Šolsko zdravstvo. Zobni nedostatkl prl šolskt mladini. Mesto Beiehenberg je nastavilo šolskaga zobozdravnika, ki je obelodanil svoje izkušnje ob sklepu šolskega leta. To delo nas poučuje o stanju tega vprašanja. Med 405 učenkami je imelo le 35 popolnoma zdrave zobe, 19 učenk je imelo le z Dadomestilom popolno zobovje, vse druge so pa imele več ali manj poškodovane zobe. Povprečno pridejo na 22 zob štirje bolni zobje. Med 305 učenci je imelo le 23 zdravo zobovje, 5 jih je imelo nadomestne zobe, vsi drugi pa bolne. Bazraerje je bilo torej pri dečkih neugodnejše kot pa pri deklicah. Na umeten način se je dalo rešiti le 11 odstotkov zob. Baziskavanje je dognalo, da raste sorazmerno s starostjo tudi število bolnih zob. To je pač jasno znamenje, kako raalo se deluje pri vzgoji za negovanje zob, dasi se uvidi od dne do dne bolj njihovo važnost. Dr. Formanek je pred kratkim s poizkusi dokazal, da so omotice, ki se večkrat dogajajo v preuapolnjenih prostorih, posledica strupenih tvarin v zraku. Ta strupena snov je pa največkrat amonijak, ki se tvori v nezdravih zobeh, kateri se izdiha in lahko škoduje v veliki količinl vsi okolici. Iz tega je tudi razvidno, da je nevolja proti ostretnu duhu iz ust medicinsko utemeljena. Za zobe. Kakšna bodi zobna ščetka? Bolje je, da je mehka kot pa trda, posebno pri nežnem zobDem mesu. Kako naj si čistimo zobe s ščetko? Pri gorenjih zobeh od zgoraj navzdol, pri spodnjih od spodaj navzgor, torej vedno proti ostrini. V tej smeri se namreč napravljajo zobne stanice. Ako si čistimo zobe na omenjeni način, spoznamo, da se izgube takoimenovaue serši (Weinsteinablagerung) v najkrajšem času in brez drugih pripomočkov. Na glavi statl je nerarno. V nekem mestu v Vzhodni Prusiji so se izkušali mladi Ijudje, kako dolgo bo kateri stal na glavi. Neki oskrbnik je stavil s tovariši, da vzdrži na glavi pol ure. Oprt na roki in noge prislonjene ob zid je ostal res pol ure v tem položaju. Toda kmalu nato seje onesvestil in prebudivši se zopet, je začel razgrajati ia vpiti. Morali so ga zvezati in spraviti v blaznico, kjer po zdravniških izrekih ostane do smrti. Oslovskl kašelj. Oslovski kašel.j je nalezljiv, in njegova nalezljivost tiči v izvržku, pljuuku. Zaraditega se ne smejo družiti zdravi otroci s takimi bolniki. Pri obrambi pred tem kašljem igra veliko ulogo odstranitev izvržkov. Otroci, ki bolehajo na tem kašlju, morajo biti opozorjeni z vso strogostjo od prvega momenta, da ne pljuvajo povsod, niti ne na rute, ampak levpljuvalnike, ki morajo biti napolnjeni z antiseptično vodo (t. j. tako, ki zabranjuje gnilobo), zakaj le na ta nacin se da okuževalni material uničiti. Pljuvalniki naj bodo nastavljeni v večjem številu; ne samo v eni sobi, kakor je navada pri mnogih privatnih družinah, ampak po celem stanovanju, da ima otrok čas tudi pri hipnih napadih, da si poišče tako posodo. Bolezen in uboštvo. V BCentralnem listu za splošao negovanje zdravja" preiskuje dr. Bosenfeld vpliv blaginje na infekcijske boJezni na Dunaju. Pri tem prihaja do sledečega zaključka: zaradi uboštva je devetkrat toliko smrtnih slučajev zavoljo ošpic, več kot dvakrat toliko smrtnih slučajev zavoljo škrlatice in dvakrat toliko enakih slučajev zavoljo davice, kot bi jih imel okraj, ako bi bil imovitejši. Šolska telovadba pozlmi. Telovadbi v zaprtih prostorih se protivi dr. Bammelt v jjOasopisu za negovanje zdravja v šoli". Pred vsem ne more biti zrak več dober v telovadnici, ki jo uporabljajo vse predpoldne različni razredi, in najsi jo tudi par minut prezrači. Večje važnosti pa je p r a h, ki se ga ne more ubraniti v telovadnieah. Prah sili skozi usta in nos v sapnik m pljuča. Vsakdanje mokro pometanje ne koristi mnogo, ako stopa par ur zaporedoma 80 do 100 učencev po podu. Telovadba v dvoranah iiudi tudi nevarnost p r e h 1 a d a. Marljivi učenci se Iahko razgrejejo med vajo in dobe potne roke in potno perilo. Bodisi da gredo taki večkrat v neprijaznem vremenu domov, bodisi da stopijo zopet v učilnico, kjer se jim na lastnem telesu posuši perilo, vedno je s tem združena nevarnost prehlada. Bammelt je mnenja, da bi se morala vršiti telovadba pozimi in poleti pod m i 1 i ra n e b o m. Ako bi vreme bilo neprijazno, naj bi odpadla dotična ura. Kjer je led, naj nado-mestuje d r s a n j e telovadbo.