40, štev. Posamezna števiika I K, Y CELJU, čfttrtek, I» apriBa *920. Poštnina plačana v gotovini. LETO !!. Izhaja «salb tt»r«k, 6et*U»k in •obofo> ~ C«c*ai Zacck)lcto56K, ia pol lcta 28 kron, 211 četrt \e\a 14 K, 2a 1 mcs« 5 kron. Poianwi»t «tovllk« itane 80 vinarjaw. Nä piworne nwoAe bre/. poWJahre detMiria •• n* mopem» oztra«. Naročnfkl tuj pošlljajo naročnfno po po3tul nakazni«i. Rcklaraaclje rfede list« so poJtniue pr«stc Ne- jftnkirant dopni sc dc 9preJe«M$©. fta 'dop1*e brez podpisa se ne ortr*. ^H ^HH ^H ^H ^I^V fla ^H ^S ^H |^b KB |Q ^B ^p ^H ^^^1 ^H^H ^^^H ^^^B N ^^^^JB HB ^^^^ flJH ^^^M ^^^K ^Hh ^^B ^^^h ^^H ^^^A UradaMktv« In MpravnIAtv« se naha^a v Žvczni ttekarni v CeHu, fttrosamajerjova ullca*t.I, Oglasi se raöufiajo po poraJiljenetB proatoru in alcer: m navadise oglaa« po 45 v od 1 /nm, *a poatana, tu- rnanlla obinih zborov, naznansia o amrti, zahvale itd. 15 w od I mm, za reklamne notice med tekstom • ¦ od vrste, Malt oglasi (največ 4 vrtt«) • K. Ptf večkralnlh oblavab popmt. Rokoplsi se ne vračajo. Telefon 5t. 83 IZDAJA IM TISKA ZVEZNJL TISKARHA V CELJÜ. BBB 0DC0V0RMI UBEDMIK VEKOSLAV SPINDLER. Mesčani in delavstvo. j 11. j Ponavljam vprašanje iz 1. dela: Ni-li titspurazuniljcnjc, Oe napovedujejo socl- ialisti boj buržoaziii? Slučajno scm to clni prebiral tri knji- gc v/- raznih dob in od raznili pisateljev. Ravno je izšla prestava «Izbire iz proze« j anglcškcifa pcsnika Shelley. Vse je pisa- j m/začetkom 19. stolctja. In tu se čuditc. Shelley ie nasiopil leta 1S17 s predlo- j gom, da bi se popravil angleški parla- ment. Znkaj?: Treba ic vrniti najvišjo ti- bia st Ijtitlstvu. Ta pesnik jc mislil tudi na U), da je treba uvesti splošno volilno pra- vico, kor ima vsak elovek pravico, blti | dclcžcii vlado. Pa še istetfa Iota 1817 se ie Shelley boieval za druge, dalekosež- nejše načrte. Anglija jg. žalovala nad ne- nadno siurtjo krasne anjjlcškc princezl- j nie Cluirlrjtty, dodinie prostola, ki je unir- la na porodu. Ne plakajte nad prineezinJH- mi, jc kjieal pcsMik, plakajte iiacl umürje- nim ISrandrethüin, Ludlapom iniurne- roin, Id so povzroeili vstajo in so bili obo- Scni ali obtflavljeni radi voleizdaje -- tijih sinrt y.i\ odpor proti vladnoiim siste- tnu je tolika ncsreOa, Had katero bi moral angleški naiod noutešljivo žalovati. inia- tuo takšen vladni in ffospodarski sistum, pri katerem si delavee sedaj (1817) z 16- nrnini tleloni na dan ne zaslu/i vee, koi si je prd zaslužil z 8-urnini delorn. Ta delavec, ki obdduje zeinlio in izdeluje sukno, je elovek. ki mora oskrbovati iz tu*c.'i, kar je priiiesel doinov ženi in «tro- kom, luksus "in prijetno življenje onih, ki prejentajo letno po 45 milijonnv dnhod- j kvv od angleškoga ljudstva. Vidite, pesnik-mcščan budi duhuve | \v. podzcmlic. Budi iclcjo, katero bodo po- ' zneje nazvali .socijaližoni. Klice: Žalu.i, ^ngleški uarod! Obleči se v žahio oble- ko! Naj prizvanjajo zvonovi! Ni pa mrt- va priiiceziuja Charlotta, druga princezi- nja ,ie nntva: Svoboda je mrtva. Svobo- do je unioril Clovek. Okovi, tcžji kot že- lczo, nas dušijo, ker nani zasužnjujejo duše. In sluoajno bein prebiral knjigo A. Sehäfileja »1 zrnojeija življenja«, rojenc- Kn južiicija Nemea. ki .ie bil tudi av.strij- ski miniüter za easa lioljcmvarta. Ta trezjii Neniec pripovpdnjt> kako je bil v habsburški monarhiji apostol socijalizma. Pro;.;lasil ie v Kapitalizuui in socijallzinu: »Vztrajam pri trditvi, da je splošna vo- filna pravica noobhodno potrebna za rc- šjtev socijalnc reforme.« Schussle je nek- diij tudi prvi izrekel znano ninenje o »modernih roparskili vitezih«, s katerim je oznaeil dmiaj.ske poplomonitene ban- kirje in s torn dvignil cel viliar proti sebi ined borziani. To je bilo v easn, ko je redko proletarsk« seme v Avstriji -šc le /.ačclo lczti iz zcmlje in bilo tcptaiio z vc- leizdajniškimi procesi. Vidite zopet: nemški vseueiliski pro- fesor, pravi burzoa -¦- in je okrepljal do- lavce v gospodarskcm boju. Tretjič. Razrezaval sem knjigo prof. Kolouška: Narodno gospodarstvo, ki je ravno"izšla. Koliko ie v knjigi načrtov za razumevanje in pudkrcplienje socijaliz- nia tcr posameznih delavskih zahtev. Kolovšck dokazuje znanstvcno in potom izkušnje up.ravičenost 8-urncga delavni- ka, vcruje v ohranitev ljudskih delavnih sil, v omejevanje manuelnega lindskcKa •J.cla, ki bo nadomeščeno z naravjio ener- ^i0. priznava Aristotelov izrek: Med uudstvoni bo izginila sužnjost, ko se bo- ^0 začcli tkalčevi stavi sarni od sebc J^Qinikatj, KolouSck pa ie predstavitelj la^'n krogov, prosto rečeno bnržoaznih sH^1J?.istov* ^aterž smo sicor brez konfu- 'cl\ I!le spadamo k nobenr soeijalistiOni J;cr ¦ vi» a zato nisnio nič manjši socijalisti j^"ot ^rkveni vcrniki. Nasprotrio, marsi- kateri n^ Q socijalizmu iiedvomno «lo- °°^ie in odkritosrčnejštv kakor ti, ki ucKIainiralf» clankc» dosodaniih pri/nanih latekizmov in se z njimi zadovoijujejo. u dobro se iiai godi na zemlji. Zdi se mi, da bi sploh laliko rekel: Iz mržoaziie je izšel socijalizem. Tako nio- a reči vsakdo, ki pregleduje seznam u- itanovitcljev socijalističnih sistemov. V "ranciji Saint Simon in Fourier, Blanc, 3roudhon itd. do Jaurcsa. V Angliji cela /rsta iniüii od Ovena do H. George. In tstanovitelii nemškega socijalizma -— -asallc, Marx, Engels? Bakunin Fleha- lov, Kropotkin, Lenin in Trocky v Rusi- 1 tudi niso rojeni proletarci. '1'ežko.Je na- qjrotovati takšnim dejstvoin. Pravite, da e socijalizem težnja, nai človek ne izko- rišea eloveka. Kdor pa ie to iniscl prvi izrekel — jc bil bnržoa. Kdor je tcj misli delal cesto, ie bil buižoa. Kdor je za to misle organiziral delavstvo. ie bil buržoa. Brcz buržoazije ni bilo socijalizma. (Po dr. Merbcnu — si.) Boljševizem. demokracija in siovanska politika, (lz govorov miuistra za zunanje stvari dr. ßexiesa in poslancev dr. Kramara, dr. Ant. Hajna in Fr. Sisa v čehoslovaškem aarodnera sbromazdeeju.) (Dalje.) Ostajie nam torej vprasanje, kaj bo- de uaprej in kaj spccijelno z boljšcviki sedaj, ko je problem intervenene politike odpravljen. Za lias ostaja ruski problem sanio problem, ki potrebuje inleli«entnih, zmožnih administratorjev in inteligent- nih, zmožnih organizatorjev. Ce ima boll- ševiški režim te zmožne administratorjc in organizatorjc in ee bo uvidel, da ruski problem ni sy.mo problem zmagovitüi ai- mad proti Kolčaku in Denjikinu, ampak tudi problem moderne, napredne in de- mokratične uprave. in če ima holjšoviški režim za to ljndski materijal, potem sc bo ta rcžim obdržal in mi moramo potem v niem vidcti jedro bodoče Rusije. Jaz 0 tern dvomim in zdi se mi, da je v boljše- ' viški Rusiji,. čeprav je boIjševiSki režiin pokaza! ninoAo vee političnih in vojaških zinozjiosij, veliko pomanjkanje zmožnih osebnosti, ki bi mo,i,rle te nove icleje in rcsnjeno nove inStitucije voditi in vzdr- žaii. M/sJini, da sc bo fudi boljševikom z(>perstavil zloglasni ruski problem v isti strasni rcalnosti, v kateri se je pokazal carizmu ter Kolčaku in Denjikinu. Treba ie pa že dancs povdariti, da so se bo!:;e- viki v vsakem slučajn boliše obnašaii kot njih imsprotniki. da so veliko bolje uvideli, da morajo rešiti organizačni in npravni problem, ee se hočejo vzdržati. Oiii so nvedli trdno vojaško organizaciio, vrnili so se k staremii orsfanizacnemn voiaškemu sisteinii, vračajo sj k stare- in n kapitahsticnemu gospodarstvu, pre- vzemnjo sploh v principu gospodarstvo kapitala, ko n. pr. ponujajo plaCilo dol- gov za staro Rusijo, ponuiajo mir in pre- vzcmajo iz stare sociialnc konstnikcije to, kar se da sprejeti, sanio da bi se vz- držnli, sanio da bi mogli organizatorlčno in administrativno reSiti celi svoj pro- blem. A^i moramo tudi sanio s kritiko In stvarnostjo «ledati na to, kar se !e v.času holjšcviSkeza terorja zagrcfiilo proti ?&- konom luimanitete in morale. Mi mora- mo odločno zavraeati okrutnosti. naj sc izvrSc kakorkoH, in posebno tud! tedai, ee Jili sprcmlja resnični sistem sncüalno anarfiije in popolne socijahie nivclizacl- jc, ker pelje to k popolni demorali^acijl in socijalni dcsorganizaci.fl. Mi pa mora- mo boljSevizcm. kakor se nam kažo v tej eeli razlagi ruskega problcma, prak- tiCno zavračati in stvarno krltiziratt. ne pretiravati straSfla, kl nam ga vedtio ka- žejo od vsch strain 0 boljSevizniu in nred vsem povdarjatl. da je resniüni 'n T»ravi boj proti boliScviskim tendencam le res- nicna politika demokrat'Cne orpranizad- jc in uprave ter resnična stvama skT?>_ za kmh in dostojno življenje najširših j vrst prebivalstva. Če so danes zveznc J države sprejele princip gospodarskih sti- kov z ruskim narodorn, potem pomenja to, da so opustile misel intervenene po- litike in da ie to prvi korak k poskusu za sporazum z novo Rusijo. Ce bo ta nova Riisija resnieno razumela svoj problem 1 in se začela organizirati na sprejemlji- j vein temelju tcr optistila vse ekscese, ka- tere ie moral izzvati stari rcžim in grož- nja z vojno intervencijo in ee bo prišlo do gospodarskih stikov z Rusijo. potem po- meni to toliko. kot da bodo boljševiki s cslsom vslcd tch gospodarskih stikov na vsak način prevzcli celo vrsto instihicij stnrega režima, da bodo prešli v celo ; konstnikcijo- biv.še clružbe, katera bo se- i veda v svojem karakterju in v eclem svoicm srnislii morda v toliko spreme- njena, da se bo laliko reklo. da se je 11- i stvaril proti sta'remu novi režirn. Ni dvo- ma, da pomeui interveneni naert politiko starcga režima in triumf scdajne politike ! novi režim. V ruskcin problcmu sta torej dve politiki: prvo lahko označimo kot politi- ko starega rcžima. a drugo. katera mor- da kc Ie sedaj prinaja, kot politiko nove- ga rczima. Zunanic ministrstvo se je trn- dilo hoditi vedno po poti novega rc/.ima inbi smatralo 7H principijelic napačno in pri današnjih okolnostih za čehoslova- ^ko državo event, zelo nevarno, čc bi Iz- vajali politiko starcga režiina. NaSa cela politika v ruskem problcmu je bilo rav- 110 iiveliavljenjc metode politike novega rcžima. Mislim seveda, da boljševiki nc bodo mogli izvesti ogromncga ruskega problcma, da tudi oni vslcd pomanjkanja viv. i.i ok sullen i\i uradnikov in posebno za ta režim pripravljenih ne bodo mogli sa- mi organizirati države in zgraditi in imeti od nje tega, kar bi si mi vsi ždeli iz nie zgraditi. Mislim, da bo tudi njihova vla- cla padla, ker so tudi oni zagrešili napa- kc in oeividno zloeinc, ki bodo njih klc- tev, a pred vsem radi toga, ker nisc zmožni, premag'ati vse te ogromne teža- ve, katere zahteva danes .uraditev drža- ve in specijelno takš.ne. kot je Rusija. Da, proti temu je treba iskati in po- ¦staviti tudi socijalno poJitiko novega rc- zima proti stareniu. To ne bode uiti bolj- ševiška, niti prcdvojna politika. Cehoslo- vaška republika niora iskati in postaviti to novo socijalno politiko novega reži- ma. Ne sanio države, ki so bile premaga- nc, ne le mi sami, ampak tudi zveznc, zmagovite države imajo danes težek po- ložaj. Bilo bi cnostransko, če bi gledali celi socijalni problem sanio v Rusiji in v bol.iševizinii. Celi svet preživlja rcvolu- cijo in krizo. V Rusiji je ta kriza vet alt nianje nasilna, in je radi tega markant- nejSa, toda gospodarskb in socijalno kri- zo imamo v vseh deželah. lz tega vKiika t"di naša politika pri reševanju te krizc ne sine bitt malcnkostna. mora biti res- nieno evropejska in svetovna. evropsko orijentirana in ne provineijalna. Mislirn, da sc bo Rusija še doglo zvijala deloma v anarhiji, deloma v bojih cnih proti dru- gini; nc dvomim niti nairnauie. da bo na- posled popolnoma zmagala politika nove- ga rczima, ki bo veliko bolje navdahnje- na s sccijalnini čutom. Id bo demokratiC- na in zelo realna in katera bode vedela, da so glavni političjii problemi povsod in v vsem problemi uprave in poStenc demokjatiene organizacij^' NoSa zunanja politika sc b& torej g:!- bala kakor doslej v nevtralnem tint Hj vsem posarneznim notranjim ruskim pro- blemom ter bo sporazumno z ostalimi zahodnimi državami navezovala stike a tfospodarskimi elemnti posameznih dc- !ov Rusijc. V tern smisln nripravlja znn. j ministrstvo v posameznih ruskih rnestlft konzula:*ne urade in tako prlpravlja ho- doee intimne pöliticne in jrospodarskc 1 stikc 7. bratskim ruskim narodom. Nekateri govorniki so povdarjali, da moramo izvajati slovansko politiko. Do- volite mi zopct, da preidem na stari in novi režim. Zavraeamo slovansko politi- ko, katero se je proglašalo prcd svetov- 110 vojno in katera se je pokazala potem specijelno v ruskem problemu. To je bila romantičrta politika, ki ni poznala rcsniČ- nih dejstev, brez znania slovanskih raz- mer, često so bile to prazne besede, praz- na gesla in froze, ki niso niti resnieno povedale, kaj jc to siovanska politika in kako jo jc treba izvajati. Če se misli pri tem na slovansko politiko, kot so bili shodi dijaških rnanifcstacij in ßovori na raznih banketih, potem moram to slovan- sko kolitiko zavračati. To vse ie bilo mo- troče pred vojno pod starim rcžimom, ko smo se mogli samo tolažiti 7. blago nado, j da imamo tega in oncga strica. kar je j imclo gotovi moralni pomen. često pa je bilo to zakrivanje oei pred rea!*Vostjo, bi- la ic to idealizirana minulost. Samoobse- bi sc razumc, da moramo izvajati slo- vansko politiko. Slovnnski problem ima- mo sioma. Jmnmo v svojem ozcmlju po- le.n' Cehov in Slovakov Poljake in Riisi- ne. Jmamo v majhnem celi slovanski pro- blem, in ta sloyanski problem v lastnem ozemlju moramo v laVni dvžavi rcSiti. In naše slovauske dol?.nosii nam v tem smi- slti nalagaio ogromne naloge. Ccsto mo- ramo opazovati, da sr^ nnSa iavnost ne /avedn, da pri prcsoji nasih nolificnlh razmer in druffih problcmov ne sine /a- l:ti Slovakov s teui, da jih preide. Se da- nes sc najjdcjo čefiki politiki, k» se Se ne m.orejo itavaditi hesedc čehoslovaški. Rnvnobko važcn ie za nas problem kni- | natske Rustle. A naSa javnost in mnogi I naši politikj. ki tako c'Csto .irovorfi«) o sfo- ! yanslfi poltfikr, mmnjo niti najmanise^n zanifnanj:! 7-j tn fe?Vi .nprrivni in orccaui- začni problem. Oovori se o slovanski po- litiki. a vrl tem ne npošteva. da jo naSa prva in prtncfpijelna dolXnost. re^iti slo- vanski problem na Tbšinskein v ^mislu demokratii^Tit4 slovanskc ideie. In kort on 0 se ^ovorj 0 boju Germanstva s Slovan- stvom. Prnd vojno je spreROvoril v tem smf.shi vsndHc besccFc ncm.ški kander Bethmnnn ffollwe«-. (Daljc nrih.) P^lBtiÄne vesti« Sela narodtiega predstavniStva. ZaJ- nja (Sl.)seja narodnega predsta\-niStva, ki se je vršifa 2.1, tm., je bila preeej hrupna. Vlada ni obvestila posameznih klubov, da hočc ta dan spraviti jadran- sko vpraSanie na razgovo;. Vkljub temu so vladne stranke vložile na predscdnika vprašanje 0 zunanjepolitičneni položaju, na katere }c tako jodgovarjal dr. Spalja- kovič. S tern je vlada hotela izvabiti opo- ziciio v zbornico, da bi zamo:n moštvu. Poverjcuik za kmetfjstvo pri Ueželni vjadi v Ljiibljani, Jakob Jan, sprejema strunke do nadaljnega vsak torek in vsak netek od 11. do 13. ure. Bauatsko vprašanie Še ni rešcuo. -~ Zadnjjč smo poročali, da je vrliovni za- vezniSki svet odločil v banatskem vpra- šanjii gledc ozemlja ob izlivu reke Maroš / mesti Veršee in Belacerkev v prid Ro- muiiijc. Naše diplomatsko zastopstvo na Punaju pa to vest z vso odločnostjo de- mcntira. Izvoz zivil jy üajc dr. Ha-jc iz Slovc- nije prepovedal. tnko jo vsaj »Slovenec» pred kratkim z tlebeUmi črkami poročal. Knialu nato pa smo zvedcli, da gredo zo- pet celi vagoni rjznih zivil na vsc kraje iz države. samo da Uvozniki plačajo ca- rino v zdravj valnti. »Slovenec* je tore] hotel s čisto Miivadiio lažjo pridobivati dr. Breien populaniost. Isti >Slovenec« pa poroča v.včera.jšnji Stevilki. da je-baje hodil dr. Brejc sedaj sain v Beogrud pro- siti, da bi dovolili izvoz zivil dijakoni. — Urednike »Slovcnca« uljudno vpr.ismno, če je morda to ist*. v.semogočni dr. Brejc, ki ie pred par dncvi prepovcdal ves iz- voz živil? — Ali je se K.ie dnigod na sve- tu-inogoča podobna farbarija javnostiV Madžarom inoko. »Naprei < poroča, da ie sklenila Protič-Korosčcva vlada z Tnouarhistično-klerikalno Madžarsko tr- ¦•lovinsko pogodbo. glasoni katere bomo dobavili riorthijevim Madžarom -1500 va. rsonov koruze iz žetve leta 1019, 350 va~ ijojjov iiitola, 500 vagonov pšenic^. ki sc mora jo datj do IS. maja 19-0, 300 svinj in ako se bodo razmere izprenieuile, še WOO vagonov pSenice, oziroma moke in 20.000 praSičov ter 70 vagonov mastl. - • Naravnost grozne šicvilke —- kako bi tu- lili klerikalni li.sti, ee bi kaj taeega storila dcmokratsko-sociialistična vlada. v času, ko stane moka žc 14 K in še več l kilo- gram, ozironm ie sploli ni več dobiti! Or. Korosec pa bu-iiajbrz" rckei. mene to nio ne briga. saj iaz sem želo.ulski minister. •Mi bi nam lioteti kk-rikalei ra/renti ugan ko, zakaj duliovnik dr. Korosec ni pre- vzcl ministrsiva za preliniuo, kjer bi mo- ral blti vsaj Se od pvei uekoHUo vevziran, ampak se je raje spravil nad tehy/.mcQ? O ta nesrečna doinagogita! Nit« o jadranskeu* vprašanju. Nitti je v svojem govoru o znnanji politiki, ka- ierega je imcl v zbo/uici/glede rešitve jadranskega vprašanja navedel tri nači- ne: prvi in najenostavnejši brbil ta, ako bi sc dosegel prijatelisici sporäzum meö Italijo in JiiKoslavijo. Dnigä rešitev bi bl- la, da zahtcva Italija izvedbo londonskc- «a pakta, tretia pa ta, da se sprejme pre- ¦dnigačcn predlog {>. dcjcmbra V)\V, ka- tereKa so podpirale Amerika. Francija In Anfiiiia. Ta bi bila taka. da bi prišla Itali- «a do svobodncga dosovora z .Higoslo- vani. Zasedba Skadra po Italijaulh. Listi .so poročali, da so Italijani. potem ko je povellnik zavcjzniškiii čet, general De- iouri, izročil po določilih versailleskega voinega sveta iz leta 1918 meslo meščn- »om, zasedli isto prtti volii Skadrčannv ler postavilj na grad topove in jih narc- rjli ua mesto. — Tiskovni urad italijanski ra :vt»dai to vest dementira. • IZ K0R0TANA. Izvatircdno iiaravno prlkazen se Se opazovalo due 22. tm. zvečer okrog pol osmc ure na Koroškem. Na severneiH ob- jfcorju se ie v^lik del v trenutku rdeče za- žaril, kakor ob velikem požaru. Ta svlt se ie polagoma premenil v več svetlob- «ill, visoko nad obzorje segaiočih stor- žev z belosvetlim jedrom. Opažalo se je, fcatko so se žarki svctlobu po njih preta- kali in počasi potemneli, nakar je bilo ,vi"rieti zopct prvotnl rdeči žar. Ta se je premikal od severa proti severozahodu in obratnö. Igra se je ponavljala čez rtve urj. Ko je prikazen prenehala, se je vidlo celo severno obzorje kakor od codialne hi.či razsvetlieno. Codialna ltic sarna Je bila ta večer pa izredno slaba. Morda je bfl to odsev polarne luči, vsekakor bi bi- lo zanimivo zvedeti vzrok te redke ne- besne prikaznj. Prvi koncert pri red» Narodna Cital- nica v Dobrlivasi dne 11. aprila tl. pri Čičmanu. Na vsporedu so pevske toekc društvenega zbora in glasbene točke sa- lonskega orkestra na lok. Tiujko blato pri OrabStajnu name- rava vlada izsnSiti. Tozadevna komisija k>o te dni pregledala situacijo. PTUJSKE NOVICE. PtuJ. Voiikonoeni prazniki so tuka.i, tukaj pa so že tudi »izgnanci-nemcurji* iz Avstrije — s praznini želodcem. Videti Jill je na ccsti, v kavarni, gostilni in dru- god, kako se zbirajo s ptujskimi nemčurji ter «nSljajo med seboj! Kaj se jih res nc bomo rešili, kdo jim je dovolil ßovratck? Ptnj. (Surovost in hndobnost) .Vcc- krat smo že poročali, kako se naši neka- teri kmečki fantjc obnašajo surovo in ncspodobno, v slednjein času pa so celo Imdobni, tako da jim bo prikrajšati ko- rajžo s strogo kazuijo, ki pa naj bi ne bi- la samo v zaporu, ampak bi tukaj najbo- Ije zalegla telesna kazen. če drugače ni mogoče doseei uspeha. Če gredo fantjc razdlrat mostovc, sadno drevje pokon- čavat, res niso bolicga vredni. Sedaj sc nam poroea, da so fantjc iz Zagorc. obč. §t. Lovrenc v Slov. sor.. ko so šli domov od naborov, napadli voznika in urn hoteli DJ'cvrcci voz, in ker jih je nckdo v Paci- nju miril in jim iivetoval. na; toga ne dc- la.io, so §li in ga z nožem v prsa in s kb- lom po glavi te?.ko ranil, riotem so vo/- niku, ki je peljal voz krme domov, na vo- zii jc iniel svojega otroka in sam sedel na vozn. zažgali vzadaj voz in krmo, ta- ko da so skoraj voznik. otrok in konji zgoreli! To presega res vse meje suro- vosti in hudobnosti. Dandanes že noben potnik ni varcn več na cesti. niti doni«- cim Ijudern se nc prizanaša. Ako lepa beseda ne potnaga. tedai pa naj nastopi stroga kazen — in 6e bi tudi morala biti telesna — takšna surovost in hudobnost se mora odprnvitl! MARIB0R8KE NOVICE. Korupcija se širi. lz Maribora nam poroeajo: Objavili stc, da je bil imenovan predscdnikoni stanovanjskega urada nc- kj dr. Lojze Juvan. Gotovo Vain ni zna- no, da je tudi to imenovanjc umazanost klerikalne vlade, kakor vsa im&novanja dr. Brejca: dr. Juvan je nainreč koncipi- jent odvetnika dr. Leskovarja, ki je ko- misar (seve samo po imenu, a nc po delu) okrajucKa zastopa in scdaj tudi maribor- J ski gerent. Ker pa imata obadva imeno- vana klcrikalna petelina dovol.i posla v odvctniški pisarni, seveda nobun pri. tch uradih niti ne more nič deiati in tako so klerikaler Ie pri nas naiavžnejše instilu- cije ljudskih koristi upropastili v brezde- lje. Kako dolgo že? — Ne bomo se prav nič čudili, če bo dr. Breje lepega üne po- veril kako važno in mastno plačano jav- no innkcijo še dr. Leskovarjevemu solici- tatoriu in strojepiski. Obsojcn. Mariborsko porotno sodiS- če je prisodilo minuli^rjetek nekemu An- ! tonu Komcrtzky, viiiotržcu iz Oradca 5 mesecev težkc ječe, ker je skušal s 500 K ponoviio podkupiti g. dr. Franca Brat'na, aprovizaeijskega refcrenta pri okrajncin glavarstvu v Mariboru, da bi mil prip«- niogcl spraviti 3 polovnjake vina Čez nie- io. Prvič mu je g. dr. Bratina pokazal vrata, ko pa je prise! v drngiC, ga je da! aretirati. Sedaj bo iniel čas prcmiSljevati o dejstvu. da naše uradniStvo ni priprav- ljeno za korupcijo, kakor v LačcnberRa- Rudečo nedelio so pnredili dne 28. tm. sociialisti v Mariboru s tern, da so po svojili zaupnikih od hi§e do hišc nabirali naročnike za svoje časopise, posebno pa za »Voiksstimme«. Mi akcijo popolnoma pozdravljamo, četudi jo izvrSuje nasprot- na stranka, ker si moramo vsi želeti, da na5e ljudstvo Cim naiveC čita, zlasti pa napredne liste, da se politično čimpreje razbistrimo. Pričakujemo pa tudi od svo- jili somišljenikov, da zlasti sedaj ob praz- nikih vrSijo svolo narodno dolžnost s tern, da v krogu svojih znancev in v Jav- nih lokalih^šlrijo na5e časopise. Ne zado- stuje^iamrda nam ponovno po^iljate pri- znanie, da stoji list na višini, čc pa ga istočasno niti ne zatotevate (v brivnicah, v gostilna* in kavarnah. ki jih dnevno obiskuJiiiVj", ali pa.morda niti sami niste ''^.aroCawii-«srlists— Casopis ie najmočnej- Se orožje za širjenje napredne misli, po- litlčne zavesti in ljudskc prosvetc in je torej moralna dolžnost vsakega zavednc- ga nnrodnjaka, čctudi ni politik, da 5tri napredno časopisje. Cctudi so časoplsl zadnii čas ponovno zvišali naročnino. vendar je šc časopis najcene.iši chiSevnt užitek in najcenejSa zabava. Bojimo se, da se bo v kratkem manuelno delavstvo bolj zavedalo lugoslovanskih kulturmh zadač, kot na5a inteligenca. ki se saina vedno bolj in bolj vsled svoje apatije .u- mika v kot. Toraj na plan vsi. ki Se nistc mrtvi, dokler ]c Se Cas. Društvo odvetnlških in notarsklh uradnikov uiarlborskega okrožja v Mari- boru je jmelo dne 14. inarca 1M> izrcdeu obeni zbo.r, katerega se jc udeležilo nad dvetretjini članov in Cianic. V druStvu je včlanjenih samo iz niesta Maribora 56 elanov in Clanic, brez elanov izven niesta Maribor. DrnStvo se ie ves čas obstanka od jmiija 1919 rcsno brigalo za zbolisanje gmotnega položaja svojili elanov in 01a- nic ter za njili izsolanje in diseipliniranie. V izposlovanje vseh ugodnosti pri nakn- povanju živil in obleke, kot so jih delež- iii državni nastavljenci, odposlalo jc dru- štvo 12 spomenic, okrožnic in rcsolucij na deželno vlado, odvetniSko zbornico, mestni magistrat v Mariboru, na drugc pristojne oblasti ter posairisjzne odvelni- ke. Doseglo je s tern delne uspche, glcrde ostalili zahtcv se vrše še Ie pogajanja med društvenim vodstvom in gg. šefi, ter pricakuje clruštvo ugodne rešitve oa struni vlade in odvetniške zbornice. Do- se/.eni uspchi veljajo tudi za vse tovari- Se in tovarišice po mestih in trgih izven Maribora, koroški del Jugoslavije, Prek- murje itd. tvr bi bilo želeij, da vsi oni, ki še dništvu niso pristopili. to store eim- prejt ter delujeio po svojih okrajih soli- darno z driištvom encrgieno za takojšnjo uresnieenje opravicenih naših zahtcv. -~ Nastopili so tudi za nas novi težki časi. Ustroj pisarn zahteva stalnega, inteli- genlnega osobja, pisarniški izdelki pred- videvajo dnševnc zmožnosti in požrtvo- vaine energije, bodisi od koncipijcnto\', kakor od pisarniškili vodij, ki morajo po- le?, splošne zmožnosti obvladati tudi vse vedno se spreminjajočc vladnc in drugc naredbe. Strojepiske in stenografi lnora- io dovršeno obvladati svoj poscl. Casi, ko je lahko postal odvetniški aii uotarski urudnik vsak, če ie Ie znal preplsovati, so se že preživeli, zato je izgjnila tudi ka- tegorija takozvanili »pisarjevx. Tudi naj- zadnja pisarna si ie danes ze niibavila stroj. Načeloma torei pritičc osobju oü- vetniSkih in notarskih pisarn vsai orin najnižja plača in one ugodnosti, kojih so dele/ni državni nastavljenci etuikih ka- tegorii. - V novi odbor so bili soglasno izvoljeni: Prcdsednik: v.iilčvjeri Drago- tin; podpredsednik: Dergas Stefan; taj- nik: CilcnŠek .losin; blagajtiik: Moškon Fran jo; odbor niki: Tcoba Karl, HoSiC Karl jTi Mlaker Lija; namestniki: Kamen- šek Stefan, Mnišovar #I7ranjo in KavčiC Fani; nadzorstvo: Planinšek Martin in Vuga Otiliia Odboru k naročono: 1. da urgira vlogo na deželno vlado. naj ^\tn- preje ttstnnovi posebno kategorijo za od- vetniške in notarskc uradnik'2 tor jim do- volj pri nabavi živil in obleke vse one u- godnosti, kojih so Ueležni dr?.avni ua- stavllcnci. 2. da urgira vlogo na odvet- niSko zbornico ter opoxori poverjeniStvo za pravosodje. ila se naredbenim potom izda tak odvetniški in notarski tarii. ki botle tvoril pravično podlago za prizna- iije stroškov, v oC-igled vrudnosti dana§- nje krone z ozirom na vedno visanjj cen vsoh potrebsčin. 3. da se pri pogajnnju s Scfi radi rcgulaciiü plae odvetniških in notarskih uraduikov privzame z-t podla- cco kot najnižje place on-- prejemke, koje dobivajo državni nastavljenci enakih ka- tegorij, viftjc place pa so pridržane med- sebojneinu dogovorn med poedjneem in šefom z ozirom na obscžnost Uotlčnt.n!- sanic, zmožnost in uporr.bnost posamez- nika, oziraje se pri tern na vsebino bodo- Oega tarifa. CELJSKE NOVICE Politične somislienike in prijatelje g. dr. Reismana, ki oUhaja v Maribor, vabiino danes, v sredo 31. marca ob pol 9. zvečer na Breg v gostllno k BožlČu na po- slovilni večer. Rpajevna oroanizaclja 3ÜS i CbIju. Vandalizcm. »Olepševalno društvo v Celju« si je nadelo nalogo, da kolikor mogoče zopct uredi park in nasade v Ce- lili. To stane pri sedajnih razmcrah o- xromno denarja, a kliub temu sc Se nai- dejo ljudjc, ki mislijo. da je park njih pri- vatna last, kjer lahko počenjajo, kar sc jim zljubi. Njim ue zadostujcio pota, am> pak hoditi morajo seveda po travnikih in med nasadi. Komaj se razevete cvetlica, že je blizu postrežljiva roka. da jo hitro odtrga in potem seveda črez par minut odvržc. Otroci, in med njimi žalibog tudi že precej odrasli, trgajo in lomijo cveto- čc grmičjc, da mora čftveka srce boleti, ko vidi tako početje. Prositno torej vse občinstvo, zlasti pa člane Olepš. društva, da paziio na park ter različne ljudi, ako se jih zaloti pri poškodovanju javnih na- prav, brez vsakega ozira naznanijo OIcp- Sevalnemu druStvu, ki bo potem ze ukre- nilo potrebne korake. da se to v;mdalsko početj-3 primerno poplača. Mestni sozd. Ce hodiš na sprchod, ne samo po mestnem vrtu, ampak te za- nese poinladanski zrak tudi nekoliko vi- šje, na hrib za »gozdno hišico«, lahko vsako tiro po dnevu naleti<> na otročad, polgodne, razcapane fantaline. k< nabira- jo gorivo; tudi žensk in ponckod tudi nioskili ne zrnanjka. Nimamo nič proti tc- mu, da dopušča mestni masistrat nbogim Pobirati suhljad, vendar moramo odloč- no protestirati proti Kunu, da ta nezrcla otroead in fakiiiaža hodi po .'losti ter ruje in žaga vsevprek, bodi suho. ali ne — Ciozd, ki je last mestne občine, je itak skoraj popolnoma izpraznj.in, posebno izza gradnje savinjske brvi, gotovo ni namenjen opustošenju. kar se pa dobe- sedno dogaja z izdiranjem gozdnega na- raščaja. Razven tcga ima pa ta iakniaža posebno muho na pote, kjer v svoji suro- vosti ruva dan za dnem hlode iz stopnic ter j ill meče ali v jarck, ali pa vlači do- mov, pote same pa onesnaža! Največ te- ga »dela« se opaža od pol dveh pa do kakili petih popoklan, vendar tudi ob Uru- gih urah lahko slisis ža^anje ill sekanic po gozdu. Treba je, da magistrat v tem oziru nekaj ukrene, sicer bo iniel eez leto in dan mesto gozda kreevino. Brv čcz Saviujo bo, kakor vse kaže, te dni dogotovljena. Upamo, da homo, če bodo delavci količkaj gibčni, ob prazni- kih lahko brez bojazni pohiteli čez njo v mestni vrt in na v pomladansko cvetje ovite hribekc. Dolgo, dolgo -- celih de^set mesecev smo čakali, pa docakali smo vendar to nujno potrebno brv! Morda Se docakamo tudi popravo kopališča i. dr.? Podružiilca C. M. za (iaberje priredi na velikonočni pondeljek, dne 5. aprila tl. zabavno vesellco pri »Grenadirju« na Polulali. Ker je čisti dobicck namenjen C. M. driržbi, vabi podružnica vse prija- telje C. M. družbe na obilen poset. Dijaska kuhinia v Celju je prejela oaJmacijo na odpočitck. Nastaniti se na- mcrava v Dubrovniku ter bi r,ted potorn !>o<«.'til tudi nekaj rasa Split. Plzenjska »Smctana« v Jugoslavia. l>obro znaui pcvski zbor »Smeiaua- v Pfznu, Ki si jc ze pred vojno priboril v fujini stcviJua umetniška priznanja, pridj v rnajniku tl. na umctniško turnejo v Ju- ¦iuihtvijo, kjer ga že poznamo iz nasto- pov pred vojno. Tokrat bo obiskai Mari- bor, Zagreb. Heograd. Novi Sad. Suboti- . v«. in L.iubljano. Upamo. da «a povabimo liKil v Celje. Due 17. tm. sy prisostvovah ,a*o.s!ovanski žunialisti v Plznu koncer- tu -.Snietane*- in se nrepričali. da stoji ta pfv.ski zbor na višini svoje umctnosti. Hujskaei v fstlarjtli. V Liubl.iaiii ie us,tanovila dnhovščina takozvano >Ors,v :iizacijü služkinj in kuliaric«, v kaicri Imj- >kü te posle proti svoji gospodi, češ. naj /ahievajo samo oseninnii delavnik, kjer pa to nc gre, pa vsaj dcveturni počiti-k. ¦>evLda tudi Jni.iska.io slnžinčad, iia.i zn- Jrteva vecje place. Sevcda so zadcll s tern zopet pravo žilico. Kaplaneki so vsi »ksU fantjo in sluzkinjam in kuharieain se v tej družbi kaj dobro zdi. Nejcaicrc izmed n.iih pripovcdu.ie.io. da so morale tako organizirane kuharice kaplanoin prised}, da bodo zahtevale od svojih gu- spodurjev, da sredo volit tarsko. üospo- Jar.it pa so prcčrtali račun, odslovili to kiiharjce-rožke in jih prcpustili taiarjem, Ja jih orsanizirajo še «lobljc! —• S dm sc ltcvilki z dn« bivših avstrijskih zavo- i>roeiV ,tujini- - V tern slučaju se toraj OgrsK AYstrii;i za dcdi»i° »Avstro- !>;a!a G<<< V ^a'n^ Germainu pa je to zanl- strxiska vS °.r^vizicijah, katere je av- :' ^Pl"c--^dKopat kjer jc pri$l0 do kr- Är^,^ ne»^kimi kmcti in naW tvV°m' ^ Pa dobivamo vest" da ?•?L•? avstnjska vlada rckvirirati 71- "*> »n druga 2ivüa tudi ob koroSki de- markacijski Crti ter so avstriiske oblasti "Wi že opozorile naše obmejne straže, ^a se bo pri teh rckvizicijah morda tudi -tre'ialo. Hudo se mašču.ie s hudim: te- žko eutijo Avbtrijci na lastni koži nasil- stva. katera so izvajali prei nad nami. Za vsako bore živinče in za vsak grižljaj kruha st- morn prebivalstvo spopadati s svojimi lasi.-i/üi orožniki in tlaeitelji! Italijani .-ckvirirajo v zasedoiiem o- zcmliu. Po vseh občinah zasudeiicjca o- zemlja ob demarkacijski crti so miimlo nedeljo raziilasili civilni komisarji in vo- jaštvo, da priOno z rekvizicijo živine in drugih zivil. S 1. aprilom nvcdejo sj kar- te na vsa živila. Od 15. marca so pa že karte za moko. kruh. sladkor in riž v vc- ljavi. Prebivalstvo je zelo razbnrjeno. Zdravniki v Sarajevu naliajajoCih .^c bolnic so sklenili. da stopijo s 1. aprilom v slavko, akö se jiin ne izplaeajo zalite- vanc doklade. Ujedlnjenjc jiugosl. invalidov. Dnc 4. in 5. aprila vrsi se konferenca invalidnili zastopnikov cele .hifioslavije v Slavon- skem IJrodu. h Srbiie in Vojvodine pri- dcta 2, iz Bosne in Hcrcegovine 2, iz Hr- vaške, Slavonije. Istre Medjimurja in Dulmacije 3, iz Slovenijc 2 zastopnika. Ta konferenca bode velike važnosti za invalide, ker se bodo na njei njedinile vsc org. v enotno državno društvo. Delega- ta, katera sta enoKjusno izvoljena za SIo- venijo sta Horvat iz Celja in Ifazin iz Tr- boveljf. V Murski Soboti su jc ustanovila ^r)druznica Juffoslovanske Matiee. Mani- festneija je potekla vseskoz sijaino. DruŠtvo slovenskili leposlovcev se jj ustanoviio v Ljubliani. Namen mil je, pospeševati gospodarske. socijalne in kulturiie interese svojili članov. da jim niidi jcinotno in muralno pomoč. Društvp ! jo samo sta/iovsko zdrti^enje, brez raz'l- ke politiCnega naziranja. Kongres demokratskih študentov sc je vrsil due 25. in 26. tin. v Ljubliani. Za- - stopana so bila akademiena društva: De- itjokratski študentski klub v Beogradu, •lugoslavija in Triglav iz Zagrcba in Ja- dran iz Ljubljahe. /)iie 26. in 27. tm. so se vršile programatiOiie razprave. Na- men kongresa je ustvariti podlago za osnovanie Saveza demokratskih st'tiden- tov. Oarujte knjige za zasedeno ozemlje. I'isarna za zasedeno ozemlje prosi, da ji nasi narodniaki darujejo knjige, katere zeli ljudstvo v zasedenem ozcmlju, ker so tamkajšnje kiijižnicc večjidel uuičenc. Rodolitibi naj pnšljcjo, kar premorejo. knjicfe zgodovinske vsebine. pcsnitve, narodne pesmi, strokovne, poučne in znanstvene knjige itd. pisarni za /.ascde- no ozemlje v Ljubljani ali pa tajništvii )u- Vjoslovanske demokratske stranke v Ljubljani, Narodni dom. katero bo izroči- lo iste omenjeni pisarni. DOPJSI. ŽaJcc. Olavna skupščina hmeljai- skcga druitva v Žaleu je prav lepo uspe- la, lotno poročilo se je vzelo z odobrava- ujem na znanje. Natančnejse poročilo priobeinio prihodnjič. Šoštanj. Tu jc 26. marca ponoči uinrl posestnik, klobučar in načelnik klobučar- skc zadruge g. Ivan Šmigovc v 45. lefu starosti. N. v m. p.! Iz Trboveli Bog uas je blagoslovil s Stinmi duhovniki. Ako pridete sem, gosp »rednik, in vprašate najmanjicga paglav- ea, ki »platno prodaja«, kateri je tisti. ki ua prižnici in zasebno govori noresnico, Ka Vam takoj s prstoni pokaže. -- Med voino k pobijal na prižnici Srbe, Ruse, j Francoze. Lahe. Angleže in Amerikance, da je bila groza in vpil: »Srbije ni vcč! Rusije ni več! Vse bo propadlo. samo na- ša slavna in mogočna Avstrija bo ostaHa na veke! Amen!« Drugokrat je rekeldo- besedno: »Ako bi Bog dopustil. da zma- gajo sovražniki Avstrije, bi bil *en lump«!« Ta avgur je tudi vseveden On vse ve, vse zna, on vidi v minulost. se- dajnost in prihodnjost. On pomni, kaj mu je mati govorila, ko ga je v predpasniku na polje nosila — bil je eno letö star, pa ve, da je rckla, kako hudi časi pridejo; on je bil genijalno nadarjen za vse, Studl- ral je medicino, mrliče seciral, študiral matematiko in geografijo za visoke Sole, hotel je biti visokošolski profesor, toda enkrat ga jc oče odvrnil. enkrat se m« je Marija prikazaia in ga vabila k sebi — »rii pa mislimo, da ga je zapustil 2e v nižjih šolah sv. Duh. — MaSeval je f-c PO vseh dimajskih cerkvah in povsod je le- tala Zita za njim. S kabinetno pisarno na Hunaju je bil vedno v korcspondencl. — Pod Avstrijo je podpiral in vzgojil nešte- vilno oficirjev. ki so zdaj gencrali, enem« je kiipil celo 6 parov spodnjih blač, zato so mu vedno sproti poročali vsc natanko in on jc vse namere vseh vojskovodij in vseh narodov vedel naprej. On je tudi sam velik vojskovodja in bo Lahom »ko- tel polente prevrnil« — kakor je povedal na prižnici. Pa kaj še to! On izganja tuUI hudiča, zna »panati« mrtve, ki nazaj ho- dijo — in priporoea svatom. -la to njego- vo umetnost priporočajo med ljudstvoin. On pise ravnateljn Nemcu pasjeponižna pisma (ki se bodo svojedobno objavila), on sklepa z Nemci, socijaldeinokrati, ko- munisti, magari s samim vragom kom- promise, on iiči svoje kolegc stradati. sam zahaja na vsako kočarsko pojedino, on izganja najvernejše in najrevnejSe l.iudi iz cerkvenega stanovanja. On iz- kazuje tudi dabrote, on je ljudomil proi.) kmctom tako, da jim prodaja prasce po 70 K, kadar jih drugi dajo po -50 K. Pa vse to so Se malenkosti. Zdaj, ko se bli- žaio volitve, iim proludira, s tcm. da pra- vi svojim konzumarjeiu: vsak bo hudo kaznovan, ki nc voli z menoj; sam pa je volil v solski zastop — socijaldemokra- ta. Vse, kar smo tu napisali, lahko doka- žemo s stotinami prič. Na svidenje, »Kr- vavi mo/.« ali »Pavliha« ali »La/.ntivi Kljukec«! — Jauko Rupnik. Sevniea. Vsled bolelmosti je tuKaj odstopil župan Ludovik Smole in je v sc- ji obeinskega odbora due 25. tm. izročil 2'upa'nstvo podžupanu. nadučiteliu Josipn Mešičku. Obcinski odbor je g. Smoletu izrekel zahvalo in priznanjc za njegovo požrtvovalno in skrbno poslovanje v ča- su vojnc in prevrata. Cnako .se je odbor zahvalil tudi šolskemu ravnatelju I'ran- eu Bajtu, ki je kot vojni begunec z Oori- škega nad 4 Jeta opravljal .posle obein- skega tajnika zelo marljivo. spretno in natančno, pa se je sedaj tej službi odpe- vedal. ker se namerava vrniti *v svojo domovino. Občinsko tajnistvo prevzame s 1. aprilom. občinski odbornik Anton Ko- ren e7. .Sevnica, dne 28. inarca. Danes je ob- eina Sevniea kupila lično šolsko poslopje bivše trirazredno zasebne ljudske šoie nemSkega »Schulvereina« z velikim vr- tom in vsemi premičninami. Slovenska Bistrica. Z velikim zani- nianjem smo citali v »Novi L>obi« poro- čila o lepo uspelih obrtniSkih sestankih v Sostanju. Slovenjem^radcu in Brežicah. :Povsod se tore) obrtniki gibliejo, samo v našem okraju vse spi, eeprav smo imeli svoj cas zelo delavno obrtniško zadrugo, ki pa sedaj že par let ni imela niti občnc- ga zbora. 0. gereut Cjril, kaj ko bi Vi tu- kaj malo bolj vršili svole odbornjške dolžuosti, mesto da posnemate svetega AvguStina, ki je nosil vodo v morje. TuUi Vasemii trudu se namrec nc bo posreči- l«i rešiti klerikalce neizogibne smrti. in bo torej livalezncj.se, če se posvetite ko- ristnejsemu in potrebiuniu narodiiennt delu, čc Vam /e ncinirna žilca ne da mf- ru. Pravijo, da icpa beseda tudi lepo mc- sto najde in torej upamo. da tudi te vrsti- ce padejo na rodovitna tla! Dolenjsko. Državno pravdništvo Je •zopet dalo aretirati Stipa Radiča zaradi njegovega, proti drSavnemu obstoju nn- perjenega srovora. Kaj jc pa z drugimf prirejevalei shodov n. pr. na Dolenj- skem? Marinček ie tudi. komaj prišedši iz zapora, v kojem je bil zaradi cnakih dejanj, takoj začel prirejati shode po Do- lenjskem. Na Catežu bi se mu bilo skoro 7. inarca slabo godilo, da ni ušel na Ske- d^nj; a v Cerkljah ga pa ljudje preveč spoStljivo gledajo kot lemenatarja. Tudi na Kranjskem bi bilo potrebno hujskače za uiesa prijeti, koji krieijo proe s krono, ker se pa taki prosto gibljejo. jim ljud- stvo zaupa in misli, ta bode nas minister in nam ne bode potrebno davka plačeva- li. ker je Marinček prorokoval. da bode jJohodninski davek odpravil. Tako se to- raj državi nevarni ljudje prosto gibljejo. in ljudstvo hujskajo proti državi. katere pa mora roka pravicc tudi doscči. Sokolsfvo. 7Wi v Prago. jugoslovanski irokol s<: ne more udeležiti zleta v Prago. O- jrromno delo s pripravam? in pred vsern ojs'omni denarni stroški bi ne imeli do- vol] pruiicrnega uspeha. Vse dc.-Io in siro- ške, ki si 'ih s tem prihrani. bo obrnil v pr:d samemu sebi. n.i^ireč notrarji spe- pjfnitvi in okrepitvl. V Prago Rre H **- stopstvc Sokolskega Saveza SMS. Kdor pa zn.oip z lastniiiii svedstvi. naj se zleta i:delezi neofieijelno. »Sokolič«. S štev. 7.—10. ie list za- kljueil svoj prvi Ietnik Stevilka je vse- binsko bogata. Clanek o »obletnici« (28. okt. 1918), pesem »Narodu«, clanek »Dan 28. okt. 1918 v Pragi«, clanek »Baron 1\- ga Zois«, pesem v spomin istemu ob sto- letnici njegove smrti, ertica dr. Pfvka »Zdravnik Stanc«. članki »Slavnostnf tek«, »Sokolski zlet v Pragi 1920«, »Rof- stvo naše narodne himne«, pesem »Novi zarod«, članek »Poglavje o alkoholu«, in končno ^Glasnik«. Na5 sokolski naraSčat naj bi z vnemo segal po svojem listu! Zadnja poročila. Novačenje. Beograd, 31. marca. Vojno mi- nistrstvo je i^dalo odredbo o novačenju, h kateremu se imata pritegniti razun obvezancev letnikov 1898 in 1899 tudi Se dva letnika onih, ki so bilt lani oproščeni kot začasno nesposobni za vojaSko službo skupno z osebami nad 20 let. Poset pri prestolonaslednikn. Beograd, 31. marca. Včeraj je do- spela v konak ruska velika kneginja Olga, ki ostane par dnij na posetu pri prestolonasledniku, regentu Aleksandru. Na kolodvoru so jo sprejeü Stevilni ruski dostojanstveniki. Podonavska komlslja v Beogradu Beograd, 31. marca. Predsednik podonavske komisije dospel je včeraj v Beograd in je bil sprejet pri pre- stolonasledniku Aleksandru v avdijenci. Posetil je tudi ministrskega predsednika Protiča. Namestnik zunaniega ministra dr. Spaljakovič je priredil njemu na Cast svečan banket. Ostavka ministra Ribaraca. Beograd, 31. marca. »Politika« javlja: Trgovinski in industrijski mi- nister Ribarac, ki je predložil ob nastopu sedanie vlade svojo ostavko, je svojo zahtevo sedaj ponovil. Viada je na včerajšnjem posvetovanju njegovi pro- Snji ugcdila. Na njegovo mesto stopi dr. Momčilo NinčiČ, katerega nadomesti v ministrstvu za pravosodje član ir skupine Ribaraca. V povzdigo naše valute. Beograd, 31. marca. Ministrski svet je včeraj sklenil izročiti Narodni banki spisek državnih dornen, ki bodo ob enem s kovinskim denarjem podlaga in supergarancija za nove kronsko- dinarske novčanice. S tem upa, da se bo dvignila vrednost naLe valute. Za Velihonočne ppaznite kupujte nanovo došla raznovrstna močna in zdravilna Dolmofinsha in v zalogi Dalmatinskih vin 456 4-2 Za slabokrvne In okrevajoče (prebolele) se prlporoča posebno Črno vino „IHavaC*4 Stran 4. »NOVA DOBAi Štev. 40. Registrov. kreditna in stavbena iadrugazom.zav. __ f*Ä|2.- Pre&epnova ul 15 ** **e"JM*. "L&STNI DOM" _n/»/\j~iiyi.«r.rr n^~iji/injju.n.ri_r'j'.*ii*iji*iri~~i_s~'i*L'*'r*jirj-rii~_)~<\^Li^j* "~i"j~ijij'ir."*j-ij*Lri_r*i_i"i.n-nji«T ru—ru-uin Sprejema hraniSne vloge in jih obreaiuje po 4^m Ol ^ 401 štiri od sto \T*Z |O# 156-5 Hemoratespati? Niti deiati? Imate nervoznebolečine? Občutek zado- voljstva doprinese Vain Pelierjev pravi Elza-fluid, 6 dvojnatih ali 2 veliki spe- cijalni steklenici čb K. Trpitc roso>imice v Celju, ki se vrši v petek, dne 9. aprila 1.1. ob 6. un popoldan v sejni dvorani Narodnega doma s sledecim sporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Razdelitev Cistege dobička. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Razni prcdlogi. K polnoStevilni udeiežbi vabi NftČelstVO* 492 1__________________________________________________________^l_______ Učenca spiejme takoj v kliučavničaisko obrt Ivan Schurner, Žalec, 485 2-1 in t«äfs'^t''ti<4ke iard^SSie ima v Naročiia s.c ixvr§ii|ejv točno in soiia.ia