Št. 62. V Goriei, v torek dne 2. avgusta 1904. Letnik VI. Izliaja vsa torck in ho ho to oh 11 ¦ ui i prcdpolilnc 7.Ü. uii'sto tor ol. H. uri | (i;in prej ob r. Slane po poiUi prejeinan ali v (iorici na iJoin poSiljan ('(»lolHtni) 8 \', [xilN'tno 4 Kin ^''trUi'tiuj 2 K. I'rodajasc v Oorici v lo- hakarnao S c h w a r /. v ftolskih iiiicali, J *' I I , ulica VeUurini li. At. 9. Dopise je nasloviti na uredniSlvo, oglase in naročnino pa na upravniätvo »Uorice«. Oglasi se raöunijo po pelit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 8-krat po 8 vin. Ako se večkrat liakajo, raču- nijo a« po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruäiö). Pocjodba z Italijo. Pogajanja med mi So državo in Nem- Čijo o novi trgovinski pogodbi so bila meseca junija v Berolinu pretrgana in jih bodo nadaljevali meseca avgusla. Mej- tem se od dne 4. julija vržo obravnavo z Ilalijo. Kakor znano, jo ob novem lotu grof Goluchovski na zahtevo ogerske vlade odpovedal Ilaliji trgovinsko pogodbo iz 1.1891. Posledica te odpovedi je bila, da jo morala naša država Italijanom dovoliti, da smejo do 1. svečana 1904 uvažati svoje vino proti prejšnji znižani carini 3 gld. 20 kr. od heklolitra. Takoj bo llalijani porabili lo priliko ter dan mi dan vozili po lisoč sodov vina v Trst in na Reko, da no zamudč zadnjega roka. Vina iz Italijo jo bilo koncem prosinca osobito na Keki toliko, da niso vedeli, kam ž njim. Tako so Italijani lansko letino spra- vili v denar in so brez ßkrbi odpovedali ae vinnki klavzuli do 1. oktobra 1904. Čez dva meseca torej poteče za- časna pogodba. Avstrijska in itaiijanska vlada ho trudite, da o pravern času skle- nete novo pogodbo. Najvažnejša in naj- težavnejaa točka v celi trgovinski pogodbi jo „vin ska klavzula"; ta je težiače vsega vprašanja. L. 1891 so bili za- stopniki naäe države tako neprevidni, da so znižali carino od italijanskih vin od 20 na 3 gld. 20 kr. per hektoliter. Ta „vinska klavzula" je imela za av- strijske in ogerske vinorejee najslabäe posledice. V avstrijskem in ogerskem drž. zboru so zadnja lela poslanci iz vinorodnib krajev odločno zahtevali, da Be izloči iz nove trgovinske pogodbe vinska klavzula, oziroma zviäa carina od italijanskih vin vsaj na 30 kron. In v tern vpraäanju je ogerska vlada äe ne- izprosnejäa od avstrijske. llalijanski se- nator Miraglija je v imenu italijanske vlade osebno posredoval na Dunaju in v Peäti, pa naäel je zaprta vrata. Tudi ital. velepoalanik na Dunaju, Avarna, ni bit srecnejäi. Italijanaka vlada je sedaj prepričana, da se vinBka klavzula v stari obliki ne ponovi, zato skuša reäiti, kar je mogoče že iz političnih vzrokov. Največ vina izvaža južna ltalija. Če vlada no dobi vsaj nekaj koncesij, pride ob novih volitvah iz Apulije najmanj 20 opozici- jonalcev v zbornico. To je, kar dela skrbi Giolittij», in Luzzattiju se gotovo zvrne ministerski stolček, ako mu pade iz rok zastava z vinsko klavzulo. Zato bi bila itaiijanska vlada zadovoljna, ako dobi znižano carino vsaj za določeno množico belega nainiznega vina iz Apu- lije. Kakor se čuje, želi italijanBka vlada, naj bi naša država dovolila znižano ca- rino vsaj za 200.000 bektolitrov. Dala je raznmeti, da bi se v sili zadovoljila tudi a lOO.OoO hektolitri. DjbIoj to vpraäanje ni äe rešeno. Italija je žo zapretila z repre- salijami. Sic^r iznaäa izvoz iz naäe države v Ilalijo povprek na leto okoli le 160 milijonov K, vendar bi bil za naäo Irgovino hud udarec, ko bi Italija zaprla avoje mejo našim izdelkom in pridelkom. Tudi 150 milijonov je lepa väota, posebno če pomislimo, da bi težko dobili nov trg za izvoz. Izvaža pa naša država v Italijo največ lesa in k o n j, in sicer izvaža aama Ogerska za okroglih 90 milijonov kron konj in lesa iz slavonskih in hr- vaäkih gozdov. Avstrija izvaža v Italijo večinoma induslrijske izdelke: volneno blago, ßtroje in železo. Promet med Ita- j lijo in r.ašo državo pa se veöinoma vräi carine prosto. Italija uvaža brez carine raznovrstno južno sadje, Ogeraka pa iz- , važa broz carine svoje konje in lea. Torej je ogerska državna polovica rnnogo bolj prizadeta, nego AvHtrija, ki dobiva iz Italije mnogo pridelkov, dočim mora ! Ilalija kupovati konje in les. Itaiijanska vlada je zadnji dve leti skušftla privabiti lesne trgovce iz Skandinavije in Rumu- nije, konjske trgovce pa iz Argentinije. Toda ta kupčija ne kaže. Prvič je to blago mnogo alabSe, drugič zaradi dolge j vožnje po morju ludi razmerno dražje. '¦ Zato itaiijanska vlada še vedno upa, da ' se posrečijo pogajanja o novi trgovinaki pogodbi, četudi ne tako ugodno ko 1. 1891. „Slov." D o p i s i. Iz gorlfikr okolice, 28. julija 1904. Dragi prijatelj! Zdaj, ko je — monim izvojevan najin boj o „Šolnkem Domu", se lahko vrnem k tvojim „prilogam in inHeralomu. S tern, da „Slovoncc" prinaäa veliko- nočno prilogo, nisi nikakor še če«a dokazal zoper mojo trditev, da je bila tvoja velikonočiiH priloga umazan či- futski „gšfii" in kot tak skrunitev naäih vzviäenib velikonočnih praznikov. La- tinski pregovor pravi: Ako dva delata iato, ni isto. Enako dejanje izvira lahko iz neenakih nagibov. „Slovenčeva" pri- loga je pravo darilo „SlovenČevim" na- ročnikom, tvoja priloga je pa preraču- njeno slepilo, namenjeno tvojim naroč- nikom, kersijim tako zavratno „uzmal" eno celo izdanje „Sočo" na teden. Storil si pa lo iz umazane „špekulacijo", kar sem ti že pred meaeci dokazal. Papirja seveda svojini naročnikom nisi ukratil, ali na papir dvakratnega izdanja b pri- logo Be du Bpravili pač več inseratov in „pravc", ki bo za to najbolj molzne kravice, nrgo na papir trikratnoga iz- danja brez, prilogo*). Dalje dolaž ti s „pravcami' 5o poscben „gSefi": prena- tiskujeä jih i nialenkostnirn Iroškom ob enem v posebno knjižico, katere potom I za drag donar prodajaS. To äpekulativno ulogo si dolocil ludi svoji velikonočni prilogi. Da bi ji pu bolje prikril ta Spe- ' kulativni znak, si dal naslov praznika ustajenja Gospodovegtt, kakor da bi bil spomin naäega odreäonju povod nje na- slanka. In lo, prijalclj moj, »me vsakdo imenovali „onečažčenjo in skrunjenje naäih vziAonih praznikov". Zdaj dokaži ti to tudi o „Slovencu' in potem So le se primorjaj z njegovo prilogo ! Na tvoje nadaljuje ekspektoracije v tej zadevi bi mi sicer ne bilo treba reagii ati; kajli jedro vsega „poglavja o prilogah in inseratih je bila moja trditev da bi ceno „Soči" ohranil, če tudi si ji ¦) Üvakrat pu poäti poalano stan« nienda ludi laanj nego trikral. In ai moida te troäke prihranil naroönikom V A. K. eno izdanje na trdon uetavil in kakor nalaäö štirinajst dni pred tern bobnal o velikanskem napmlku tiskarne. Tega jedra si se pa varno ogibal, ko bi bil ž njim aamim ovr^l vaa druga moja iz- vajanja. Ker že loroj ne mores zanikati glavne obtožbe, te ne more reäiti tudi zavijanje drugega, kar na njej visi. Vendar ti pa nočem ostati dolžan od- govora tudi na te pritikline. Tebe je hudo npeklo, da sem po- ventice P. Kočiča na tvoji velikonoöni prilogi imenoval obakurne, dočim si li tega pisatelja nazval nadepolnega. Ali prijatelj, moje imenovanje je bilo naravna posledica tvojega nazvanja. Si li nazval ti tega Kooiča nadepolnega morda zato, ker ga hvali kak vseučiliačni profeaor in prevaja „njegove reöi" kak nemäki pisatelj? Kaj äe! Na vso lo slavo bi bil ti žvižgal, če ne bil slučaj naneiel, da bo ti imele tudi njegove povestice zvabili trumico svitlih kronic — v žep. Ker sem jaz to vedel — in kdo bi tega ne vedel, ko ae ti ne zdi niti več vrodno, kaj takega prikrivati I — sem tvojemu nadepolnemu povestičarju nalašč postavil nasproti obskurne povestico. To je bila imenitna zal'rkacija, siilizirana nalaač v tvojem žanru, kateri si sei ti ravno tako imenitno na led. Dosegel Horn, kar sem hotel, in hotel sem do- kazati v zabavo čitajočemu občinstvu, da ni nepoSteni način tvojega polemi- zovanja nikakor kaka nedosežna „kunät", ampak da si to tvojo specijaliteto osvoji prav lahko vsakdo, kdor se hoče spustiti ˇ nižave tvojega žurlnalističnega blata. Prijatelj, le pomisli, koliko nerazsodnih čitalcev Hi že ti s to metodo polemi- zovanja grdo oslepil! Ti si se te metode veselil, kakor kake avetu prikrite iz- najdbe, zdaj se ti smejejo drugi, ker vi- dijo, da si se dal ti sam oslepiti a tern, s öimer si ti druge slepil. Sicer ti pa ni treba igrati take komedije sgražanja nad mojim nazvanjem; saj so pripovestice le priprosti prevodi in kot „pravce" lares le obskurne veljave za naročnike časnika, kateri želijo ie časnikarskih vesti. To si öutil tudi earn, zato si jih L1STEK. V sedmi. Sedma äola! — Groza in strah le- tita pred to besedo, posebno pa ima naä seljak zunaj mesta velik režpekt pred sedmošolcem, čež, ta zna že točo de- lati in hudiča klicati. Sicer stvar ni ravno taka, a ven- dar nisem bil malo ponosem, ko sem po prebitih počitnicah stopil v sobo, nad kojo je visela črna tablica s ätevilko: VII. Bilo nas je 15, samih zbranih tičkov, kajti kdor ni bil prav posebno pretkan, se sploh ni mogel prikobacati do tu. Delujoče osebe sedmošolske tragi- komedije so sledeče: Prvi je gospod Knof, hadih oöi, oboroženih s svellim äcipalnikom, ki je Pa precej nerodno sedel na debelem nosu. za njim je priäel Bledi Milan, reva kakor ex-kralj srbski jednakega imena. Tretji je bil Valčekov France, ki je pie- sal valček „kakor bi si izmislilil. Četrto m&ato je priälo name, in koj za menoj Je korakal Srečko, malo, drobno fante, ki äa ni imelo dosti pojma o veljavi sed- m°šolca. Dosti hujäi je bil Joza Črmlj, sUra vipavska korenina ; tudi Jenko Pod- 8°Pc j« bil clovek, ki je dal rad prepi- 8Hl» naloge. Za temi prida gospod Rudili, ali kakor smo ga imenovali Kladija pu- Ščave", in ž njim zvesto ob strani Kri- žev Pepi. Omeniti moram sedaj Malega ( Lojzeta, kateri ni bil dosti veöji kot ona j I tajinstvena, goraka bitja, kojim pravimo ( 1 palčki. Vse kaj druzega je bil goapod Or- ! lovski. Sicer tudi majhen, a jako možat { značaj, ki je delal cast svojemu imenu. j Tudi Jedes GubU ni bil ravno zav „koš", pač pa je bil Peter Poskoči nekaj nepo- trebnega na gvetu. Vrsto junakov sta končala Dolgi JoŽek in pa (Jl-aga Fra- novič, kateri se pa ni dopti brigal za svoj harem latinakih in grških prepara- cij, ampak živel lepo v edinosti b „slad- kim sokom". — To so bili junaki, ki so več ali manj posegali v dejanje sedmoäolske drame. Dragi čitatelji, ki ste morda že, ali Sele bodete sedeli na onih piSkavih klopeh, vi bodete gotovo priznali, da je sedma sola nekaj posebnega. Človek zjutraj spi malo dalje kot drugi, gospodinja si ga ne upa rušiti iz postelje, kajti „gospod" rad poleži äe malo, ko drugi že brenč6 ponavljajo Bvoje lekcije. Po kavi se leze v Solo, zapali se precej mogočno ogorek ciga- rete in ae pogleda tu pa tarn tje, ka- mor bi ae ne smelo ... V Soli je na- vadno že vse živo. Uli smo imeli pravi pravcali semerij pred poukom, in marsi- kateri profesor je prirohnel iz konfe- renčnih „nebes" ter ae hudoval nad „divjaki in kanibali". Med podukom je bilo seveda tiho, a godile so se večkrat kar grozne reči. Ta je zvival cigarete, drugi rezal klop in si s tern krajšal čas, tretji je pisal avojemu „idealu", öetrti je prepisoval preparacijo za prihodnjo uro, in le nekaj „piležev" in „biflonov" je zvesto posluäalo suhoparna razlaganja gO8podov „profaksov". Sedaj pa sedaj jo Boiuknil kateri na straniäce, kjer si je „privezal" dušo z dimom tobakovih in drugih smetij, katere je dobil na dnu žepa. Ob dosetih smo zgrmoli na koridor in začoli politikovati in „reäevati" ta in ona vpraäanja. Mali Lojzek je bil med tern časom vedno zatopljen v svoje knjigo, gulil ae je in pilil, kot bi imel delati ; doklorski izpit. Jaz, pa Dolgi Jožek in Valčekov France smo rekli tu kako „modro" o naäih girnnazijakih razmerab in o prepotrebni reformaciji srednješol- Bke tvarine. Po odmoru smo „prekimali" 8e dve urici v äolskern prahu. Vae je hilo sedaj nekam mrtvo, jedino gospod bibliotekar je ob jednajstih nekoliko raiburil «Taäe 1 živco. Alaraikdo je komaj odnesol pote , skozi tista „posvečena" vrata. 0 poldan 8mo jo odkurili domov, in Le ob jedni smo se zbrali v mestnem vrtu ; pogovo- rili smo se nekoliko a čuvajem Pepetom, j in ob dveh odšli klavernih očij nazaj v I solo. Te popoldanske ure so bile skoro najlep^e. Pred uro amo kritizirali mimo- idoöe pasante, precenili vsakega, ki je bil toliko nepieviden, da je äel skozi äohko ulico, med uro pa smo si pove- dali äe marsikatero „kroftno". Po Soli smo imeli mi „plebejci" vsak svoje instrukcije, „aristokracija" pa se je 8prehajala po Travniku. Zvečer smo malo podrsali po knjigah, pregledali, kaj in kedaj bodemo vpraäani in na to odäli — ne rnorda spat — o fcaj 8e — odäli smo äele v — življenje. Seveda so godrnjale gospodinje in le nerade dale kljuö od „portona"; zares srečen je bil tisti, ki je imel — kot na primer jaz —- svojega lastnega v žepn. Gotovost, da ne postanem sedaj nikakor kak „panlofel- held" ali celo „suženj" goapodinjine sa- movolje, nikakor ni bila predrago pla- öana z 80 novci, koje Bern bil dal zanj. Pa se nam je pripetila marsikatera grenka v teh poznih ali tudi — zgodnjih urah, si lahko vsak misli, ki pozna naäe mo- možakarje z „luno" in njihove nazore o motenju nočnega miru. skuäal naäopiriti s praznim lepotičjem, kar äe v odgovoru ponavljaä. Ako Je prevod oskrbel sloveneki akademik na Dnnaju", ni äe to zagolovilo, da ni morda prevod obskuren; to tvoje po- udarjanje, da nje prevode odobril pi- satelj" je pa že (v tvojem jezika go- vorjeno) največja oslarija, katere je zmožen le en GabrSček, ki v svojem divjem lovu za svitlimi kronicami, milo rečeno, niti ne ve, kaj piäe. Človek, ki slovenskega jezika niti ne pozna, naj odobruje slovenski prevod ! Prijatelj, ta je že preveč popra. (Konec pride.) A. K, Iz Gorice. — („Sočin" kriti- kaster a r e d n j eä o 1 a k eg a petja r e d i v i v a s.) — (Nadaljevanje.) — „Pre- idimo k drugi maäi, t. j. maäi v iati cer- kvi ob sklepa äolakega leta na realki, namreč 13. t. m. Ako primerjamo to maäo z ono na gimnaziji, inoramo reči, da je bila res pravcati Skandal". Tako g. Komel v „SoČiM. Torej ako arednje- äolaki profesorji, katerih poklic ni glasba in petje, žrtvnjejo izven službe svoj pro- ati čas glasbeni umetnosti, da nauöe mla- dino z velikim trodora (svojim in mla- dine) veliko latinsko maäo ter jo prirede z vspehom, ki se mora dober imenovati, je to g. Romelu Skandal. Jaz pa rečem: Ne, to ni Skandal, in tadi, če bi bila maäa res tako peta, kakor jo g. Komel imenuje.[ Skandal pa je, da sedrzne kdo, ki ni sam niti kaj takega zmožen, kakor kažejo dokazi, oprti na resničha dejanja, trgati in blatiti v čaaniku petje, ki bi za- slnžilo priznanje celo, ako bi je peli sta- rejši izkuäeni pevci, ne pa, da so je iz- vajali pravi začetniki, nerazviti otroäki glaaovi, ali pa bolj odrasli dijaki, ki živ6 v dobi mutiranja glasu, ko je pevec naj- manj sposoben za lepo pelje. Kdor upo- äteva te razmere in kdor je sliäal real- sko sklepno maio ta si ne more udri- hanja v „Soči" drugače tolmačiti, kakor da domaeva povod, ki izvira iz nagibov, ki nimajo s petjem nič opraviti. Lep izgled pravega abecödarja med glasbenimi kritiki nam podaje g. Komel v naslednjih vrsticah: „Cela mada ni bilu niC* drugcga nogo odrezano kričanjo, ker so pevci preveč markirali tempo, kar je pa nekaj groznega za posluäalöevo uho in kar tako eklatantno dokazuje, da nima dirigent pojma o iavežbanju pev- akfga zbora".-------Zdaj bi pa jaz rad vedel, kaj je to: „pevci so preveč mar- kirali tempo"?! Tempo je v glaabi mera časa, gibanje takta, stopinja hitroeti, v kateri se ima izvajali glasbeni komad primerno njoga vsobini in znaku ; mar- kirati ho pa pravi poudarjati, naglaSati. Vidno znamenje časovne mere v glaibi je mahanje z roko, taktiranje. Tempo markirali more potemtakem le oni, ki Izmed predmetov, ki smojih,,znan- atveno" obdelovali, mi je naj bolj ugajalo verslvo. Tu je bil človek vsaj jeden me- sec brez skrbi, ko je enkrat povedal svoj „pensum". Jedenkrat v mesecu sein privlekel Wapplerja na dan, očistil gain z veliko pijetelo odprl atran, kjer se je nabajala „moja" lekcija. Drugi so delali seveda jednako, ali tudi äe hujäe. Tudi liiika in logika sta mi ugajali, kajti ta se je dobilo največ „učenih" stvari, s kojimi se Človek lahko postavi. Zgodo- vina nam je prinesla marsikatera sladko, pa tudi grenko urico. Nikdar ne poza- bim, kak homerski smeh je vladal v raz- redn, ko je profesor dobil Jozo Črmlja pri igranju na karte in mu tako pokva- ril začelo „briäkulo", a tudi onih dveh grenkih uric, koje smo presedeli potem radi tega, mi ne izbriäe nikdo iz spomina. Grščina in latinäöina nam nista delali posebnib preglavic, in na podlagi raznib „Freundov" srno se večkrat celo „odli- kovuli" iz oiuenjenih prediuetov. Mo- derne jt'zike smo znali bolj kot Volapik, a matematika nam je krajättla življenje za dobršno ätevilo dni. Ne, nikolj je ne pozabim ! Tisti frJamani ainuai in cosi- nu8i, tangente in secante, sam vrag jib poberi. Rajäi bi bili sredi Vezuva, kot pa fifx sred1 AJočnikove goometrije I taktira, dirigent s tern, da mahljaj navzdol, ki se ujema zmeraj a prvim taktnim de- lom, na poscben, recimo: ališen način razlikuje od ostalih mahljajev. To se v glasbenem jeziku imenuje markiranje tempa. Pri tern nimajo torej pevci ni<5 opraviti. Ako bi hoteli pevci prevzeti to nalogo dirigentovo, bi morali ostentativno naglašati prvo glasko vsakega takta, v tern slučajn bi markirali začetek vsakega takta, kar bi bilo res grozno poslušati. Ali takega petja ne najdejo na celern sveta ; kajti 1. tako hotimno naglaäeva- nje bi bilo možno le pri izurjenih pev- cib (začetniki pojejo bolj po slubu, nego po glaskah); 2. bi äe celo izurjencem prizadevalo velike težkoče, osebito v tak- tib, v katerih se nahajajo sinkopirane glaake; 3. bi se takemu naglaäevanju uprl izurjenih pevcev pridobljeni okua za lepo petje. Kdor bi pa hotel pevco zaöetnike naučiti takega naglaäevanja, ta bi prevzel pravo Sisifovo delo. Kdo ne ve, kakova težava je, naučiti začetnike na opazovanje dinamičnih znamenj, ka- terih veljava se razteza čez več taktov I Koliko težavneje je pa äe naglaäevanje, ki zadeva le en glas ; zato se tadi pe- vec drugemu mnogo pozneje priači, nego prvemu. Kdor torej govori o kakem mar- kiranju v petju zaöetnikov, kakor so arednjeäolci, ta le klepeta nekaj, Cesar sam ne razume, ter uporablja v namen graje frazo, ki je brez osnove, ker je nemogoča. Da bi pa bilo pri realski maäi uzrok „odrezanega kriöanja" kakovo markiranje, to naj Bog razume ! Pijanci po krčmah gotovo äe bolj „odrezano" kričijo, torej je g. K. opazil pri pijancih, da äe bolj „markirajo tempo". Ti moj ljubi Bog, kakovo „vezanje otrobov" je treba tu zavračati! Ako ni imelo petje realcev glede dinamike zaželjenih izprememb, ne „do- kazuje tako eklatantno, da nima dirigent pojma o izvežbanju pevskega zbora". Prav lebko je mogoče, da je bila maäa I drugače naučena, nego se je pela; saj niso taki slučaji celo pri izkuäenih pev- ' cih tako redki. Cloveäko uho je razmerno j mnogo obcutljivejäe za melodiöne in rit- mične napake, nego za dinamične. Ako od dveh pevcev, ki imata peti isto melo- dijo, oden močneje pojo, nego drugi, to prav lahko presliäimo; hitro pa zapazimo, ako en pevec glas le za trohico previ- soko zapoje ali ga podaljäa. To nam omo- gočuje razvito čustvo za ritem in sluh. Ker inoramo pri petju paziti na trojno razmerje glasov, t. j. na visokost, dolgost in krepont, kar ni za pevca začetnika ravno tako lehka stvar, je prav naravno, da takov pevec na dinamično razmerje najmanj pazi, posebno pri produkciji, ko ga v tristranski pazljivosti izdatnoj ovira Pa tudi v javnem življenju smo na- Btopali. Seveda ne vsi, ampak le malo ätevilo bolj „izvoljenih". Jaz in Valčkov France sva bila oba huda plesalca, in inarsikatero gospico plesalko bi prosil tu odpuačenja, če sem ji morda potrl drobno nožico, ali celo stopil na kurje očesce. Tudi gospod Knof t»e je rad sukal, a pred nama se je moral vendar skriti; enako tudi gospod Rudili. Skoro vsi so imoli pretrde noge in se niso utikali v tako „vratolomne" stvari. Ker tega ne morem dalje razvijali, hočem le omeniti, da je vse to jako podobno basni „o lisjaku in kislem grozdju". 0 svetem pustu sva jo udarila s Francetom tadi v Čitalnico. To je bilo za naju 1 Izposodila sva si dolge, črne „äkrice", nataknila rokavice „glac6", in slo je kot vsi vragi . . . Po pustu ni bilo veö nikake po- dtene zabave. Majnik za nas nima več posebnib čarov, on je le za — petoäolce. Junij je postal precej vroö, in sedmoäo- lec Jjnbi komodno ziyljenje. Sklenili smo torej končati äolsko loto, kolikor mogočo zgodaj in potem jo odkuriti v „rovtarske 4teneN ali kamorsibodi. — ^t factum est -— nekaj jih je „cmoknilo" — drugi se razšli kot oamoäoloi, pretakajoö solze za srečnim sedmoäolskim življenjem . . . ^Janko Filipoviö Serjuno v. strah, da kaj ne zgreäi. Kdor to premisli ter ima v sebi nekoliko pravičnosti, ta mora obsoditi brezobzirno pisavo „So- čino". Ko skusi g. K. enkrat sam učiti äolsko mladino, potem razvidi sam, kako dolga pot je od „pojma o izvežbanju pevskega zbora" pa do faktičnega izvež- banja. Politični pregled. Avitrlja in Itallja. Iz Inomosta poročaja, da avstrijske čete v italijanskih avstrijskih pokrajinah letos ne pojdejo na vojaäke vaje, temuč ostanejo doma v svojih garnizijah. Kakor vzrok tej odredbi se Bmatra vedenje av- slriiskih ltalijanov in vojne odredbe ila- lijanske vlade na avstrijskih mejah. V zadnjem času so se odnoäaji med Avstrijo in Italijo oöividno poslabäali vzlic se- stankn ministrov Goluchowskega in Tit- tonija v Opatiji. češke vojaške zahteve. Te dni je izäla mala brošurica, ka- tero je spisal čeaki državni poalanec Choc, in ki se bavi z zahtevami, katere naj bi glede vojaätva vojna uprava iz- polnila. Med temi zahtevami se nahaja tudi ona o ustanovitvi ceäkih polkov h češkim poveljnim jezikom. Shod zastopnlkov ceäkih Inozemsklh društev. V soboto je pričelo v Pragi zboro- vanje shoda ceäkih inozemskih zastop- nikov. Tega zborovanju so se udeležili zastopniki iz Berolina, iz Draždanj, iz Hamburga, iz Amsterdama itd. Shod je počastil tudi jeden zastopnik praäkega mestnega sveta, ki je pozdravil zboro- valce v imenu praäkega mesta. Koncem avojega govora je ta nazdravil slovanski vzajemnosti. Dlplomatlöne zveze med Francosko In sv. stolloo. V soboto je naznanil diplomatics zastopnik papeževemu tajnikn kardinaln Mery Del Valu, da je dobil od Rvoje vlado nalog, da takoj zapusti Rim ter odpotuje v Pariz. S tern so torej formalno pretr- gane diplomatične zveze med francosko republiko in med sv. stolico. Pričakuje se od dne do dne, da bode tudi kon- kordat odpovedan. Naö ceaar In sv. oöe. Italijanski list „Avanti" priobčuje vebt, da je odposlal naä cesar te dni sv. očetu brzojavko, v katori je izrazil svojo sofustvovanje s sv. oöet' m v teh dneh hudega boja, kateregi bijn katoliäka cerkov s svojimi sovražniki. Naä cesar je izrazil v omonjeni brzo- javki nado, da bode av. oče vse oviro premagrtl ter izäol iz tega boja kot zmagovaloc. Sloga med balkansklml narodl. Srbska, bolgarska in romunska mla- dina v Parizu je uätanovila zvezo ter izilaja organ ,,L' union danubiene". Zveza in list imata služiti slogi med Srbi, Bol- guri in Ramuni. 01) enem bo list obveačal evropsko občinstvo o položaju na Bnl- kanu. — Rumunska prepoveduje Izvoz koruze. Te dni jo izdala romunska vlada naredbo, s katoro se propoveduje za ne- doloi'en čas izvoz koruze iz Rumunsko. Napad na avstrljskega nadporoönlka. Iz Skopljega poročajo „Tagesposti"', da je v Kumanovem napadel neki turäki orožnik nokoga avstrijskeRa nadporoč- nika, pridoljonrgn k orožništvu v Mace- doniji. Orožnik napadel R» je a puäko, katero pa mu je nadporočnikov sluga srečno izpulil iz rok. Ne ve se pa ni<5, kaj bi bilo dalo povod temu napadu. Nemško-ruska trgovlnska pogodba. N<'mAko-ruskft trgovinsku pogodba je 2e sklenjena in sta jo to dni podpi- sala državni kancolar grofBülovin ruski minisU^rski pred^ednik Witte. Pogreb umorjenega mlnlstra Pleve. Pogreb umorjenega ministra Pleve izvräil so jo v nedeljo popolnoma mirno. Pogreba so je usioležil c ir, cariaj a udova, vsi ministri in vsj veliki knezi, nahajajoči se v Petrogradu. Rusku-japunska vujska. Ako jo kaj resničnega na zadnjih poročilih, doälih z bojiača, začeli so zad- njo dni hudi in mogoče tudi važnejai boji na severu, kakor tudi na jugu, nam- reč pred Port Arturom. Angleäki list „Daily Mail1' poroča doe 30 m. m.: V soboto zjutraj so Japonci napadli južno rusko vojsko. Bitka ho jo priöola 8 stre- Ijanjem iz težkih topov. Podpirana po artileriji, jo japonska pehota zndela na- predovati ter streljati na Ruse zapore- doma. Japonci ao prodirali naprej do 11. ure. Potem pa so se za nekaj čaaa usta- vili. Potem pa so zopet z vso silo po- novili napad. Q izidu to bitke ni äe nič znanega. Seveda ae japonofllaki angleäki list nadeja, da ho se morali Rusi umak- niti v Hajčeng. Iz Londona se poroča, da je Ku- ropalkin postavil dve svoji diviziji ob cesti na vzhodni strani od Liaojanga, na cesti namreč, ki pelje od Hajčenga proti Anteliugu. Na ceäti pa proti Tan- gajengu, kjer se nahaja generalni stan, in na oni proti Anojingu pa se nahajajo rozervne vojne čete. One čete pa, ki so se umaknilo iz Sihojena, zbrale so se sedaj pri Antelingu. Mnogi so mnenja, da bode Kuropatkin zbral svoje čete okolo Antontiena, ker se mu Hajčeng ne zdi primeren za bojevanje. Iz Tokija prihaja prvo uradno po- ročilo, da jo bilo ubitih v bojih, ki so so bili v torek pred Port Arturom, pet japonskih častnikov, 41 pa da jih jo bilo ranjenih. V C'fu jo doäla dne 30. m. m. iz Port Artura neka djunka. Oni, ki so se pripeljali na nji, ao pripovedovali, da je divjal v pondeljok, v torek in sredo z morske strani kakor tudi na kopnem hud boj. Smeäno je in bi rekli že otročje, kar uganjajo že od prvega zaöetka vojske pa do sedaj angleäki listi s Port Arturom. Neprenehoma napovedujejo in do- ločujejo z vso gotovostjo dan, ko pade Port Artur. Tako pi^ejo zdaj o večjih stavah, ki so se vräilo te dni med Nemci in Angleži, stanujočimi v Čifa. Nemci so hnje stavili, da Port Artur niti v desetih meaecih na pade. Angleži so stavo vspre- jeli ter pričakujejo z vso gotovostjo od dne do dne padca. V Tokiju pa pijejo že na račun medvedove kože, in japon- ski listi piäejo že o pogojih, katere bode 8tavila Japonska Rusorn po padcu Port Artura. Japonofilski listi neizrečeno vzdihu- jejo in postajajo vedno bolj nestrpni, ker se Kitajci nočejo ganiti ter začeti boja proti Rusom. Ti listi si izmislijo vsako toliko časa kako vest o oborože- vanju Kitajcev. Zadnje dni so si izmislili bajko, da se bodo Kitajci najprej oblekli po nemäkem vojaäkem uzorcu, si odre- zali „coso" ter potem napadli Ruse. Glasovi o velikanskem porazu, ka- teroga so doživeli Ruai pri Dačičavu, so kmalu potihnili in zdaj so japonofllski listi aami, ki priznavajo, da so v bojih pri Dačičavu Japonci imeli veliko večje izgube nogo pa Rusi. Zdaj poročajo nam- reč nekateri lisli, da so Japonci izgubili pri Dačičavu nad 10.000 mož. General Saharov je odposlal v so- boto goneralnemu ätabu uradno brzo- javko, 8 katero postavlja na laž vsa urailna japonska poročila o japonskih zmagah pri Dačičavu. General Saharov pravi, da ni priälo do poludne istega dno do nikake ppremembo na fronti mandžurske ruske vojske. Močne japon- sko vojne čete se zbirajo pred južnim delorn naä« armade. General Saharov pravi nadalje v svoji brzojavki: General Oku je, kakor je poročalo japonsko po- slaniätvo v Londonu, odposlal v Tokijo p^ročilo, valed kalerega bi bilo atalo dne 24 julija pet divizij naäih vojnih čet a 100 topovi nasproti Japoncem pri Dači- ča\u, in da so se Japonci, pregnaväi naa ponovno, polastili naäih pozicij pri DačiČavu. V resnici pa so se teh bojev udeležili lo manjäi naäi vojni oddelki. Mi smo zasedli neke pozicije pri Dači- davu le iz namena, da bi sovražnika za- drževali, nikakor pa ne iz namena, da bi je hoteli braniti na vso moc\ Istotako ni res, da bi bili mi isle pozicije utrdili. Suvražnik nas je sicer večkrat napadel, a konečno je moral opustiti svoje na- pHilo. Zapustili pa smo potem pozicije aami, ne da bi nas sovražnik k temu prisilil, paö pa je bil sovražnik jako pre- srneten zaradi tega. * * Iz Port Artura. — Dopisnik ..Rusa", ki je zapustil dne 14. in. m. Port Artur, opisuje jako ugodno tam- kajänji položaj. Pü bojih od 3. do 5, m. m. jo položaj ravno isti, kakor je bil po bitki pri Kinčovu Rusko pozicije so na levem krilu 27 vrst od mesta pri Ing- čensi, na desnem krilu 16 vrst od mesta. Rusko topniälvo zelo nadloguje japonsko pozicijo pri Kuinaangu. Port Artur je s provijantom bogato preskrbljen. Japonci imajo pred Port. Arturom 40.000 do 50 000 vojakov. Iz Tientsina poročajo „Lokal-An- zeigerju": Japonci so pripravljajo z 80.000 možmi, da pričnejo obči naskok na Port Artur. Nadejajo so, da zavzamejo trdnjavo v nokoliko dneh. lnozemski čaatniki so pa mnenja, da ae bo trdnjava äe meaec dni vzdrževala. I 2 I n k o v a. — „Ruska brz. agen- fura" je v petok poročala iz Mukdona: Osebe, dospele iz Inkova poročajo, du je ruska garnizija dne 26. m. m. ob 5. uri zjutraj oatavila to meato vzemäi seboj vse zaloge in vse ielezniäke vozove in atroje. Vse dragocenosti podružnice rusko- kitajske banke go bile že prej spravljene v varnopt. Po odhodn set so pričele ki- tajske čete pleniti kolodvore in razna druga poalopjH. 120 mož japonske vojske je prišlo ob 5. uri popolndno v mesto ter je zasedlo javno trge in upravne zgradbe. Kitajske ohlastnije ho Japonri prijazno sprejeli. Ruski poslaniki, ki so ostali v lnkovu, ho pod zaSčito I'ran- coakega konzula.' ¦ + V Mandžuriji so začeli Japonci zo- pet prodirati, a jih, po Koropatkinovih po- ročilib, Busi zdntno zadržnjejo. Hu.si se koncentrirajo okolo Hajcenga in tain pride najbrže že te dni do velike bitko. V zadnjih boiih bil jo ubit general Keller. Tudi okolo Port Arlura se bijejo zdaj ljuti boji, Po japonotilskih poročilih pade Porl Artur Irikrat na dan, a se na- haja Ae vedno v ruskih rokah. Domače in razne novice. Novc inaftc. — Novi maäe čfi. gg. novomašnikov, ki no knnčali bogoslovske ätudije letos na Ink. cenlralnem some niš^u, vräile 8e budo, kakor nam je znano, v tern le redu: Dne 2. avgusta J6 imel novo mašo v kapucinski cerkvi v Gorici kapiicin o. Matevž K o h c h e r. Dne 3. t. m. daroval bo prvo sv. maSo ('¦ g. Ciril Zaniar na sv. Gori. Dne 6. t. m. imel bo svojo novo sv. maäo č. g. Nikolaj Sedej pri Imakolati v Gorici. Dne 7. t. m. pa bodo sledeči čč. gg. novomašniki imeli svoje nove maäe, in sicer: AČim Jos. Pilat v Pazinu, Ivan S toi fa na Volčjemgradu, Anton Sok v Kredu, Švara Frančiaek v Gorjanskem pri Komnu in Ivap Tabaj v Št. Andrcžu. Dne 21. t. m. pa bodo pel novo mašo kapucin o. Janez Kr. Rebec pri sv. Lorencu v Slov. goricah. Preiiiembc v frančiSkanaki pro- vinciji. — V Ljubljano: P. Alkantara C rtan ec, p. Gvido Rant. — V Kamnik: P. Kazimir Zakrajäek, katehet. — V Pazin: P. Odorik K r e i n o r, gvardjan, p. Teosil Z a j c. — V Brežico: P. Simon Č u r i n. — V Gorico: P. Arhangelj A p p e j, p. Vincenc Künste 1. — V Maribor: P. Fulgencij Trafe la. — K Sv. Trojici: P. Piua Z a n k a r. — Na Brezje: P. Ananija Vračko, p. Kiemen Grampovčan. Akad. ferijalno dniMtvo „Adrija" v Gorici naznanja, da se je odbor za leto 1904-05 sestavil aledeče: predsednik cand. phil. Andrej lpavoc, podpredsednik cand. iur. Tomo Šorli, tnjnik cand. iur. Mirko Koraič, blagajnik cand. iur. Anton Cigoj, gospodar cand. iur. Julijan Pavliček; na- nieatnika stud. iur. Radoslav Hrobat in stud. phil. Karol Pirjevec; preglednika cand. iur. Damir Feigel in cand. iur. Bo- gomil Berbuč. Javenljudukl shod v Dobravljah, katerega sklicuje akad'. lerijalno drušlvo „Adrija", se vrši v nedoljo, dne 7. avgusta ob 5. uri popoldne v gostilni g. Tonon-a. Obravnavala se bodo vpraäanja o slov. Ijndiskem šolstvu, o slov. gimnaziji v Go- rici, o slov. univerzi v Ljubljani in druga važna vprašanja. Ipavci, prihitite vai na ta shod! Odbor. Posknsen umor in §amomor.— V nedeljo po noči se je odigrala v na- šem mestu na Fran Josipovem tekaliačn ät. 26 ta-le moderna žaloigra : Na sta- novanje udove Elvire Brass, rojene Tre- visi, soproge pred letom umrlega vin- skega Irgovca Feruccia Brass, priäel je okolo desete ure po noči konjeniäki stotnik Gabrijel Casati, potegnil revolver iz žepa, je ustrelil Elviro v prsa, potem pa sebe v glavo. Udova Brass bila je si- cer nevarno ranjena, ker ji je kroglja ranila desna pljuča, a vendar se nahaja äe pri življenju. Gasati pa je živel še par ur in je že ob eni nri in en Cetrt nmrl v bolniänici usmiljenih bralov, ka- mor so ga prepeljali. Gabrijel Casati bil je konjeniäki stotnik na dopustu. Pred nekaj meseci preselil se je s svojo dru- ž*no, namreč z ženo in otroci, 8 Štajer- «kegav našo okolico.Živeli so jako udobno, kajti soproga njegova, še lepa in mlada žena, je baje jako bogata. Odkar pa ae je Lasati seznanil z udovo Brass — in to se je baje zgodilo, ko je od nje vino kopoval — zanemarjati je zHČel svojo ^nJaVi" je vedno okol° omenjene nfZm fčkrat jO Je b*je obiskal na adovo vT T ter pOrOÖiU Br^«ovo «aovo. Udova Brass se ga je mduji čas na prigovarjanje sorodnikov in prijate- ljev, tako se vsaj govori, začsila nekoliko ogibati, in pretrgala ni ž njim hkralu popolnoma vsake zveze zato, ker je bil C.Hsati nasilnrga temperamenta, in se jo zaradi tega, tako namreč pravijo, bala, da bi ji česa ne storil. Prejänji teden podala se je celo k svojcem v Trst, da bi se niu izognila. Ali Gasati iztaknil jo je tudi v Trstu ter prišel k njej. Udova Brass je bila namenjena podati se te dni na letoviäce na Trnovo. V soboto vrnila se je iz Trsta, in ž njo sta priäla v Go- rico tudi njena sestra Kma in pa neki njen sorodnik, vinokofiolec. V nedoljo so veöerjali v hotelu „Pri Pošti" in tudi tarn se jim jo pridružil Casati. Po ve- čerji spremljal jo udovo celo do doma, a ji je pri ločitvi rekel, da se kmala po- vrne k nji. Bil je takrat civilno oblečen. Kasneje pa se jo v resnici vrnil. Bil jo oblečen v vojaäko. Brass se ga je pre- strašila in mu je od začetka branila vstopiti v stanovanja Pozneje se jo pa na prigovarjanje sestre, ki ni slutila niö hudega, vendarle udala. Koj ko je Casati slopil v sobo, zaprl je vrata za seboj s kljucem. Nato je vpraäal udovo, tako namrec; pripovedujejo, je li ga hoče po- ročiti. Ko mu je pa ta odgovorila, da tega nikdar ne stori, tudi ako bi se lcčil od svoje žene, potegnil je Casati iz žepa revolver, pomeril na njena prsa ter ustrelil. Potem pa pomeril si je sam sebi v sence, ustrelil in se dobro zadet zgrudil na tla. V hiši je nastal strašan- ski krik, tako da so ga ljudje na ulico slišali ter pritekli pogledat, kaj se godi. Sli °o po zdravnika dr. Bresca, ki se je slučajno nahajal v hotelu „Pri Poäti", poklicali so policijo, in priSel je že tisti večer na stanovanje k ranjeni udovi preiskovalni sodnik s svojim pisarjem. Casatija prepeljali so, kakor rečeno, v bolnico usmiljenih bratov, kjer je krnalu umrl. V pondeljek zvečer pa so njegovo truplo prepeljali v vojaäko bolnii5nico, da mu t«m preiščejo rnožgane, kar mu jih ni kroglja izbila iz črepinje. Poskušeii samomor. — V petök z večernim vlakom pripeljala se je v Gorico iz Trsta neka B. V. S kolodvora šla je proti Stračicatn ter prišla na most čez Sočo med Stračicami in Podgoro Tu je atala delj časa na mostu. Ko jo pa postalo äe precej temno, se je slekla do srajce ler hotels skočiti v Sočo. Ali pri skoku obvisela je na nekem železu, zabitem v stebre most«. Njeno stokanje Bta začula dva tovarnišku nslužbenca, ki inmla imlogo stražiti mo»i. Pritokla sta k nearečnici, jo spravila na most, tor jo epremila, potem ko se jo oblekla, v me- sto, od koder se je drugi dan zopet od- peljala v Trst. V tiiknJiSfi.je znpore so pripeljali te dni italijanska delavca Bara in Chiu- minotta, katera se bodeta morala zago varjali zaradi zločina težke telesne po- škodbe. — Istotako so pripeljali v tukaj- šnje zapore nekega J^leniča iz Podgrada, katerega toži državno pravdnižtvo zaradi tatvine, katero je izvržil, ko je delal pri gradbi bohinjske železnice. Volitev župatiov za zupanije Ozeljaii, Seinpas In Osek so je vräila v ROboto. V Ozeljanu jo bila določena volitev zjulraj ob 8. uri. Na voliäce so priäli starosta g. Anton Poljak in Htara- šine tretjega in drugega razreda, stara- äine prvega razreda so se pa postavili pred hiSo volitve. Kor jih ni bilo mogoče spraviti na voliäce, se je določila nova volitev za prihodnjo soboto. C. kr. ko- misar se je na to odpeljal k volitvi žu pana v Šempas. Tukaj se je volitev vr- Sila vzomo. Ob 11. uri je starosta gosp. Peter Škarabot naznanil začetek volitve. Nato vstane staraäina g. J. Komelj, spre- govori nekaj jeklonih stavkov o pomenu volitve, ter predlaga za žnpana g. An- tona pi. Monari. Bil je izvoljen z vskli- kom. Ravno tako so bili podžupani iz- voljeni n9tmeno z vsklikorn. Po izvrSeni volitvi je g. žnpan v zvneäenih besedah se spominjal razdelitve velike občine v sedanje tri, je izrekel zahvalo c. kr. vladi in drugim, ki so pripomogli k za- željenemu vspehu in je konečno slovesno pozivljal vse stareäinstvo, da navdušeno zakliče trikratni živio Njegovemu Veli- 6an8tvu cesarjo Francu Jožefu. Ko se je to zgodilo, je bila volitev dokončana in mirno so se razäli staraSino. — Popo- ludne ob 3. uri je bila volitov župana v Oseku Tudi tu je bil župan izvoljen ustmeno z vsklikom, namrec g. Josip Faganel. Volitev podžupanov se je vršila po listih. Po končani volitvi je g. Župan z ginjeno besedo opozoril na svoja leta ter dostavil, da sprejme volitev le radi popolnega zaupanja, ki ga v njega sta- vijo staraäine in ljudstvo. Iz ltubij nam pišejo: Včeraj zj^traj na vse zgodaj videli smo na zidani ograji mosta za vozove čez Vipavo neko jopo in klobnk. Hitro smo pogledali v propad, globok kakih 10 metrov tik ob Vipavi pri mlinu, in res videli neko moäko tru- plo v njem ležati. Prenesli smo je koj iz prepada na cpsto in opazili, da je Se živo. Možu je bilo kakih 55 let. Pobit je bil äe precej močno. No ve se, ali se je hotel vreči raz most, ali pa je bil pijan in tako v pijanoati HtoriJ to, karje sloril. Imenuje se Anton Plahuta in je doma iz občine Šnmpas, kakor je pozneje sam izpovedal. Denara so našli pri njem 39 K in neke vinarje. Prepeljali so ga v goriško bolnii5nico. Ne§reča. — Pri kopanju za vod- njake na \rojščici užgala se je mina pred časom. Bila jo precej globoka. Kakor veökrat, priäel je ravno takrat, in sicer nekaj minut poprej k delavcem domači g. vikar. Gledal jo yam tor nenavadno opazoval, ko so delavci nasipali v mino Hinodnik in korčevni pesek. Tedaj je opomnil delavca mine : „Glejte, da ni kremen vmes, da ne bo nesreöe 1" „Ua, lahko se taka zgodi", odvrne eden teh, ki so nabivali mino in äpago držali. G. vikarju ni nič prav diäalo in čutil je v notranjoati, naj gre prec, in se je res tudi umaknil. A ni odatopil dobre tri metre, se mina vname z grozovitim po- kom, tor odnese dotično železo kakänih 60 metrov na neko njivo in se zabodo v zemljo par metrov od nekega rnlado- niča, ki je s svojo sestro tarn delal. Bati se je bilo, da bo mrtev eden ali drugi. Pa — bvala Bogu! — ni bilo nobeno smrtne nesreče. S.tino delavcu, ki je dr- žal žeJezo, je osmodilo roko, drugemu, ki se je k steni stisnil, priletel je kamen v roko. Vsi pa so bili v smrtni nevar- nosti, ker mina je raznesla veliko kame- nja na vse strani. Prestraäen priskoČiljo takoj k jami g. vikar, in vpraäal glasno : „Ati ste vsi živi?' — Druge posebne ne- sreče do sedaj ni bilo, dasi se dela, kopa in strelja neprenohorna žo mesece in mesece. — Previdnosti pač ni nikoli za- doali I Sen« se prodaja že po 5 kron. Celo starina gre 2o po 4'20. Kam pri- demo? Vso toži in vzdihuje, kako so bo preživelo sebe in družino. In vendar so pleäe in ploäe od vasi do vasi I Krömarji, obenem veöinoma župani, ne poznajo pa ne suäp, no uboštva. Ti vse dovolijo ! Skrhajte žvcplenke! — VValah pri Vojäcici je 4-letno otroče užgalo Žitno snopje na hodniku, pod streho hiäe, tik vrat Stale, polne sena. Če niao bili hitro snopje razmetali in ogenj zaduäili, je bilo ob vse poslopjo in morda ob veö his. Sreča, dn je biln nedela. Vprašano otroče, zakaj je užgalo. reklo jo: „Saj ste tudi vi netli kres na sv. Ivan I" — D&n sv. Mohora je pa na Vojäcici mali otrok užgal kopo suhega brinja na dvorisöu. Zopet sreča, da je bila nedelja ! Pogoreli so vsled tega lainiki, en oreh in drugo drevje ; v nevarnosti ao bili razun hiä- nega gospodarja ludi bližnji sosedje. — Stariäi, pazite t Drovje golo. — Po spodjem Krasu jo taka 8u3a, da je ta in tarn drevje po- polnoma golo ali rjavo, in po senožetih opaziä hraste z rjavirn listjem, kakor o Božiču. Ena žveplenka, in vhipa je paSa ali travnik v plamenu. — Po več obči- nah na Krasu so ljudje odnašali z žetjo sena, čeS, morda trava kaj porase, ali pa želi eo žito, in zdaj nimajo več kaj žoti. Več ätal je čisto praznih. Pač: ubogi ljudje in uboga živina ! — Upanje je, da bo c. kr. vladft pač v ozir jemala grozo- vito nezgodo, in davke odbila. Služba cestarja je razpisana v Ročinju, v Btavbenem okraju tolminskem. Prositelji morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika in naj vlože svoje proänje do 23. avgusta pri c. kr. okraj- nem glavarstvu v Tolminu. Aretirali so včeraj popoludne ne- kega italijanskegti delavca Gaetana Luigi, ki je grozil 18 letni Amaliji Paglavec iz Cepovana, a stanujoöi v Gorici, da jo ubije z revolverjem, ker ga ni hotela kot ljubimoa popolnoma ubogati in se ni v nedeljo na plesu na Cattarinijevem vrtu tako ponaäala, kakor bi bilo njemu väeö. Velika to^a je v St. Vidu na Vi- pavskem poškodovala mnogo vinogradov. Iz Šmartna nam poročajo, da je bilo Bicer prejänji torek tarn nekoliko toöe, ki pa ni napravila veliko äkode in bodo imeli tamoänji vinogradniki äe vedno prav dobro vinako letino, ako ostane le pri tern. Ekspresna pisma. — Valed od- redbe trgovinskega ministeratva se ne bodo dostavljala odslej ekspresna pisma v času od desete ure zvečer pa do äosto ure zjutraj, ako ne bode poäiljatelj iatih na naslovni strani odločno zahteval, da se imajo ista dostaviti tudi v omonjenem ponočnem času. „Narodni dom" v Tritu ne bo slovesno otvorjen, ker tega ne dopuäöajo izjemne razmere, ki vladajo sedaj v TrBtu. V tržaškein „Naroduem dtunu" je prevzel gosp. Fran Dolinöar, go«tilfli- čar iz Trbovelj, reatavracijo, kavarno in hotel. Naredba v varstvo. mladoletnih. — Ministerski predsednik dr. Koerber je izdal vsem oblastvom naredbo, ki se bavi z zanemarjenjem rnladoletnih. Naredba veleva izlasti, da treba paziti, da-li te- lesno ali nravstvono zanemarjanje ne izhaja iz zlorabe roditeljsko oblasti. V takih slnčajih je enorgično poseči vmes in je otroke odtegniti oblasti očeta ali malere in jih oddati v zavode. V takih slučajih bo treba apolirati na pomoč človekoljubov, kakega dru^tva, ki se bavi z var8tvom otrok, ali kakega sličnega zavoda. Dosodanje skuänje opravičujejo priöakovanjo, da so ne odreče sodolo- vanjo in podpora ol strani organizovane privatne dobrotvornoati v kolikor obstoji taka dobrotvornosl in irna eredstev na razpolago. V «vojem zaključku pravi nn- redba, da treba pred vsem paziti na to, kaj bi bilo ukreniti, da ao mladolelnim, došlim iz kaznilnic, vsaj v prvem, na- vadno težavnem Času priskoči na pomoč in da se jih tako obvaruje od nadaljnih zagreäkov. üjskiip StroH8ina>er je dospel v soboto v Zagreb na svojem povratku iz Rogatca v Djakovo. Stipendijl za obiHkuvanje c. k. vl^ega »ic'llinca za vinarHtvo In Had- jarstvo v Klosternciibnrgn. — Za pri- hodnje äolsko leto, ki se prične sredi septembra, so razpisani trije štipendiji po 500 K, ki jih podeljuje c. k. minister- stvo za poljedelstvo. Prosilci morajo pred- ložiti avoje proänje najdalje do 15. sep- tembra na ravnateljstvo gori rečenega zavoda. Kdor hoče biti vsprejet v prvi razred kakor reden učenec mora: a) do- kazati, da je dovräil 4. razred kake gim- nazije ali realke, ali druge, vsaj približno toliko vredne predstudije, najmanje pa meäcansko äolo z zadovoljivim vspehom; b) da je dovr^il 16 leto, ali da je dovräi v istem solamem letu; c) mora predlo- žiti izjavo očetovo ali varuhovo glede vstopa v zavod in plačevanja troäkov za OBkrbo za časa učenja in za pouk; d) mora položiti vsprejemni izpit. Od tega izpita so oprožčeni le oni, ki so dovräili drugi semester 4. razreda na kakem tu- zemskem gimnaziju ali roalki ter so do- bili spričevalo prvega reda s povprečno najmanje „zadovoljivimi cenzuramr'; e) če ae vpis ne izvräi neposredno iz ka- kega drugegau čnega zavoda, je predložiti dokaz o dosedanjem neoporečnem vede- nju; f) morajo biti prosilci vsaj toliko veäci nemäkemu jezika v besedi in pisrnu, da morejo že od začetka slediti pouku in ga umevati. Vsprejemni izpiti za äolsko leto 1904 05 se bodo vräili od 13. do 16 sep- tembra. Velik požar na Ogerskem. — Trg Madar v komorenskem komitatu je v petek skoro ves pogorel. Ostalo je äe Bamo 7 his. Pogorela je cerkev, občinska hiša in skoro ves pridelek, katerega so dosedaj gpravili. Razprava Potofnjak-Kora^ pred kasacijsklin »odiačem. — V soboto ae je vräila pred kraljevim Btolom sed- morice v Zagrebu kasacijska razprava o razsodbi aodnega stola v Zagrebu od dne 1. sebruvarja t. 1., proglaäeni proti dr. Potočnjaku in V. Koraču radi motenja javnega miru. Vsled te razsodbe je bil dr. Potočnjak oproščen, a Korač obsojen na 14 dni zapora in to na temelju § 300 katenakega prava. Proti tej razsodbi je uložil državni pravdnik pritožbo niö- nosti. Kasacijski senat je pod predsed- stvom podpredsednika dr. Burgstallerja ugodil pritožbi ničnosti državnega prav- dnika ter odredil za dr. Potočnjaka novo sodnijako razpravo, a V. KoraČu je po- viäal kazen na 10 mesecev težke jeöe. Narodno gospodarstvo, (Z Gofjanskega.) Bakreno-apnena zmes, gotov pripo- motVk zoper peronosporo. (Daljo.) Iz vsega tega je razvidno, da je za äkropljenje — čeprav je moöi tudi z 1 odatotkom modre galioe na 1 hl s pra- vim ravnanjem doseöi povoljen vHpeh — vendar le boljäe, da se jemlje več te snovi. Stvar je bolj osigurjena. Včasih ae sliäi od kakega prav vnetega trtorejca : 0 pravem öasu sem äkropil, a vendar s© mi je zaöelo listje tu pa tarn smoditi ; zdi se mi, da sem del preveö vitrijola, ker sem ga del na 1 hl vode 2 klg., ali äo celo več. Kaj je z mnenjem tega moža? Je-li rabil v resnici preveč bakrene ga- lice? Učenjak te stroke mu bo rekel, da ne, ker ae jemjjeja v praksi, kakor bomo sliäali, äe ranogo večje množine galice, a vendar ni preveč. Meaeca junija ali ju- lija 1. 1897 ae je unel med nekaterimi Btrokovüjaki, kakor je bilo čitati, po li- stih prepir o vpraSanju, koliko galice naj se jemlje na 1 hi vode. Tačasni potovalni afitelj za Spodnje Avstrijsko ter znani kmetijski strokovni pisatelj Jablanzy je namreč jasno doka- zal in priporočal 3 odstotek galice na 1 hi vode, kar iznaäa za 1 hi 3 in pol klg. Nato so začeli nekateri veščaki in vinogradniki oporekati njpgovi trditvi, h dotični učiteij jim je dokazal, da na Francoskem rabijo z najboljäim vspehorn 6 odatotno galico, kar znaša na 1 hi ft klg, in da hoče v mokrotnih letih še večjo množino jemati, ali seveda tudi primerno množino apna. Kar se tiče nas, mislira, da je najbolje, da rabimo in se držimo srednje poti, torej na 1 hi vode 1 in pol klg. galice v navadnih letinah; kadar je pa vlažno vrome cHo do 2 klg., ker vsled velike mokrote He bolezen bolj rHzvija. Strah pa, da hi kdo preveč galice dejal, je torej nepovoljen, kakor smo rav- nokar slišali. Nekateri vinorejci devajo za prvn škropljenje manj galice, kakor za drugo, trdeö, da so äe mladike ne?.ne in hi utognilo äkodovati s premočno meäanico Po mnenju raznih učenih mož se jemlje vedno enako množino vitrijola, in pravo pamet rabiti 8e gotovo ne po- nesreči. (Dalje pride.) " Loterijske ätevilke. 30. julija. Dunaj......27 6 73 15 77 Gradoc ... . 27 16 69 24 65 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . . K 190— do 210 — „ Sandomingo „ 230— „ 240 — „ Java . . . . „ 230— „ 240 — „ Portorico . . „ 280— „ 900 — „ Ceylon . . . „ 290— „ 800 — Slakdor......, 72— „ 74 — Speh......„ 120— „ 186 — Petrolij v sodu . . „ 41 60 „ 42 — zaboju . ,. 13— „ 13 50 Maslo snrovo . . . „ 170-— „ 180 -kuhano . . „ 210— „ 220 — Otrobi debele . . „ 1060 „ 12 — drobne . . „ 10 20 „ 11 — Turšica.....„ 14— „ 15 — za hrano . „ 13— „ 14" — Ovob......„ 13 50 „ 1650 M o k a ogerska: St. 0 K 33— SI. 1 K 32-20 St. 2 K 31 40 „ 3 „ 30 40, „ 4 „ 29 60, „ ft „ 28 60 51. 6 K 27 60. Rojahi! hupujte narodni haleh! ---------- \i Uvr«*n »Kui k»n douiMe • psifn«>an|»m tfydrowe zitne haue POSHUbirei •«>» Vioul dra«o>ol|iio P ^»tlru 6 k( «oMikit 4 K 60 h Irtnoo. P^.DOMACI PRIJATELJ" Išče se jednega ali dva trgovska pomocnika manufakturne stroke. Kje, pove upravništvo. ^M - - ¦ -......¦ — —--------'-~^K^ ^| ^H^^I-,~ i" "._------—------ - -, yW^x. Obrdank^jip I^W priporoča svoje §«-^r I V fone in pokali-yT I ^Lce ponizki^r V Xceni.^ j •~ •* ¦* ¦w -ww -w-^ -^-w -v^ ¦w~^ »» ^r^r ¦^r^ ...»PRAKTIKÜNT (PICCOLO) :m:T Vešč mora biti slovenskega, laškega in deloma nemškega jezika. Ivan Bednarik priporofta svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini št. 3. j ; Anton Fon, j klobuöar in gostilničar, { Semeniška ulica St. 6, I ima bogalo zalogo raznovrslnih i I . klobukov ; > ter toči v svoji krčmi j ! nrisina doinaeu vina ! i * i 1 in poslrežo tudi z jako ukusninii ] I ' joilili. Fani Drascek, zaloga šivalnih strqjev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja ntrojo tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvili lovarn ter najboljše, kakovosli Friporoča se slav. občinstvu Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma". ßotel „UNION" Gorica öledaliska ulica St. 10 Vsako sredo KOTKCRČ cele vojaške god be v prostonicm in lcpcm vrtu, ki je električno razsvetljen. Toči se plzensko in puntigamsko pivo. Kuhinja do- bra. Üoniaca in tuja vina. — Hotel razpo- laga čez 30 moderuo urejenih sob. Cene znierne. Poleg vrta je tudi lepo kegljišče, ki je po dnevu vedno na razpolago, zvečer pa v soboto, nedeljo in pondeljek. Serafm Joos, Iastixik. Samo enkrat ,.>.„ naj vsakdo kupiti svoje potrel žčine pri tvrdki J. Zornik. Gorica. Gosooska ulica 7, kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšega, ä ¦ lepšegain kakovosti primerno cenega blaga, C # kakor se tu dobi. % 9 Došle so uže zadnje novosti modnega < blaga za poinladno in lelno sezono v nedo^egljivi ixberi kakor : krasni okra*ki za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznoyrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne nite, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Anton Ivanov Pecenko. Gorica Veliha zaloga pristnih belih in črtiih inn is lasinih in drtigih priana- nih vinogradov. Dostaylja na d< in in razpo- Äilja \o železnici na vne kraje avKtro-oserske inonarni.je vko- dih <>d 56 1 uaprej, Na zahtevo posilja tudi uzorce. Zaloga piva „Delniške driihbe adm&enih pivovaren Žalec-Laški Trg ¦ n plsenjskega piva „pra- zdroj" iz sloveče Češke „Me- ščanske pivoziarne". Zaloga ledu, katorega se od-