot nič) ali pa greni raje v IVekmurje ali Belo krajino "na teren" Odločila sem se za slednje.
Znani sle kol neutrudna terenska delavka, vase knjige izhajajo kol pO tekočem traku, r zadnjih letih t saj dve knjigi Kako ram uspe pisati s takim tempom in kako ste sj>toh uskladili materinstvo in terensko deU>?
Če se izrazim po etnološko, potem je zame terensko tlelo del mojega načina življenja
Glede izdajanja knjig vas moram poprav iti Eno knjigo napišem sama. drugo pa napišejo drugi, ker sem samt> urednica, Gletle tempa pa tole: delam z zelo enakomernim tempom, to pomeni, da delam vsak dan in ves dan. Prostega teka, to je postavanja, klepetanja ipd. reči. preprosto ne poznam
Ker se veliko vozim z vlaki in avtobusi, delam tudi med vožnjo Sploh si ne morete predstavljati, kak< > intenzivno lah ki > delate na primer na vlaku iz Ljubljane do Ma ribe >ru. I ikier sta bila otroka majhna, seni med vožnjo pleila in kaj zašila, zdaj pišem ali preračunavam podatke za tabele Vsak dan si privoščim vsaj eno uro rekreacije to |e zame hoja
Materinstvo in terensko delo sem preprosto uskladila taki tla sem otroka za en dan. pa tudi zli več dni jemala s sehoj m teren.
Raziskovanje medsebojne pomoči. Pogovor z nekdanjo deklo v Bohinju sredi sedemdesetih. Folo: arhiv MM.
Kakšno je bilo doživljanje vašth oni,k. ki ste ji h jemali s seboj na teren kako se tega danes spominjajo, ko so odrasli, ko žirijo svoje življenje?
Naj priznam, da sem družino "egoistično" prilagajala svojemu delu. Nikoli ,se pa nisem izgovarjala da zaradi družine ne moreni delati. Ženska, ki se zaposli, se avtomatično odloči za takšen "egoizem", saj je v službi od sedmih do treh, mar rte? Da se pov rnem k mojemu terenskemu delu Dokler sta bila otroka majhna, sem razmišljala ¡xič tako, da vsaj zvečer ne smejo biti brez mame, ko je treba z njimi pokramljati ali /moliti Sveti angel, Zato se mi je zdelo potrebno, da sta ine otroka spremljala, če sem šla zdoma za več dni, V spomin na tiste čase še hranim hčerkin dnevnik, če se ne motim od tretjega leta dalje, kjei je sama kaj risala ali pa so ji pisale spominska besedila "stare mame" in "tete", pri katerih sva se zadrževali, Zadeva s tetami in.starimi mamami pa je takale: Žal nisem imela nobene sestre, zato prav ih tet nimamo. Ko je hčerka odraščala, tudi ni bik» več moje in moževe mame. Strašno pa si je želela, tla bi imela svojo staro mamo. Zato sem ji. preden svli šlin a teren, povedala, da I >ov:i tamkaj poiskali staro mamo in kakšno teto. Potem sva našli "teto Pepco" v < )rehovcu nad
56
GLASNIK SED 36/1996, št. 4
IZ OČI V OČI
Kt »stanjevlct >, "s[¡aro mamo" pa v Studom v Mohinju lia še eno leto t In. it; je in drugo staro mailio spet drugje Tete in stare mame so potem pazile na Mojco, da sem lahko delala. Sin Gorazd, ki je bil že večji, pa se je vedno vključeval v tlelo in Uidi vaško druščino
/.di se mi, da so otroci doživljali moje terensko delo z otroškim razumevanjem. Zvečer, če nismo bili vsi skupaj preveč zdelani, smo se pa Se kaj pogovorili. 1'oiein ko sia Otroka že odrasla sem ju večkrat, morila celo z malce slabo vestjo, vpraševala, kako sta se počutila na terenu, l'a je bil odgovor Vedno enak: "Matka. vsaj takrat smo dobro jedli." Navadno sla tudi dodala, da sta v stiku z ljudmi spremenila tllestno mnenje o kmetih. Sin pa je svojim vrstnikom sploh 'a/lagal, kaj vse mora znati kmet, če hoče dolin > gospodariti, da mora hiti tudi Živinozdravnik in tla mora, če je treba, potegniti teleta iz krave. No, pri telitvi sem morala tudi jaz večkrat pomagati, če je bila vsa družina na polju, doma pa samo kakšna babica dedek ali solarček.
Naj še dodam, da sem teren prilagajala mojima otrokoma. Ko su bila že \ šoli, sem hodila na teren med počitnicami, državnimi prazniki meti tednom pa po en dan, po sistemu
veni. vidi, vit i"
ï'o tvl/ei za rase individualne te>w te. ka j pa ra ¡¡ste organi-Zrnu¡cš Saj ste hodili na teren tudi r okrirn Slovenskega et-"ograjskega muzeja. II! sploh, kitko ocenjujete skupinsko terensko tleloY
Z ekipami l;in<igralskega muzeja sem hodila še kot štutlen 'ka potem ko sem bila "just married", pa je .skupinsko delo zamrlo, Če hi že imela otroke, bi lih zagotovo vzela s seboj, bržkone bi ravnatelju predlagala, tki naj povabi z nami še kakšno študentko ki ¡11 pazila na moje in drugih sodelavcev Otroke se vedno nu je zal. tla je muzejsko skupinsko delo
zamrlo.
kosem bila še popolni "žulokiju nec". meje na srečo povabil 'avnalel[ l.tnogialskega muzeja tir boriš ( )rel v terensko ekipo. takrat so namreč odhajali strokovni muzejski uslužbenci in tliugi sodelavci na eno ali dvomesečno terensko tlelo enkrat na leti >. I/ muzeja je moral esakdi ) il i. lu ni bilo ugovora, laj je bil poročen, neporočen Teren smo prečesali po vseh področjih materialne, duhov ne in socialne kulture. Po t )rlovi sinili je / novim vodstvom skupinsko muzejsko delo postopoma /ainrlo Jaz sem velik delovni individualist, vendar -sem se vedno dobro počutila na terenu, ker s m» vsi zagnano Metali od jutra do večera. Veliko smo se t liti i pogovarjali o našem delu in o nje'» poročali ravnatelju Orlu ali pa na skupinskih sestankih. Velika napaka ekipnih raziskav pa je Vsekakor biLi, da nismo takoj, po vsakem raziskovanju, obdelali zli ranega gradiva.
Izročila smo sicer pisali, vendar tega še zdaleč ni mogoče Primerjati z ohrav na vami. ki nikoli niso bile napisane. < >rel je lliK'l pač željo, da bi najprei raziskali vso Slovenijo, potem pa
I,1	napisali neke vrste drugo Narodopisje, žal je prezgodaj
II,l"l	Namesto skupinskih so biki uvedena individualna raziskovanja Sama sem se jih zelo oprijela. Moje monografije pa so nedvomno neke vrste odmev na skupinsko muzejsko delo, ki sem ga v resnici nekaj lel pogrešala,
Kakšne metode terenskega dela so ram najbližje?
Neposredno opazovanje z udeležbo.
Načine terenskega dela opredeljujem takole: Sistem "veni. v v'ifi" - prišel, videl, zmagal, je zame samo neke vrste
ogletl niši vo ali kot sov muzeju učeno ickli "rekognosciranje" Sanaa simpltcitas! Še zdaj imam v spominu en dan takšnega skupinskega enodnevnega rekognosciranja. Smer Razdrto -postanek v vaški gostilni - rekognosciranje neke podeželske zbirke - spel prosti tek, ne veni kje že. prehranjevanje in smer Ljubljana. Mogoče tudi zato. ker tujk ne maram, rekognosei-ranje pa je po mojem take vrste delo, da se delaš, kot da bi tlelal Temu bi lahko rekli tlldi strokovni turizem
Stacionarna metoda ali metoda neposrednega opazovanja najbrž ni vsakemu etnologu napisana na kožo, mislim pa, tki je ena od listih metod, ki hočeš nočeš pomaga, tla zaživiš z ljudmi, kar se potem nujno kaže tudi pri zbiranju 111 obravnavanju gradiv a Naj razložim na lastnih primerih: Narodopisno podobo Mengša in okolice sem napisala tako. tla sem se vsak dan vozila s kolesom iz Ljubljane v Mengeš. Pri tej knjigi se prav čuti, tla je napisana skrbno, z mnogimi podatki, vendar ob odsotnosti "strokovnih čustev". Moški, ki se večinoma razumsko lotevajo stvari prav ijo, da zadostuje pri pisanju samo razum, jaz pa litlini. tla je potrebno ludi srce, čustvo
Knjiga o Mengšu in okolici je moj knjižni prvenei. ki je bi! napisan pri štiriindvajsetih letih - poleni je na izdajo čakala nekaj let, včasill je bilo težko publidrati. Nikoli sega nisem sramovala, vendar je doslej moja najljubša knjiga Strojna in Stro-janči. To je knjiga, ki sem jo napisala /. razumom, kolikoi ga pat premorem in z veliko čustev. Cutlse. tla sem živ ela meti ljudmi, in Še več. s seboj sem imela tudi tlel svoje dmžine. Živela sem v družini treh rodov, kjer živeti babica, njena hči / možem in njuni oin it i. pa še met Iv e s hčerko Zelo smo se ra/umeli Vsak je čez dan zavzelo opravljal svoje delo, zvečer smo se o vsem pogo-vi irili. Spominjam se, da me je od celodnevnega dela utrujena gospodinja prosila, naj greni names I o nje "žebrat" k šopku / drugimi d nižinski mi člani sem gazila eno uro po novo za padlem snegu in pritem kleče molila žak>stni del n¡žnega venca. I 'tlele-žila sem se tudi poročnega slavja in po prečuti noči nadaljevala z deli 'in ker mi je pok In. igo uro oddaljeni gospodar naročil, naj pridem na razgovor ob sedmih zjutraj. Kaj seni h< »tela. šla sem in siiašno prid< >1 lila na ugledu, ker sem se držala dog< >vora
Matica pa končanem skupnem delu. Strojna I 'J 76. FotO: arhiv MM.
Sami ste pred časom izjaviti, da je deskriptivnost i> etnologiji dolgo Časa veljala za "psorko" lahko to bolj natančno razlo-žiteY
Če mogoče kaj zasledujete medsebojne iglice naših politikov, poleni vam bo morda bolj jasno, da je bilo nekaj podo-I inega tudi v etn<>l<)giji in če se ne motim, je spet. Preprosto je šlo pri uporabljanju taksnih in podobnih izrazov za neke
GLASNIK SED 36/1 996, št. 4
59
IZ OČI V OČI
vrste* .strokovno tliskvalifikacijo.
Mene zanima delo. s problemi, alt sem to ali ono, ali se piše "kaslia ali kaša", se ne ukvarjam, vztrajno hodim naprej kot "kamela skozi puščavo",
< )špii e dobim ob misli, da l»i eno leto tuhtala, kako se lotili raziskovanja npr. medsebojne pomoči na vasi Enostavni) sem pobasala oba otroka in se zapeljala v Nedelico pri Turni-šču. kjer mi takrat mlatili in delali Se v se "z rokoj" in je bila medsrhojna pomoč eden o 11 "načinov življenja" meni pa je bilo dairio, da sem to "tukaj in zdaj" doživljala. I se razumemo: spoStjijem kolege, ki se uk\ a rja jo z metodologijo in s teorijo...
Od leta 109.1 i "JÍl¡!< • Slovenski ititn/clo/Usili instituí f rban Jan tik v Celovcu m tudi sicer ogromno (telare iiii avstrijskem Ki i roški'm. Kako je pravzaprav prišlo do h\i>a soilvlóivinja in kakšni so vaši načrti vprfhoduje?
.spomladi leta 1WS. po smrti dr Pavleta Zablamika, ki je bil dotedanji znanstveni v¡ >dja Inštituta, me je pri isit gi isp< >d Nužej lolmajer, tajnik Krščanske kulturne zveze, ki je ustanoviteljica Inštituti, če bi nasledila dr Zablatnika Precej senuíklevala, ker p.i sem zahajala na Koroško že kot šttidentka (tudi dipkiltiirala srni s koii >ški> ii 11101 in piítem na povabilo ge»spi kI.i IVjlnuijerja i »d leta 19K4 dalje, sem bila nekaki > že sredi narodi »pisne problematike Tudi zato sem vodstvi > Instituía začasne) prevzela. Nisem človek velikih načrti >v. ket mi |e kristalno jasno, da bi bili načrti v stanju, v kakršnem smo, sicer lepo napisani, za zdaj pa neiz vedljivi. Zakaj šele od l januarja 1996 imamo nastavljeno edin* > stre »kovne» s< »delavko, etnok »ginjo mag. Martino Piko, sicer pa si pomagamo z zunanjimi sodelavci, ki pa s< i že take» ali drugače strokovno i iz tematske > ¡ »predeljeni, Tu res nimam pravice, da hi silila sodelavce, naj našemil inštitutu na ljubo začnejo ol »ravnati teme, ki so zunaj njihovih interesov. Kolikor spremljam delo sorodnih institucij, delajo le toliko po programu, kolikor jim to dovoljuje število zaposlenih strokovnjakov v načrtu pa i maji »tudi marsikaj, kar za zdaj ni izvedljive >, kernjinaje » dov olj strokovnjakov To velja tudi za naš Inštitut Ce sem nekoliko domišljava, bi rekla, da nam je marsikaj uspelo tuji brez velikega govoričenja in šesta n kova jija o načrtih in programih Nedvomno je to predvsem zasluga zavzetih starejših in mlajših Sodelavcev našega inštituta. \.i| na lem mestu povem, da zelo cenim njihovo sodelovanje. () programu inštituta pa kdaj drugič skupaj / drugimi p< m »čili o delu v- zadnjem letii ho i »bjavljen \ poročilu SNU |
Na terena r okolici Brežic.
roto: ¡tanka Poč kar, /'AS'5. /- arhiva MM.
Zakaj ste začeli zbirati življenjske >oilhe-
Pted mnogimi teti mi je poslala hčerka gospe Marte Lozar-jeve barbara l.ož.ir knjigo Studsa Terkla z naslove »m Dol vri ¡hc Sireel Knjiga mi je bila grozno všeč. Skletlila seru. tla moram nekaj podobnega zbrati pri kmečkih ljudeh, \vtoi knjige je namreč hodil po New Yorku in spraševal ljudi o njihovem življenju in odne»sti det ljudi 1er e>ke>lja. Potem sem se ol»časni > ukvarjala s lem kako bi kazalo napisali knjigo na podobno teme) z zbiranjem pričevanj v kmečko-delavskem okolju Želela sem "pogrnili.iti" drugačen, nov model zbiranja usine zgodovine" Ampak v svojih silosih iinaš nekaj, kar zmoreš in nekaj česar ne zmoreš. S tem se moraš sprijazniti Prej sitega Zaveš, I n »Ije je zate. Ki > sem ligote »vila. da je treba /ivi jeni-ske pi ipi »vedi samo zapisi »vati po nekem približnem v sebin-skem okv iru, sem se dela lotila. Kai naenkrat je postale» vsi' skupaj zelo preprosto. Škoda, ket sem zamudila veliko Časa S tem, ko sem tuhtala, kake » bi lahke > stv ari čimbe>ljše naredila Napisala p,i sem sj n h j neki okvirni vprašalnik, ki |t sicet zasilno vodilo za zapisovanje živ Ijenjskih zge >db. vendar daleč oil tega. kar lahko zapiše občutljiv zapisovalec in spraševal et i id primera jiie» primera
Zapis« »v,mja in zbiranja Življenjskih Zgodb, v primeru, da jih l|i iclje napišejo s,i mi. sem se lotila še i/ posel »nega r.izli >ga. Vednt /ni »v j me pogreje ko prelvrem v raznih čenčarskih časnikih in revijah (da se razumemo, jih ne kupujem, nanje' naletim na vlaku, pri frizerju) o vseh strašnih težavah, ki pestijo ali sej pestile.slavne ljudi, med njimi se posel X.*j filmske igralce ali pa v zadnjem času 'nepo-zornega princa Charlesa in ulxjgo Lady l)i." Navsezadnje so to njuni, ne pa moji problemi. Kaj pa mati petih, sedmih otrok, ali pa kmečki fant. kmečka hči, ki sla ostala sama na kmetiji, kei nista našla živ ijenjskega sopotnika, kaj '-i niso zaslužili, da |ih vprašamo, kaki > se » živeli in kako živijo?
Resnično. tudi ta pogrošna ničeva. iz "bogatega sveta" vpeljana čenčarska časi »pisna kultura je bila v zri »k z:t nas tanek serije življenjepisov "Tako smo r t vel T Meni si zdi veliko bolj pomembno, kakšno razmerje do sv eta ima kmet ali delavec ki opisuje svoje spomine in poglede nemalokrat s trdimi, tiei/br.umni besedami kol pa ugledna in znana oseba", ki s priče) nenehnih manipulacij s sabo in / ljudmi sploh ne1 ve vet kaj je res in kaj ni res Ob branju takšnih prispevke >\ mi gre. milo rečeni », na k< izlanje
1'itblicirate Članke m knjige i : vseh [><titrai i/ kulture ¡nscie /hi tudi ki otmke. i.etii steobjavili prvo ki if(f>u z<i >ke. kmečka abeced", pripravljate pa še novo Kako nastajajo le knjižice?
Začele so naslajati i/ same ljube poiivbe V Etnografski lliu zrj. kjer sem bila zaposlena, so občasno prihajali k meni šolarji s prošnjo, tla naj jim opiši, ni kakšno poljedelsko orodje, glas bilo. tlelo itn Takti je irtastala Kmečka abeceda I in 1. Enkrat pozimi PW6ho i/SLi še tretja knjižica, ki pa neb» ravno abeceda
/'.dajale tudi razlit ne zbirke, km K/ovoiiska ljudska noša v besedi m podobi, tako smo živeli, zbornike n posameznih koroških vaseh. Komu so te zbirke namen/ene in kaka pridii-hffe tako širok ktxife sodektix ëv?
O tem še nisem razmišljala. Kai pridobim jih. morda tudi zato, ker sem jim resnično hvaležna, da sme» združeni v skupnih prizadevanjih. O namembnosti publikacij pa tole Noše. ki jih izdaja ZK< ) Slovenije, so v prvi vi sti namenjene iolkloris lom, ki so tudi dali pobudo za izdajanje Zbirka tako smo
58
GLASNIK SED 36/1996, št. 4
IZ OČI V OČI
živeli. v kateri so objavljeni življenjepisi koroških Slovencev, ic namenjena njim samim in vsem tistim, ki so jim taksna pričevanja pri srcu. \ zbornikih pa so strokovni, vendar poljudno napisani članki I'o dosedanjih poročilih vem, da jih berejo tako domačini kot strokovnjaki
Hih sle ju ra meet etnologi in etnologi njami, ki ste zbirali in < >hja vi¡ah g asju ni a iske lit lastite terenske dnevnike. ( hI hod in ideja in kaj lahko pore tovrstno gradivo?
Ko sein zbirala gradivo v okolici Krškega, sem naletela na gospoda Danijela Planinca, gospodarnega kmeta, ki 1111 je pokazal nekaj svojih dnevnikov Ce se ne motim, ib je pisal zc njego\ oče. poteip pa je nadaljeval v pisanjem šl- on. Ko sem [¡Ji prebirala, se mi je zdelo kot da bi brala "poetični slavuspev vsakdanjega dela na 1'lamnčcvi kmetiji, medsebojne družinske povezave ob delu in ljubezni do žive in mrtve narave" Ko sem se lotila mont igralskega raziskt»vanja le ali < me Vasi, sem že takoj na začetku zbiranja gradiv a naprosila enega ' 'd vaščanov te je piipravljen pisati cek iletni dek>vni tlnev -ni k Kot lab ko preberete v knjigi o Prcdgradu, Strojni in Selah.
po\'M nI ustregli moji prošnji Kar pa zadeva moje delovne dnevnike, naj povem, t la sem Mh z.ii ela ¡iis.ii i, ko sem hodila v Šele Navadi > imam, da redix > "ddajam poročila <> sv<>jem delu Ker so se mi zdela poročila v Milu "dne tega in lega sem bila tam in tam. pogovarjajta sem se preveč dolgočasna, sem začela pisali, kol jaz lemu pravim "slabo stn ik( ivn<> dnevniško literaturo"
^a v prašanjc kaj lahko piive i<>gradivo, sem skušala odgovoriti že pri delni objavi Planinčevih dneynikov. Mislim, da pove /L.|() veliko o tem, kako dejansko leče tlelo na kmetiji. kak< i je dek i razdeljeni > med družinske člane, s čim vse se m« v l;i kmet vsakdan srečevati in predvsem, da ie v< iclenje kmetije 'vli i zahtevno delo () tern bi se dalo še veliko napisali
(dede p<imena mojih dnevniki>v ne vem, kaj bi rekla. Pisala ■sem |i| i > posebnim v eseljem. Torej gre za moj osel >ui pomen ■^lorda pa komu povedo ludi nekaj malega o meni. o mojem razmerju do ljudi. do narave. Najbi/ so vam. kei ste mi zas-'avili to vprašanje.
Polen, ('tno/aških kupu pišete tudi pesmi. Bodo kdaj objavljene?
^e. kei so zanič Tisle, za katere menim, da so vsaj za silo. pa tako ali tako objavim, ker naslajajo hkrati / mojim delom "a terenu, so neke vrsie doživljanje pokrajine in ljudi,
'"-himini /Hinskinu režiserji ste snemali lutli doku men-''iriieJiJme O tem. kakšno je hilo to sodelovanje, sle }><>txtriif
/">si etoi anju "in let slovenskega etnološkima filma "junija
1<nx> Lahko na kratko ¡»vdstante g/tirne stične točke in
'"".ha/nn/a tlela etnologov m filmskih oz. televizijskih reži-ser/ei■>
Siicne lot ke so po inujem v tem. tla cm 111 drugi snemajo mc / «tnološko vsebino, razhajanja pa so v tem. da gre etnologom za strokov no v izualno dokumentacijo in puščajo Precej vnemar tli bo film glvdljiv, všečen, re/aserji pa želijo
Marija Mafaarovič in Naš ko Križna r po
snemanju r Rožn. Foto: Milka Olip. julij 1996.
doseči prav lo. sat ima telev izija alt film druge cilje
Navsezadnje, kdo pa bi gledal, kako gospodinja dv e uri tnesi kruh, kako prihajajo krave s planine, ali poslušal nekoga ki nekaj ur govori v tem ali onem narečju, da pripoveduje svojo Življenjsko zgodbi>?
V vaših javnih nastopih in v jtredavanjih večkrat omenjate tla sebe ne štejete m se ne in um ujete za znanstvenico. Ko v/1 potemtakem štejete med tako imenovane ~ naustrenike?
Malo koga, če mislile resnične znanstvenike' in znanstvenice, l iste, ki odkrivajo nova znanja, "nove svetove" ki jim je dan znanstveni način razmišljanja (i lede moje uvrstitve pa tole: ali ni bolj pošteno do sebe, če se imaš za dobrega strokovnjaka, ki morda tu in tam utrne tudi kakšno iskro, kot pa tki si domišljaš, da si b<>gzna kakšen znanstvenik?To si ali pa nisi. Natanko v em. kje je in kje ni moje mesto v slovenski etnologiji To spoznanje mi zadostuje.
Mi lahko zaupale, kaj imaiejUtri r načrtu?
Zakaj pa ne. Ce bom do večera končala uredniški članek za knjigo o Vuliredil in okolici, se bom nagradila s pešačenjem p< > eni od sl< iv enskih trans verza I
Ker srn pristali pri nagradnem pešačenju, ah morda priča ku jete kakšno večjo nagrado za raše strokovno delo?
Ne. Vas bom še jaz nekaj vprašala Ali se vam ne zdi, tla sem po vsem tem, kar mi je zc bito dano in mi morda še bo. že dovolj nag m jena?! Dobesedno vsak dan hvalim Boga za to veliko danost.
***
Marijo Makarovir sem se 2 t. 6. /996 [Kigovarjalct Mojca Kamšak. Ker j>a je intervju mnogokrat prekinil tele/on. /e Marija Makarovic še enkrat pisill) odgovorila na r/iraštinja. Intervju /e hi/ artin izirau J >. 7. /996.
GLASNIK SED 36/1 996, št. 4
59