SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogrsko: 'A leta K 21— Vz leta K 41— celo leto K 8-— za inozemstvo :	„	» 2 50	„	„ 5 —	„	„ 10 —		Urendištvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znašn celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 20 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust	
Leto II.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 35.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino.						
Velika nezgoda na vojaškem vežbališču.
Dragonci zajahajo v galopu v ceto pešcev-rezervistov na vežbališcu*v Terezinu na Češkem.
Dva težko in mnogo lahko ranjenih.
DR. VELIMIR DEZELIČ:
V službi kalifa.
Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Sta-rogorski.
— Samo, ako ne bo več glave na mojem vratu, se mi ta nakana izjalovi.
Hešam je bil gotov. Vzel je še iz neke tajne skrinje v zidu^sijajne dragulje in se pripravil na odhod. Celo mu je bilo mračno in videlo se je, da je silno žalosten.
Ko je šel nekaj korakov se je ustavil.
— Wadha! Čuj me! Ali se še lanko poslovim od svoje Aiše?
— Kaj ti pade na um? — vzklikne Wadha — samo ženskega joka in krika še nama treba, da vse pokvari.
— Naj torej bode — reče Hešam.
Sedaj ni rekel besedice, nego je šel nem za Wadhom.
Ta ga je vodil po dolgih koridorih cesarskega gradu, ki so se vijugali sem in tja, dokler nista obstala pri nekih železnih vratih. Wadha je izvlekel ključ in ga vtaknil v ključavnico.
Težko so se odprla vrata in zapazile so se ozke stopnice, ki so vodile navzdol.
Na prvi stopnici je gorela lojeva svetilka, ki je razsvetljevala temne stene in kamnite stebre. Wadha je zaprl za seboj vrata in djal:
— Rešena sva!
Hešam vztrepeta.
— To imenuješ rešitev, a v resnici je pravi pekel.
Bojazen in nezaupnost sta se mu zrcalila na obrazu.
— Wadha, ti si mi bil vedno zvest in dober.
— Da, gospodar!
— In vendar si me pripeljal sem?
— Da, gospodar !
— Wadha, ali je to plačilo za vsa moja dobra dela. katera sem ti storil?
— Vsekakor je to čin hvaležnosti, dobri moj gospodar. Zakaj, ako bi te ne hotel rešiti, pustil bi te zgoraj v tvoji prestolnici in prav sedaj bi se zgodilo s teboj, kar se je nameravalo. V tem trenutku je stopila črna četa v tvojo sobo in gleda osupnjena na prazno ležišče. Muhamed gotovo obglavi vse, ko izve, da je orel izletel iz svojega gnezda.
— Misliš, da metu ne dobe?
— To je izključeno! Za to ječo ne zna nikdo več, nego jaz in moj zaupljiv človek, ječar. Ali nisi videl, da so vrata tajna ?
— Videl sem.
Sedaj sta prestopila zadnjo stopnico in prišla v dolg temni hodnik, ki je bil komaj tako visok, kakor velik človek in tako ozek, da je šel komaj poedinec skozi.
Wadha obstoji.
— Zakaj si obstal — ga vpraša kalif. — Ali si kaj slišal? Mogoče so naju zasledili?
- Ne boj se.
Na to je dal Wadha v usta dva prsta in zažvižgal z ostrim žvižgom.
— Zakaj žvižgaš? — vpraša Hešam in gledal prestrašeno Wadho.
— To je znak!
— Znak? Komu?
— Onemu, ki bo odslej tvoj varuh in prijatelj.
— Ječar?
— Da, ječar.
— Ali me bo v resnici varoval? Ali je dovolj zanesljiv?
— Zanesljiv in zvest. Zato ti jamčim.
Ko sta še govorila se je zaslišal odziv žvižga in za trenotek sta zagledala v daljavi hodnika luč.
Ta luč se je vedno bolj bližala in za nekaj trenutkov je stal pred njima ječar.
Globoko se je priklonil in vprašal Wadho el Amerija:
— Ali si mi pripeljal onega, katerega moram čuvati.
— Da. A čuvaj ga, kakor oko v glavi. Ako mu pade samo eden las z glave po tvoji krivdi, te čaka ledena in gorka smrt.
— Ne imej skrbi ! Preje umre stari Ibrahim, nego se tvojemu varovancu kaj pripeti.
Wadha preda nato Hešama Ibrahimu in se vrne nazaj, odkoder je prišel.
Ni minulo pet minut in bil je spet v kalifovi sobi.
Tu je imel kaj gledati.
Na postelji je ležal kalif Hešam mrtev.
Sam Wadha se je na prvi pogled zganil in vztrepetal. Resnično. To je bil pravi kalif Hešam. Ta koščeni obraz in ista brada. Obleka, katero je malo prej slekel Hešam, je imel sedaj spet oblečeno.
Zlet Hrvatske Sokolske župe Vitežič v Lovrani : Slovenec Stane Vidmar iz Ljubljane z lavor-jevim vencem, ki so mu ga podarile lovranske dame.
V sobi je stal kraj postelje Muhamed in sluga. Wadha el Ameri se približa Muhamedu in sklonivši glavo k njemu ga pozdravi, a tako tiho, da ga ni slišal suženj :
— Zdravo! Da si velik moj cesar in kalif !
Muhamedu so se radostno zaiskrile oči, kakor divji mački. Položil je roke na rame Wadhe el Amerija in dejal:
— Prvi si, ki si me nazval kalifa, in bodi tudi prvi, ki sprejemaš od mene čast. Da si zdrav, moj sijajni hadžib.
Wadhu el Ameri je pokleknil pred novega kalifa in mu poljubil roko:
— Vse moje zaupanje je v Alahu in jaz se pokoravam tvoji volji.
Muhamed ga vzdigne z obema rokama.
— Ali je vse v redu? Ali si imel kaj neprilik, ko si ga spremil v ječo?
— Imel sem.
— A sedaj je zaprt.
— V najglobokejšem kotu bo objokoval svojo slabost — odvrne Wadha el Ameri.
— In se ni več bati nobene nevarnosti od njega in njegovih ljudi?
— Nobene ! Ali ne vidiš, da je Hešam mrtev in vsi ljudje bodo mislili, da je mrtev. Edino jaz, ti in oni človek tam vemo, da je to slepilo.
— Samo ti in jaz — odvrne hladno Muhamed.
— Kako to?
— Zakaj oni človek bo živel še samo dve uri.
— Grozno — se zgrozi Wadha.
— Ali potrebno ! — odvrne novi kalif. — Ali misliš, da bi tretji varoval našo skrivnost? Ti in jaz, midva je bova čuvala, ker sva dosegla vrhunec najinih želja in ker bi naju narod, ako izve resnico, kamenjal. Ali oni človek tam, kakor izvršitelj najinih osnov, bi naju lahko izdal. Ali ni res?
— Res je — reče Wadha ravnodušno.
— A sedaj glejmo, da čimpreje odidemo od tod.
Wadha pohiti do postelje, kjer je počivalo mrtvo truplo.
Ko se je vrnil k Muhamedu, reče zopet s tihim glasom:
— Kdo je prinesel mrliča sem?
— Jaz sam — odvrne novi kalif — in moj suženj.
— Sam.
— Hotel sem, da nikdo drugi ne zazna za našo skrivnost.
— Dobro si storil. Ta kristjan je v resnici podoben ^kalifu.
— Resje! Čudim se, kje si ga našel?
— V ječi. Zaslužil je smrt in je bil tudi obsojen na smrt. Pred dvema dnevoma, ko sem bil v ječah, mi ga je pokazal ječar in takoj sem se domislil, da bi tega človeka lahko" potrebovali.
— Zaslužil si. da postaneš hadžib. Nikdo, ki bo jutri gledal tega človeka, ne bo niti v sanjah dvomil, da je to neki kristjanski zločinec, nego vsak ga bo smatral za pravega kalifa.
IV.
Že zgodaj v jutru je bil Strezinja na nogah.
Njegov zvesti Osman ga je zbudil, pevajoč pod njegovim oknom neko pesem.
Ko se je opravil in uredil obleko in opasal meč, je stopil na ulico.
— Kam greva? — vpraša svojega voditelja.
— Najpreje tja, kjer je najlepše.
— In kje je to?
— V kordovski džamiji.
— Ali je daleč?
Ni. Nekoliko korakov. Sicer boš pa takoj videl, ako greš z mano.
In v resnici sta korakala le malo časa, da sta prišla po neki ozki ulici na trg.
Pred njima se je dvigala krasna in mogočna kordovska džamija.
Meskvita, katero je začel graditi že Abduraman mesto gotskega templja, zgrajenega na temelju Verinega templja iz rimske dobe, se je dvigala ponosno v nebo, ožarjena s solnčnimi žarki.
Strezinja in njegov spremljevalec sta vstopila skozi vrata odpuščanja na dvorišče obkroženo s stolpovi in okinčano z marmornimi fontanami in vodometi.
— Ne bova šla v džamijo skozi glavna vrata, nego skozi postranska, ker nam je tako bližje.
— Alije več vrat — vpraša Strezinja.
— Devetnajst jih je. Devet jih je za ženske in ravnotoliko za može. Srednja, glavna vrata so zelo velika. Na strani pinje .. .
— Kaj je to pinja?
Pinja je oni del džamije, ki leži proti Meki. Med tem, ko je na strani pinje samo en vhod, je ob strani Moksure poseben hodnik, ki pelje do Alkazarja. Po tem hodniku prihaja vsak petek sam kalif, da opravi molitve.
(Dalje prihodnjič.)
Strašna nesreča v Gorjah pri Bledu.
V nedeljo 25. t. m. je posestnica Neža Burja, med tem ko je bil njen mož pri rani maši, prerezala svojim 1—6 let starim otrokom z ostro britvijo vratove, da so bili takoj mrtvi. Izvršila je zločin v blaznosti po dobro premišljenem načrtu hladnokrvno, kajti hlapec, ki je bil doma, ni slišal nič in je nesrečna mati tako spretno izvršila vse, da otroci niti zajo-
delku marširati na nasprotno stran vež-bališča in ko sta bila že vštric drug dru-zega je stotnik dragoncev nakrat zaklical: »Aufmarschieren halb links — Gal-lop« in dragonci so se obrnili ter v galopu zdirjali naravnost proti pešcem rezervistom. Rožljanj orožja, topot kopit konj, ki so dirjali v galopu čez celo širino vež-bališča proti rezervistom, je vzbudil v teh velik strah. Vrste rezervistov, ki so
njev takoj ustaviti, ker so zadnje rinile naprej, so žal zagazili s konji v pehoto, j Uvedla se je stroga preiskava, ki naj pd-! kaže, kateri poveljnik pehote ali dragon-I cev — je prav za prav kriv nezgode.
Mednarodna šahovska tekma v Žalcu na Spodnjem Štajerskem. Za šahovski i svet bo gotovo zanimivo, da se je v spod-i nještajerski hmeljski metropoli v Žalcu sešla skupina šahistov iz Prage, LvcTva,
Ruška koča pri Sv. Arehu na Pohorju (1250). Fot. Rotter.
kati niso mogli. Po storjenem zločinu se je skrila v seno nad hlevom. Ko je prišel mož domov iz cerkve, je našel otroke mrtve v mlaki krvi. Bili so vsak na svojem ležišču kakor da bi spali, na mizi pa je bila prižgala luč in blagoslovljena voda, ki jo je nastavila morilka. To je bil grozen prizor za ubogega očeta! Morilko so iskali a je niso mogli najti. Po noči pa je prišla iz svojega skrivališča ter šla gledat svoje nedolžne žrtve, ki so ležale na parah. Vzela si je hleb kruha in vrč vode ter se je zopet skrila v seno. — V torek popoldan je bil pogreb, ki se ga je udeležila velikanska množica ljudi od blizu in daleč. Ubogi oče je bil tako potrt, da se je zgrudil bolesti, ko so v široko jamo polagali 4 krste njegovih otročičev. — Po pogrebu se je pokazala ljudem morilka-mati, ki je bila kakor da se ni nič zgodilo, in ljudje so jo z grozo poslušali, ko je mirno kot kako vsakdanjo vest pripovedovala, kako je svoje otroke zaklala, da bi umrli nedolžni in tako postali zveličani in da jih je ponoči skrivoma z veseljem gledala, kako lepo okinčani so ležali na parah. — Brez dvoma je, da je nesrečna mati znorela. Bila je do tistih dob vzorna ljubeča mati, ki je neutrudoma skrbela za svoje otroke in jih je zelo rada imela. V zadnjem času pa je bila nekako zmedena. Kal blaznosti je najbrže podedovala po svoji materi, ki je bila tudi blazna. Nesrečno zblaznelo Nežo Burjo so prepeljali k sodišču v Radovljico, od koder jo bodo oddali v norišnico. Ubogi njen mož pa leži doma zapuščen in oropan svojih ljubih potrt, bolan,
nezgoda na vojaškem vežba-lišču v Terezinu na Češkem. V zadnjih letih se tako množe nesreče pri vojaških vajah, da bo^ znani verz »Kako je lep vojaški stan« že kmalu pos/tal ironična pri-slovica. Vzroki so pač v čedalje večjih zahtevah na moštvo in častnike. — Pre-tekli teden se je pripetila na vojaškem vežbališču v T erezinu na Češkem velika nesreča, ki bi pa lahko bila postala prava katastrofa. I amošnje vežbališče ima obliko podolgovatega četverokota. Na enem koncu so imeli vaje rezervisti-uči-telji-pešci in na drugem koncu pa dragonci na konjih. Usodno je bilo, da sta oba stotnika poveljevala vsak svojemu od-
Letovišče „Planinka“ pri Ruški koči na Pohorju. Fot. Rotter.
Uipskega, Norimberka, Žatca in Žalca, ki je priredila v minulem tednu mednarodno šahovsko tekmo. Savinjska dolina slovi daleč po svetu vsled izbornega svojega hmelja. Savinjski hmelj se lahko meri glede kakovosti celo z najbglj slovečim »Zatečkim« hmeljem. Hmeljska kupčija je v Savinjski dolini zelo živahna in hodijo tja hmelj kupovat iz vseh strani sveta in posebno v času obiranja hmelja (druga polovica julija in avgusta) se nabere v Savinjski dolini in posebno pa v prijaznem trgu Žalcu, kjer je sedež »Spodnještajerskega hmeljarskega društva«, velika zadružna hmeljarna itd. in kjer se sploh osredotočuje hmeljska kupčija; zelo mnogo kupcev od vseh vetrov sveta, Slovenci torej s ponosom, a po pravici imenujejo trg Žalec v Savinjski dolini, da je spodnještajerska hmeljska metropola. Med kupci hmelja, ki puščajo leto za letom lepe tisočake za hmelj v Savinjki dolini, je mnogo šahistov, ki so si ob prostih urah krajšali čas s šahovsko igro. In tako pridejo leto za letom skupaj mojstri-šahisti in pretekli teden so priredili celo mednarodno šahovsko tekmo. Slika predstavlja trenutek, ko se borita za prvenstvo najboljša igralca Prekoršek (Žalec) in Piepes (Uvov). Tekme se je udeležilo 15 igralcev, izmed katerih je dobil prvo nagrado naš rojak Prekoršek.
Ruška koča. Ena najlepših izletnih točk iz Maribora je nedvomno Sv. Areh na Pohorju (1250 m). Podravska podružnica S. P. D. ima tam lepo stavbo »Ruško kočo«, ki je zaslovela vsled lepe lege in prijazne oskrbnice, ki postreže vsakemu, kolikor je v njeni moči. Dobi se tam vedno sveža gorka in mrzla jedila, osobito pa sveže meso. Tudi ni treba trpeti žeje, kajti poleg koče izvirata dva studenca:	Romanov in Čudežni Stude-
nec, a vrhu tega je koča preskrbljena z dobrim vinom (več vrst), pivom in celo šampanjec je pripravljen za vsak slučaj. Če te bolezen napade, najdeš v lekarni primerno zdravilo; če dežuje, ti preganja kratek čas čtivo, ki se nahaja v bogato založeni knjižnici. — Ker se pa je občutila nujna potreba nuditi izletnikom, osobito letoviščarjem kraj, kjer lahko dalj časa bivajo, postavila je vrla podravska podružnica še novo stavbo, ki jo hoče
bile proti sredini vežbališča. so rinile proti kraju in ker se oni na kraju niso dovolj hitro umaknili, so popadali drug na dru-zega, v ta klopčič so v galopu pridirjali dragonci. Par jih je bilo tako ranjenih, da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Najhuje sta ranjena neki desetnik, kateri
Kaskade Lobnice na Pohorju. Fot. Rotter.
je dobil s konjskim kopitom veliko rano v bok, in učitelj-rezervist Fran M»jsnar, ki je ranjen na glavi. Upajo, da bodeta okrevala. Slednji je oženjen, mlad in oče enega otroka. — Govori se še lahko o sreči, da se ni pripetila še večja nesreča in imajo zasluge za to dragonci, ki so kljub povelju takoj ustavili konje, ko so videli, kako velika nesreča bi se lahko zgodila. Ker pa niso mogle prve vrste ko-
imenovati po 1247 m visokem vrhu, ki se nahaja v gorovju Pohorja »Planinka.« Dne 1. avgusta se je oddala nova stavba prometu. Oddaljena je približno 60 m od Ruške koče ter stoji tik Romanovega Studenca ob robu gozda. Ima 10 sob z eno, dvema oziroma tremi posteljami, kopalnico za gorko in mrzlo kopelj in tuš. Dne 8. septembra se vrši pri Sv. Arehu na Pohorju velika planinska veselica, ot-
Slovenski delavci v tujini. Sicer je pel že Valentin Vodnik, da je lega slovenske zemlje za pridne najbolj prava, a če je tudi res lega naše domovine najboljša, vendar so pa pri nas žal take razmere, da odide zelo mnogo Slovencev s »trebuhom za kruhom« po svetu, ker jim domovina ne nudi dovolj kruha. Slovenski delavci so raztreseni malodane po vseh delih sveta. V Aziji, Afriki in posebno v
Slovenski delavci v tujini: Drvarji na'Seđmograškem. X Debelak Ivan pri Ortovu, Mordan
voritev »Planinke«. Takrat bode vrelo ljudstvo po vseh potih, liki mravlje, da prihiti slavit častni dan Podravske podružnice S. P. D., ki se ni ustrašila stroškov, temveč je z velikimi žrtvami postavila stavbo, ki je ponos in življenska moč zelenega Pohorja. — Prihiti torej, tovariš iz doline, prihiti ter se veseli z nami nad krasom naše slovenske domovine. Ne boš se dolgočasil, kajti preskrbljeno bode za vsakovrstno zabavo, dobro jed in pijačo. Geslo naj bode vsakemu: Dne 8. septembra 1912 na planinsko veselico k Sv. Arehu na Pohorju.
Zlet Hrvatske Sokolske župe v »Vite-žić« v Lovrani. V nedeljo, 11. avgusta vršil se je v Lovrani III. Sokolski slet Volosko-Opatijske župe. »Vitežić«, ki je vspel, kakor smo že v zadnji številki poročali, nad vse sijajno. Seveda so proti temu sletu vzdignili svoj hripavi glas Lovranski Lahom v prvi vrsti seveda slovenski renegat Pegan in pa nemška brumna duša ces. svetnik dr. Eder, ki je kakor tak še pošteno c. kr. namestništvo v Trstu nafarbal, namreč če sleta ne prepove, da bodo prišli lovranski gorah s sekirami in noži, pa dobo vse razsekali in razrezali, izvzemši dr. Ederjevega velikega trebuha in Peganovega renegat-skega jezika. Namestništvo pa laži ces. svetnika ni šlo na lim in ni prepovedalo zleta iz enostavnega razloga, ker ve predobro. da so Lovranci, domačini in pošteni Hrvath a Pegan in Eder pa samo dve veliki goflji. Sprejem Sokola iz raznih krajev je bil kakor v Iki, tako v Lovrani nad vse sijajen. Vaje izvajale so se vse točno, a glavno pohvalo je žel seveda naš »Stane«, ki je drage volje prišel in s svojo osebo slavnost povečal. V zahvalo so mu poklonile lovranske dame krasen naravni lovorjev venec. Dve sliki o tem izletu smo priobčili že zadnjič, a danes priobčujemo sliko Stane Vidmarja z layorjevim vencem, ki so mu ga poklonile lovranske dame.
Ameriki jih je zelo mnogo, pa tudi v Evropi so raztreseni skoraj da po vseh državah. Slovence najdemo na Francoskem, v Švici, na Italijanskem po vseh deželah Avstro-Ogrske in na Balkanu; zelo mnogo jih je pa v Nemčiji, kjer delajo po rudokopih in tovarnih. V mnogih krajih čitajo naš »Ilustrovani Tednik« teismo priobčili že par slik o Slovencih v tujini. Celo na Sedmograškem imamo mnogo Slovencev in tudi par naročnikov »Slov. Ilustrovanega Tednika«. Na Sedmograškem so še veliki gozdovi in v teh je zaposlenih čez poletje kot drvarji zelo
Slo vence v-dr varje v, katerih sliko priobčujemo danes, da vidijo naši čitatelji, da tudi tam doli v tistem najbolj »skritem delu« Ogerske prebiva močna kolonija Slovencev.
f Ivan Gräber, zaveden narodnjak v Stebnu pri Bekštajnu na Koroškem. Pred nedavnim nam je nemila usoda ugrabila moža, ki si je priboril po svojem vztrajnem delovanju vsestransko spoštovanje. Kot nadarjen in spreten slikar zasluži Ivan Gräber, da se ga vedno s hvaležnostjo spominjamo. Domača cerkev, kjer je z umetniško dovršenostjo naslikal »zadnjo večerjo«, in tudi druge cerkve na Koroškem živo pričajo o njegovi umetnosti. V svojih mladeniških letih se je udeležil vstaje v Dalmaciji, ustanovil požarno hrambo in si s tem, da se je pod njegovim vodstvom uprizarjala stara Drabosnja-kova igra »Življenje in smrt Jezusa Kristusa«, pridobil za našo ljudsko izobrazbo mnogo zaslug. Bil je mirem blag značaj, ki se je vselej živo zavzemal za slovensko stvar. Bodi mu lahka, zemlja domača!
Ribnica na Pohorju. Naši igralci so priredili ob priliki 251etnice »Kmečkega bralnega društva« v Ribnici veselico z igro »Divji lovec«. Igra je izborno uspela in udeležilo se je predstave obilo domačega ljudstva in tudi gostov. Na zelenem Pohorju se mi Slovenci brez hrupov izobražujemo v svojem društvu in bodrimo za naš napredek in obrambo naše slovenske meje.
Blagoslovljenje gasilnega orodja v Trojanah. Mlado, lepo procvitajoče se gasilno društvo Trojane-Št. Gotard je ob priliki blagoslovljenja gasilnega orodja dne 28. julija priredilo slavnost, ki je v moralnem in gmotnem oziru izborno uspela. Kranjski in štajerski gasilci od blizu in daleč so počastili našo prireditev ter pripomogli, da se je tako dobro obnesla. Požrtvovalne nabiralke so nabrale, prav lepih dobitkov za veselico. Vsem je izrekel odbor zahvalo in posebno še g. inženirju Glaesnerju za njegov velikodušni dar. Mlademu društvu pa želimo, naj raste in proevita sebi v slavo, bližnjemu pa v pomoč.
Mednarodna šahovska tekma v Žalcu na Štajerskem: 1. Marovt. 2. Korent. 3. Vrečar. 4. Prekoršek. 5. Piki. 6. Senica. 7. Pristovšek. 8. Taussig. 9. Lorber. 10. Piepes. 11. Grübel.
mnogo Slovencev. Delo je sicer nevarno, a ker se precej zasluži, se ga spreten Slovenec ne boji in podjetniki Slovence vsled njihove moči in gibčnosti posebno čislajo. In vsled tega se število Slovencev leto za letom množi in pri Ortovu Mordan na Sedmograškem že imamo celo kolonijo
NOVICE.
Nie več se ne pritožujejo nad slabo kavo tiste gospodinje, ki ji pride vaj o Kolinske kavne primesi. Kajti tista kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, je v resnici^najboljša
Mie-® S S » fe
6 5 6 * s
il II

s ^ §
1
fi cd ®
im
S ■ w
S È
in vsakemu ugaja, celò največjemu izbirčnežu. To ni nič čudnega, kajti kava, kateri je pri-dejana Kolinska kavna primes, se odlikuje s samimi dobrimi lastnostmi, kakor so: izvrsten okus, prijeten vonj in lepa barva. Priporočila vredna pa ni Kolinska kavna primes samo zaradi svoje odlične kakovosti, ampak tudi zato, ker je pristno domače blago. In slovenske gospodinje se dobro zavedajo svoje narodne dolžnosti: kupovati samo domače blago! Slovenske gospodinje kupujejo torej samo | izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno | primes.	1
Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke.
Bodisi temu tako ali tako, dejstvo ostaja, da se tatvine nikoli ne iztrebi. Da se pa vsaj ubranimo, čestokrat zelo občutne, škode, ako nas „počasti“ nepričakovano tat v našem stanovanju, trgovini ali uradu, imamo na razpolago edino res vspešno sredstvo t. j. zavarovanje proti tatvini z vlomom.
Domača, slovanska naša zavarovalnica — banka „Slavija“ — radevolje postreže s pojasnili, naj se le vsakdo zaupno obrne na generalni zastop vzajem. zavar. banke „Sla-vije“ v Ljubljani.
Moč materinstva. K temu našemu članku in slikama v predzadnji številki „Tednika“ nam piše g. R. Zimic v Podsklah, da se je podoben slučaj prigodil nedavno v njegovi hiši. Ker je mačka izgubila svoje mlade, je dojila 2 mladi veverici, ki sta bili prezgodaj vzeti iz gnezda. Če je bila kletka, v kateri sta bili veverici, zaprta, je mačka tako dolgo praskala po njej, da so ji jo morali odpreti.
Umeten les. Dandanes tehnika neznansko napreduje. Kdo bi si bil pred leti mislil, da bi kdaj imeli umetno kamenje ? In vendar se izdeluje dandanes umeten kamen (cement, beton) in tudi že umeten mramor. ______ Fran-
coz L. Charré je pa izumil po šestletnem delu in trudu način za izdelovanje umetnega lesa, ki bo gotovo povzročil v lesni industriji marsikatero spremembo in pocenil lesne iz-
delke. Izdelovanje umetnega lesa je združeno z majhnimi stroški in ima tudi to prednost, da je izredno trpežen in da se ne spremeni, če je izpostavljen vremenskim nezgodam. Umeten les je iz slame. Bilke se s pomočjo posebnih strojev precepijo po dolgem. Precepljene bilke obdelavajo potem s kemičnimi substancami, nato se prekuhajo in s silnim pritiskom se zgnetejo v enotno maso. Material, ki se je pridobil na ta način, se porabi za najrazličnejše izdelke: za palice polljubne dolžine, za široke deske ali debele trame, s kakršnimkoli obsegom. Umeten les je trši od
naravnega, žaga se lepo, prerez je jasen in oster. Stroški za izdelovanje so zelo nizki, ker se dobiva slama povsod. Tudi les za kurjavo se izdeluje na sličen način iz slame, daje veliko gorkote, gori z dolgim plamenom in razvija malo dima. Iznajditelj Charré je konstruiral poseben stroj, s katerim bo izdeloval les za užigalice iz umetnega lesa, Uži-galice iz umetnega lesa gore mnogo bolje, so bolj trdne in cenejše.
Bogata beračica znorela. V Los Angeles v Ameriki je znorela beračica, ker je vedno in vedno štela cente in drugi majhen srebrn denar, a ni mogla prešteti koliko ga ima. Piše se Leota Leybold in so jo prepeljali v bolnišnico. Priberačila in prihranila si je 300.000 dolarjev, t. j. približno IV2 miljona kron. Ker so v opazovalnici spoznali, da njena blaznost, ni hude vrste, so dali bogato beračico v oskrbo dvema sestrama, ki imata v Ohlahomi precej veliko posestvo. In tam sedaj „uboga“ starka šteje in šteje — denar.
Avstralija si želi naseljencev. Ni dovolj, da se ljudje izseljujejo v Ameriko, sedaj si želi tudi Avstralija izseljencev. Z „Olimpic-om“
se je odpeljal neki David Jones iz Melbourne, Avstralija, v Evropo z namenom, da vpliva na parobrodne družbe, ki naj bi se bolj zanimale za izseljevanje v Avstralijo. Dasiravno je Avstralija večja, pravi Jones, kot Zdužene države, ima le 4 in pol miljona naseljencev. Vendar si Avstralija ne želi kitajskih, japonskih ali zamorskih naseljencev. Le oni, ki znajo govoriti angleški, se pripuste v deželo.
Abadie — kotiček.
Pfl PIERÀ GG/IRETTES
Amerika naj omeji naseljevanje, ker bo sicer dežela kmalu preobljudena.
Spomenik žrtvam „Titanica“ postavijo v Washingtonu v Ameriki. Stal bo pol milijona dolarjev, t. j. dva in pol milijona kron. Bo iz čistega belega marmorja. Osnutek za ta spomenik, ki ga je naredil sloveči kipar Karol D. Gibsons, predstavlja mlado ženo, stoječo na palmi ter Javorovem vencu. V desnici drži kladivo, v levici pa ima ob kamen naslonjeno dleto, s kojem kleše ob kamen. Nad njeno glavo je sledeči napis v angleščini: „Možem, ki so dali svoje življenje, da so se zamogle ženske in otroci rešiti.“ — Na spomeniku bode izklesanih tudi več pomenljivih prizorov iz potapljajočega se parnika „Titanic“. — In ta veličasten spomenik bo pričal med ostalimi tudi o junaški hrabrosti in smrti treh rojakov Slovencev, ki so žrtvovali na dan katastrofe svoje življenje vsled človeko-Ijublja. Slava jim !
Pretkani menih. Iz Inomosta poročajo o nekem kapucinskem fratru, ki je na pretkan način zastonj dobil dolgo lestvo. Pred par dnevi je bil v Trindentu na Piazza della Fiera semenj za lesne izdelke. Trg je bil skoraj prenapolnjen z različnimi škafi in drugimi lesenimi predmeti. Ob dolgem mestnem zidu so se postavili prodajalci lestev. V dolgi vrsti so bile tam razpostavljene najrazličnejše lestve in lestvice., od najmanjše in najcenejše do največje in najdražje. Na trg je prišel tudi neki kapucinski frater. Ta red, ki živi le od milodarov, ima zdaj na Tirolskem mnogo prijateljev in podpornikov. Z velikim dopa-danjem si je mladi frater ogledaval te lestve in lestvice. Tiho hrepenenje se ga je polastilo, ker je njegov samostan že zdavnaj rabil tako lestvo. Toda časi so slabi, draginja vsepovsod, denarja malo. In tako si samostan ni mogel nabaviti niti tako potrebne lestve. In tako je začel frater misliti in misliti, kako bi dobil za svoj samostan veliko, lepo lestvo. In tako je šel v svoji veliki skromnosti k prvemu prodajalcu, ki je stal prav na kraju, ter ga v imenu vseh svetnikov prosil, naj podari samostanu najmanjšo lestvico, ki je bila komaj pol metra velika. Prodajalec je bil dober in bogaboječ kristjan in je rad daroval fratrčku lestvico, saj je upal po tej lestvici zlesti v nebesa. Frater pa s to lestvico ni šel daleč, temveč samo do sosednjega prodajalca, katerega je prosil, naj mu zamenja to malo lestvico za nekoliko večjo. Tudi ta prodajalec je bil dobrega srca in vnet za sveto vero. In tako je šel pretkani frater od prodajalca do propajalca ter vsakega ponižno prosil, naj mu zamenja lestvo za drugo, ki je le nekoliko daljša. In ko je prišel do zadnjega prodajalca, je dobil zaželjeno lestvo, katero je ves zadovoljen odnesel v samostan.
Denarja željan hudič V "Kiskun-Felegy-hazi na Ogrskem je prodala posestnikova žena Martusova prešiče za 1000 K in denar naložila v hranilnici. Njen sosed, Jožef Kajbok, je izvedel o tem in je sklenil, da izvabi ženi denar. Oblekel se je kakor hudič, šel k Mar-tušovi in zahteval od nje „grešni“ denar, ako mu ne prinese denarja, da jo vzame s seboj. Žena se je silno prestrašila in prosila za od-
Avstrijski vojni minister Auffenberg v Tacnu na Kranjskem: X minister in njegova soproga XX
gresta iz cerkve dne 18. avgusta.
Prostovoljno gasilno društvo Trojane-St. Gotart.
log, dokler ne prinese denarja iz hranilnice. Prihodnji dan je šla žena v hranilnico po denar, kjer se jim je zdelo zelo čudno, da hoče vzeti že denar, ko ga je komaj naložila. Izpraševali so jo po vzroku in po dolgem obotavljanju je povedala o „hudiču“. Ženi niso izročili denarja pač pa so ji dali za spremstvo dva policaja, ki sta aretirala „hudiča“.
Prebivalstvo avstrijskih kronovin po zad-
njem ljudskem štetju. — 31. decembra 1910 je bilo v
deželah :	prebivalcev:
Galicija........................... 8,025.675
Češka.............................. 6,769.548
Nižjeavstrijska (z Dumajem) .	.	3,531.814
Moravska........................... 2,622'271
Štajerska.......................... 1,444.157
Tirolska............................. 946.613
Gornj eavstrij ska................... 853.006
Bukovina............................. 800.098
Šlezija.............................. 756.949
Dalmacija............................ 645.666
Kranjsko............................. 525.995
Istra................................ 403.566
Koroška ,............................ 396.200
Goriška in Gradiščanska .	.	.	260.721
Trst................................. 229.510
Solnograška.......................... 214.737
Predarlska........................... 145.408
skupaj .	.	. 28,571.934
Strd. Strd je dobra hrana, če se je preveč ne zavžije ; z vodo kuhana pospešuje notranje čistenje pri nahodu. Tudi se da na ta način rabiti za očesno vodo za gugljanje ; z moko pomešano je pa obvezilo pri oteklinah.
Rožmarin. Listi te rastline so prav dražljivo sredstvo za razdelitev oteklin in so kot čaj dobro sredstvo zoper dripo. Rožmarinovo olje, če se vzame v vsekdar le malo, vpliva umirjajoče pri srčnih boleznih, izključivo pri
vidi, da je dim, ki se vali iz dimnika, obrnjen proti vzhodu. Zato reče : „Glejte, oče, še danes piha od zapada in ne od vzhoda!“ — „Da,“ odgovori kmet, „danes je ravno na poti nazaj!“.
Neskladno. (Dama pride iz kopalne kabine mimo strežajke, ne da bi ji kaj podarila.) — Strežajka: „Ravno iz kopeli pride, pa tako umazana.“
Težko narediti. Bolnik zdravniku : „Pa nekoliko cmokov mi boste vendar dovolili jesti.“ — Zdravnik : „Ne gre ! Te si le iz glave izbijte !“
Usodni nahod. Višji državni pravdnik piide v jetnišnico ter vpraša nekega jetnika ; „Kaj je tebe spravilo v ječo?“ Jetnik: „Nahod !“ Državni pravdnik „Kaj ? Nahod te je spravil v ječo!“ Jetnik: „Da, gospod! Imel sem silen nahod in ravno ko sem lezel skozi okno v notarjevo stanovanje, moral sem kihniti; to je zbudilo gospoda, ki me je ujel in spravil semkaj !“
Napak razumel. Sodnik : „Vi torej obžalujete, da ste v naglici dali tožniku eno zaušnico?“ — Toženec : „Seveda! Ko sem mu hotel še eno dati, so me že držali ! “
V gostilni. Gost natakarici : „Ali morete izhajati, če imate le deset kron na mesec plače?“ — Natakarica: Ko bi ne bilo napitnine in če bi se človek včasih v računih ne zmotil, bi ne bilo moč izhajati !“
Sirova vljudnost. Stotnik korporalu: „Ravnajte s tem fantom spodobno, kajti, — kajon je baron!“
Pivcek. „Ko bi se le mogel odvaditi piti, pa bi postal bogatin ! . . . Mejdunaj, to bi potem pil!“
Znamenje časa. „Kam pa tako zgodaj, Jožek?“ — V štacuno!“ — „To je lepo, le glej, da denarja ne izgubiš po poti!“ — „Se ni bati; mi jemljemo „na puf!“
Sokoliće
vodeničnosti. To vino se napravi tako, da se peresa denejo v posodo z dobrim belim vinom, ter se puste vsaj en dan.
Za kratek čas.
Vzhodni veter. V vas na Gorenjskem pride tujec, ki bi se rad za nekaj tednov naselil ondu, da si v zdravem zraku okrepča potrto zdravje. Vpraša kmeta, pri katerem je najel stanovanje, ali je kraj zdrav in kakšen veter piha navadno tukaj. Kmet odgovori, da je kraj jako zdrav, posebno ker piha skoro vedno le vzhodni veter. Gospod se ozre ter
v Žireh.
Zalagateljica armade. Častnik ženi, ki hoče v kasarno : „Kdo pa ste, žena ? „ — O-na: „Jaz armado zakladam.“ — Častnik: Kaj pa ste dali armadi ? „ — Ona : „Šest fantov!“ Popravek. Sodnik: Sto zlodjev! Ali ne vidite da je potni list in vaš popis napačen !“
—	Zatoženec: „Potni list in popis sta prava,
—	napačen sem jaz!“
Pri finančni straži. Tihotapec: „Če vam na vsako oko položim eno krono, ali boste še videli, kar bi ne smeli videti?“ — Stražnik: Ne! Ampak, če položite eno krono še na moj jezik —• potem tudi govoriti ne bom mogel !“
Klepetav otrok. — Mama, ali si ti postala igralka ? — Kaj pa misliš ! — Zakaj je pa potem papa rekel hišni, da bi bil velik teater, če bi ju ti skupaj dobila?
Prenaglil se je. Zagovornik : „Gospodje porotniki : „Ne samo jaz sem Vam dokazal, da je toženec nedolžen, ampak tudi otroci, ki so bili zaslišani, so to potrdili in torej je res, kar pravi pregovor : „Norci in otroci govore resnico.“
i" Ivan Gräber, vrl narodnjak v Štebnu na Koroškem.
Zagovoril. „Pomislite, gospod Planinšek, moj ženin je podedoval dvajset tisoč dolarjev (100.000 K)“. — „Kaj ne poveste ! Takšna sreča ! Potem pa ni več potrebno, da bi vas poročil.“
Čuden povod za beračenje. Berač : „Gospod, jaz imam jako hudo ženo in prosim, da bi mikaj pomagali.“ — Gospod : „Kaj pa morem storiti?“ — Berač: „Podarite mi kaj, da bom mogel žalost zapiti!“
Kako imenujejo moški svoje žene. Gasilec : Moj plamen! — Slaščičar : Moja sladka! — Tičar : Moja golobica ! — Milijonar : Moje zlato ! — Dragotinar : Moj biser ! — Vremenski prorok : Moj solnčni žarek ! — Cvetličar: Moja rožica ! — Zdravnik : Moje srce ! — Fotograf : Slika moje duše ! — Zvezdoslovec: Moje solnce ! — Dijak : Moj angel !
Ženska. Najboljša je tista žena, o kateri se ničesar ne govori ; slaba je žena, o kateri se mnogo govori; najslabša je tista žena, ki sama preveč govori.
Kdor želi prodati, zame-ali v najem dati
Eil§I^a№I§liEi
! ali išče kompanjona za
premičnine, j
doseže najhitreje svoj namen, če da oglas v
,5lov. llustr. Tednik'
ki je razširjen po vseh krajih na slovenskem dŠtajerskem, Korošem, Kranjskem in Primorskem in tudi v mnogih krajih izven mej slovenske domovine.
Kjer prebivajo Slovenci povsod se čita
,Slov. Ilustrovani Tednik'.
svoje podnete itd. itd.
njati
grajščino,
posestvo,
hišo,
gostilno,
trgovino,
obrt,
O ti otroci. Anica ima napraviti naslednjega dne izlet. Zvečer moli v posteljici: „Daj, ljubi Bog, da bo jutri deževalo!“ — „Kuj ti pa pride na misel?“ vpraša mati začudena. — In Anica odgovori, kakor da se razume samo ob sebi: „Saj Bog tako zmeraj ravno narobe naredi!“	_______________
Izprašani optik FR. P. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg št. 9.	::
priporoča svoj dobro urejeni
optični zavod
očala, ščipalca, daljnoglede, to-plomerje i. t. d.
Nadalje priporoča svojo veliko zalogo
švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej tudi na mesečne obroke.
Plošče vseh vrst in v vseh jezikih do K 2-50 naprej. Ceniki brezplačno. —
Za veselice
in druge prireditve oddaja v ko misijo-nelno raprodajo razglednice po posebno znižani ceni npravništvo „Slovenskega :: Ilustrovanega Tednika“ v Ljubljani. ::
Oglašujte (inserirajte) v Slovenskem Ilustrovanem Tedniku !
Slovenski starši vpi-šite svoje otroke di-jake na srednjih šo-lah povsod v sloven-ske oddelke!
Moji gramofoni in godbeni automati
so vendar le najboljši.
A. Rasberger,
Ljubljana, Sodna ul. 5. Prva in največja zaloga gramofonov,automatov, plošč, šivank itd.
^jii!ii!iiii!!!!!i!!!!!l!!i!i!!i!i!iii!iiiii!i!i!!i!!!i!iiiiiii:!!:!!!ii!!!!!!!!!!ll!!!!!!!j|| Čuvajte se peg. Vaše obličje bo krasno, čisto EE: in fino kakor alabaster.	EEE
Pege, pike, izpuščaje |
rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise EEE in vsak neprijeten nedostatek odstrani za- EEE jamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Ste- EEE Menica K 2'50. Rationell bals. milo K l-20. EEE Učinek je opaziti že po enkratni rabi. EEE
= Neprijetne dlačice == {ji
z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- EEE lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- EEE Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2-50. Ejj Specialiteta za dame „Salvorin voda“ za od- EEE stranitev luskin in maščobe, je zelo pripravna EEE za umivanje in česanje las, katera jih sama EEE Ijlfsj:: skodra in je dela lahke in dela lahke in lepe. EEE Steklenica 2 K.	Ш
jil = Bujna rast las in brk = Ш
se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo EE! E- (izvlečkom) „Poarine“. Cena K 4—2. EEE
Bujno polnost-krasno
NESTLE-JEVA
I ^	moka za otroke
Popolna fcmp» so dojenčke, otrok« in talni v e na šelodcn.	^
Vsebuje pravo planinsko mleko.
Škatjja K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji.
oprsje
doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. EEE Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri-= znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz-EEE polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino EEE krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 steil Menice univerzalnega sredstva Et - Admille E= z navodilom 5 K. K temu posebni kremni i§ izvleček „Vladicco“ 2 K. Prodaja in razpo-E=	šilja edino ord. kosm. laboratorij
B W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752.
ceno
posteljno perje
l-kg"šive|ailirabiJenega'iK?:2:V“boljšega-K 2 40, pol belega prima K 2-80, belega K 4—, finega mehkega puha K fi —, prvovrstnega K T—, 8*— in 9 60. Sivega puha K 6* , 7’ , belega finega K 10—, prsnega puha K 12—, od pet kg naprej franko,
Dovršene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rdečega, modrega ali belega inlet (nanMng) blaga. 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 v’glavnicama. vsaka, 80 cm dolga. 60 cm široka, zadostim napolnjena z novim, sivim, puha sl im in trpežnim posteljnim perjem K 16' - , s pol pubom K 20 -, s pub perjem K 24'—. Posamezne pernice K 10 -, 12'—, 14 —, 16 —. Posamezne vzg'avnice K 3'—, 3'50, 4'—. Pernice 200X140 cm vel. K 13 —, 15 -, 18 —, 20'—. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4 50 5' , 5'50. Spod pernice iz najbolj, gradla za postelje 180X116 cm velike K 13 -, 15 -. razpošilja od K 10— naprej franko, proti povzeiju ali naprej vplačilu
Maks Berger, Dešenica 219/a Češki les.
Nikak i-V/iko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bo-gžti ilustrovani ceniki vsega postelnega blaga zastonj.
Iv. Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino ::	in srebrnino ::
Liiitljaia, Sf. Petra c. 44,
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi poprav-Ijeno uro jamčim eno : :	leto.	: :
Lastna delavnica za popravila in vsakršna nova dela.
Zajesenske setve
se porablja
Tiomasofa mola „Stenmarke"
kot najcenejše in dognano najboljše fosforo-vokislo gnojilo vedno z najboljšim uspehom.
Zvezda na vreči in
plomba
.*xe‘nef%
Ха бТЕКИЈГЧ&МЛШ O
16%
Thomasschlacke
jamči, da je blago čisto in ni ponarejeno.
Poljedelci, zahtevajte od svojih dobaviteljev gnojil
Thomasovo moko „Sternmarke“.
::: Svarimo pred manjvrednim blagom. :::
Skrajni čas je že, da takoj obnovite naročnino, kajti s prihodnjo številko vstavimo list vsem, ki še niso poravnali naročnine.
ài
Velika zaloga dvokoles, šiv. in kmet. strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga pošlje takoj emajlirat, ki stane 6 K, v različnih barvah 8 K pri
BATJEL-U
Gorica, Stolna ulica št. 2—4.
Prodaja na obroke. Ceniki franko. Velika izbira že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev.
= Teodor Kora =
poprej
Henrik Korn
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov
LJUBLJANA, Poljanska cesta 8
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoškim in tuzemskim škriljem, z asbest, cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska-kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava.
Knjigoveznica R. Feldstein
v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12
........ se toplo priporoča.	=
Ana Goreč
— Ljubljana =
Marija Terezija cesta štev. 14,
gostilna pri „Novem svetu“.
Trgovina s kolesi in deli. : Najboljše pnevmatike. : Izposoj e vanje koles.
Skrivalnica.
Kje je neki naš Pazi?
KLIŠEJE
na cink, baker in medenino za časopise, umetniške priloge, učinkujoče (efektne) inserate, cenike, varstvene znamke. Debeli tisk za fotolitografijo,-stance, risbe vsake vrste.
lOSIPSTRÄNYÄK
8 fotokemlgrafičen umefniiki zavod
DUNA) VIII/2.
Tigergasse štev. 13 Telephon 18.085,
cooooooooooooooooooooooooooooooooeooooo'
Stampilije
vseh vrst za
urade, društva, trgovce itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih
Ljubijanrsmritrgao
Ceniki franko.
Sprejmem
ifdijakalna
stanovanje.
Urednik „Slov. Ilustr. Tednika“.
V. Plachota
civilni in vojaški krojač Vegova ulica št. 2 priporoča se slav občinstvu za obilna naročila. Postrežba solidna in točna. Cene jako zmerne.
napravi gospa vAna Križaj v Spod. Šiški 222 pri Ljubljani. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Zadostuje samo ena steklenica.
Gregor Jenko
čevljarski mojster,
Ljubljana,
Sv. Petra nasip štev. 43.
se priporoča v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor tudi popravilo galoš.
2, Tolstovrško slatino
ki se naroča v Tolstemvrhu p. Ouštajn (Koroško).
FRANC JAKOPIČ
Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 11
Vodmat. (Zraven mestne ubožnice.)
Stavbeno umetno in konstruk-:	cijsko ključavničarstvo. :
Špecialiteta : Železne svetilke.
Načrti in proračuni so na zahtevo na razpolago.
Se priporoča sl. občinstvu kakor tudi prč. duhovščini za sprejemanje vseh v to stroko spadajočih del kakor: obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, žično omrežje, žično omrežje na stroj, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, železne stopnice, svetilke, ograje na pokopališču i. t. d. : Solidna postrežba.
IVAN MOHORIČ, krojač
213 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov.
			
птгтгтгтгтттнпг	ИЕ23ХКГ		КСУТ	I H M M II
Najboljša pisalna stroja
SMITH & BROS
The Rex'cof, Ljubljana
Šelenburgova ulica štev. 7. Brezobvez. razkazovanje ! Ceniki franko.
ГI Lm- fcntžf «Ш1 V( >rf 1H TL^VtvtSTd I il 11» fcVkt -VCHI If i Ifcf fll 11» л y-f|
Trgovina s steklom
M.TUŠek, Ljubljana
Stari trg štev. 28.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirov za podobe. Prevzema vsa v steklarsko stroko spadajoča dela
Najsolidnejša in točna postrežba.
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11.	Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke Itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
□
□