Št. 62.
V Goriei, v torek dne 2. avgusta 1904.
Letnik VI.
Izliaja vsa torck in ho ho to oh
11 ¦ ui i prcdpolilnc 7.Ü. uii'sto tor ol. H. uri
|
(i;in prej ob r. Slane
po poiUi prejeinan ali v (iorici na iJoin
poSiljan ('(»lolHtni) 8 \', [xilN'tno 4 Kin
^''trUi'tiuj 2 K. I'rodajasc v Oorici v lo-
hakarnao S c h w a r /. v ftolskih iiiicali,
J *' I I ,
ulica VeUurini li. At. 9.
Dopise je nasloviti na uredniSlvo,
oglase in naročnino pa na upravniätvo
»Uorice«. Oglasi se raöunijo po pelit-
vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po
12 vin., 2-krat po 10 vin., 8-krat po
8 vin. Ako se večkrat liakajo, raču-
nijo a« po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruäiö).
Pocjodba z Italijo.
Pogajanja med mi So državo in Nem-
Čijo o novi trgovinski pogodbi so bila
meseca junija v Berolinu pretrgana in
jih bodo nadaljevali meseca avgusla. Mej-
tem se od dne 4. julija vržo obravnavo
z Ilalijo. Kakor znano, jo ob novem lotu
grof Goluchovski na zahtevo ogerske vlade
odpovedal Ilaliji trgovinsko pogodbo iz
1.1891. Posledica te odpovedi je bila, da
jo morala naša država Italijanom dovoliti,
da smejo do 1. svečana 1904 uvažati svoje
vino proti prejšnji znižani carini 3 gld.
20 kr. od heklolitra. Takoj bo llalijani
porabili lo priliko ter dan mi dan vozili
po lisoč sodov vina v Trst in na Reko,
da no zamudč zadnjega roka. Vina iz
Italijo jo bilo koncem prosinca osobito
na Keki toliko, da niso vedeli, kam ž
njim. Tako so Italijani lansko letino spra-
vili v denar in so brez ßkrbi odpovedali
ae vinnki klavzuli do 1. oktobra 1904.
Čez dva meseca torej poteče za-
časna pogodba. Avstrijska in itaiijanska
vlada ho trudite, da o pravern času skle-
nete novo pogodbo. Najvažnejša in naj-
težavnejaa točka v celi trgovinski pogodbi
jo „vin ska klavzula"; ta je težiače
vsega vprašanja. L. 1891 so bili za-
stopniki naäe države tako neprevidni,
da so znižali carino od italijanskih vin
od 20 na 3 gld. 20 kr. per hektoliter.
Ta „vinska klavzula" je imela za av-
strijske in ogerske vinorejee najslabäe
posledice. V avstrijskem in ogerskem
drž. zboru so zadnja lela poslanci iz
vinorodnib krajev odločno zahtevali, da
Be izloči iz nove trgovinske pogodbe
vinska klavzula, oziroma zviäa carina od
italijanskih vin vsaj na 30 kron. In v
tern vpraäanju je ogerska vlada äe ne-
izprosnejäa od avstrijske. llalijanski se-
nator Miraglija je v imenu italijanske
vlade osebno posredoval na Dunaju in
v Peäti, pa naäel je zaprta vrata. Tudi
ital. velepoalanik na Dunaju, Avarna, ni
bit srecnejäi. Italijanaka vlada je sedaj
prepričana, da se vinBka klavzula v stari
obliki ne ponovi, zato skuša reäiti, kar
je mogoče že iz političnih vzrokov. Največ
vina izvaža južna ltalija. Če vlada no
dobi vsaj nekaj koncesij, pride ob novih
volitvah iz Apulije najmanj 20 opozici-
jonalcev v zbornico. To je, kar dela
skrbi Giolittij», in Luzzattiju se gotovo
zvrne ministerski stolček, ako mu pade
iz rok zastava z vinsko klavzulo. Zato
bi bila itaiijanska vlada zadovoljna, ako
dobi znižano carino vsaj za določeno
množico belega nainiznega vina iz Apu-
lije. Kakor se čuje, želi italijanBka vlada,
naj bi naša država dovolila znižano ca-
rino vsaj za 200.000 bektolitrov. Dala je
raznmeti, da bi se v sili zadovoljila tudi
a lOO.OoO hektolitri. DjbIoj to vpraäanje
ni äe rešeno.
Italija je žo zapretila z repre-
salijami. Sic^r iznaäa izvoz iz naäe
države v Ilalijo povprek na leto okoli le
160 milijonov K, vendar bi bil za naäo
Irgovino hud udarec, ko bi Italija zaprla
avoje mejo našim izdelkom in pridelkom.
Tudi 150 milijonov je lepa väota, posebno
če pomislimo, da bi težko dobili nov trg
za izvoz. Izvaža pa naša država v Italijo
največ lesa in k o n j, in sicer izvaža
aama Ogerska za okroglih 90 milijonov
kron konj in lesa iz slavonskih in hr-
vaäkih gozdov. Avstrija izvaža v Italijo
večinoma induslrijske izdelke: volneno
blago, ßtroje in železo. Promet med Ita-
j lijo in r.ašo državo pa se veöinoma vräi
carine prosto. Italija uvaža brez carine
raznovrstno južno sadje, Ogeraka pa iz-
, važa broz carine svoje konje in lea.
Torej je ogerska državna polovica rnnogo
bolj prizadeta, nego AvHtrija, ki dobiva
iz Italije mnogo pridelkov, dočim mora !
Ilalija kupovati konje in les. Itaiijanska
vlada je zadnji dve leti skušftla privabiti
lesne trgovce iz Skandinavije in Rumu-
nije, konjske trgovce pa iz Argentinije.
Toda ta kupčija ne kaže. Prvič je to
blago mnogo alabSe, drugič zaradi dolge j
vožnje po morju ludi razmerno dražje. '¦
Zato itaiijanska vlada še vedno upa, da '
se posrečijo pogajanja o novi trgovinaki
pogodbi, četudi ne tako ugodno ko
1. 1891. „Slov."
D o p i s i.
Iz gorlfikr okolice, 28. julija 1904.
Dragi prijatelj!
Zdaj, ko je — monim izvojevan
najin boj o „Šolnkem Domu", se lahko
vrnem k tvojim „prilogam in inHeralomu.
S tern, da „Slovoncc" prinaäa veliko-
nočno prilogo, nisi nikakor še če«a
dokazal zoper mojo trditev, da je bila
tvoja velikonočiiH priloga umazan či-
futski „gšfii" in kot tak skrunitev naäih
vzviäenib velikonočnih praznikov. La-
tinski pregovor pravi: Ako dva delata
iato, ni isto. Enako dejanje izvira lahko
iz neenakih nagibov. „Slovenčeva" pri-
loga je pravo darilo „SlovenČevim" na-
ročnikom, tvoja priloga je pa preraču-
njeno slepilo, namenjeno tvojim naroč-
nikom, kersijim tako zavratno „uzmal"
eno celo izdanje „Sočo" na teden. Storil
si pa lo iz umazane „špekulacijo", kar
sem ti že pred meaeci dokazal. Papirja
seveda svojini naročnikom nisi ukratil,
ali na papir dvakratnega izdanja b pri-
logo Be du Bpravili pač več inseratov in
„pravc", ki bo za to najbolj molzne
kravice, nrgo na papir trikratnoga iz-
danja brez, prilogo*). Dalje dolaž ti s
„pravcami' 5o poscben „gSefi": prena-
tiskujeä jih i nialenkostnirn Iroškom ob
enem v posebno knjižico, katere potom
I za drag donar prodajaS. To äpekulativno
ulogo si dolocil ludi svoji velikonočni
prilogi. Da bi ji pu bolje prikril ta Spe-
' kulativni znak, si dal naslov praznika
ustajenja Gospodovegtt, kakor da bi bil
spomin naäega odreäonju povod nje na-
slanka. In lo, prijalclj moj, »me vsakdo
imenovali „onečažčenjo in skrunjenje
naäih vziAonih praznikov". Zdaj dokaži
ti to tudi o „Slovencu' in potem So le
se primorjaj z njegovo prilogo !
Na tvoje nadaljuje ekspektoracije v
tej zadevi bi mi sicer ne bilo treba
reagii ati; kajli jedro vsega „poglavja o
prilogah in inseratih je bila moja trditev
da bi ceno „Soči" ohranil, če tudi si ji
¦) Üvakrat pu poäti poalano stan« nienda
ludi laanj nego trikral. In ai moida te troäke
prihranil naroönikom V A. K.
eno izdanje na trdon uetavil in kakor
nalaäö štirinajst dni pred tern bobnal o
velikanskem napmlku tiskarne. Tega
jedra si se pa varno ogibal, ko bi bil ž
njim aamim ovr^l vaa druga moja iz-
vajanja. Ker že loroj ne mores zanikati
glavne obtožbe, te ne more reäiti tudi
zavijanje drugega, kar na njej visi.
Vendar ti pa nočem ostati dolžan od-
govora tudi na te pritikline.
Tebe je hudo npeklo, da sem po-
ventice P. Kočiča na tvoji velikonoöni
prilogi imenoval obakurne, dočim si
li tega pisatelja nazval nadepolnega.
Ali prijatelj, moje imenovanje je bilo
naravna posledica tvojega nazvanja. Si
li nazval ti tega Kooiča nadepolnega
morda zato, ker ga hvali kak vseučiliačni
profeaor in prevaja „njegove reöi" kak
nemäki pisatelj? Kaj äe! Na vso lo slavo
bi bil ti žvižgal, če ne bil slučaj naneiel,
da bo ti imele tudi njegove povestice
zvabili trumico svitlih kronic — v žep.
Ker sem jaz to vedel — in kdo bi tega
ne vedel, ko ae ti ne zdi niti več vrodno,
kaj takega prikrivati I — sem tvojemu
nadepolnemu povestičarju nalašč
postavil nasproti obskurne povestico.
To je bila imenitna zal'rkacija, siilizirana
nalaač v tvojem žanru, kateri si sei ti
ravno tako imenitno na led. Dosegel
Horn, kar sem hotel, in hotel sem do-
kazati v zabavo čitajočemu občinstvu,
da ni nepoSteni način tvojega polemi-
zovanja nikakor kaka nedosežna „kunät",
ampak da si to tvojo specijaliteto osvoji
prav lahko vsakdo, kdor se hoče spustiti
ˇ nižave tvojega žurlnalističnega blata.
Prijatelj, le pomisli, koliko nerazsodnih
čitalcev Hi že ti s to metodo polemi-
zovanja grdo oslepil! Ti si se te metode
veselil, kakor kake avetu prikrite iz-
najdbe, zdaj se ti smejejo drugi, ker vi-
dijo, da si se dal ti sam oslepiti a tern,
s öimer si ti druge slepil. Sicer ti pa ni
treba igrati take komedije sgražanja nad
mojim nazvanjem; saj so pripovestice
le priprosti prevodi in kot „pravce"
lares le obskurne veljave za naročnike
časnika, kateri želijo ie časnikarskih
vesti. To si öutil tudi earn, zato si jih
L1STEK.
V sedmi.
Sedma äola! — Groza in strah le-
tita pred to besedo, posebno pa ima naä
seljak zunaj mesta velik režpekt pred
sedmošolcem, čež, ta zna že točo de-
lati in hudiča klicati.
Sicer stvar ni ravno taka, a ven-
dar nisem bil malo ponosem, ko sem po
prebitih počitnicah stopil v sobo, nad
kojo je visela črna tablica s ätevilko: VII.
Bilo nas je 15, samih zbranih tičkov,
kajti kdor ni bil prav posebno pretkan,
se sploh ni mogel prikobacati do tu.
Delujoče osebe sedmošolske tragi-
komedije so sledeče:
Prvi je gospod Knof, hadih oöi,
oboroženih s svellim äcipalnikom, ki je
Pa precej nerodno sedel na debelem
nosu. za njim je priäel Bledi Milan, reva
kakor ex-kralj srbski jednakega imena.
Tretji je bil Valčekov France, ki je pie-
sal valček „kakor bi si izmislilil. Četrto
m&ato je priälo name, in koj za menoj
Je korakal Srečko, malo, drobno fante,
ki äa ni imelo dosti pojma o veljavi sed-
m°šolca. Dosti hujäi je bil Joza Črmlj,
sUra vipavska korenina ; tudi Jenko Pod-
8°Pc j« bil clovek, ki je dal rad prepi-
8Hl» naloge. Za temi prida gospod Rudili,
ali kakor smo ga imenovali Kladija pu-
Ščave", in ž njim zvesto ob strani Kri-
žev Pepi. Omeniti moram sedaj Malega (
Lojzeta, kateri ni bil dosti veöji kot ona j
I tajinstvena, goraka bitja, kojim pravimo (
1 palčki. Vse kaj druzega je bil goapod Or-
! lovski. Sicer tudi majhen, a jako možat {
značaj, ki je delal cast svojemu imenu. j
Tudi Jedes GubU ni bil ravno zav „koš",
pač pa je bil Peter Poskoči nekaj nepo-
trebnega na gvetu. Vrsto junakov sta
končala Dolgi JoŽek in pa (Jl-aga Fra-
novič, kateri se pa ni dopti brigal za
svoj harem latinakih in grških prepara-
cij, ampak živel lepo v edinosti b „slad-
kim sokom". —
To so bili junaki, ki so več ali
manj posegali v dejanje sedmoäolske
drame. Dragi čitatelji, ki ste morda že,
ali Sele bodete sedeli na onih piSkavih
klopeh, vi bodete gotovo priznali, da je
sedma sola nekaj posebnega.
Človek zjutraj spi malo dalje kot
drugi, gospodinja si ga ne upa rušiti iz
postelje, kajti „gospod" rad poleži äe
malo, ko drugi že brenč6 ponavljajo
Bvoje lekcije. Po kavi se leze v Solo,
zapali se precej mogočno ogorek ciga-
rete in ae pogleda tu pa tarn tje, ka-
mor bi ae ne smelo ... V Soli je na-
vadno že vse živo. Uli smo imeli pravi
pravcali semerij pred poukom, in marsi-
kateri profesor je prirohnel iz konfe-
renčnih „nebes" ter ae hudoval nad
„divjaki in kanibali". Med podukom je
bilo seveda tiho, a godile so se večkrat
kar grozne reči. Ta je zvival cigarete,
drugi rezal klop in si s tern krajšal čas,
tretji je pisal avojemu „idealu", öetrti je
prepisoval preparacijo za prihodnjo uro,
in le nekaj „piležev" in „biflonov" je
zvesto posluäalo suhoparna razlaganja
gO8podov „profaksov". Sedaj pa sedaj jo
Boiuknil kateri na straniäce, kjer si je
„privezal" dušo z dimom tobakovih in
drugih smetij, katere je dobil na dnu
žepa.
Ob dosetih smo zgrmoli na koridor
in začoli politikovati in „reäevati" ta in
ona vpraäanja. Mali Lojzek je bil med
tern časom vedno zatopljen v svoje knjigo,
gulil ae je in pilil, kot bi imel delati
; doklorski izpit. Jaz, pa Dolgi Jožek in
Valčekov France smo rekli tu kako
„modro" o naäih girnnazijakih razmerab
in o prepotrebni reformaciji srednješol-
Bke tvarine.
Po odmoru smo „prekimali" 8e dve
urici v äolskern prahu. Vae je hilo sedaj
nekam mrtvo, jedino gospod bibliotekar
je ob jednajstih nekoliko raiburil «Taäe
1 živco. Alaraikdo je komaj odnesol pote
, skozi tista „posvečena" vrata. 0 poldan
8mo jo odkurili domov, in Le ob jedni
smo se zbrali v mestnem vrtu ; pogovo-
rili smo se nekoliko a čuvajem Pepetom,
j in ob dveh odšli klavernih očij nazaj v
I solo. Te popoldanske ure so bile skoro
najlep^e. Pred uro amo kritizirali mimo-
idoöe pasante, precenili vsakega, ki je
bil toliko nepieviden, da je äel skozi
äohko ulico, med uro pa smo si pove-
dali äe marsikatero „kroftno".
Po Soli smo imeli mi „plebejci"
vsak svoje instrukcije, „aristokracija" pa
se je 8prehajala po Travniku. Zvečer
smo malo podrsali po knjigah, pregledali,
kaj in kedaj bodemo vpraäani in na to
odäli — ne rnorda spat — o fcaj 8e —
odäli smo äele v — življenje. Seveda so
godrnjale gospodinje in le nerade dale
kljuö od „portona"; zares srečen je bil
tisti, ki je imel — kot na primer jaz —-
svojega lastnega v žepn. Gotovost, da ne
postanem sedaj nikakor kak „panlofel-
held" ali celo „suženj" goapodinjine sa-
movolje, nikakor ni bila predrago pla-
öana z 80 novci, koje Bern bil dal zanj.
Pa se nam je pripetila marsikatera grenka
v teh poznih ali tudi — zgodnjih urah,
si lahko vsak misli, ki pozna naäe mo-
možakarje z „luno" in njihove nazore o
motenju nočnega miru.
skuäal naäopiriti s praznim lepotičjem,
kar äe v odgovoru ponavljaä. Ako Je
prevod oskrbel sloveneki akademik na
Dnnaju", ni äe to zagolovilo, da ni
morda prevod obskuren; to tvoje po-
udarjanje, da nje prevode odobril pi-
satelj" je pa že (v tvojem jezika go-
vorjeno) največja oslarija, katere je
zmožen le en GabrSček, ki v svojem
divjem lovu za svitlimi kronicami, milo
rečeno, niti ne ve, kaj piäe. Človek, ki
slovenskega jezika niti ne pozna, naj
odobruje slovenski prevod ! Prijatelj, ta
je že preveč popra. (Konec pride.)
A. K,
Iz Gorice. — („Sočin" kriti-
kaster a r e d n j eä o 1 a k eg a petja
r e d i v i v a s.) — (Nadaljevanje.) — „Pre-
idimo k drugi maäi, t. j. maäi v iati cer-
kvi ob sklepa äolakega leta na realki,
namreč 13. t. m. Ako primerjamo to
maäo z ono na gimnaziji, inoramo reči,
da je bila res pravcati Skandal". Tako
g. Komel v „SoČiM. Torej ako arednje-
äolaki profesorji, katerih poklic ni glasba
in petje, žrtvnjejo izven službe svoj pro-
ati čas glasbeni umetnosti, da nauöe mla-
dino z velikim trodora (svojim in mla-
dine) veliko latinsko maäo ter jo prirede
z vspehom, ki se mora dober imenovati,
je to g. Romelu Skandal. Jaz pa rečem:
Ne, to ni Skandal, in tadi, če bi bila
maäa res tako peta, kakor jo g. Komel
imenuje.[ Skandal pa je, da sedrzne kdo,
ki ni sam niti kaj takega zmožen, kakor
kažejo dokazi, oprti na resničha dejanja,
trgati in blatiti v čaaniku petje, ki bi za-
slnžilo priznanje celo, ako bi je peli sta-
rejši izkuäeni pevci, ne pa, da so je iz-
vajali pravi začetniki, nerazviti otroäki
glaaovi, ali pa bolj odrasli dijaki, ki živ6
v dobi mutiranja glasu, ko je pevec naj-
manj sposoben za lepo pelje. Kdor upo-
äteva te razmere in kdor je sliäal real-
sko sklepno maio ta si ne more udri-
hanja v „Soči" drugače tolmačiti, kakor
da domaeva povod, ki izvira iz nagibov,
ki nimajo s petjem nič opraviti.
Lep izgled pravega abecödarja med
glasbenimi kritiki nam podaje g. Komel
v naslednjih vrsticah: „Cela mada ni
bilu niC* drugcga nogo odrezano kričanjo,
ker so pevci preveč markirali tempo, kar
je pa nekaj groznega za posluäalöevo
uho in kar tako eklatantno dokazuje, da
nima dirigent pojma o iavežbanju pev-
akfga zbora".-------Zdaj bi pa jaz rad
vedel, kaj je to: „pevci so preveč mar-
kirali tempo"?! Tempo je v glaabi mera
časa, gibanje takta, stopinja hitroeti, v
kateri se ima izvajali glasbeni komad
primerno njoga vsobini in znaku ; mar-
kirati ho pa pravi poudarjati, naglaSati.
Vidno znamenje časovne mere v glaibi
je mahanje z roko, taktiranje. Tempo
markirali more potemtakem le oni, ki
Izmed predmetov, ki smojih,,znan-
atveno" obdelovali, mi je naj bolj ugajalo
verslvo. Tu je bil človek vsaj jeden me-
sec brez skrbi, ko je enkrat povedal
svoj „pensum". Jedenkrat v mesecu sein
privlekel Wapplerja na dan, očistil gain
z veliko pijetelo odprl atran, kjer se je
nabajala „moja" lekcija. Drugi so delali
seveda jednako, ali tudi äe hujäe. Tudi
liiika in logika sta mi ugajali, kajti ta
se je dobilo največ „učenih" stvari, s
kojimi se Človek lahko postavi. Zgodo-
vina nam je prinesla marsikatera sladko,
pa tudi grenko urico. Nikdar ne poza-
bim, kak homerski smeh je vladal v raz-
redn, ko je profesor dobil Jozo Črmlja
pri igranju na karte in mu tako pokva-
ril začelo „briäkulo", a tudi onih dveh
grenkih uric, koje smo presedeli potem
radi tega, mi ne izbriäe nikdo iz spomina.
Grščina in latinäöina nam nista delali
posebnib preglavic, in na podlagi raznib
„Freundov" srno se večkrat celo „odli-
kovuli" iz oiuenjenih prediuetov. Mo-
derne jt'zike smo znali bolj kot Volapik,
a matematika nam je krajättla življenje
za dobršno ätevilo dni. Ne, nikolj je ne
pozabim ! Tisti frJamani ainuai in cosi-
nu8i, tangente in secante, sam vrag jib
poberi. Rajäi bi bili sredi Vezuva, kot pa
fifx sred1 AJočnikove goometrije I
taktira, dirigent s tern, da mahljaj navzdol,
ki se ujema zmeraj a prvim taktnim de-
lom, na poscben, recimo: ališen način
razlikuje od ostalih mahljajev. To se v
glasbenem jeziku imenuje markiranje
tempa. Pri tern nimajo torej pevci ni<5
opraviti. Ako bi hoteli pevci prevzeti to
nalogo dirigentovo, bi morali ostentativno
naglašati prvo glasko vsakega takta, v
tern slučajn bi markirali začetek vsakega
takta, kar bi bilo res grozno poslušati.
Ali takega petja ne najdejo na celern
sveta ; kajti 1. tako hotimno naglaäeva-
nje bi bilo možno le pri izurjenih pev-
cib (začetniki pojejo bolj po slubu, nego
po glaskah); 2. bi äe celo izurjencem
prizadevalo velike težkoče, osebito v tak-
tib, v katerih se nahajajo sinkopirane
glaake; 3. bi se takemu naglaäevanju
uprl izurjenih pevcev pridobljeni okua
za lepo petje. Kdor bi pa hotel pevco
zaöetnike naučiti takega naglaäevanja, ta
bi prevzel pravo Sisifovo delo. Kdo ne
ve, kakova težava je, naučiti začetnike
na opazovanje dinamičnih znamenj, ka-
terih veljava se razteza čez več taktov I
Koliko težavneje je pa äe naglaäevanje,
ki zadeva le en glas ; zato se tadi pe-
vec drugemu mnogo pozneje priači, nego
prvemu. Kdor torej govori o kakem mar-
kiranju v petju zaöetnikov, kakor so
arednjeäolci, ta le klepeta nekaj, Cesar
sam ne razume, ter uporablja v namen
graje frazo, ki je brez osnove, ker je
nemogoča.
Da bi pa bilo pri realski maäi
uzrok „odrezanega kriöanja" kakovo
markiranje, to naj Bog razume ! Pijanci
po krčmah gotovo äe bolj „odrezano"
kričijo, torej je g. K. opazil pri pijancih,
da äe bolj „markirajo tempo". Ti moj
ljubi Bog, kakovo „vezanje otrobov" je
treba tu zavračati!
Ako ni imelo petje realcev glede
dinamike zaželjenih izprememb, ne „do-
kazuje tako eklatantno, da nima dirigent
pojma o izvežbanju pevskega zbora".
Prav lebko je mogoče, da je bila maäa I
drugače naučena, nego se je pela; saj
niso taki slučaji celo pri izkuäenih pev- '
cih tako redki. Cloveäko uho je razmerno j
mnogo obcutljivejäe za melodiöne in rit-
mične napake, nego za dinamične. Ako
od dveh pevcev, ki imata peti isto melo-
dijo, oden močneje pojo, nego drugi, to
prav lahko presliäimo; hitro pa zapazimo,
ako en pevec glas le za trohico previ-
soko zapoje ali ga podaljäa. To nam omo-
gočuje razvito čustvo za ritem in sluh.
Ker inoramo pri petju paziti na trojno
razmerje glasov, t. j. na visokost, dolgost
in krepont, kar ni za pevca začetnika
ravno tako lehka stvar, je prav naravno,
da takov pevec na dinamično razmerje
najmanj pazi, posebno pri produkciji, ko
ga v tristranski pazljivosti izdatnoj ovira
Pa tudi v javnem življenju smo na-
Btopali. Seveda ne vsi, ampak le malo
ätevilo bolj „izvoljenih". Jaz in Valčkov
France sva bila oba huda plesalca, in
inarsikatero gospico plesalko bi prosil tu
odpuačenja, če sem ji morda potrl drobno
nožico, ali celo stopil na kurje očesce.
Tudi gospod Knof t»e je rad sukal, a pred
nama se je moral vendar skriti; enako
tudi gospod Rudili. Skoro vsi so imoli
pretrde noge in se niso utikali v tako
„vratolomne" stvari. Ker tega ne morem
dalje razvijali, hočem le omeniti, da je
vse to jako podobno basni „o lisjaku in
kislem grozdju". 0 svetem pustu sva jo
udarila s Francetom tadi v Čitalnico. To
je bilo za naju 1 Izposodila sva si dolge,
črne „äkrice", nataknila rokavice „glac6",
in slo je kot vsi vragi . . .
Po pustu ni bilo veö nikake po-
dtene zabave. Majnik za nas nima več
posebnib čarov, on je le za — petoäolce.
Junij je postal precej vroö, in sedmoäo-
lec Jjnbi komodno ziyljenje. Sklenili smo
torej končati äolsko loto, kolikor mogočo
zgodaj in potem jo odkuriti v „rovtarske
4teneN ali kamorsibodi. — ^t factum est
-— nekaj jih je „cmoknilo" — drugi se
razšli kot oamoäoloi, pretakajoö solze za
srečnim sedmoäolskim življenjem . . .
^Janko Filipoviö Serjuno v.
strah, da kaj ne zgreäi. Kdor to premisli
ter ima v sebi nekoliko pravičnosti, ta
mora obsoditi brezobzirno pisavo „So-
čino". Ko skusi g. K. enkrat sam učiti
äolsko mladino, potem razvidi sam, kako
dolga pot je od „pojma o izvežbanju
pevskega zbora" pa do faktičnega izvež-
banja.
Politični pregled.
Avitrlja in Itallja.
Iz Inomosta poročaja, da avstrijske
čete v italijanskih avstrijskih pokrajinah
letos ne pojdejo na vojaäke vaje, temuč
ostanejo doma v svojih garnizijah. Kakor
vzrok tej odredbi se Bmatra vedenje av-
slriiskih ltalijanov in vojne odredbe ila-
lijanske vlade na avstrijskih mejah. V
zadnjem času so se odnoäaji med Avstrijo
in Italijo oöividno poslabäali vzlic se-
stankn ministrov Goluchowskega in Tit-
tonija v Opatiji.
češke vojaške zahteve.
Te dni je izäla mala brošurica, ka-
tero je spisal čeaki državni poalanec
Choc, in ki se bavi z zahtevami, katere
naj bi glede vojaätva vojna uprava iz-
polnila. Med temi zahtevami se nahaja
tudi ona o ustanovitvi ceäkih polkov h
češkim poveljnim jezikom.
Shod zastopnlkov ceäkih Inozemsklh društev.
V soboto je pričelo v Pragi zboro-
vanje shoda ceäkih inozemskih zastop-
nikov. Tega zborovanju so se udeležili
zastopniki iz Berolina, iz Draždanj, iz
Hamburga, iz Amsterdama itd. Shod je
počastil tudi jeden zastopnik praäkega
mestnega sveta, ki je pozdravil zboro-
valce v imenu praäkega mesta. Koncem
avojega govora je ta nazdravil slovanski
vzajemnosti.
Dlplomatlöne zveze med Francosko In sv. stolloo.
V soboto je naznanil diplomatics
zastopnik papeževemu tajnikn kardinaln
Mery Del Valu, da je dobil od Rvoje vlado
nalog, da takoj zapusti Rim ter odpotuje
v Pariz. S tern so torej formalno pretr-
gane diplomatične zveze med francosko
republiko in med sv. stolico. Pričakuje
se od dne do dne, da bode tudi kon-
kordat odpovedan.
Naö ceaar In sv. oöe.
Italijanski list „Avanti" priobčuje
vebt, da je odposlal naä cesar te dni
sv. očetu brzojavko, v katori je izrazil
svojo sofustvovanje s sv. oöet' m v
teh dneh hudega boja, kateregi bijn
katoliäka cerkov s svojimi sovražniki.
Naä cesar je izrazil v omonjeni brzo-
javki nado, da bode av. oče vse oviro
premagrtl ter izäol iz tega boja kot
zmagovaloc.
Sloga med balkansklml narodl.
Srbska, bolgarska in romunska mla-
dina v Parizu je uätanovila zvezo ter
izilaja organ ,,L' union danubiene". Zveza
in list imata služiti slogi med Srbi, Bol-
guri in Ramuni. 01) enem bo list obveačal
evropsko občinstvo o položaju na Bnl-
kanu. —
Rumunska prepoveduje Izvoz koruze.
Te dni jo izdala romunska vlada
naredbo, s katoro se propoveduje za ne-
doloi'en čas izvoz koruze iz Rumunsko.
Napad na avstrljskega nadporoönlka.
Iz Skopljega poročajo „Tagesposti"',
da je v Kumanovem napadel neki turäki
orožnik nokoga avstrijskeRa nadporoč-
nika, pridoljonrgn k orožništvu v Mace-
doniji. Orožnik napadel R» je a puäko,
katero pa mu je nadporočnikov sluga
srečno izpulil iz rok. Ne ve se pa ni<5,
kaj bi bilo dalo povod temu napadu.
Nemško-ruska trgovlnska pogodba.
N<'mAko-ruskft trgovinsku pogodba
je 2e sklenjena in sta jo to dni podpi-
sala državni kancolar grofBülovin ruski
minisU^rski pred^ednik Witte.
Pogreb umorjenega mlnlstra Pleve.
Pogreb umorjenega ministra Pleve
izvräil so jo v nedeljo popolnoma mirno.
Pogreba so je usioležil c ir, cariaj a udova,
vsi ministri in vsj veliki knezi, nahajajoči
se v Petrogradu.
Rusku-japunska vujska.
Ako jo kaj resničnega na zadnjih
poročilih, doälih z bojiača, začeli so zad-
njo dni hudi in mogoče tudi važnejai
boji na severu, kakor tudi na jugu, nam-
reč pred Port Arturom. Angleäki list
„Daily Mail1' poroča doe 30 m. m.: V
soboto zjutraj so Japonci napadli južno
rusko vojsko. Bitka ho jo priöola 8 stre-
Ijanjem iz težkih topov. Podpirana po
artileriji, jo japonska pehota zndela na-
predovati ter streljati na Ruse zapore-
doma. Japonci ao prodirali naprej do 11.
ure. Potem pa so se za nekaj čaaa usta-
vili. Potem pa so zopet z vso silo po-
novili napad. Q izidu to bitke ni äe nič
znanega. Seveda ae japonofllaki angleäki
list nadeja, da ho se morali Rusi umak-
niti v Hajčeng.
Iz Londona se poroča, da je Ku-
ropalkin postavil dve svoji diviziji ob
cesti na vzhodni strani od Liaojanga,
na cesti namreč, ki pelje od Hajčenga
proti Anteliugu. Na ceäti pa proti Tan-
gajengu, kjer se nahaja generalni stan,
in na oni proti Anojingu pa se nahajajo
rozervne vojne čete. One čete pa, ki so
se umaknilo iz Sihojena, zbrale so se
sedaj pri Antelingu. Mnogi so mnenja,
da bode Kuropatkin zbral svoje čete
okolo Antontiena, ker se mu Hajčeng
ne zdi primeren za bojevanje.
Iz Tokija prihaja prvo uradno po-
ročilo, da jo bilo ubitih v bojih, ki so
so bili v torek pred Port Arturom, pet
japonskih častnikov, 41 pa da jih jo bilo
ranjenih.
V C'fu jo doäla dne 30. m. m. iz
Port Artura neka djunka. Oni, ki so se
pripeljali na nji, ao pripovedovali, da je
divjal v pondeljok, v torek in sredo z
morske strani kakor tudi na kopnem hud
boj. Smeäno je in bi rekli že otročje, kar
uganjajo že od prvega zaöetka vojske pa
do sedaj angleäki listi s Port Arturom.
Neprenehoma napovedujejo in do-
ločujejo z vso gotovostjo dan, ko pade
Port Artur. Tako pi^ejo zdaj o večjih
stavah, ki so se vräilo te dni med Nemci
in Angleži, stanujočimi v Čifa. Nemci so
hnje stavili, da Port Artur niti v desetih
meaecih na pade. Angleži so stavo vspre-
jeli ter pričakujejo z vso gotovostjo od
dne do dne padca. V Tokiju pa pijejo
že na račun medvedove kože, in japon-
ski listi piäejo že o pogojih, katere bode
8tavila Japonska Rusorn po padcu Port
Artura.
Japonofilski listi neizrečeno vzdihu-
jejo in postajajo vedno bolj nestrpni,
ker se Kitajci nočejo ganiti ter začeti
boja proti Rusom. Ti listi si izmislijo
vsako toliko časa kako vest o oborože-
vanju Kitajcev. Zadnje dni so si izmislili
bajko, da se bodo Kitajci najprej oblekli
po nemäkem vojaäkem uzorcu, si odre-
zali „coso" ter potem napadli Ruse.
Glasovi o velikanskem porazu, ka-
teroga so doživeli Ruai pri Dačičavu, so
kmalu potihnili in zdaj so japonofllski
listi aami, ki priznavajo, da so v bojih
pri Dačičavu Japonci imeli veliko večje
izgube nogo pa Rusi. Zdaj poročajo nam-
reč nekateri lisli, da so Japonci izgubili
pri Dačičavu nad 10.000 mož.
General Saharov je odposlal v so-
boto goneralnemu ätabu uradno brzo-
javko, 8 katero postavlja na laž vsa
urailna japonska poročila o japonskih
zmagah pri Dačičavu. General Saharov
pravi, da ni priälo do poludne istega
dno do nikake ppremembo na fronti
mandžurske ruske vojske. Močne japon-
sko vojne čete se zbirajo pred južnim
delorn naä« armade. General Saharov
pravi nadalje v svoji brzojavki: General
Oku je, kakor je poročalo japonsko po-
slaniätvo v Londonu, odposlal v Tokijo
p^ročilo, valed kalerega bi bilo atalo dne
24 julija pet divizij naäih vojnih čet a
100 topovi nasproti Japoncem pri Dači-
ča\u, in da so se Japonci, pregnaväi
naa ponovno, polastili naäih pozicij pri
DačiČavu. V resnici pa so se teh bojev
udeležili lo manjäi naäi vojni oddelki.
Mi smo zasedli neke pozicije pri Dači-
davu le iz namena, da bi sovražnika za-
drževali, nikakor pa ne iz namena, da
bi je hoteli braniti na vso moc\ Istotako
ni res, da bi bili mi isle pozicije utrdili.
Suvražnik nas je sicer večkrat napadel,
a konečno je moral opustiti svoje na-
pHilo. Zapustili pa smo potem pozicije
aami, ne da bi nas sovražnik k temu
prisilil, paö pa je bil sovražnik jako pre-
srneten zaradi tega.
* *
Iz Port Artura. — Dopisnik
..Rusa", ki je zapustil dne 14. in. m.
Port Artur, opisuje jako ugodno tam-
kajänji položaj. Pü bojih od 3. do 5, m.
m. jo položaj ravno isti, kakor je bil po
bitki pri Kinčovu Rusko pozicije so na
levem krilu 27 vrst od mesta pri Ing-
čensi, na desnem krilu 16 vrst od mesta.
Rusko topniälvo zelo nadloguje japonsko
pozicijo pri Kuinaangu. Port Artur je s
provijantom bogato preskrbljen. Japonci
imajo pred Port. Arturom 40.000 do
50 000 vojakov.
Iz Tientsina poročajo „Lokal-An-
zeigerju": Japonci so pripravljajo z
80.000 možmi, da pričnejo obči naskok
na Port Artur. Nadejajo so, da zavzamejo
trdnjavo v nokoliko dneh. lnozemski
čaatniki so pa mnenja, da ae bo trdnjava
äe meaec dni vzdrževala.
I 2 I n k o v a. — „Ruska brz. agen-
fura" je v petok poročala iz Mukdona:
Osebe, dospele iz Inkova poročajo, du je
ruska garnizija dne 26. m. m. ob 5. uri
zjutraj oatavila to meato vzemäi seboj vse
zaloge in vse ielezniäke vozove in atroje.
Vse dragocenosti podružnice rusko-
kitajske banke go bile že prej spravljene
v varnopt. Po odhodn set so pričele ki-
tajske čete pleniti kolodvore in razna
druga poalopjH. 120 mož japonske vojske
je prišlo ob 5. uri popolndno v mesto
ter je zasedlo javno trge in upravne
zgradbe. Kitajske ohlastnije ho Japonri
prijazno sprejeli. Ruski poslaniki, ki so
ostali v lnkovu, ho pod zaSčito I'ran-
coakega konzula.'
¦ +
V Mandžuriji so začeli Japonci zo-
pet prodirati, a jih, po Koropatkinovih po-
ročilib, Busi zdntno zadržnjejo. Hu.si se
koncentrirajo okolo Hajcenga in tain pride
najbrže že te dni do velike bitko.
V zadnjih boiih bil jo ubit general
Keller.
Tudi okolo Port Arlura se bijejo
zdaj ljuti boji, Po japonotilskih poročilih
pade Porl Artur Irikrat na dan, a se na-
haja Ae vedno v ruskih rokah.
Domače in razne novice.
Novc inaftc. — Novi maäe čfi. gg.
novomašnikov, ki no knnčali bogoslovske
ätudije letos na Ink. cenlralnem some
niš^u, vräile 8e budo, kakor nam je
znano, v tern le redu: Dne 2. avgusta
J6 imel novo mašo v kapucinski cerkvi
v Gorici kapiicin o. Matevž K o h c h e r.
Dne 3. t. m. daroval bo prvo sv. maSo
('¦ g. Ciril Zaniar na sv. Gori. Dne 6.
t. m. imel bo svojo novo sv. maäo č. g.
Nikolaj Sedej pri Imakolati v Gorici.
Dne 7. t. m. pa bodo sledeči čč. gg.
novomašniki imeli svoje nove maäe, in
sicer: AČim Jos. Pilat v Pazinu, Ivan
S toi fa na Volčjemgradu, Anton Sok
v Kredu, Švara Frančiaek v Gorjanskem
pri Komnu in Ivap Tabaj v Št. Andrcžu.
Dne 21. t. m. pa bodo pel novo mašo
kapucin o. Janez Kr. Rebec pri sv.
Lorencu v Slov. goricah.
Preiiiembc v frančiSkanaki pro-
vinciji. — V Ljubljano: P. Alkantara
C rtan ec, p. Gvido Rant. — V Kamnik:
P. Kazimir Zakrajäek, katehet. — V
Pazin: P. Odorik K r e i n o r, gvardjan,
p. Teosil Z a j c. — V Brežico: P. Simon
Č u r i n. — V Gorico: P. Arhangelj
A p p e j, p. Vincenc Künste 1. — V
Maribor: P. Fulgencij Trafe la. — K
Sv. Trojici: P. Piua Z a n k a r. — Na
Brezje: P. Ananija Vračko, p. Kiemen
Grampovčan.
Akad. ferijalno dniMtvo „Adrija"
v Gorici naznanja, da se je odbor za leto
1904-05 sestavil aledeče: predsednik cand.
phil. Andrej lpavoc, podpredsednik cand.
iur. Tomo Šorli, tnjnik cand. iur. Mirko
Koraič, blagajnik cand. iur. Anton Cigoj,
gospodar cand. iur. Julijan Pavliček; na-
nieatnika stud. iur. Radoslav Hrobat in
stud. phil. Karol Pirjevec; preglednika
cand. iur. Damir Feigel in cand. iur. Bo-
gomil Berbuč.
Javenljudukl shod v Dobravljah,
katerega sklicuje akad'. lerijalno drušlvo
„Adrija", se vrši v nedoljo, dne 7. avgusta
ob 5. uri popoldne v gostilni g. Tonon-a.
Obravnavala se bodo vpraäanja o slov.
Ijndiskem šolstvu, o slov. gimnaziji v Go-
rici, o slov. univerzi v Ljubljani in druga
važna vprašanja.
Ipavci, prihitite vai na ta shod!
Odbor.
Posknsen umor in §amomor.—
V nedeljo po noči se je odigrala v na-
šem mestu na Fran Josipovem tekaliačn
ät. 26 ta-le moderna žaloigra : Na sta-
novanje udove Elvire Brass, rojene Tre-
visi, soproge pred letom umrlega vin-
skega Irgovca Feruccia Brass, priäel je
okolo desete ure po noči konjeniäki
stotnik Gabrijel Casati, potegnil revolver
iz žepa, je ustrelil Elviro v prsa, potem
pa sebe v glavo. Udova Brass bila je si-
cer nevarno ranjena, ker ji je kroglja
ranila desna pljuča, a vendar se nahaja
äe pri življenju. Gasati pa je živel še
par ur in je že ob eni nri in en Cetrt
nmrl v bolniänici usmiljenih bralov, ka-
mor so ga prepeljali. Gabrijel Casati bil
je konjeniäki stotnik na dopustu. Pred
nekaj meseci preselil se je s svojo dru-
ž*no, namreč z ženo in otroci, 8 Štajer-
«kegav našo okolico.Živeli so jako udobno,
kajti soproga njegova, še lepa in mlada
žena, je baje jako bogata. Odkar pa ae
je Lasati seznanil z udovo Brass — in
to se je baje zgodilo, ko je od nje vino
kopoval — zanemarjati je zHČel svojo
^nJaVi" je vedno okol° omenjene
nfZm fčkrat jO Je b*je obiskal na
adovo vT T ter pOrOÖiU Br^«ovo
«aovo. Udova Brass se ga je mduji čas
na prigovarjanje sorodnikov in prijate-
ljev, tako se vsaj govori, začsila nekoliko
ogibati, in pretrgala ni ž njim hkralu
popolnoma vsake zveze zato, ker je bil
C.Hsati nasilnrga temperamenta, in se jo
zaradi tega, tako namreč pravijo, bala,
da bi ji česa ne storil. Prejänji teden
podala se je celo k svojcem v Trst, da
bi se niu izognila. Ali Gasati iztaknil jo
je tudi v Trstu ter prišel k njej. Udova
Brass je bila namenjena podati se te dni
na letoviäce na Trnovo. V soboto vrnila
se je iz Trsta, in ž njo sta priäla v Go-
rico tudi njena sestra Kma in pa neki
njen sorodnik, vinokofiolec. V nedoljo so
veöerjali v hotelu „Pri Pošti" in tudi
tarn se jim jo pridružil Casati. Po ve-
čerji spremljal jo udovo celo do doma,
a ji je pri ločitvi rekel, da se kmala po-
vrne k nji. Bil je takrat civilno oblečen.
Kasneje pa se jo v resnici vrnil. Bil jo
oblečen v vojaäko. Brass se ga je pre-
strašila in mu je od začetka branila
vstopiti v stanovanja Pozneje se jo pa
na prigovarjanje sestre, ki ni slutila niö
hudega, vendarle udala. Koj ko je Casati
slopil v sobo, zaprl je vrata za seboj s
kljucem. Nato je vpraäal udovo, tako
namrec; pripovedujejo, je li ga hoče po-
ročiti. Ko mu je pa ta odgovorila, da
tega nikdar ne stori, tudi ako bi se lcčil
od svoje žene, potegnil je Casati iz žepa
revolver, pomeril na njena prsa ter
ustrelil. Potem pa pomeril si je sam
sebi v sence, ustrelil in se dobro zadet
zgrudil na tla. V hiši je nastal strašan-
ski krik, tako da so ga ljudje na ulico
slišali ter pritekli pogledat, kaj se godi.
Sli °o po zdravnika dr. Bresca, ki se je
slučajno nahajal v hotelu „Pri Poäti",
poklicali so policijo, in priSel je že tisti
večer na stanovanje k ranjeni udovi
preiskovalni sodnik s svojim pisarjem.
Casatija prepeljali so, kakor rečeno, v
bolnico usmiljenih bratov, kjer je krnalu
umrl. V pondeljek zvečer pa so njegovo
truplo prepeljali v vojaäko bolnii5nico,
da mu t«m preiščejo rnožgane, kar mu
jih ni kroglja izbila iz črepinje.
Poskušeii samomor. — V petök
z večernim vlakom pripeljala se je v
Gorico iz Trsta neka B. V. S kolodvora
šla je proti Stračicatn ter prišla na most
čez Sočo med Stračicami in Podgoro
Tu je atala delj časa na mostu. Ko jo
pa postalo äe precej temno, se je slekla
do srajce ler hotels skočiti v Sočo. Ali
pri skoku obvisela je na nekem železu,
zabitem v stebre most«. Njeno stokanje
Bta začula dva tovarnišku nslužbenca, ki
inmla imlogo stražiti mo»i. Pritokla sta
k nearečnici, jo spravila na most, tor jo
epremila, potem ko se jo oblekla, v me-
sto, od koder se je drugi dan zopet od-
peljala v Trst.
V tiiknJiSfi.je znpore so pripeljali
te dni italijanska delavca Bara in Chiu-
minotta, katera se bodeta morala zago
varjali zaradi zločina težke telesne po-
škodbe. — Istotako so pripeljali v tukaj-
šnje zapore nekega J^leniča iz Podgrada,
katerega toži državno pravdnižtvo zaradi
tatvine, katero je izvržil, ko je delal pri
gradbi bohinjske železnice.
Volitev župatiov za zupanije
Ozeljaii, Seinpas In Osek so je vräila
v ROboto. V Ozeljanu jo bila določena
volitev zjulraj ob 8. uri. Na voliäce so
priäli starosta g. Anton Poljak in Htara-
šine tretjega in drugega razreda, stara-
äine prvega razreda so se pa postavili
pred hiSo volitve. Kor jih ni bilo mogoče
spraviti na voliäce, se je določila nova
volitev za prihodnjo soboto. C. kr. ko-
misar se je na to odpeljal k volitvi žu
pana v Šempas. Tukaj se je volitev vr-
Sila vzomo. Ob 11. uri je starosta gosp.
Peter Škarabot naznanil začetek volitve.
Nato vstane staraäina g. J. Komelj, spre-
govori nekaj jeklonih stavkov o pomenu
volitve, ter predlaga za žnpana g. An-
tona pi. Monari. Bil je izvoljen z vskli-
kom. Ravno tako so bili podžupani iz-
voljeni n9tmeno z vsklikorn. Po izvrSeni
volitvi je g. žnpan v zvneäenih besedah
se spominjal razdelitve velike občine v
sedanje tri, je izrekel zahvalo c. kr.
vladi in drugim, ki so pripomogli k za-
željenemu vspehu in je konečno slovesno
pozivljal vse stareäinstvo, da navdušeno
zakliče trikratni živio Njegovemu Veli-
6an8tvu cesarjo Francu Jožefu. Ko se je
to zgodilo, je bila volitev dokončana in
mirno so se razäli staraSino. — Popo-
ludne ob 3. uri je bila volitov župana v
Oseku Tudi tu je bil župan izvoljen
ustmeno z vsklikom, namrec g. Josip
Faganel. Volitev podžupanov se je vršila
po listih. Po končani volitvi je g. Župan
z ginjeno besedo opozoril na svoja leta
ter dostavil, da sprejme volitev le radi
popolnega zaupanja, ki ga v njega sta-
vijo staraäine in ljudstvo.
Iz ltubij nam pišejo: Včeraj zj^traj
na vse zgodaj videli smo na zidani ograji
mosta za vozove čez Vipavo neko jopo
in klobnk. Hitro smo pogledali v propad,
globok kakih 10 metrov tik ob Vipavi
pri mlinu, in res videli neko moäko tru-
plo v njem ležati. Prenesli smo je koj
iz prepada na cpsto in opazili, da je Se
živo. Možu je bilo kakih 55 let. Pobit je
bil äe precej močno. No ve se, ali se je
hotel vreči raz most, ali pa je bil pijan
in tako v pijanoati HtoriJ to, karje sloril.
Imenuje se Anton Plahuta in je doma
iz občine Šnmpas, kakor je pozneje
sam izpovedal. Denara so našli pri njem
39 K in neke vinarje. Prepeljali so ga v
goriško bolnii5nico.
Ne§reča. — Pri kopanju za vod-
njake na \rojščici užgala se je mina pred
časom. Bila jo precej globoka. Kakor
veökrat, priäel je ravno takrat, in sicer
nekaj minut poprej k delavcem domači
g. vikar. Gledal jo yam tor nenavadno
opazoval, ko so delavci nasipali v mino
Hinodnik in korčevni pesek. Tedaj je
opomnil delavca mine : „Glejte, da ni
kremen vmes, da ne bo nesreöe 1" „Ua,
lahko se taka zgodi", odvrne eden teh,
ki so nabivali mino in äpago držali. G.
vikarju ni nič prav diäalo in čutil je v
notranjoati, naj gre prec, in se je res
tudi umaknil. A ni odatopil dobre tri
metre, se mina vname z grozovitim po-
kom, tor odnese dotično železo kakänih
60 metrov na neko njivo in se zabodo
v zemljo par metrov od nekega rnlado-
niča, ki je s svojo sestro tarn delal. Bati
se je bilo, da bo mrtev eden ali drugi.
Pa — bvala Bogu! — ni bilo nobeno
smrtne nesreče. S.tino delavcu, ki je dr-
žal žeJezo, je osmodilo roko, drugemu,
ki se je k steni stisnil, priletel je kamen
v roko. Vsi pa so bili v smrtni nevar-
nosti, ker mina je raznesla veliko kame-
nja na vse strani. Prestraäen priskoČiljo
takoj k jami g. vikar, in vpraäal glasno :
„Ati ste vsi živi?' — Druge posebne ne-
sreče do sedaj ni bilo, dasi se dela, kopa
in strelja neprenohorna žo mesece in
mesece. — Previdnosti pač ni nikoli za-
doali I
Sen« se prodaja že po 5 kron.
Celo starina gre 2o po 4'20. Kam pri-
demo? Vso toži in vzdihuje, kako so bo
preživelo sebe in družino. In vendar so
pleäe in ploäe od vasi do vasi I Krömarji,
obenem veöinoma župani, ne poznajo pa
ne suäp, no uboštva. Ti vse dovolijo !
Skrhajte žvcplenke! — VValah
pri Vojäcici je 4-letno otroče užgalo Žitno
snopje na hodniku, pod streho hiäe, tik
vrat Stale, polne sena. Če niao bili hitro
snopje razmetali in ogenj zaduäili, je bilo
ob vse poslopjo in morda ob veö his.
Sreča, dn je biln nedela. Vprašano otroče,
zakaj je užgalo. reklo jo: „Saj ste tudi
vi netli kres na sv. Ivan I" — D&n sv.
Mohora je pa na Vojäcici mali otrok
užgal kopo suhega brinja na dvorisöu.
Zopet sreča, da je bila nedelja ! Pogoreli
so vsled tega lainiki, en oreh in drugo
drevje ; v nevarnosti ao bili razun hiä-
nega gospodarja ludi bližnji sosedje. —
Stariäi, pazite t
Drovje golo. — Po spodjem Krasu
jo taka 8u3a, da je ta in tarn drevje po-
polnoma golo ali rjavo, in po senožetih
opaziä hraste z rjavirn listjem, kakor o
Božiču. Ena žveplenka, in vhipa je paSa
ali travnik v plamenu. — Po več obči-
nah na Krasu so ljudje odnašali z žetjo
sena, čeS, morda trava kaj porase, ali
pa želi eo žito, in zdaj nimajo več kaj
žoti. Več ätal je čisto praznih. Pač: ubogi
ljudje in uboga živina ! — Upanje je, da
bo c. kr. vladft pač v ozir jemala grozo-
vito nezgodo, in davke odbila.
Služba cestarja je razpisana v
Ročinju, v Btavbenem okraju tolminskem.
Prositelji morajo biti zmožni slovenskega
in nemškega jezika in naj vlože svoje
proänje do 23. avgusta pri c. kr. okraj-
nem glavarstvu v Tolminu.
Aretirali so včeraj popoludne ne-
kega italijanskegti delavca Gaetana Luigi,
ki je grozil 18 letni Amaliji Paglavec iz
Cepovana, a stanujoöi v Gorici, da jo
ubije z revolverjem, ker ga ni hotela kot
ljubimoa popolnoma ubogati in se ni v
nedeljo na plesu na Cattarinijevem vrtu
tako ponaäala, kakor bi bilo njemu väeö.
Velika to^a je v St. Vidu na Vi-
pavskem poškodovala mnogo vinogradov.
Iz Šmartna nam poročajo, da je
bilo Bicer prejänji torek tarn nekoliko
toöe, ki pa ni napravila veliko äkode in
bodo imeli tamoänji vinogradniki äe
vedno prav dobro vinako letino, ako
ostane le pri tern.
Ekspresna pisma. — Valed od-
redbe trgovinskega ministeratva se ne
bodo dostavljala odslej ekspresna pisma
v času od desete ure zvečer pa do äosto
ure zjutraj, ako ne bode poäiljatelj iatih
na naslovni strani odločno zahteval, da
se imajo ista dostaviti tudi v omonjenem
ponočnem času.
„Narodni dom" v Tritu ne bo
slovesno otvorjen, ker tega ne dopuäöajo
izjemne razmere, ki vladajo sedaj v TrBtu.
V tržaškein „Naroduem dtunu"
je prevzel gosp. Fran Dolinöar, go«tilfli-
čar iz Trbovelj, reatavracijo, kavarno in
hotel.
Naredba v varstvo. mladoletnih.
— Ministerski predsednik dr. Koerber je
izdal vsem oblastvom naredbo, ki se bavi
z zanemarjenjem rnladoletnih. Naredba
veleva izlasti, da treba paziti, da-li te-
lesno ali nravstvono zanemarjanje ne
izhaja iz zlorabe roditeljsko oblasti. V
takih slnčajih je enorgično poseči vmes
in je otroke odtegniti oblasti očeta ali
malere in jih oddati v zavode. V takih
slučajih bo treba apolirati na pomoč
človekoljubov, kakega dru^tva, ki se bavi
z var8tvom otrok, ali kakega sličnega
zavoda. Dosodanje skuänje opravičujejo
priöakovanjo, da so ne odreče sodolo-
vanjo in podpora ol strani organizovane
privatne dobrotvornoati v kolikor obstoji
taka dobrotvornosl in irna eredstev na
razpolago. V «vojem zaključku pravi nn-
redba, da treba pred vsem paziti na to,
kaj bi bilo ukreniti, da ao mladolelnim,
došlim iz kaznilnic, vsaj v prvem, na-
vadno težavnem Času priskoči na pomoč
in da se jih tako obvaruje od nadaljnih
zagreäkov.
üjskiip StroH8ina>er je dospel v
soboto v Zagreb na svojem povratku iz
Rogatca v Djakovo.
Stipendijl za obiHkuvanje c. k.
vl^ega »ic'llinca za vinarHtvo In Had-
jarstvo v Klosternciibnrgn. — Za pri-
hodnje äolsko leto, ki se prične sredi
septembra, so razpisani trije štipendiji
po 500 K, ki jih podeljuje c. k. minister-
stvo za poljedelstvo. Prosilci morajo pred-
ložiti avoje proänje najdalje do 15. sep-
tembra na ravnateljstvo gori rečenega
zavoda. Kdor hoče biti vsprejet v prvi
razred kakor reden učenec mora: a) do-
kazati, da je dovräil 4. razred kake gim-
nazije ali realke, ali druge, vsaj približno
toliko vredne predstudije, najmanje pa
meäcansko äolo z zadovoljivim vspehom;
b) da je dovr^il 16 leto, ali da je dovräi
v istem solamem letu; c) mora predlo-
žiti izjavo očetovo ali varuhovo glede
vstopa v zavod in plačevanja troäkov za
OBkrbo za časa učenja in za pouk; d)
mora položiti vsprejemni izpit. Od tega
izpita so oprožčeni le oni, ki so dovräili
drugi semester 4. razreda na kakem tu-
zemskem gimnaziju ali roalki ter so do-
bili spričevalo prvega reda s povprečno
najmanje „zadovoljivimi cenzuramr'; e)
če ae vpis ne izvräi neposredno iz ka-
kega drugegau čnega zavoda, je predložiti
dokaz o dosedanjem neoporečnem vede-
nju; f) morajo biti prosilci vsaj toliko
veäci nemäkemu jezika v besedi in pisrnu,
da morejo že od začetka slediti pouku
in ga umevati.
Vsprejemni izpiti za äolsko leto
1904 05 se bodo vräili od 13. do 16 sep-
tembra.
Velik požar na Ogerskem. —
Trg Madar v komorenskem komitatu je
v petek skoro ves pogorel. Ostalo je äe
Bamo 7 his. Pogorela je cerkev, občinska
hiša in skoro ves pridelek, katerega so
dosedaj gpravili.
Razprava Potofnjak-Kora^ pred
kasacijsklin »odiačem. — V soboto
ae je vräila pred kraljevim Btolom sed-
morice v Zagrebu kasacijska razprava o
razsodbi aodnega stola v Zagrebu od dne
1. sebruvarja t. 1., proglaäeni proti dr.
Potočnjaku in V. Koraču radi motenja
javnega miru. Vsled te razsodbe je bil
dr. Potočnjak oproščen, a Korač obsojen
na 14 dni zapora in to na temelju §
300 katenakega prava. Proti tej razsodbi
je uložil državni pravdnik pritožbo niö-
nosti. Kasacijski senat je pod predsed-
stvom podpredsednika dr. Burgstallerja
ugodil pritožbi ničnosti državnega prav-
dnika ter odredil za dr. Potočnjaka novo
sodnijako razpravo, a V. KoraČu je po-
viäal kazen na 10 mesecev težke jeöe.
Narodno gospodarstvo,
(Z Gofjanskega.)
Bakreno-apnena zmes, gotov pripo-
motVk zoper peronosporo.
(Daljo.)
Iz vsega tega je razvidno, da je za
äkropljenje — čeprav je moöi tudi z 1
odatotkom modre galioe na 1 hl s pra-
vim ravnanjem doseöi povoljen vHpeh —
vendar le boljäe, da se jemlje več te
snovi. Stvar je bolj osigurjena. Včasih ae
sliäi od kakega prav vnetega trtorejca :
0 pravem öasu sem äkropil, a vendar s©
mi je zaöelo listje tu pa tarn smoditi ;
zdi se mi, da sem del preveö vitrijola,
ker sem ga del na 1 hl vode 2 klg., ali
äo celo več. Kaj je z mnenjem tega moža?
Je-li rabil v resnici preveč bakrene ga-
lice? Učenjak te stroke mu bo rekel, da
ne, ker ae jemjjeja v praksi, kakor bomo
sliäali, äe ranogo večje množine galice, a
vendar ni preveč. Meaeca junija ali ju-
lija 1. 1897 ae je unel med nekaterimi
Btrokovüjaki, kakor je bilo čitati, po li-
stih prepir o vpraSanju, koliko galice
naj se jemlje na 1 hi vode.
Tačasni potovalni afitelj za Spodnje
Avstrijsko ter znani kmetijski strokovni
pisatelj Jablanzy je namreč jasno doka-
zal in priporočal 3 odstotek galice na
1 hi vode, kar iznaäa za 1 hi 3 in pol
klg. Nato so začeli nekateri veščaki in
vinogradniki oporekati njpgovi trditvi, h
dotični učiteij jim je dokazal, da na
Francoskem rabijo z najboljäim vspehorn
6 odatotno galico, kar znaša na 1 hi ft
klg, in da hoče v mokrotnih letih še
večjo množino jemati, ali seveda tudi
primerno množino apna. Kar se tiče nas,
mislira, da je najbolje, da rabimo in se
držimo srednje poti, torej na 1 hi vode
1 in pol klg. galice v navadnih letinah;
kadar je pa vlažno vrome cHo do 2
klg., ker vsled velike mokrote He bolezen
bolj rHzvija.
Strah pa, da hi kdo preveč galice
dejal, je torej nepovoljen, kakor smo rav-
nokar slišali.
Nekateri vinorejci devajo za prvn
škropljenje manj galice, kakor za drugo,
trdeö, da so äe mladike ne?.ne in hi
utognilo äkodovati s premočno meäanico
Po mnenju raznih učenih mož se
jemlje vedno enako množino vitrijola,
in pravo pamet rabiti 8e gotovo ne po-
nesreči.
(Dalje pride.)
" Loterijske ätevilke. 30. julija. Dunaj......27 6 73 15 77 Gradoc ... . 27 16 69 24 65 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . . K 190— do 210 — „ Sandomingo „ 230— „ 240 — „ Java . . . . „ 230— „ 240 — „ Portorico . . „ 280— „ 900 — „ Ceylon . . . „ 290— „ 800 — Slakdor......, 72— „ 74 — Speh......„ 120— „ 186 — Petrolij v sodu . . „ 41 60 „ 42 — zaboju . ,. 13— „ 13 50 Maslo snrovo . . . „ 170-— „ 180 -kuhano . . „ 210— „ 220 — Otrobi debele . . „ 1060 „ 12 — drobne . . „ 10 20 „ 11 — Turšica.....„ 14— „ 15 — za hrano . „ 13— „ 14" — Ovob......„ 13 50 „ 1650 M o k a ogerska: St. 0 K 33— SI. 1 K 32-20 St. 2 K 31 40 „ 3 „ 30 40, „ 4 „ 29 60, „ ft „ 28 60 51. 6 K 27 60.
Rojahi!
hupujte narodni haleh!
---------- \i
Uvr«*n »Kui k»n douiMe • psifn«>an|»m
tfydrowe zitne haue
POSHUbirei •«>» Vioul dra«o>ol|iio
P ^»tlru 6 k( «oMikit 4 K 60 h Irtnoo.
P^.DOMACI PRIJATELJ"
Išče se jednega ali dva
trgovska pomocnika
manufakturne stroke.
Kje, pove upravništvo.
^M - - ¦ -......¦ — —--------'-~^K^ ^| ^H^^I-,~ i" "._------—------ - -,
yW^x. Obrdank^jip
I^W priporoča svoje §«-^r
I V fone in pokali-yT
I ^Lce ponizki^r
V Xceni.^ j
•~ •* ¦* ¦w -ww -w-^ -^-w -v^ ¦w~^ »» ^r^r ¦^r^
...»PRAKTIKÜNT
(PICCOLO) :m:T
Vešč mora biti slovenskega, laškega
in deloma nemškega jezika.
Ivan Bednarik
priporofta svojo
knjigoveznico
v (Jorici
ulica Vetturini št. 3.
j
; Anton Fon,
j klobuöar in gostilničar,
{ Semeniška ulica St. 6,
I ima bogalo zalogo raznovrslnih i
I . klobukov ;
> ter toči v svoji krčmi j
! nrisina doinaeu vina !
i * i
1 in poslrežo tudi z jako ukusninii ]
I ' joilili.
Fani Drascek,
zaloga šivalnih strqjev
Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2.
Prodaja
ntrojo tudi
na teden-
ske ali
mesečne
obroke.
Stroji so
iz prvili
lovarn ter
najboljše,
kakovosli
Friporoča
se slav.
občinstvu
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma".
ßotel „UNION" Gorica
öledaliska ulica St. 10
Vsako sredo
KOTKCRČ
cele vojaške god be v prostonicm in lcpcm
vrtu, ki je električno razsvetljen. Toči se
plzensko in puntigamsko pivo. Kuhinja do-
bra. Üoniaca in tuja vina. — Hotel razpo-
laga čez 30 moderuo urejenih sob. Cene
znierne. Poleg vrta je tudi lepo kegljišče,
ki je po dnevu vedno na razpolago, zvečer
pa v soboto, nedeljo in pondeljek.
Serafm Joos, Iastixik.
Samo enkrat ,.>.„
naj vsakdo kupiti svoje potrel žčine pri tvrdki
J. Zornik. Gorica. Gosooska ulica 7,
kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšega, ä
¦ lepšegain kakovosti primerno cenega blaga, C
# kakor se tu dobi. %
9 Došle so uže zadnje novosti modnega <
blaga za
poinladno in lelno sezono v
nedo^egljivi ixberi
kakor : krasni okra*ki za obleke najnovejše
mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile,
pasovi itd. Raznoyrstno belo in Jaeger-perilo,
rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne
ovratnice, hlačniki, žepne nite, solnčniki, dež-
niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd.
Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami
za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn,
svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno
blago za vezenje itd.
Anton Ivanov Pecenko. Gorica
Veliha zaloga
pristnih belih in črtiih inn
is lasinih in drtigih priana-
nih vinogradov.
Dostaylja na d< in in razpo-
Äilja \o železnici na vne kraje
avKtro-oserske inonarni.je vko-
dih <>d 56 1 uaprej, Na zahtevo
posilja tudi uzorce.
Zaloga piva
„Delniške driihbe adm&enih
pivovaren Žalec-Laški Trg
¦ n plsenjskega piva „pra-
zdroj" iz sloveče Češke „Me-
ščanske pivoziarne".
Zaloga ledu, katorega se od-