Knjiga Slovenska V XIX. veku. Fcrdo Kotcvar Zav.aiiiii r. 1834 v Žavcu, gimnazijo zvršil v Celju, na Dunaju lotil se zdravilstva, zarad siroinaštva podal se v Zagreb, služboval pri državnera računarstvu, 1. 1876 obolel na duhu, v blaznici 11. okt, 1878 u. v Gradcu (Vid. Slov. Narod XI. št. 268. Sp. A. K. Cestnikov). Spiske svoje priobčeval je v a) Novicah 1. 1855: Vipota, kjer o koncu piše: -Resnično! krasen in bogat je naš slovenski dom, — toda žalibog! še malo poznan celo raed rojaki, še manj od ptujcev. Nujmo tedaj po vsih okrajinah naše mile domovine nabiiati zgodovinske čertice, da spravljamo na beli dan, kar je predolgo zanemarjeno bilo (str. 195)". — L. 1856 iz Zagreba: Pesme in njih presoja. — L. 1857: Hrvatska in slovenska književnost. Franjo Jukič. 0 zadevah riaše književnosti, naj se izdaje lepoznansk list, ni5kaj v latinici, nekaj v cirilici, in vmes pravi: nKar se naši književnosti od mnogo strani, tako rckši v zlo(!) piše, je to, da se misli, da je skor vsa v rokah našega duhovstva. Res je, da več ko polovica tega, kar se pri nas v letu piše, je od naših domoljubnih duhovnov pisano, in zopet več ko tri četertinke tega je duhovnega, pobožnega obsežka. Al to je pri nas na Slovenskem potreba, silna potreba. Initium sapientiae est timor domini. Naš narod hoče bukve imeti, ki jih brati zna in brati hoče. In to je najbolja, najtemeljitija pocllaga za razvitek naše književnosti, za napredek naše narodne omike . . . Glede omike prostega naroda je slovenski poleg českega gotovo drugo plerae slovansko. če smo tedaj ravno najmanji, nismo zato tudi najzadnji; sauio da bi naše duševne in materialne sile enakomerne bile naši volji za prosveto itd. (str. 146)!" — L. 1858: 0 zadevi Vodnikovega sponienika. Za pokušnjo iz delca nMlinarjev Janez" itd. L. 1859: Naznanilo in ocena. L. 1860: Slovenske narodne potrebe: 1. zavednost narodnosti slovenske; 2. domoljubnost ali douiorodstvo; 3. sloga; 4. bližanje književne slovenščine književni horvatosibščini; 5. vpeljanje našega jezika v šole sploh, v urede ali kancelije, v cerkev in družtveno življenje. L. 1861: 0 zadevi slovenskega političnega časopisja. Jugoslavenska akademija. 0 stenografii. L. 1868: Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke na pr. Bernekarjev grad (vid. Poženčan. Vodnikov Spom. 315), sv. Marjeta, sv. Jurij orožnik itd. (Jezičnik XVI.). Predlog Matici slovenskej na blagohotni prevdarek v nabiranje narodnega literarnega blaga itd. L. 1870: Medved in dren. Po narodnej basni sp. Ferdo Kočevar. b) Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemitenje Teharčanov, Spisal po narodni pripovedki iz srede petnajstoga stoletja F. Kočevar. V Zagrebu 1859. 8. 129. Nat. K. Albrecht. Predgovor se pričenja: nV povabilu na naročbu toga mojcga delca sam spomenul, da kar sam spisal, sam po svoji celi zmožnosti spisal . . . Kar se jezika tiče, bo svaki čestitih čitateljev koj na prvi pogled zapazil, da nisam se clržal ne železnih pravil ne izključive slovenščine, to je, jezika, kteri se dau dinašnji splob v slovenskih knjigah rabi; ampak, da saiu se v slovstvenih odlikah, i sem ter tje tudi v poedinih izrazih hrvatsko ¦ srbskomu poreklju bližal, al to vendar tudi samo toliko, da razumljivost moje besede bo vsakomu Slovencu lahka, kter se je le malo čez prag svoje hiše po svetu ogledal. Ako bi se pa vendar kdo na čim spotikal, naj se v naših časopisih zoper meiie oglasi, odgovor bo dobil, kolikor toliko zadostiven itd". — To se je zgodilo, kajti v Glasniku 1. 1859. II. str. 50 — 57 ga je M. Kračraanov obdelal bil tako, da je F. Kočevarju popolnoma bilo .zadostivno"! c) V Glasnik jel je dopisovati 1. 1859 iz Zagreba; večih razprav nekaj priobčil je še le ). 1866: Značaji iz življenja našega naroda. I. Butelj - Matevž; 1. 1867 — 68: Pomenki o naših literainih zadevah: 1. Slovstvo; 2. jezik; 3. pisava; 4. korenike. Narodna pesem v okolici Zagrebski. Kaj se po svetu godf. Iz St. Vrazovega rokopisa, največ po zbirki Poženčanovi itd. d) Slov. Gospodar v Mariboru 1. 1868: Stanko Vrazova literarna zapuščina. Poroča F. Kočevar (. 21. 22). Naše narodne pesmi (1. 28 — 50). e) Slov. Narod 1. 1869: Narodopisne slike. iz življenja našega naroda. Razo^vori. Hrvatski korteš. L. 1870: Jezikoslovna razmišljevanja. 1. Vzhodna slovenščina. _. l'olvokal. III. Glas. Kupčija na Hrvaškem. Matica Ilirska v Zagrebu. Slovenci na Hrvaškera. L. 1873: Slovensk dolžni list iz 1. 1613. L. 1875: Manifest cesarice Marije Terezije od 1. 1766. Slovenska bibliografična rariteta (Vramecz). f) Koledarček diužbe sv. Mohora 1. 1871: Slovenski kmečki koledar. Vremenski. 0 pridelkih in o letini. Koledar gospodarskih opravil. L. 1873: Narodno gospodarstvo na Hrvaškem. g) Zora 1. 1872: Slovenska zvezdna imena. h) Kupčija in obrtnija. Denar in blago. Slovenskemu ljudstvu v poduk spisal Ferdo Kočevar. Slov. Večernice 1872. 8. 215. Nat. tiskarna družbe sv. Mohora. — »Nazadnje še eno besedo strokovnjakoin, pravi pisatelj v predgovoru. Za nje ta knjiga ni pisana . . . Prvo, kar sem hotel doseči, bilo je to, da je ta knjiga tudi prostemu možu umljiva. Umljivosti sem tedaj moral stilistične žrtve prinašati, dasiravno ne rad. Splošno umljiv biti, to je zlasti v takih predmetih težavno, ki do sedaj še niso bili pod slovenskim peresom, anipak za ktere se je moralo, kakor za predmet te knjige po celini orati. Tisti, ki bo za menoj oral, bo našel saj nekaj razrahljano zemljišče, ter bo niogel marsiktero stvar bolj gladko, bolj jasno povedati in opisati, kakor sem to jaz mogel. Strokovnjaki! izvolite to v poštev vzeti, preden sodite". Janko P. (Pukmeister) Vijanski r. 20. jun. 1837 v Vinjah pri Novi Cerkvi, učil se v Celju, Mariboru, gozdarstva v Mariabrunnu pri BeČu, služboval na Vrhniki, u. 23. raaja 1862 na Laškem (Tiiffer). Dopisoval je v 1. Novice na pr. 1. 1857: Zinešnjava jezika. Smešna in žalostna. Zarotena lnočirnost. Etimologične drobtinice. Lakomni kmet. Gorica in nektere pravlice. Serca sile (Pesera iz Celjske Slovenije). Rebro v Gorujem gradu na Štirskem. Nekaj o Rojenicah. Kako se Turki kopajo. Kako se Ijudje pozdravljajo. L. 1858: Kako Slovenci kruh čislajo. Čudna lipa (Povest). Še nekaj o Rojenicah. Skalska dolina na Štajerskem. Narodna pravlica. L. 1859: Solčavske planine na Štajarskem. 0 gojzdnem črvu. Najljubše godbe cara Petra Velikega. Gradišče. L. 1860: Terpežnost lesa, sp. Janko Vijanski, gojzdnarski akademikar. Kadaj derva največ gorkote dajo. L. 1861 : Naročevanje na slov. zabavnik itd. 2. Slov. Prijatel 1. 1857: Slepi brat. 3. Glasnik 1. 1858 — 1860: Dopisov mnogo iz Valenja na Štirskem in največ iz Mariabrunna, sploh o narodnih rečeb napr.: 0 Miklavževem večeru, Božiču, Otepnici itd. Diobtinice: Carja katiin. 0 Skuli. Bajeslovne črtice. 0 kačah. Nedolžna ljubezen. Narodne pripovedke. Slovenske narodne vganjkc. Vitanjske razvaline na Štirskem itd. 4. Danica 1. 1857 št. 30: Oče naš (Legenda za nemškim). 5. Vodnikov Spomenik 1. 1859: Zgodovinski odlomek. Pesmi: Serdce vtolaženo. Moja uteha, ki bodi na primer: Pod košatim drevjem hodimMoja lica so še mlade Kamor tira me sprehod,Pa vže nosi mi obraz In še dalje v mislih blodim,Žalost, često v tugo pade Dokler ne zapre se pot.Sfrdce, zvene lica kras! Grenko zdi se mi življenjeDve le mislim si besede, Kadar premišl.jujem svct,Kdar iz sveta sem iztert, Nja veselje so lc senjcKdar na tihem zla vrag prede, In nja up le kratek cvet!Pride mi na misel: Smert. V tej pa up mi še ostane, Zadnji, ki se nam poda; Kdar mi skle" po serdcu rane, Se obernem na — Bogd! — 6) Nanos. Slovenski zabavnik za 1. 1862. Izdal Janko P. Vijanski. V Ljubljani 1862. 16. 294. Nat. J. R. Milic. Obseg: Janko in Minka. Povest sp. J. K. — Zadovoljnost; Stanovitnost. Pes. Hor. posl. T. L. — Slov. legende. Rodovitnost in urno razširjanje rastlin. Sraert ajduka. Narodne zagonetke. Zap. L. M. (Molj) Podgoriški. — Kratki obris ženitvanskih šeg Laškega okrožja. Ančika. Noveleta. Pesem od hlač. Zap. J. J-k-č. — Pesmi. Prašanje. Zvezdice. Kralj Matjaš. Sonetna trojica. Zl. J. Pajk. — Govor gospe ničle do svojih hčer 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 pred polnočjo novega leta 1861. Sp. E. Nožarjev. — čarovnik. Previdnost Božja. Mladeneč na razpotji. Sp. A. Okiški. — Gradišče. Zap. J. Ogradi. — Teihoskopija. Iz Ilijad. Posl. J. Ljubič. — Pesnii. Iz nekdajne celjske Slavije: Sladka misel. Prepozno. Na gori. Prošnja o slovesu. — Narodna pripovest o vranu. Nekaj o Žuber-Jožu. Basni. Zakaj je prav in koristno za omiko maternega jezika skerbeti. Kako moramo pisati, da bo to, kar pišemo, narodu kaj koristilo. J. P. V. — Taman. Iz rus. M. P. — Strast in krepost. Veselica v dveh djanjih. Sp. Anton Kos Cestnikov. — J. Vijanski kaže v predgovoru: Slovenci! BZa slovstvo kterega koli naroda so bili zabavniki od nekadaj velike cene in važnosti . . Spisi v tej pervi knjigi so večjidel le od naših marljivih in nadepolnih mladih pisateljev, in torej, rekel bi, le poskušnje. Zato naj se ne tehtajo na tehtnici, na kteri se sicer dela naših starejih in izverstnejih pisateljev tehtajo in merijo itd." Novice 1862 str. 191 naznanjajo prezgodnjo smrt nadepolnpga Vijanskega. Pripravljal se je vrli domoljub ravno na izdanje drugega tečaja BNanosa", ko ga je nemila smrt prehitela . . . In str. 215 je pesnik S. zapel v iraenu njegovih prijatlov V spomin J. P. Vijanskemu. Komu se je sodba razodela,Tudi mi stojimo na gomili, Ki odloči bitju čas ?Solzno naše je oko, Kdo pregleda čudne Božje dela,Ker od nas rojak predragi, mili, In namen, ki vodi nas?Vzel na veke je slov6. Tukaj smrt je sinka pokosila,V zlati dobi svojega življenja V tem, ko starček še živi,Je usahnil žile vir. Tam na grobu joka mati mila,Bratec! Tvoj'ga konc je hrcpenenja, V kterem njena hčerka spi.Tvoj'mu srcu dan je mir. Janko dragi! vsake od težave V jami mirno se spoči, Z raja blagoslovljaj sine Slave, Ki te pozabila ni. Kjer žaluje zdaj slovenska Vila, Bode roso jutrno V kratkem roža na Tvoj grob cedila, Kakti solzo žalostno! Janez Parapat r. 9. dec. 1838 v Ljubljani, svečenik 1864, služboval pri Stari Cerkvi na Kočevskem, v Semiču, Podbrezju, na Vranji Peči, župnik u. 7. april. 1879 v Zagradcu na Dolenjskem. Pisariti jel je v a) Glasnik p. 1. 1862: Lokava. Listek iz potne torbice. Večer v Benetkah. L. 1863: Deček in cvetlica. Postiljonska (Pesem). L. 1864: Gospa Sreča in gospod Denar. Teta Holofernes in njen zet (Andaluška pravljica Caballerova). Na primer bodi: Deček in cvetlica. 1. Deček veselo2. nKaj pa tu delaš,3. BBDeček prezali, Skače po trati,Rožica bela ?Pust' me živeti; Cvetko zagledaPojdi mar k meni,Če me utrgaš, Krasno tam stati. Meni boš cvela." Moram umreti."" 4. MMeni na prsih5. BBToliko rožic6. ,,Lepše nobene Bodeš ležala, Vidii krog mene, Ni po livadi, Z mojimi lasciDrugo si zberiKi mi cvetejo Nježno igrala."S trate zelene."" V ljubi pomladi." 7. Prazne so prošnje Rožice zale: Dečkove roke Smrt so ji dale. b) Cvetje inoa posebej: Družina Alvaredova. Povest iz kmečkega življenja. Spisal Fernan Caballero. Iz španskega poslovenil JanezParapat. V Celovcu 1864. 12. 163. Zal. vredD. Glasnik. Nat. Blaznik. c) Večernice Mohorjeve družbe I. 1864: Cerkev sv. Križa pri Belaku. L. 1865: Cerkve pervih kristjanov. L. 1867: Poslednja tolažba. V spanščini sp. F. Caballero. d) Letopis Slov. Matice 1. 1868: Spominska svetinja kranjskih stanov iz 1. 1600, in Ltps. 1869. I: Svetinja 1. 1790. — Cesar Leopold I. v Ljubljani. — L. 1869. II. Svetinje škofov ljubljanskih. 0 kmečkih puntih sploh in o uporu 1573. 1. posebej. — L. 1870: Letopis mesta Kranjskega (788—1870). — L. 1871: Turški boji v XV. in XVI. veku s posebnim ozirom na Slovence (str. 1 — 159, tudi posebej, vid. Zora I. str. 13). — L. 1872 — 73: Doneski k zgodovini Kranjskih niest. Doneski k zgodovini sauaostana Velesovskega. — L. 1874: Doneski k zgod. Kranj. mest. Regeste iz doslej še ne natisnenih, Kranjsko zgodovino zadevnjočih rokopisov. — L. 1876: Doneski itd. — Nuraismatični spominki iz 1. 1848. in 1849. Priobčil Janez Parapat. e) Besednik največ iz španščine na pr. 1. 1869: Janez soldat. Najboljše krščansko delo. Kasilda. Janez Vsegadost in smrt. Verne duše. L. 1870: Prilike o. Bonaventure: 1. Gadji lovec. 2. Papežev izpovedanec. L. 1871: Prihod Turkov v Evropo n na slovensko zemljo. Razmišljeni Juri. 0 petelinčeku. Povabljeni gost. L. 1873: Ofero (Španjolska legenda). f) Koledar družbe sv. Mohorja 1. 1870: Bitva pri Sisku. g) Slov. Narod 1. 1870: 0 naučnera slovniku v mali obliki. L. 1873: Historičnogeografičuo društvo itd. h) Zora 1. 1872: Na Dobraču. Žiga Herberstein v Moskvi. L. 1873: Dva umetnika. 0 španjolskem gledišču. — Vestnik I: Gospodje Višnjagorski. L. 1875 II: Slovenščina v Kočevskera narečji. L. 1875. III: Kritika. Opis jugoslavenskih novaca, Prof. Sime Ljubiča . . u Zagrebu 1875. IV. D. Albrecht. i) Slovenec 1. 1873: Hohermarti. L. 1874: Furlanski arhivi in naša zgodovina. Ahasver ali večni Jud. k) Danica 1. 1874: 0 staro-loški fari. Zgodovinska črtica, kjer proti koncu pravi: BVender bi se našlo še to in uno v arhivih župnih, le preiskavati jih je treba in potem naznanjati, karkoli se najde zgodovinsko zaniraivega v njih, da dobimo tedaj vsaj kolikoršno tolikošno cerkveno povestnico Kranjsko. Ali bode vsa naša vednost v cerkveni zgodovini vedno le to, kar nam daje v opombah na zadnjih straneh BCatalogus Cleri!" (str. 303). L. 1875: Sveto leto na svetinjah. — Razun tega je vravnal ali sestavil več molitvenih knjig na pr.: Molitvene bukvice za pobožno mladost. — Steza v sveti raj. — Zvonček nebeški. — Dušni vodnik v srečno večnost, mašne molitvene bukve za bogoljubne odraščene ljudi, kateri žele v duhu in v resnici Boga častiti, spisal J. Parapat, župnik (Vid. Priloga k Slovencu . . H. Ničman). — V BMatici Slov." hrani se rokopis njegov: Pregovori in reki. I. zv. različnih v abecednem redu, II. zv. vremenskih posebej. — Sicer glej »Slov. Narod" (1879 št. 85).