JANUAR 1976
Novice iz mladinske organizacije
V sredini novembra je RK ZSMS organizirala v Piranu seminar za informatorje iz delovnih organizacij oziroma za tiste ■mlade, ki bodo skrbeli za informiranje pri konferencah mladih delavcev. Seminarja sem se udeležil kot predsednik komisije za informiranje pri KS ZSMS Steklarna. Na seminarju smo se naj-
prej seznanili s teorijo informiranja, nato pa smo sestavili poskusni bilten, ki je prikazoval delo in probleme splošne plovbe Piran, ki smo jo v ta namen obiskovali. Zanimivost in pestrost seminarja je bila predvsem v tem, ker smo imeli združeno teorijo in prakso in smo na ta način odnesli s seminarja več kot bi sicer.
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii’!!!*iiiiii!ii
zujemo, kaj vse so naše naloge za v prihodnje. Kakor je narekoval težak položaj v podjetju smo tudi mladi iz naše TOZD stopili v akcijo za vsesplošno stabilizacijo z lastnim stabilizacijskim programom. To pa je s tem namenom, da pripomoremo k boljšemu in varčnejšemu upravljanju s sredstvi, ki so nam na razpolago. V tem letu smo tudi evidentirali mladince v ZSMS. Čeprav je veliko število mladih v našem TOZD smo jih evidentirali le okoli 50. To je zelo malo, vzrok pa je v tem, ker so se nekateri mladi zelo čudno in v nepravem'duhu ob-našali proti nam, ki smo jih hoteli evidentirati.
Na zadnji konferenci 00 smo izvolili tudi novo predsedstvo, ki pa ga moramo nenehno spreminjati zaradi odhajanja mladih v kak drug TOZD ali iz podjetja. Mislim, da sem v teh par vrsticah povedal dovolj. Želim pa od vseh mladincev, da v prihodnje pokažejo več kot so dosedaj in da se končno pokažemo v pravi luči s pravo mladinsko zavestjo.
Ivo Kaluža
Bliža se konec leta, ko pregledujemo naše delo s statutarnimi načeli, ki so bila sprejeta na 9. kongresu ZSMS in je prav, da tudi mi, mladi iz TOZD I spregovorimo nekaj besed.
Mislim, da ne moremo biti čisto zadovoljni s tem, kar smo napravili. Lahko bi bilo mnogo bolje, če nas ne bi trla taka neaktivnost in če bi se znali bolje organizirati. Ne vem kje bi iskal vzroke
Ustanovljena nova osnovna organizacija
V petek, 12.12. 1975 je bila ustanovna seja konference 00 ZSMS javnih delavcev občine Hrastnik. Na seji so sprejeli mlade v ZSMS. Razpravljali so o programu dela in finančnem predračunu, ki so ju z manjšimi dopolnili sprejeli. Iz-
volili so predsedstvo osnovne organizacije. Predsednik te organizacije je tov. Hanžekovič Darko iz Postaj^ milice, sekretarsko funkcijo pa bo opravljal Jovan Jovanka.
za takšno stanje. Mislim, da je vzrokov več že pri nas v tovarni sami. Že lep čas nam povzroča velike skrbi fluktuacija. Nenehno nam prihajajo novi delavci in prav tako tudi hitro odhajajo. Če bi našteval še več, jé morda velik, če že ne naj večji vzrok temu nizka plača, ki povzroča vsakemu nenehne skrbi ob današnjem porastu cen, kar je močno občutila tudi naša tovarna pri nakupu surovin. Kakor že, nezadovoljstva je dovolj, vendar imamo še vedno take mlade, ki imajo pravo mladinsko zavest. Res je takih bolj malo, zato pa poskušajo le-ti po svojih močeh opravljati zadane naloge, ki pridejo s strani 00 ZSMS, KS ZSMS in OK ZSMS. Tudi mi smo napravili program dela, v katerem so zajete' specifične točke, ki so zelo pomembne za našo osnovno organizacijo. V programu zelo konkretno naka-
Nekaj o delu 00 ZSMS TOZD I
Podelitev članskih izkaznic na ustanovni seji OO ZSMS javnih
delavcev
Mladirm mladinke>
1 SREČNO NOVO LETO 1976
I TER VELIKO USPEHOV NA DELOVNEM PODROČJU 1 IN V ZASEBNEM ŽIVLJENJU VAM ŽELI
I	Konferenca mladih delavcev i OZD Steklarna Hrastnik
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiimiHm!Hiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
Mladinci so plodno sodelovali na ustanovni seji OO ZSMS javnih
delavcev
Mladinske delovne akcije
Delo, v katerem mladi prostovoljno sodelujejo, postaja pri nas vse bolj zanimiva in razširjena oblika delovanja mladih ljudi.
Delo katerega so opravile mladinske delovne brigade širom naše domovine ima tako iz ekonomskega, tako iz političnega vidika zanimive rezultate, zato naj omenim samo nekatera dela, ki so se opravila v letošnjem letu.
ZVEZNA AKCIJA KOZJANSKO 75
Delovišče 1. Izgradnja ceste Gračnica—Ledenjšca. Opravljeno delo: 3200 m novo zgrajene ceste, tako da je zdaj cesta v celoti odprta.
Delovišče 2. Vodovod — 3000 m vodovoda Prevorje ter 3000 m sekundarnih vodovodnih omrežij, 1300 m kanala za elektriko, 900 m vodovoda Bohor—Šentvid in 10 kilometrov popravljenih cestišč ter humano opravljeno delo brigad Rdečega križa na področju socialne medicine, vzgoje itd.
Rezultat: finančni znesek vseh opravljenih del znaša skoraj tri milijone dinarjev.
REPUBLIŠKA AKCIJA BRKINI 75
Delovišče: Na akciji je bilo eno delovišče, kar se je iz poročil pokazalo zadosti boljše kot na akcijah. kjer sta bili po dve delovišči. Opravljeno delo: dokončna izgradnja in utrjevanje slemenske ceste od Barke do Tater je zahtevala na tej akciji tudi angažiranje pripadnikov JLA, ki so bili na tej akciji celih 16 dni. Tako so pripadniki JLA in brigadirji dokončno uredili 17 km ceste, briga-
dirji pa poleg tega dela še vodovod z zajetjem in črpalko v Tatrah.
REPUBLIŠKA AKCIJA HALOZE 75
Delovišče: Brigade so delale pri izgradnji vodovoda Lancova vas —Majšperk v dolžini 18 km, od tega so brigadirji sami zgradili 9 kilometrov vodovoda ali 50 % vsega dela. Vrednost opravljenega dela je ocenjena na 1,6 milijona dinarjev, vendar tu ni vračunano Udarniško delo, v katerem so brigadirji opravili 3150 udarniških ur.
REPUBLIŠKA AKCIJA SUHA KRAJINA 75
Delovišče: Tudi na terenu te akcije je bil planiran izkop vodovoda na relaciji Prevole—Hinje v skupni dolžini 6 km. Brez celotnega razsutja je bilo delo opravljeno 80 %. Ker pa je bilo v delo planirano okoli 4 km, je bil s tem plan ne le dosežen, temveč tudi presežen. V delo je vstavljen tudi izkop jame za rezervoar. V udarniškem delu pa so izkopali še sekudarne vodovode in popravili cesto na tem območju.
Tako, tu je bilo nanizano nekaj skopih podatkov o doseženih rezultatih, ki so jih brigadirji letos opravili. Da pa ne bomo govorili, da so bili uspehi skopi naj povem, da so te tri akcije,- tako imenovane lokalne akcije (Suha Krajina — Brkini — Haloze), prav tako družbeno pomembne kot zvezna (Kozjansko), saj so mladi na teh akcijah s svojim prostovoljnim delom zgradili pomembne družbene objekte — vodovode — ceste
Udeležba na lokalni delovni akciji ZSMS Steklarne
— športna igrišča, urejali so prostore, Id so namenjeni za delovanje posameznih društev na omeli j'ènem področju in pa seveda za družbeno delovanje. Ekonomski vidik prostovoljnega mladinskega dela smo vam prikazali v tej izdaji našega glasila. Ker pa ni v akcijo zajeto samo delo z finančne plati, marveč tudi politični vzgojni vidik, kajti ti dve komponenti predstavljata celotno uspešno delo. Namreč ta sestava postaja v zadnjih dveh letih znatno opažana, kar je dokaz, da družba ne ocenjuje prostovoljno mladinsko delo samo po doseženih delovnih rezultatih oziroma ekonomski upravičenosti, temveč tu-
di po širših družbenih vrednotah. MDA postaja ne samo delovišče, ld je še vedno vzrok za organiziranje mladinske delovne akcije, temveč postaja šola samoupravljanja, bratstva in enotnosti, solidarnosti, tovarištva, družbenega angažiranja, šola ustvarjalnosti na interesna področja.
Kot takšna šola življenja, družbenega angažiranja ter usposabljanja, jo moramo razumeti in na teh vidikih tudi primerno organizirati, pa čeprav samo V lokalni obliki,. saj bo prav tu lahko pokazala najboljše rezultate in s tem opravila svoje poslanstvo in funkcijo.
Boris Volaj
Mladinci prostovoljci
v enotah TO
Na osnovi vsesplošne akcije podružbljanja SLO vodi komisija za SLO pri predsedstvu OK skupno s štabom TO pri SO Hrastnik organizirano akcijo prosto-
drugim tudi povprečna ocena odlično pri streljanju z vojaško puško. Tudi od idejnopolitičnega izobraževanja so mladi prostovoljci precej odnesli.
Dne 22. 11. 1975 je bila delovna akcija ZSMS Steklarne Hrastnik. Akcija je uspela, kljub slabi udeležbi mladincev iz DSSS, TOZD I, II, IV in V. Največ mladincev je bilo prisotnih iz. TOZD III, od katerih je v predsedstvu 8 članov, od teh pa se jih je akcije udeležilo 5.
Mar bi res morali plačati »nadure« za naše delo v mladinski organizaciji? Kje so bili tisti mladinci, ki so se med prvimi prija-
Pogled
spoznanja
Kot sončni žarek, ki med oblaki s pogledom svojim si v srce proč
vili za izlet v Bohinj, ki ga je organiziral KS ZSMS OZS steklarne Hrastnik? Torej organizirajmo zopet izlet, upamo, da udeležba ne .bo takšna, kakršna je bila na delovni akciji.
Naj pa poudarimo, da je kljub slabi udeležbi akcija uspela, očistili smo okolico naše tovarne in notranjost nove skladiščne hale v Podkraju.
Predsedstvo OO ZSMS TOZD III
i je pot utrl,
z nasmehom si mi pamet strla.
Vse misli moje, ki skrbno sem jih prikrival, so ob pogledu tvojem v svet prodrle in srce moje zdaj od radosti velike prepeva glasno in je srečno, da niso se uprle. Vsako jutro me pogled bo tvoj prebujal in naznanjal uro, ko te bom poljubljal.
Večkrat je še potrebna strokovna pomoč
voljnega vključevanja mladih v enoto TO. Prostovoljno izjavo je podpisalo 114 mladih. Skozi prvo fazo izobraževanja pa je že šlo 47 mladih, od tega več kot polovica mladink. Po prvih rezultatih je bilo strokovno izobraževanje dobro organizirano, kar kaže med
Sprejem v enote TO s svečano zaobljubo je bil na centralni proslavi ob dnevu JLA v petek, 19.12. 1975 v hrastniškem Delavskem domu. Ob tej priložnosti so tudi podelili odlikovanja ob dnevu JLA.
Tone Bezgovšek
Jože
V pričakovanju rezultatov
Mladinci o naši organiziranosti
1 Preberite, tega najbrž še ne veste!
Nekako je treba začeti vsak članek, pa začnimo takole: Bila je sreda popoldne, ko sem se spomnil, da moram oddati svoj intervju za Glas mladih. Kot ste najbrž opazili, se v rubriki »Mladinci o naši organiziranosti...« pogovarjamo s člani naše mladinske organizacije. V reparaturni delavnici smo to popoldne delali le trije, meni se ni ljubilo skakati po tovarni in tako res nisem veliko razmišljal, s kom se bom pogovarjal. S sogovornikom sva torej za nekaj časa prenehala delati in se zapletla v pogovor, ki je izgledal približno tako koit boste v nadaljevanju lahko prebrali:
—	Kdo ali kaj sploh si?
—	Uradno sem Robert štiher, rojen 18. novembra 1952 v Hrastniku — torej sem pristni Hrastničan, večji, del ljudi tod ali drugod pa me pozna po vzdevku Maza.
—	Rekel si, da si pristni Hrastničan. Kako to misliš?
—	Ja, oče je pristni hrastniški • steklar, mati Hrastničanka, jaz rojen v Hrastniku, zraven sem pri vsaki »raplariji«, kjer se pije, poje, pleše in veseli, torej sem pristni Hrastničan.
—	Kako pa si prišel do svojega poklica?
—	To je precej dolga zgodba, ampak naj bo, ker je za Glas mladih. Po bolj ali manj uspešnem špricanju v osnovni šoli sem se (pod očetovim varstvom) napotil v kadrovsko službo v Steklarno povprašat za možnost nadaljnjega šolanja. Tako sem bil nekaj časa (3 leta) vajenec stru-garske stroke. Po težkih slalomih in spustih sem v teh treh letih priveslal v tretji letnik in na presenečenje učiteljev diplomiral s prav dobrim uspehom. Kot kovinostrugar sem bil zaposlen v steklarni do odhoda v JLA. Ko sem se čez leto in pol vrnil, sem še nekaj časa delal na istem delovnem mestu, kmalu pa sem bil zaradi nesporazumov z vodilnimi v naši delavnici premeščen na delovno mesto popravljalca modelov. čez čas so me poslali na varilni tečaj na Inštitut za varjenje v Ljubljano, ki sem ga končal po dveh močno obrabljenih mesečnih vozovnicah. Sedaj delam kot popravljalec modelov, po potrebi pa tudi varim. No, pa sem prišel (zaenkrat) do konca.
—	Kakšen je odnos med delovodjo in delavcem?
—	Hmm, no ja, z delovodjem se kar dobro razumem, tu pa tam nastopijo kakšni problemi. Tako npr. sedaj ne dobim dopusta, ki bi ga nujno rabil zaradi zadnjih priprav na plesni venček. Ampak sem zaposlen pač na takem delovnem mestu, da me podjetje rabi in po svoje tudi razumem to (zame sicer napačno) odločitev. Drugače pa je večina problemov delovne narave.
—	Kaj pravzaprav delaš in kakšni so problemi delovne narave, kot jih imenuješ?
—	Delovno mesto popravljalca modelov je precej težko in zahtevno. Popravljam plafoniere, vrče... V naši delavnici se najbolj jezimo nad tem, ker so vsi modeli, ki nam jih pripeljejo, tako razbiti. Na njih so velikokrat
poškodbe, ki nastanejo pri menjavi orodja na avtomatih in prevozu do naše delavnice, kar je krivda nekaterih malomarnih posameznikov.
—	Kako naj bi to stanje popravili?
—	To je bil, je in bo problem. Pri sami menjavi orodja na avtomatih bi morali delavci bolj paziti. Delavci pri IS strojih naj bi se zavedali, da orodje, vzeto iz stroja, še ni uničeno in da je z njim potrebno še vedno pazljivo ravnati. Tudi med transportom se orodje nemalokrat močno poškoduje. Ko dobimo orodje v delavnico, je potrebno zopet vse sortirati in ker večkrat ni pravih polovic modelov — ki so bile v stroj zagotovo dane, gre zopet nekaj orodja v odpad. Takšno stanje je neodpustljiva škoda za podjetje. To bi se dalo popraviti s tem, da bi vsak bolj pazil pri svojem delu, večkrat pa bi bilo potrebno več samoiniciativnosti s strani delavcev.
—	Pa presedlajmo iz delovnih problemov na mladinsko organizacijo. Si član ZSMS, kako dela, in kakšni so problemi v 00 ZSMS TOZD IV?
—	Kot napreden mlad človek sem se tudi jaz včlanil v ZSMS in menim, da bi moral biti njen član vsak mlad človek, ki živi in dela v naši samoupravni socialistični družbi. V naši TOZD deluje 00 ZSMS skoraj najbolje — tako vsaj pravijo. Jaz mislim, da bi morali posvetiti najprej pozornost temu, da bi našli interesna področja naših mladincev in potem na tej osnovi gradili organizacijo naprej. Med drugim bi morali več pozornosti posvetiti zabavi. Zakaj danes je v večini primerov — vsaj kolikor jaz vem — tako: mlademu človeku moraš nekaj nuditi, da ti bo nekaj pokazal oz. naredil. Predvsem pa bi se morali vsi mladi v vsem podjetju bolj truditi, biti samoiniciativni, kot so (žal) le nekateri mladinci.
—	Ali opravljaš kakšno funkcijo v ZSMS?
—	Sem član predsedstva 00 ZSMS v TOZD IV, predsednik komisije za šport in kulturne prireditve pri KS ZSMS Steklarna. Po funkciji pa sem tudi član predsedstva koordinacijskega sveta v ZSMS Steklarne Hrastnik.
—	Po tem, kar si mi povedal, moraš biti pa kar aktiven. Pa mi povej nekaj o delu komisije, ki jo vodiš?
—	Komisija za šport in kulturne prireditve je petčlanska in deluje na nivoju OZD oz. KS ZSMS Steklarna Hrastnik. Priznati moram, da kot komisija nismo kaj preveč aktivni, ne delamo dovolj. Sploh še nimamo programa, naše delo opravlja bolj predsedstvo KS kot pa mi sami. Problem je v tem, ker se ne znamo samo znotraj sebe dovolj dobro organizirati, pa tudi kadri niso usposobljeni. Napačno je tudi to, ker ne dajem kot predsednik članom komisije zadolžitev, saj do realizacije zadane naloge ponavadi že sam rešim stvar. Tako je; žalostno —- toda resnično. Sicer pa smo skupaj s predsedstvom KS kar nekaj naredili: organizirali izlet, počastili dan mrtvih s položitvijo vencev, organizirali plesne vaje, sedaj še plesni venček ...
—	Kako gledaš na delo predsednika in sekretarja KS?
—	Delo predsednika in sekretarja KS pri tako neaktivni mladini je res težko. Predsednik seveda ne more delati vsega sam, za kar je vse prevečkrat sam kriv, ker ne daje zadolžitev aktivnim članom in obdrži večino nalog na svojih ramah. Ko smo že pri predsedniku, se naj povrnem še malo nazaj na najin pogovor. Vsi predsedniki 00 ZSMS v naših TOZD, kakor tudi predsedstvo KS, bi morali poskusiti najd način, da bi aktivirali nek določen krog članstva. No, pa gremo še k sekretarju. Z njim je pa tako: preveč govori in premalo dela. Naše mlade ima za preveč aktivne in napredne, kar je z nekega določenega stališča seveda prav. Će bi vsi vsaj malo delali, mu ne bi bilo treba toliko govoriti ampak tudi z besedo se da aktivirati mlade. Z obema, s predsednikom in sekretarjem pa je tako: predvsem bi morala več sodelovati med sabo in s predsedstvom KS, pa bi naša organizacija »na vrhu« bolje delala kot dela.
—	Ko si že omenil plesni venček, povej se nekaj o njem!
—	Danes je sreda, venček bo v soboto, Steklar in Glas mladih pa izideta malo pred ali tik po novem letu in bo to takrat samo še (upajmo da res) lep spomin. Pa vseeno nekaj besed o tem. Plesni venček je že skoraj tradicionalna prireditev mladine Steklarne Hrastnik. Organiziramo ga vsako leto ob zaključku plesnih vaj, na njem pa mladi plesalci pokažejo, kako in katere plese so se naučili. Organizacija sedaj dobro poteka, saj smo »venčkov« že vajeni. Pri tej akciji dela največ komisija za šport in kulturne prireditve in predsedstvo KS. Plesni venčki imajo vedno velik odmev med javnostjo in so zelo priljubljena oblika zabave za mlade kot tudi za starejše ljudi. Takšnih oblik zabave je vse premalo in v prihodnje bi bilo dobro poskrbeti, da bi se podobne stvari večkrat organizirale.
—	Kot vsak človek moraš tudi ti imeti kaj prostega časa. Kaj delaš takrat?
—	Rekreativno se ukvarjam z malim nogometom, igram v ekipi naše TOZD. Sem tudi aktiven član rokometnega kluba Hrastnik, kjer pa imamo tudi precej problemov. Ampak ti problemi spadajo v športno rubriko. Pozimi tudi precej smučam in seveda plešem kar se le da.
—	Še vedno je in še dolgo bo aktualna stabilizacija gospodarstva. Še nekaj besed o tem!
—	V naši delavnici se bolj ali manj ravnamo po ■ stabilizacijskem programu, ki smo ga naredili. Mislim, da si mladi vsaj v naši delavnici kar prizadevamo. Če pa pogledamo nasploh, smo vsi bolj malo zainteresirani zanjo in se pravzaprav sploh ne zavedamo, da bomo imeli konec koncev od tega korist tudi mi. Predvsem bi morali bolj izkoriščati delovni čas kot ga v vseh TOZD in DSSS.
—	Pa še tvoje mnenje o Glasu mladih!
—	Mislim, da je Glas mladih kar v redu. Všeč mi je bilo, ko je bil v našem glasilu objavljen za-
pis s seminarja KS, saj je lahko vsak mlad pa tudi starejši član kolektiva prebral, o čem smo razpravljali. Glas mladih bi moral vsebinsko biti tako zasnovan, da bi aktiviral mlade, kar je seveda zelo težko. Že dalj časa pa pogrešam rubriko o mladih v JLA, ki bi morala biti v sklopu Glas mladih. V komisiji za informiranje, ki se ukvarja z izdajanjem Glas mladih bi morali biti vsi člani holj aktivni in pisati v Glas mladih o tistih področjih, ki so zanje zadolženi. Predvsem pa bi morali v Glas mladih objavljati bolj časovno aktualne članke kot jih. Zakaj ne bi pomagal pri spreminjanju uredniške politike, če lahko, kajne! Ne bi bilo napak, ko bi imeli v okviru komisije za informiranje ali KS foto krožek, ki bi lahko Steklarja in Glas mladih slikovno obogatil.
—	Kot sva že prej ugotovila, bo Steklar in z njim Glas mladih izšel malo prej ali tik po novem letu. Pa še nekaj tvojih želja ob tej (novoletni) priložnosti!
—	V novem letu bi si želel predvsem to, da bi se meni kakor tudi nasploh izboljšali delovni pogoji, seveda pa nimam tudi nič proti višjim OD. Mislim, da bi morali v novem letu še bolj upoštevati predloge in mnenja samo-upravljalcev, ki so večkrat zelo konkretni. In da bi se »moja« komisija kakor tudi mladinska organizacija na nivoju podjetja bolj aktivirala. Želim si tudi izpopolniti svoje znanje, pa seveda nekaj standardnih želja kot so zdravje, sreča in zabava pa še pa še...
—	Hmm, za popestritev v Glasu mladih bi te prosil še za eno fotografijo, bo več ljudi vedelo, s kom sem se pogovarjal. Se da dobiti?
—	Ne, nič ne bo. Nimaš sreče, kar se mojih fotografij tiče. Imam jo samo v potnem listu, pa na osebni izkaznici in vozniškem dovoljenju, potem pa se konča. Če pa me kdo ne pozna, naj me pride pogledat v repara-turno delavnico.
Končala sva najin že kar dolg pogovor, a še vedno klepetala ob najinih primežih. Ko sva se zopet lotila vsak svojega dela (beri: pile) sem imel tudi jaz v mislih eno željo. In veste katero? Da bi Maza šel k fotografu in se dal fotografirati. Kaj se ve, če ne bomo zopet kdaj rabili njegove fotografije za Glas mladih. No, pa še vam, ki berete Glas mladih eno željo:
Srečno in uspešno novo leto vam želi Tone Bezgovšek v svojem in v imenu komisije za informiranje pri KS ZSMS Steklarna Hrastnik. Upajmo, da se bo vsaj zadnja želja izpolnila.
Utrinki iz Bohinja
DRAGI UREDNIK
V soboto, 25. 9. 1975 je KK ZSMS Steklarne Hrastnik organizirala izlet v Bohinj. Izleta se je udeležilo 42 mladincev in mladink iz našega podjetja. Avtobus nas je že v zgodnjih jutranjih urah odpeljal iz meglenega Hrastnika. Prvi krajši odmor je bil predviden v Naklem pri Kranju, vendar je bilo tam še zaprto. Tako smo se odpeljali do Bleda, kjer smo imeli dve prosti uni za ogled okolice in okrepčilo. Nekatere udeležence je očaral sprehod ob blejskem jezeru, drugi, bolj vztrajni
pa so se povzpeli celo na blejski grad. Bili so med nami tudi taki, ki so prvič -videli lepote naše Gorenjske.
Tako smo se po tem postanku odpeljali do Bohinja. Megla se je razkadila in že smo bili sredi lepega jesenskega dne. Ker je bilo kosilo še daleč, smo se odpeljali z žičnico še na Vogel. Na Voglu so že ležale krpe novega snega, jasen dan pa je omogočil lep razgled na Julijske alpe z našim očakom Triglavom. Tisti, ki so bili bolj vroči, pa so se odpeljali še s sedežnico do Orlove glave.
Po lahkem okrepčilu v brunarici smo se odpeljali nazaj in odšli na kosilo v steklarski dom na Sta-■ ri fužini. Po kosilu je bila vsa družba veselo razpoložena in našega harmonikarja Toneta so že * 1
Za »NAGRADNI KVIZ ZNANJA« iz priloge GLAS MLADIH smo do določenega roka prejeli 23 rešitev. Pravilni odgovori so:
1.	b) DUNANT
2.	c) KIRKA
3.	a) ZELENA
4.	a) SFSR RUSIJA
5.	a) LONDON
Za pravilne odgovore so bili z žrebom nagrajeni naslednji reševalci, ki prejmejo:
1.	nagrado (30 din):
SENICAR LUDVIK
2.	nagrado (20 din):
BOBEK JOŽICA
3.	nagrado (10 din): 03ERAUNER REZI
Nagrajencem čestitamo!
bolele roke, tako je raztegoval svoj meh. Seveda so mu z raznimi glasovi pomagali tudi drugi dobro razpoloženi izletniki.
Popoldne pa smo se zopet spravili v avtobus in se odpravili k slapu Savici. Vsak po svojih močeh smo le prisopihali k slapu, ki že stoletja šumi čez skale. Toda dan se je že poslavljal in tudi mi smo se morali posloviti od slapu. Seveda pa še nismo nameravali domov. Zavili smo pod streho gostoljubnega hotela Zlatorog, kjer se je po večerji vesela druščina za-
vrtela ob zvokih veselih melodij hotelskega ansambla. Toda kazalec na uri se je neusmiljeno pomikal proti pol noči, zato smo se morali končno posloviti od prelepe Gorenjske in kreniti proti domu.
Izlet je bil uspešno razvedrilo za mlade, saj je veliko bolje, če greš na izlet v družbi, kjer tudi spoznaš nove prijatelje.
Najprej vas lepo pozdravljam iz daljnega Prokuplja, kjer se nahajam na odsluženju vojaškega roka. Ker bi bil rad seznanjen z novicami v našem podjetju, bi vas prosil za nadaljnje pošiljanje našega glasila »Steklar«.
Lep pozdrav vsem članom kolektiva, posebno pa .še sodelavcem v TOZD-IV.
Vojak
Blaž Dvornik V, P. 8147/4 184Ó0 Prokuplje
Neil Simon:
Večna m
(ocena gledališke predstave)
Neil Simon je v »Večnih mladeničih« upodobil dva ostarela igralca komika, ki počasi toneta v pozabo in se izgubljata v svojih spo-- minih na nekdanje dni. Kot igralca sta mrtva, kot človeka pa še vedno živita in se upirata smrti. Všeč mi je bil stavek W. Clarka, ki pravi svojemu prijatelju: »Kot igralcu mu nihče ni mogel blizu, kot človeku mu nihče ni hotel blizu.« S tem stavkom nam prikaže svoje mišljenje o Alu in ga z njim tudi okarakterizira. Usoda dveh igralcev je neizbežna in tragična. Gledalec se smeji igralcem na odru, pozablja pa na ozadje igre, ki sploh ni smešno. V njej najdemo življenjsko resnico, ki
DRAGI BLAŽ
Zahvaljujem se ti za pozdrave. Upam, da ti je Prokuplje všeč in da si se' navadil na novo vojaško življenje. Steklarja ti bom z veseljem pošiljal. Oglasi se še kaj.
Prejmi lepe pozdrave Urednik
ledenica
pravi: »Nič ni večnega, vse je minljivo.«
Igra mi je bila všeč, četudi je malce razvlečena in bi bila brez odlične igre V. Skrbinška dolgočasna. Ta igralec pa jo je postavil v novo, svetlejšo luč. Izmed vseh nastopajočih je bil najboljši V. Skrbinšek v vlogi enega izmed ostarelih igralcev Wielija Clarka. Zlatko Šugman pa je bil malce preveč prisiljen in narejen. Ostali so svoje vloge dobro odigrali, vendar se s Skrbinškom ni mogel nihče meriti. Svoje so k predstavi prispevali tudi scenarist, režiser in ostali.
NEVENKA ROGLIČ Osn. šola Hrastnik
Royx
iiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiHMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
NAGRADNI KVIZ ZNANJA
GLAS I MLADIH I
I 1. Človeku dolgo ni uspelo prestopiti pra-! ga v vesolje. Tako so v SZ prvi izstrelili I	umetni satelit okoli zemlje, ki se je mogel
I	oddaljiti od zemlje tudi 100 km in več. Za
I prvim so se vrstili še drugi, večji, ki so se po I nekajdnevnem potovanju okoli zemlje tudi I varno vrnili nazaj na zemljo. Na taki ladji je i potoval tudi prvi človek v vesolje. Kdo je bil I to in kdaj?
a) JURIJ GAGARIN 12. aprila 1961 I	b)	KAPUSIN januarja 1960
c) JURIJ GAGARIN 1. maja 1961
2. Angleški naravoslovec, ki je primerjal = okamenele ostanke živih bitij s kostmi danes I živečih bitij je odkril, da se živa bitja spre-S minjajo. V boju za obstanek se ohranjajo = rastline in živali, ki se znajo prilagajati no-! vim življenjskim razmeram, drugi pa propa-§	dejo.	Kdo je utemeljitelj razvojnega nauka?
a) ROBERT COOK I	b)	CHARLES DARWIN
I	c)	NIKOLAJ KOPERNIK
3.	Krištof Kolumb je odkril novi svet, ven- |
dar tega še do svoje smrti ni vedel. Kasneje | je ta svet raziskal Amerigo Vespucci. Po njem | je dobil novi svet tudi ime. Kdaj je Krištof | Kolumb odkril Ameriko?	i
a)	12. 10. 1492	I
b)	2. 12. 1495	=
c)	5. 6. 1498	§
4.	Leta 1950 sta izšli prvi slovenski knjigi. f To sta bili: KATEKIZEM — namenjen za | verski pouk in ABECEDNIK — namenjen | učenju in branju. Kdo je napisal ti dve knjigi? =
a)	JURIJ DALMATIN	1
b)	PRIMOŽ TRUBAR	'	i
c)	VALENTIN VODNIK	|
5.	Na programu prvih olimpijskih iger leta =
1896 v Atenah so bili tile športi: atletika, telo-	i
vadba na orodju, sabljanje, streljanje, plava-	|
nje, tenis, dviganje uteži in rokoborba. Ta-	|
krat je bil v programu tudi prvič maratonski	|
tek. Kateri šport je še bil?	|
a)	VESLANJE	J
b)	KOLESARSTVO	i
c)	BOKS	=
illlilllllllllllllll!jilllllillll!lllllll!nilMI!lllllllllllll!llllllllllilllllll!lllilirilNllllllllllllllliIllllllllllllillllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIllllllllIllllllllllllllllllimillll!llll!ii!l!lllllllimilll