TP«i*Äi*ieasit» š&evilfta stame (O vinarjev.
Naroènina listu:
Cel» leto	.	.	K	50—
tol leta .	.	.	,	26—
Četrt leta	.	.	,	13 —
Zunaj Jugoslavije: Celo leto	.	.	*	66.—
Posamezne številke
na štirih straneh 60 v.
Uredništvo Lupravništvo: Maribor, Koroška ulica
It.	5. — Telefon št 220.
KeodVisen poKfltlèeii Mmt asa
85« Številka.
Maribor« dsie 4« avgusta 1920.
Inserati ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste pri večkratnih oznanilih — popust —
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek, Rokopisi se ne vračajo,
Z uredništvom se mor. govoriti vsak dan od IL do 12. ure dopoldne.
Letnik X£L
Govor ministra dr. lfeiizarja Jankoviča na orlovskem taboru v Mariboru.
Na manifestacijskem zborovanju orUvskoga tabora v Mariboru le nagovoril z balkonu mestnega magistrata zbrane muožice g. minister dr. Velizar Jankovič s sledečimi besedami:
^Bratje Slovenci in Hrvati, dični Orli n ust ! H so da je hotela, da smo vsi, mladi in starejši morali doživeti najstrašnejši dan zgodovine. Usoda ja hotela, da smo kot mučeniki velike svetovne vojne prelili neizmerno krvi. Ti časi so prešli. Preidimo preko vseh izgub vojne, ki je odprla našemu srbskemu narodu nad en milijon 300 tisoč grobov. (Klici: Slava,) Nar ša dolžnost jo, da se spominjamo še drugih žrtev, na ših mučencev, ki so kot interniranci v taborih dali svoje življenje za našo svobodo. Kot sad vseh teh žrtev, velikih, da nam srce krvavi, vidimo danes ustvarjeno veliko in močno kraljevino Slovencev, Hrvatov in Srbov, našo skupno domovino, katero so pričakovali naši pesniki, slovenski, hrvatski in srbski. Narodno delo osvobojeni a se je izvršilo, ker smo ga vsi že nosili v srcih in nič niso pomagale nakane naših nasprotnikov, predvsem Nemcev. Moremo se pokloniti predvodji našega naroda, mučeniku kralju Petru, ki je utelešenje narodovih idealov; pokloniti našemu regentu Aleksandru, ki je v najtežjih dneh, ko je vse propadalo, vodil našo vojsko. Mi pričakujemo od naših vladarjev, da bodo ideal nas vseh, celega naroda, vseh Orlov, V naši veliki državi se moramo temeljito pečati tudi s kulturnim vprašanjem. Pozdravljam vaš lepi orlovski dan,, od katerega sem vzhičen in ki kar že vašo veliko orlovsko moč. To je najboljše poroštvo, da, bo naš narod vedno branil narodno čast, kakor je to storil v temi velike vojske, V naši veliki in lepi kraljevini smo želeli in želimo, da bodi enakopravnost
(fstanolritev Sl©mšek®iwe
Na sobotnem popoldanskem zborovanju katoL slov. in hrvatskoga učiteljstva so se sešli zborovalci, da ustanovijo samostojno podružnica Slomškove zveze za slov. Štajersko. Tega ustanovnega zborovanja se je udeležilo 52 g učiteljev in učiteljic iz Štajerske. Izvoljen je bil sledeči odbor:	Lovrec Franjo,
Firm Stefan, Kodrič Ivan, Ravnikar Antonija, Bregant Marija in Berthold. Kristina.
Po izvolitvi tega odbora se je nadaljevalo do -
pratica in civilizacija najtrdnejša podlaga naši državi želimo, da se ohrani vaše lepo ime Slovenec, da sa ohrani lepo ime Hrvat in Srb.
Želimo, da bi bil naši ustavi temeljni kamen pravica tudi v verskem vprašanju, Vsi bratje, Srbi, Hrvatje in Slovenci naj imajo pravico, da molijo k Bogu, kakor hočejo. Slovenci, čuvajte svojo vero katoliško! Človek brez vere je prosta žival. Vera je moralna, etična moč in mora biti v vsaki državi, kjer na! vlada napredek. Zgodovina nam kaže, kako je z našimi brati Rusi, ki so vero zavrgli. Nočemo suženj siva vere, ampak svobodo versko, društveno in politično. V naši Srbiji se pravi: „Brat je mio, koje vere i)io “ V Srbiji je bilo nekdaj priznano samo pravoslavce kot drž. vera, vendar je bil vodja srbske vojske katolik, z znamenjem križa je šel v ogenj. Čuvati hočemo versko ravnopravnost. Ravno tako pa tudi politično enakopravnost. Nočemo nikake hegemonije. No čemo, da bi bil eden narod višji, drugi nižji. Vsi moramo biti ravnopravni. Gledati .moramo, da bomo močni in silni po eni misli, čustvovanju in volji, da nas Srbe zaboli, ako Slovence ali Hrvate kaj zadene in obratno, če so Srbi nesrečni, da zaboli tudi Slovence in Hrvate. Mi hočemo vsi eno: eno zemljo, enega Ada da rja, en parlament, enake zakone za vse. Tu nam boste v pomoč vi, Orli in Orlice. Ko pridete domov , povejte svojim domačim besede brata iz Srbije, da ho čemo vsi eno. H koncu vas prosim, da vsi razumete moje besede kot toplo resnico, kakor sem jih govoril. Danes na prvem našem sestanku, ki menim, da ne bo zadnji, vas pozivam in vabim v naše kraje, da se ATedno bolj spoznamo in zbližamo.
zfeze sta bmš® Štajerska*
poldansko zborovanje, katerega so se udeležili tudi vsi oni tovariši (-ice), ki so bili zadržani predpoldne. Nastopili so s poročili: tovariš Ljubo Kuntarič o „Katoliškem pokretu med hrvatskim učiteljstvom,'4 I-\a Marušič o organizaciji „Mladih junaka“, M. Vu-nič o „Ustanovitvi lige kat. nastavnika“ v državi SHS. Vsi govori in izvajanja sqj bili burno pozdraA’-ljeno odobravani.
Zborovanja Slomškove zveze sta se udeležila
popoldne ministra: dr. Velizar Jankovič in dr. Korošec. Počastil je zborovanje tudi zagrebški nadškof dr. Bauer. Vsi ti visoki gospodje so bili sprejeti z viharjem veselja od strani zborovalcev. Ministra in. zagrebški vladika so odgovorili pozdravom v vznesenih besedah, ki so zasigurale krščanskim odgojiteljem naše mladine up za boljšo bodočnost učiteljske zavednosti v krščanskem smislu. Po zaključenem govoru predsednika Štruklja so bile sprejete sledeče resolucije :
1.	Ob dvajsetletnici Slomškove zveze v Mari boru dne 31. julija 1920 ponovno povdarjamo svoje krščansko svetovno naziranje, ki je izvršeno v pro -gramu naše organizacije ter je tudi v sedanji pre -vratni dobi pokazalo kot mirna in neizpremenjeua io-čka sredi viharjev.
2.	Iskreno sočustvujemo z neodrešenim delom
našega naroda v. zasedenem ozemlju in občudujemo koroške Slovence v njihovi junaški borbi za narodno svobodo.	... •
3.	Odkrito in brez vsiljivosti se izjavljamo za popolno narodno ujedinjenje našega troimenega naroda v državi SHS,, vendar odklanjamo centralistično šolsko upravo, ki bi naše šolstvo kot prvo Ar državi potisnila za desetletje nazaj ter! ga izročila birokrat tizmu. Šolstvo je last naroda, ki ima nara\mo pravico, da si svobodno gradi šolstvo, po svojih težnjah in potrebah. Kakor ima učiteljstvo važno nalogo, da so-odločuje pri šolskih vprašanjih, tako imajo po demokratičnih načelih pravico in dolžnost sodelovati tudi drugi činitelji, kakor: starši po voljenih zastopnikih, Cerkev in država. Zato zahtevamo najširšo avtonomijo in decentralizacijo šolske uprave, da se morejo vsi navedeni činitelji| neprisiljeno pritegniti k šolskemu delu in se na ta način čimprej izvede konsolidacija države v kultnrno-političnih vprašanjih.
4.	Stremljenje po stanovskem ujedinjenju vsega učiteljstva od najnižjih do najvišjih šol iskreno po -zdravljamo, istotako pa zahtevamo pravico,, do kul-turno-politične svobode posameznikov ali celih, sku -pin.
5.	Učiteljstvo naj postane državno uradništvo po dohodkih in pravicah zenačeno z onim, ki ima srednješolsko naobrazbo.
6.	Želimo, da se ustanovi Unija krščanskega u-čiteljstva v Jugoslaviji, kateri naj sledi Unija vsega slovanskega krščanskega učiteljstva,!
7.	Apeliramo na, vse krščanske stranke in zlasti še na vse episkopate, da obrnejo svojo pozornost na Arzgojo učiteljskega naraščaja. Potrebujemo zaseb-
LISTEK.
Ksaver Meško:
Ciganka«
Tiho, boječe je potrkalo.
Napravljal sem se ravno od doma in sem se vznevoljil : „Stara stvar — kadar hočem od doma, gotovo kdo pride.“
Tiho in brezšumno sem pospravljal svoje stvari kakor da trkanja slišal nisem. Duri so bile itak zapahnjene.
Potrkalo je iznova, glasneje.
„Itak vem, da ne bo odnehal, kdo da že je. Ä se še ne oglasim. Ce je res ikaj potrebnega in nujnega, bo še potrkal.“
Res je potrkalo vtretje, glasno in odločno,
Stopil sem k durim, odrinil zapah, odprl. Ne-znanamala deklica je stala na kamenju v veži, bosonoga, dasi je bilo — velikonočni pondeljek je bil — še precej hladno, brez robca na glavi, da so ji razpuščeni lasje valovili doli po ramah, in je okroglo, zdravo lice tem jasneje, izraziteje in tem lepše odsevalo od nemirno se pregibajočega kostanjevega ozadja.
„Gospod,“ je povzelo dekletce naglo, s čisto zaupnim in domačim glasom, „ko bi mi dali cikorije!“
„Kaj naj ti dam?“ sem se začudil.
„Cikorije."
„Kaj za boga pa boš s cikorijo ?
„Kavo bo mama skuhala.“	:
„Kje pa je tvoja mama?“
Zamahnila je s polno, lepo oblikovano roko —, samo do laktov so ji segali rokavi — doli’ čez vas.
„Tam spodaj v gozdu. Kave bi nam rada skuhala, pa nič cikorije nimamo,. Tukaj glejte, sladkorja
sem že malo dobila, tudi kruha, celo pisank, a cikorije nič.“
Prijela je predpasnik, ki ga je držala do sedaj z eno roko, z obema^ rokama, ga razgrnila in mi pokazala svoje zaklade:
nekaj kock sladkorja, dva koščka belega kruha in troje rdečih jajc.
„Ciganski otrok je, dasi prav nič podoben ci -ganom,“ sem pomislil, in mora beračiti za starše.“ „Ko bi le vedel, kje da je cikorija, pa bi ti jo res dal,“
Lahen smehljaj ji je šinil čez lepo mehko lice, da se ji je v levem tiču naredila mala jamica, in so se ji med polnimi svežimi ustnicami zabliskali beli zobje.
„Po ste sami doma, gospod? Gospe ni?“
„Ti mala, gospe pa jaz nič nimam.“
„Ne? Kdo vam pa kuha,?“
„Kuharica.*
„Pa j'e ni doma?“
„Ne.“
Prav nič je ni spravilo to v zadrego.
„Pa bi vi poiskali cikorijo. Cikorijo, moram nekje dobiti, brez cikorije ne smem domov.“
„Saj doma nimaš.“
Spet se je zahmehljala, a tudi le za hip.
„Res, da ne. Pa smo ga imeli. Gori ob Grab-štajnu smo imeli bajto. Pa nam je teklo noter, kadar je šel dež. Potem se je pa podrla. Se ubila bi nas skoro bila.“
- „Ta je seveda huda, če se vam je bajta podrla, Ali si je niste spet postavili?“
„Nismo. Saj nimamo denarna, pravi ata.“
„In zdaj hodite po svetu.“
„Po svetu, tu okoli.“
„In spiš ponoči na prostem?“
„Seveda na prostem. Kje pa? Zupan nam noče dati stanovanja.“
Pa te nič ne zebe na prostem?“
„Nič. Pač, včasih, če sem lačna, že nekoliko,“1 „Pa si dostikrat lačna?“
„Včasih. A če bi dobila danes cikorijo^ da bi mogla domov.“
„Pa brez cikorije ne moreš?“
„Ne. Mama je rekla, da, jo moram prinesti,“ „Ali j'e mama huda?"
„One. Le včasih, če se malo napije.“
„Kako ?"
„Ce se malo napije, tedaj je nekoliko.“
„Tako? In tata?“
„Ne, ata ni hud . . . A če bi mi gospod poiskali cikorijo.“
Pa vstopi. Bodeva pogledala, če kje kaj najdeva,“
„O, kako je pri vas toplo!" se je Čudila, ko je bila v sobi.
„Za silo.“
„Imate pač mnogo drv.“
„Za silo že.“
„Ko smo mi imeli še bajto, smo imeli včasih tudi zelo toplo. Včasih pa nismo imeli drv., Vi jih imate, pa si lahko kurite.“
,vVčasih jih tudi jaz nisem imel in jih nimam.“ „Vi tudi?“ se je čudila. „ITo je čudno . e « 'Ali že imate cikorijo?“
Med kramljanjem sem iskal cikorijo pod razno posodo in \y raznih plehnatih škatljah.
„Ne še. Ta nesrečna cikorija, leje le je?“
„ Boste jo že našli, le iščite. — A koliko bukev, imate ! Toliko jih še ;nisem Anđela in tako velikih.. 'A-]i so vse vaše?“
„Nekaj. Nekaj ne.“
„Pa ste že vse prebrali?“
„Precej vse.“
„To ste morali dolgo brati.“
nih učiteljišč, kjer se bo učiteljstvo bolj seznanilo s, krščauslcp kulturo, s krščanskim življenjem in miš ljenjem.
8.	Želimo, da bi krščanski politični voditelji bolj sledili klicu ljudstva, ki zahteva za vzgojo svojih otrok krščanskega šolstva in . krščanskega učiteljstva.
9.	V smislu naše zahteve, da morajo pri vzgoji sodelovali vsi činitelji, želimo prijateljskega razmerja z našo duhovščino, od katere pričakujemo, da nas pri šolskem delu z isto mislijo podpira.
l(i. S protestom in največjim ogorčenjem odklanjamo izjavo predsednika Zaveze na učiteljskem zborovanju v Belgrado, da se mora. učiteljstvo združiti proti klerikalizmu v Sloveniji, kjer ga ne poznamo in
ima le naše krščansko ljudstvo najmogočnejšo gospodarsko, kulturno .in politično organizacijo v Jugoslaviji, ki je omogočila ustvaritev prvovrstnega šolstva,, in podala slovenskemu učiteljstvu tako materijelno podlago, kakor je ni imelo nobeno učiteljstvo v naši državi. Konstatiramo, da nima pretežna večina učiteljstva s klicem „proč od Rima“, ki je padel na učiteljskem zborovanju v Belgradi! ničesar opraviti.
Prav na koncu zborovanja se_ je še zapela „kepa. naša domovina,“ na kar je bilo'zaključeno zborovanje. Ustanovitev Slomškove zveze za Štajersko je odgovor na vso pisanje „Delavca“, „Nove dobe“ in („Naroda“, ki so prerokovali polom v tem oziru. Temelj je položen, stavba Slomškove zveze bo rasila tudi na Štajerskem!
Kmetska	zboruje*
Zaupniki SKZ. iz cele Slovenije in tudi zaupniki hrvatske seljačke demokracije so se zbrati v pon dfc.ljek, 2, avgusta ob 9. uri v beli dvorani kazine v ogromnem številu. Glavna in stranske dvorane ter galarije so bile nabito polne.. Zborovanje je otvoril predsednik Jugoslovanske kmetske zveze, poslanec Brodar. Ža podpredsednika sta bila izvoljena posla-gec Pišek in predsednik hrv. seljačke demokracije Barič, za zapisnikarja tajnik Zebot. Predsednik je pozdravil navzoče biskupe dr. Jegliča, Sariča n Nja-radija, ministra dr. Korošca, mestnega gemila doktor Leskovarja, Prekmurce in Korošce. Pozdravlja Orle kot najboljši in največji naraščaj; stranke* Po veliki večini so Orli kmetski mladeniči in Orlice naše kmetske in delavske mladenke. Prvi dobi besedo viharno pozdravljen, član predsedstva hrvatske seljačke demokracije Belič. Prinesel je iskrene poz -drave hrvatskih Seljakov slovenskim kmetom. Nato je dobil besedo minister dr. Korošec, M je podrobno poročal o političnem položaju. Njegova zanimiva izvajanja so vzbudila živahno odobravanje. Poslanec A' e s e n j a k je govoril o državnem proračuna, o davkih in državnih dolgovih. Za Vesenjakom se je o-glasLl k besedi predsednik hrvatske, seljačke demo -kracije, Bari č. Povđarjal je: Eno fronto imamo sedaj Hrvati in Slovenci. Vsi smo sedaj organizirani v Ljudski stranki. Skupno gremo tudi v volilni boj. Kupan Day. K r a j n c je prav lepo govoril o dolžnosti pristašev do stranke. Glavni tajnik dr. Kulovec je poročal o organizaciji stranke. Nato se je o-giasil k besedi biskup dr. Jeglič, Njegov govor je zbor zaupnikov viharno pozdravil. Načelnik ptujske ga okrajnega zastopa Miha Brenčič je predlagal ni utemeljeval na to naslednje resolucije:
Resolucije.
1. Shod zaupnikov Kmetske zveze protestira proti žaljivem tajnem povelju, v katerem se je naše kmetsko ljudstvo kruto žalilo in odločno zavrača taka krivična in zavita poročila notranjega ministrstva na vojno ministrstvo. Shod zaupnikov obsoja, da vojaške oblasti takega krivičnega poročila niso zavrnile ,
ampak jih razglasile kot tajno povelje. S takimi krivičnimi, dejanji se skier ne more žaliti našega ljud -stva, pač pa se zelo škoduje državi.
2.	Shod zaupnikov zahteva od vlade, da se ne umakne povelju, naj se ukine na Koroškem demar -kacijska črta. Versailska mirovna'pogodba je bila za nas skrajno krivična, zato upravičeno zahtevamo, da se vsaj to kar je že podpisano varuje in ne krši, kar bi se zgodilo,! ako bi se odpravila 'demarkacijska črta.
3.	Shod zaupnikov najodločneje ugovarja proti grozovitostim, ki so jim ispostavljeni naši bratje in sestre v zasedenem ozemlju. Shod zaupnikov prej ko 'slej zahteva, da se združi ves naš narod v eno neo-krnjeno državo. Zato obsoja krivični laški imperija-lizem. Stranka se zaveda, da je ena njenih glavnih dolžnosti, da pripravlja pot odrešenja, Vsem bratom v- zasedenem ozemlju pošilja najiskrenejše pozdrave,
4.	Slov. kmetska zveza opozarja merodajne kroge na pogrome,, ki se vršijo proti našim ljudem od strani nemških boljše viških band v okrajih Spilje , Radgona, ki so jih pred kratkim naši zapustili, in zahteva, da se storijo koraki, da se rešijo naši ljudje.
5.	Shod zaupnikov Kmetske zveze odobrava stališče zastopnikov Slovenske ljudske stranke v vladi v vprašanju izvoza in uvoza in poživlja, da v tem vprašanju ne odneha,
6.	Ker se je število živine v Sloveniji zopet zelo pomnožilo in vsled tega cene živini zelo padajo, zahtevamo, da se dovoli izvoz onega števila živino, ki je odveč za domače potrebe. Izvoz se naj izroči zadrugam.
K besedi se je oglasil g. E r h a r t i č od Sv. Jakoba v Slov. gor. radi izvoza sadja. Zbor je sprejel nato to-ie resolucijo:
Zahtev am oz vso odločnostjo popolnoma prost in neoviran izvoz sadja, viha in žganja. Ta zahteva se naj nemudoma izvede.
Napravili so se še drugi važni sklepi. Predsednik Brodar je ob 1. uri zaključil to važno zborova -nje.
Taisep gfSvete vojske“.
(Ob p ril ki orlovskega tabora v pondeljek 2, avgusta.)
Pri ustoličenju koroških vojvodov so ob sklepu pomenljivega obreda podali novemu vojvodu piti studenčnice iz klobuka, da bi se s tem ljudstvo in vladar opomnil na treznost in priprosto, zadovoljno življenje. Tudi ob sklepu veličastnih mariborskih manifestacij krščanske in narodne misli je bilo praprimerao, da je priredilo svoj tabor ono društvo, ki si je zapisalo na prapor streznenje slovenskega ljudstva, -
Tabor se je vršil v veliki dvorani Nerodnega doma. Udeležba ni bila baš obilna, ker so mnogi udeleženci že zapustili Maribor in je istočasno zborovala Kmetska zveza. Tabor sta počastila škof ljubljanski in poverjenik dr. Verstovšek.
Zborovanje je otvoril predsednik mariborske Svete vojske, prof. Kovačič, predsedstvo je pa prevzel g. J. Kalan, predsednik zveze protialkoholnih društev.
Najprej je poročal P. Jesih iz Zagreba o protialkoholnem gibanju na Hrvaškem. Ognjišče tega gibanja je bila Reka. Vsled italijanske za-
sedbe je vse propadlo in se sedaj skuša iz Zagreba poživati treznostna akcija zlasti med mladino.
Na to je dr. Kovačič podal kratek pregled treznostns akcije na Spod. Štajerskem od Slom-šekovih časov do današnjega dne ter začrtal za bližnjo bodočnost zlasti trojno nalogo protialkoholni akciji: reforma degenerirane krščanske obrti, ustanavljanje brezalkoholnih gostiln in pridelovanje brezalkoholnih sadnih sokov ter ustanovitev zdravilišča za pijance.
Poverjenik dr. A, Gosar je govoril o alkoholizma in socijalizmu, Brez alkoholnega vprašanja ni rešitve socialnega vprašanja. Osemurni delavnik ne bo delavstvu prinesel pričakovanih dobrot, dokler delavci svoj prosti čas zapravljajo v krčmi. Kot cilj protialkoholne akcije označuje, da se uvede splošna protialkoholna postava.
Živahen in zanimiv razgovor je vzbudilo poročilo amerikanskega Slovenca g. Grdina o alkoholni prepovedi v Ameriki, Zelo zanimivo je
Radovedno je ogledovala knjige, ki so bile raz-rščene na stojalu ob steni sobice, kjer je kuharica tanovala in mi kuhala, Ker jo bila proštija vsa uni. ena, dolgo odprta vsem in vsakemu,,ki je ravno hoji v njo, smo razne stare kodekse in druga bogo -lovska in leposlovna dela, ki so ostala ob divjanju emških „junakov“, ali so jih ljudje v tistih prevratih in brezpravnih dneh znosili na svoje dome, a so ;n, ko so se razmere ustalile, in so videli, da jih ne ìorejo rabiti in boječ se pravnih posledic, prinesli uzaj, shranili kar v ti sobici, ker sem jaz stanoval podaj v vasi. Tukaj so bile še najbolj na varnem.
Radovedno je ogledovala knjige, dotaknila se ni obene.	«	.
„Hola, tukaj, pa brž res bo cikorija?“
„Jo imate?“ se je razveselila in je planila k ioni. „Glejte, res ste jo našli. Kam mi jo. boste de -ili?“
Razgrnila je predpasnik in pokukale vanj.
„Ne, v predpasnik ne. Kaj pa misliš, kakšen bi il, Caj, v kak papii’.“
Poiskal sem papirja,, zvil ga y klobuček,
„Takole, v to.“
„Dobro, dobro.“
Kar požirala je z lepimi, živimi očmi slabobar-vno cikorijo.
„Se eno žlico, gospod, prosim.“
„Pa naj bo, še eno.“
„Lepa hvala ! Zdaj bom šija pa kar domov. Lepo je pri vas, a bom morala hiteti, da mama ne bo zmerjala.“
Položil sem ji lepo zaviti, napeti klobuček v predpasnik«
„Bog lonaj! Z Bogom, gospod*“
Odprl sem ji duri, spremil jo pred hišo.
Gledal sem za njo, kako je vsa vesela in srečna hitela doli po hribu. In sem zdihnil sam pri sebi :
„Ubogi ciganski otrok“ te pomiluje morda marsikdo. „In vendar — bogatejša in srečnejša si v svoji mladostni naivnosti in nedolžnosti nego večina nas odrasMh.“
Pa mi je leglo na srce težko in bridko, vprašanje: „A kako dolgo Še?“
bilo tudi poročilo bivšega raškega vjetnika gosp. Žgeča o protialkoholnem pokreta v Rusiji. Pod carsko vlado je bila sicer izdana prepoved alkoholnih pijač, a vse je bilo la na papirja. Ko so pa boljševiki prišli na krmilo, so z brezobzirno energijo nastopili proti pijančevanju. Pri vojski se pijanost kaznuj o celo s smrtno kaznijo. Treznosti rdeče ruske armade so v polni meri pripisovati bojni uspehi ruskih boljševikov.
- Gdč. Marija Štupca je predavala potem o nenravnosti. V boju proti tej godobi ima ženska bolj defenzivno, moški pa ofenzivno ulogo. Neizprosen boj veljaj nenravnosti človstva v glediščih, v kinemotografih in v umetnosti.
G, Antonija Štupca je pa govorila o posiro-velosti, ki izvira deloma iz alkoholizma deloma iz posirovele pisave našega časopisja in gotovih pisateljev, ter je grd pljunek na licu mlade Jugoslavije.
Okoli 13. ure se je zaključilo zanimivo zborovanje.
Mgrerao vprašanje w Bosni«
Protiču in dr. Korošca očitajo demokratski listi, med dragimi „Nova doba“ dne 3. avgusta, da zahtevata, naj se z žaodarji izženejo tzv. kmetje, ki so po 25. februarju 1919 prišli na begovska veleposestva in da se begom posestva vrnejo. To očitanje je grdo obrekovanje. Stvar je sledeča: Jasno je, da morajo prepustiti age takozvanim „kmetom“ tisto zemljo, ki jim jo kmetje obdelujejo in morajo od nje dajati agom celo tretjino pridelkov. To stališče zastopa tudi Protič. Toda v našem slučaju ne gre za te kmete in age. Ampak tu so begi, ki niso dali zemlje od kmetov obdelovati, ampak so jo dali v najem ali zakup. In glede teh trdi Protič, da kmetje, ki so dobili zemljo v zakup po 26. februarju 1919, nimajo pravice, da bi to zemljo kar tako brez vsake zakonske osnove obdržali. Jasno je, da je bila ta zemlja begova last in da jo je beg dal v zakup. Res, da so begi dostikrat pridobili to zemljo na krivičen način s tem, da so prisilili kako vdovo ali slabotnega kmeta, da jim je zemljo prodal in so mu jo potem dali v zaknp. Toda pri vseh ni tako. Treba je torej posamezne slučaje preiskati, ne pa kar enostavno tudi v slučaju zakupa zemljo vzeti, brez ozira na to, ali je zemlja pridobljena krivično ali pravično. To bi se reklo, ne priznavati lastnine in s tem smo na stališču komunizma, ki ne loči med mojim in tvojim. Tega stališča pa krščanski socializem ne priznava. Krščanski socializem brani lastnino in hoče samo, da se vsaka zloraba lastnine v državi prepreči, naj si bo ta zloraba pri posestvu ali rudniku ali pri kakem dragem podjetju. Kjer lastnina enemu ali mnogim škodnje, je krivična in je treba te razmere raztrgati in uvesti drugačne. Protič torej ne brani begov in ag, kakor njega in dr. Korošca obrekujejo nasprotniki, ampak načelo lastnine, da se tisto, kar je po pravici agovo, ne sme vzeti. Kjer pa je sum, da je posestvo tudi v slučaju zakupa prišlo po krivici v roke begov, treba, da se preišče, in potem šele odloči. To je pravo stališče, ki ga zavzema v tej zadevi Protič.
politične vesti.
Jugoslavija.
Regent Aleksander je poveril Vesniču mandat za sestavo koalicijske vlade z ožjim programom. Ta vlada naj bi imela cilj: zaključiti branje volilnega zakona, sprejeti načrt ustave in razpisati volitve. V tem novem kabineta bodo baje vsi prejšnji ministri izvzemši Protiča, ki je sam izjavil riapra m regentu, da ne mara radi dosedanje skušnje glede pogajanj demokratov stopiti v nobeno kombinacijo z njimi. Politični krogi so mnenja, da bo ta nova Vesničeva misija uspela in bo nova vlada sestavljena v najkrajšem času.
Zavezniki zahtevajo od Jugoslavije, da pristane na znižanje vojne odškodnine na 5%, Kot odškodnino na znižanje nam obetajo prednosti pri razdeljevanju jadranskega in podonavskega brodovja. O odškodnini, ki jo bodo plačale: Bolgarska, Turška in Madžarska bodo zavezniki še sklepali. Pravico do te odškodnine bodo imele: Jugoslavija, Romunija in Grška. Jugoslaviji zagotavljajo od te odškodnine 5 °/0.
4 ave-usta 1920.
S T, R Ä Z X
Stran 3«
V Beograda se je vršila konferenca za državno statistiko prebivalstva. Zborovanja so se udeležili zastopniki ministrstva in delegati: sagrebške, ljubljanske in sarajevske vlade: Zborovalci so se sporazumeli, da se bo izvršil popis prebivalstva v naši državi med 31. decembrom 1920 m 1. januarjem 1921. Statistika bo vsebovala število našega prebivalstva v noči koncem tega leta.
Odpravi] enj e koroške demarkacijske crte je bila le govorica. Vršijo se samo pogajanja glede malenkostnih olajšav v osebnem in blagovnem prometu, ki bodo pa kmalu končana.
Madžarske roparske tolpe so vpadle severno od Sobotice v naše ozemlje in odvedle 800 glav goveje živine v vrednosti 4 milijone kron. Ropa so se baje udeležile tudi madžarske regularne čete.
Poljska-—Rusija.
Bolj še viško poveljništvo je dobilo u-kaz, da nadaljuje ofenzivo napram Poljski, na vsej fronti tako dolgo, dokler ne dobi za stoj! povelja iz Moskve. Poljsko armadno poveljstvo Je prejelo od sovjetske Rusije obvestilo, da bodo prejeli poljski v Rusijo odposlani mirovni delegati pogoje za premirje do 4. t. m, Do tega šaša pa bo ruska ofenziva še v popolnem teka.
Rusija odlaša s premirjem z namenom, da prisili Poljsko do kapitulacije, ker je ruska konjenica oddaljena od Varšave samo 30 km. Poljska zbira vso vojsko, da jo še postavi enkrat v bran.
Prodiranje rdeče arma de. Ob nemški meji so prekoračili boljševik! Visno in Na* rev. Zavzeli so Bjelsk. Na jugozahodni bojni črti so oddaljene sovjetske čete 8 do 10 vrst vzhodno od Stohoda. Proti se jugu bojujejo ob Stohodu. Rdeče čete stoje tudi pri Bucku in Tar-napolu. Poljaki izpraznujejo tudi Lvov in Varšavo. odkoder so premestili svoje banke in skladišča. Poljske čete so se preselile iz Lvova v Przemysl. Trdnjavo bolo branili Poljaki do zadnjega.
Turška.
Ker seje Turška odločila, da podpiše mirovno pogodbo, se je odpovedal prestola turški prestolonaslednik Abdul Medjid kot protest-mi čin proti podpisu mirovne pogodbe.
Vnmm vesti. :
Podlistek : „Orlovski spomini“ bomo nadaljevali prihodnjič.
V-sok obisk V pondeljek, 2. avgusta popoldne so g. poverjenika za uk in bogočastje dr. Verstovška posatili škofje dr. Mihael Napotnik, dr. A. ©. Jeglič, dr. Šarič in dr. Njaradi» V imenu škofov Je škof «dr. M. Napotnik v daljšem govora pozdravil g. poverjenika in povdarjal zlasti važnost velikanskega orlovskega tabora. G. poverjenik se mu je zahvalil za vse priznanje. Predstavil je : škofom svojo družino, kateri je škof dr. Napotnik v Imenu vseh škofov podelil blagoslov.
Ms^offlašniki so nastavljeni: Ferk v Ljuto- ! mer, Glavnik v Kapelo in Vrhnjak na Ljubno, j Kaplana Petrovič (Slov. Bistrica) in Poprask (Vi- j tanja) zamenjata službeni mesti, Č, g. Šimonc | pride v Dramlje, Škorc na Videm, Župnijo Artiče i nastopi 1. sept. g. Šribar.
Sv. birma se bo delila 15. avgusta v Maren-bergu, 16. avgusta na Muti, kjer se je morala preložiti svojčas zaradi bolezni,
Slomškovi zvezi je došla iz dvorne pisarne sledeča brzojavka: Nj. kr. Visočanstvo blagodari učasničama na izjavam vdanosti. Šef kabineta opunomoćeni ministar Jankovič.
Načelstvo SLS la KZ sta imela ob priliki tabora Orlov v Mariboru v tajništvu SLS sejo, j kateri je predsedoval poslanec Brodar. Udeležba j je bila zelo velika in razprava zelo živahna, j Predsedovala sta poslanec Brodar in poverjenik ! 'HLoüüöc	t
Mladeniči Slovenskih goric. Dne 22. avgusta \ vsi na tabor k Sv. Lenartu v Slov. goricah! Vsi j pridite k pozni božji službi, bo cerkveni govor j za fante. Po božji službi mladeniški shod, po večernicah telovadba Orlov. Izkoristimo veličastni mariborski tabor in zanesimo orlovsko misel v -vsako župnijo Slov. goric!
Sokolsko izobraževal'o delo. Liberalni dijaki in mlajše učiteljstvo so v Šmartnu na Paki ustanovili Sokola. Pobrali so svoje liberalne ovčice, zmotili pa tudi nekaj pridnih, a nezavednih. Upamo, da se bodo vsem, ki še količkaj trezne mislijo, kmalu odprle oči in da bodo spoznali,
da liberalni in protikrščanski Sokol ni za njé. Kako hoče naš Sokol vzgajati svoje člane, pokazal je ustanovni večer. Ustanovitev je bila v gostilni. Ko so jim v tej gostilni zaprli vrata, šli so v drugo in tam popivali in plesali do d^eh popolnoči. Nato je sledil prepir, pretep, krik in streljanje z revolverji, tekanje in beganja, sen I in tja, kakor tam na vojski. To so krasni uspehi j agitacije naših dveh visokošoleev, poštne uradnice in mlajšega učiteljstva. Ubogi, zaslepljeni starši In njihovi otroci, ki so zašli v to družbo! Nekateri so pristopili k Sokolu, ker je tam bojda boljša ia izobražena družba. Bog nas varuj takih olikancev! Starši! Ako hočete, da bodo vaši j otroci popivali, plesali in razgrajali cele noči, I zapišita jih v Sokola. Ako pa hočeta, da ostanejo j vaši otroci pošteni in nepokvarjeni, vpišite jih v j krščanska društva, zlasti v tel društvo Orel.
Hrvaški zadragarji v Miribora. Ob priliki orlovskega tabora so imeli sestanek v Mariboru hrvaški zadrugarji, V soboto predpoldan se je zbralo okrog 80 hrvaških kmetov v mali dvorani pri Götzu, kjer so razpravljali o gospodarskem položaja in o bodoči zadružni organizaciji na Hrvaškem. V debato so tuli posegali navzoči slovenski kmetje, kateri so svojim hrvaškim tovarišem razlagali svoje skušnje in poročali o uspehih kmetijskih zadrug v Sloveniji. Celo zborovanje je vodil vnet zadružni delavec g. Vekoslav Gortan iz Istre. Popoldan je okrog 40 hrvaških kmetov napravilo izlet v Račje, ker so obiskali ta mošnjo Kmetijsko zadrugo in tovarno za špirit in kvas, vsa kar so videli, je jako ugajalo hrvaškim kmetom, ki so sklenili, da bodo po povratku v domovino z vso vnemo delovali za ustanovitev kmetijskih zadrug.
Smrt v valovih irave, Due 2-9. julija t. 1. je Drava naplavila pri Sv. Marku nižje Ptuja neznano moško truplo, ki se je prepeljalo na tukajšnje pokopališče. Truplo je staro okoli 40 let, je visoke rasti, pod nosom ima kratko pristrižene brke, lasje kratki. Na sebi ima hlače iz sivega barlisnta, gornji život je gol. Ena noga tiči v škornja, druga je gola. Pri sebi ima sedem malih ključev. Sodi se, da je to truplo flosarja, ki se je ponesrečil.
Planiaski tabor na Obira (2141 m).'Dne 15. av-[ gusta t, 1. bo Slovensko planinsko društvo tabo-l rilo na Obiru. Postavila bo taborišče podružnica I iz Maribora, naše mogočne obmejne trdnjave, i združile pa se bodo ž njo njene posestrime iz I vseh pokrajin naše Slovenije. S prav slovansko I gostoljubnostjo bodo pričakovali in sprejemali j bodri naši planinci vrle rojake iz vseh krajev l in jim bodo nudili pristnih užitkov in neprisiljeno i zabavo na vrhu gore, kamor odrinejo od Železne I Kaple v soboto (14. avgusta zvečer), po pribo du I popoldanskega vlaka iz Maribora. V nedeljo, due j 15. avgusta, popoldne se bo v Železni Kapli, po j vrnitvi z gora, vršila velika ljudska veselica z \ godbo, plesom in sploh vsem, kar vzbuja veselo j razpoloženje vsakega planinca. Resen pa bo pravi I namen tabora. Kakor stoji tršati Obir, poldrugo I tisočletje slovenska gora osamljen in nepremak-I Ijiv kot mogočna straža naše Koroška, ki jo j pregleda vso tja preko brata Dobrača in onstran j Gosposvetskega Polja, tako bomo tudi mi, stojé j na vrhu Obira in pod njim,jv družbi najpristnej-ših Slo vencev-Korošcev, z resaimi, a upa veselimi očmi zrli tja proti zapadu in severa, stisnili krepko roko rodnim bratom s Korotana, trdno prijeli nesklonljivo planinsko palico ter z mirno odločnostjo pokazali: „Mi prihajamo“.
Fotografije z orlovskega tabora v Mariboru, nad 25 različnih vrst v obliki razglednic, je izdelal fotograf Franc Kurnik v Maribora, Slovenska ulica.
Nekdo je zgubil na telovadišču na Tazau lepo j srebrno uro. Najdeno uro dobi pravi posestnik I pri Štefanu Stipar, kaplan Ribnica na Pohorju.
Novi formalarji za deklaracij® carinskega blaga. Glavna carinama v Ljubljani naznanja, da se mora od 1. avgusta počevši podajati prijave za carinsko ekspedicijo blaga po novem formularja, katerega je predpisala generalna direkcija carinske uprave, Nove formularje se dobiva pri upravi državne tiskarne v Beogradu p 9 0 25 din. za komad.
Popravek. Z ozirom na notico „kako pozdravlja“ v št. 83 „Straže“, nam izjavlja gospa Bencik v imenu cele družine mesarja Bencik, da je popolnoma izključeno, da bi bil kdo iz njene obitelji na ta ali oni način žalil goste orlovskega tabora. Vzamemo bojalno na znanje, dopisnike pa prosimo pojasnila.
Mariborske vesti.
Mariborski javaosti v vednost. Vsakdo, kdor je čital v zadnjem času „Delavca“ se je zgražal nad pisavo lista, katerega odgovorno uredništva nosi narodai poslanec in profesor Voglar. Na Delavčeve čorgarije ne bomo odgovarjali, odgovor je videl Maribor in zastopniki slovanstva v manifestaciji in na tezenskem telovadišča. Vemo pa iz pozitivnega vira, da sta pisala vsa izbruhe onemogle jeze, sirovosti in podivjanosti demokratov: prof. ia poslanec Voglar in novinar Fr. Pirc. Poval in zmerjal je duhovščino in Orle Voglar, ki je kot dijak, visokošolee, supleot in kot profesor med vojno pojedel največ farovškega kruha, G. Pircu se ne čudimo, saj kot bivši narednik in že iz vseh uredništev odslovljeni žar* nalist ne mera iztisniti iz vedno razoglave glave druzega kot so prav po staroavstrijsko prikrojene psovke, ki so zanj tudi v Jugoslaviji vsakdanji kruh! Mislimo, da če smo imenovali javnosti Voglar — Pirc, smo povedali več kakor, če bi odgovarjali v celih kolonah. Mere li iz Voglar-Pirčevega peresa priti kaj dobrega?
Prva darilo. Pri tekmi surovosti, neslovanske podivjanosti in zmerjanja po drkališču „Mariborskega delavca“ sta dobiia prvo darilo razven zapisnikarja Franja Pirca, brata Sokola Voglar— dr. Roderne a i.
Drž. kmet. kem. z e vod v Miribaru, Urbanova cesta 33, odstopa radevolje po lastni cpai nasade kvasnih glivic, ki vzbujajo pravo alkoholsko vranje. Poraba teh glivic pri napravi sadjevca se toplo priporoča, ker dajejo boljši in stano-vitnejši pridelek. Zadnji čas zglasitve je 10. avgust. Posamezne cevke stanejo 4 K; navodila k uporabi 1 K. Poleg tega nosijo stranke še režijske stroške in poštnino.
Dopisi.
Sv. Lovrenc na Poboja. Pri nas obstoja društvo nemških ozir. nemčarskih lesnih trgovcev, ki je bilo ustanovljeno v Avstriji z namenom, da se krepi nemštvo in ovira obrt Slovencem. Predsednik te zveze trgovcev je gostilničar Novak, mož, ki je ovadil okrog 30 Slovencev trgovcev, ki seveda niso člani njegovega lesnega namčur-skega društva in tudi ne marajo biti. Povsod drugod so takoj ob prevrata razspustili nemška društva ali so pa prevzeli Slovenci, le v našem lepem Št. Lovrencu še živi društvo nemških lesnih trgovcev, dasi bi ga že davno morali razpustiti. Odločno pa protestiramo, da se protežira kot predsednik ljudi Novak, ki je za časa umika na Koroškem zanesel trobojnico na svinjak in jo tam izobesil. Da je Novak največji hujskač, ne bodo zatrdili samo v Sv. Lovrencu in Puščavi, ampak tudi drugi ugledui možje, ki so bili vslel Novakovih deauneijacij uradno prestavljeni in preganjani, čudimo se našim oblastem, kako zamorajo izdati takšemu možu kot je Novak obrtni list in to v Jugoslaviji. Ta človek še danes samo hujska iq nemškutari, svojo hčerko pusti vzgajati od znanega Mogeja ne da bi obiskovala ljudsko šolo, da3i je šoloobvezna. Isto delajo razni Lošaiki in Pogliči, ki imajo doma nemški pouk; slovenskega pa nočejo.
Ljutomer. Veliko je še med nami tako zaslepljenih, ki vlečejo jarem- z ljudmi, ki se imenujejo Sokoli ter z njimi rušijo temelje sv. vere in blatijo naše verske svetinje. Dogodek pa, ki se je v zadnjem času zgodil pri nas, je z vso jasnostjo razkril te „pobeljene grobove“. Dne 30. maja t. 1. je namreč sokolski naraščaj šolarjev telovadil med sv. mašami tako, da otroci niso izpolnili svoje verske dolžnosti. Ko so dragi dan kateheti v šoli otroke vslei tega posvarili, kakor je to njihova pravica in dolžnost, se je dvignilo kar 21 staršev, da protestirajo proti temu postopanju od strani katehetov. Podpisali so obtožbo, v kateri je utemeljen njihov protest s sledečimi besedami: „Ako so naši otroci zamudili v nedeljo mašo, jih ne pustimo zato preganjati, ker v nedeljo ni obligatne šolske maše.“ Torej, čaj krščanski svet! Za Sokole in njihov naraščaj ni nedeljska služba božja obligatna. In kateheti so v veliki zadregi, kaj naj učijo katoliške otroke kat. staršev, ker božje m cerkvene zapovedi za tiste, ki so pri Sokolu, več ne ve* ljajo. Krščansko ljudstvo, spoznaj te krive preroke, ki hodijo k nara v ovčjih oblekah, znotraj s® pa grabežljivi volkovi.
Črne in rtijave kozine
Prvovrstni irai in rujavi box-calf
Prvovrstni črni ševrd Čevlji, polčevlji in sandale
Kroponi za gonilne jermene
Usnje za bivanje jermenov
Likanec (nsnje za konjsko opravo), podplati, razno nsnje, ovčine za podlago
Rasne fevliarstee potrebščine
ammmmum mm/mmasiosas^ut.
Prva resnično domača iugeslov. zaioga
Lastne delavnice čevljev. Le prvovrstno blago. Zajamčeno ročno delo.
Na najnižje reducirane cene.
Unim čevljarji mojstri t Mariboru in okolici
reg. z. a o. z.
MARIBOR. Gl®vili tfS
pod „Veliko kavarno“:
URE
vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga nr zlatnine in srebrnine. Cene zmerne. Postrežba točna.
MN IGNACIJ, MARIBOR
GRAJSKI TRG v grada (Barg).
Suissesse Frsipse
cherche place senlement dans famille di&tngué, auprès enfant, on dame de compagnie. S’adresser: A. P. Ob brega št. 4. Maribor. 627
!Pn»g8* «e a
Pridnega šoferja
išče okrajno glavarstvo Maribor.
617
Dva konja. t“j“r
lisičje barve, stara 7 do 9 let, sposobna za vsako vožnjo, 163 cm visoka ; lep glasovir, dobro ohranjen, mesarski voz natur, štedilnik s patent ploščo se proda v Smetanovi ulci 59, k aribor. 622
Dober glasovir,
z roko izrezljano, stsrinarsko ku-kavično uro, razne starine, moško zlato uro, srebrne ure, uro zapestnico, uro na nihala, ovrataa verižica iz pristnih biserov, razno lepotičje, srebrne žlice, srebrno desert orodje, Brebrno frizir garnituro, srebrno cigaretno tobačni, o, britev, torbice za akte, perspektiv, mikroskop, gramofon, lepe perzijske preproge, srbske preproge, razne zastave, karnise, lepe podobe, zbrušeno zrcale, lepo srebrno svetilko (ampel), svetilni te, vaze, kann servis, kozarce, tenis-des-kico. ustrojeno kačjo kožo in ratno drogo proda Schmidi, Maribor, Koroška cesta 18/1.	619
Proda se TVT( TT
najprometnejšem prostora v Mariboru. Hiša stoji na voglu in ima najlepšo trgovsko prihodnjost. Pojasnila v trgovini čevljev na Glavnem trgu, pod -Veliko kavarno“.	619
TT|Xn dvonadstropno na voglu XX1SU sezidano za gostilno, drugo hišo, pripravno za pekarno na prometnem prostoru v Mariboru se preda v Smetanovi ulici 59, v Mariboru.	621
za snaženje sprejema Marija Kito»ja v Aleksandrovi cesti 6, na vrtu, Maribor
Zamenjava
Celje. Kdor želi, blagovoli se oglasiti v trgovini Klanjšček & Penič, Maribor, Vetrinjska ulica 9, 626
Perilo
sps
E
ea-Esea-ea

MILO,KAVA, SLADKOR
v kockah 533 po znižani ceni pri [
j Iimc Miler, Maribor '
Aleksandrova cesta 19
gL~i I 11	- ir
J
■fend*
NAJUGODNEJŠA PRILIKA» N AKUP
sÄfega PO žeto znižanih cenah
se hoče prepričati, pri tvrdki
Rudolf || fEFERGAL
MARIBOR
Aclig cerkva sv. Alojzija, Koroška cesia št 1.
INDUSTRIJA ŽESTE D. D.
BRZOJAVI:	7AISDED TELEFON
Spiritusindustrija.	interurban 4—96.
30ŠK0VU6MA Uti CA 7.	«
Ima v Ljubljani skladišče finega rafiniranega Špirita kot:
,BALKAN*, trgovska spediciiska in komisijska dein, dr.,
tega dobavlja iz svojih tvornic, surovi špirit za tvorniee, kis in denatnrirani špirit na veliko. Naročbe prejema glavni zastopnik MAVRO FÜRST, LJUBLJANA, SODNA UL. 5.
POZOR! POZOR!
— K. Wersch®, Maribor —
LLL-.,.	Oosposlha nit e» IO.	',|^w
ZU Veletrgovina ž manufakturnim blagom. “ Prtpofeče svolo botato zalogo po
jako zniža cfenah,
LASTNIH IZDELKOV
iz trdega in mehkega lesa se zavoljo pomanjkanja prostora po znižanih cenah prodaja pri
Peter Hochneiser m dr.
M&RSiOR,' KeroSka ®@sls 46-53-Prodaja tudi preti mesečnemu odplačilu. Sž&
Dražba ^
letošnje žetve sadi» n» Trojanski državni cesti se vrši dne 11. avgnsta t. L in sicer: ob 8. uri pri cestarski hiši Radisel ; ob 9. uri pri cestarski hiši Morje; ob 10. uri pri cestarski hiši Slov. Bistrica; ob 15.uri pri cestarski h ši Pesnica; ob 16- „uri pri cestarski hiši Kaniža; ob 17. uri pri cestarski hiši Št. lij.
Na Podravski državni cesti pa 13. avgusta t. 1. in sicer: ob 8. uri pri gostilei Kopriva v Kamnici, ob 9. uri pri cestarski hiši v Slemenu, ob 10. uri v GerŠtofu pri cestarski hiši; ob lt. ari pri cestarski h ši v Vurmatu, ob 12. uri pri cestarski hiši pri Sv. Ožbaltu ; ob 14. uri pri cestarski hiši na Kozjem vrhu, ob 15. uri pri gostilni Pre-glau v Marenbergu, ob 16. uri pri eestarski hiši na Muti.
Licitacija se bo vršila za vsak km posebej. Sadje se bo oddalo najvišjim ponudnikom. Belo zaznamovana drevesa ne pridejo v poštev.
629	Okrožna gradbena sekcija M? ribo r.
Zmiéwtne
Čerije
doUoienice
pertio
»Meke, potne Ko'éore, tržne torbici rosno fjalonterii$i£o biotto dobiti
l uafctneie J	ToltOb
Maribor, €*tarni trg -5?.	^
■ni iMummiHi'Itlin
NOVA TRGOVINA ŽELEZNINE w
ALEKSANDROVA CESTA 32—34.
V zalogi se nahaja vse potrebno kovanje za pohištvo, železo, oferočje, cink asta in črna pločevina. Velika izbira orodja in mizarske potrebščine.
Za točno postrežbo in solidno ceno jamčiva ter se vljudno priporočava
PINTER & LENARD.
Harmonij, /.'’„“JSi
* Mariboru, Aietsandrova cesta žt. 1, Schweitzer.	625
Elegantno S.” C
mizno perilo, telesno perilo, izborno domače platno, lepe prte, paradne, jahalne hlače, lepo salonsko obleko, salonski jaket, mode-telovnik, pnvržnik, ovratnike, kravate, razno meško, žensko in otroško obleko, èevije, blaze, klobuke, plašče, jepice, cilinder-klo-buke, hrastovo pohištvo za spalnice, spalni divan, belo otroško obleko, žimnice, omare, stole, salonske mize, odeje, blazine, kvačkano garnituro, svilnate trake, pristne ščipke, lepa ročna dela, razno sekirice za glasovir, romane, klasike, otroške igrače, krstno garnituro, pužo za obleko, Singerjev šivalni stroj, nsbrbtuik, plavalne hlače, likalnik ia razno drugo prod* Scbmidl, Mariber, Koroška cesta 1P/I.	*1®	*
KDOR
kopiti	K (j F A SC 7 Ci R Ff0 ES S* A Cs volnene
tkanine (štofe) za meške in ženske obleke in kostume, bemLažasto in laneno blago za obleke, predpasnike in vee v re te perilo, naj se z popolnim zaupanjem obrne na nuaaiaktnrno trgovino
Feliks Škrabi» Maribor
cm	Gosposka ulica 11.
Cene umevane bvez nakupnega siljenja.
PREKAJEVALNICA
Prva jugoslovanska prekajevalnica klobas in tvor nica salam, prodajalna:
MARIBOR, G&sposkaui.29
H. Pöch
Vsaki dan sveža kuhana gDjat in narezki. 6i0
Službe e
TTinliPP in dekIa 86 t#k°i
sprejmeta v slnžbo. Ivsn Zsff, Pobrežje pri kariboru.
or o
6£8
Stran 4.
—
1 i la ia;	znank |
Razi	nas
	
PRVA JUGOSLOV. TOVARNA ZA USNJE IN ČEVLJE na BREGU SPRI PTUJU,"
ìris sansa
je pričela z izdelovanjem torbie in drugega galanterijskega blaga iz naj finejšega usnja.
V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. Naročila se izvršijo po naj nižji ceni.
MSI
580
ikbs
k Izdajatelj in rpfo*nigo Konsorcij „Straža." ___________. , UBgsvorsi urcdoiKs amatasi fitagass. .................... i—......	basaraa sv« Diru« s Maribflt»