Dopisi. Iz Kozjega. (Naši nasprotniki.) Nedavno smo sedeli v neki pošteni gostilni v Koziem. Kar se oglasita dva možiceljna, odpadnika slovenske domovine. Hudo za6neta napadati naše vrle slovenske in krščanske kmete, posebno pa še doma6e duhovnike. Škoda da nosita krS6ansko ime, ker bolj verujeta v grajščinskega oskrbnika, kakor pa v Boga! Naši vrli krS6anski kmetje so jima prav rezko odgovarjali na njune napade. Jeden izmed teh možiceljnov je bil pred dvema letoma tudi socijaldemokrati6ni agent, kakor sem slišal od poštenih mož, ki so ga videli zahajati k socijal-demokratičnim shodom in pridigam. — Tudi g. V. \e hud nasprotnik Slovencev in sv. vere. Na Telovo se je vršila procesija in tej so se tudi pridružili naši vrli slov. gasilci. Ali 6ujte! Ta g. V. je zahteval, naj naši slovenski fantje in možje denejo na 6ake hrastove liste, ki so nam Slovanom znamenje nemškutarstva. Toda naSi fantje in možje niso hoteli teh želodarskih znamenj nositi, kajti dobro vedo, da jih je rodila slovenska mati in gojila. Slava jlm! Še nekaj je razjarilo tega g. V., in sicer naše novo ustanovIjeno katol. politi6no društvo, posebno pa streljanje topičev pri tej priložnosti. Streljanje ga je tako pretreslo, da je zakri6al: bežite norci. Kozjanski Slovenci, zapomnimo si, kako lepe priimke nam daje ta g. V.! Prav nespodobno je govoril na dan ustanovitve katol. politi6. društva tudi mladi Bah6i6. Rekel je namre6: Jaz se ho6em držati svojega o6eta, o6e so volili z Nemci, tudi jaz bodem volil z Nemci in z Nemci ho6em držati. Izvrstno, dragi moj Bah6ič! Z Nemci držati, a od Slovencev zaslužek jemati, to se imenitno sklada. Tudi ti, mladi Ferluga nam torej nisi naklonjen! Oh, kako slab spomin imaš! Pozabil si, da te je slovenska mati rodila in da si slovenske raatere sin. Ti sovražiš sedaj oni slovenski jezik, ki te ga je mati u6ila pri tvoji zibelki. Pomisli vendar, kako dobri so ti tvoji slovenski bratje, čeravno ne raaraš ve6 za njih jezik. Ali ješ kruh nemškutarjev, ali ne je§ kruha slovenskih kmetov? Slovenci te redimo, dragi mladi Ferluga, to si zapomni! Pa tudi oni mlajši «Zotler» je pravi posili Nemec. No, kakor o6e, tako sin! Vsi ti junaki so se tako bali ustanovitve katoliškega politič. društva, da so pobrali za isti dan svoja šila in kopita ter se šli po livadah in tratah jokat, ker se jim zdi nemStvo v našem trgu jetično. Taki so naši nasprotniki. Ljubi «Slov. Gospodar* toliko za danes, o potrebi še mnogo več. Krščanski socijalist. Iz Brežic. (Izborna veselica.) 19. junija priredila je brežiška 6italnica veliki vrtni koncert z godbo in petjem. Udeležba je bila ogromna. Došli so gostje iz vseh sosednih trgov in vasi, kakor tudi iz Kranjske in Hrvatske. Sladki zvoki lepe godbe, mili glasi doma6e pesrai in ognjevite besede vrlih govornikov razvnele in navdušile so srca vseh. Ko bi se le izpolnila želja, katero je izgovoril g, predsednik v svojem govoru, naj bi ogenj te navdušenosti vedno v srcih plamtel in bodril vsakega, da neumorno deluje v prid milega, a toliko zatiranega naroda. Ni se pri tej priliki pozabilo bratov Čehov, ki so ta dan slavili svojega velikana Palackyja. Hrvati in Slovenci smo jim skupno poslali srčni pozdrav. Iz Danaja. (Podporno društvo za slovenske visokošolce) na Dunaju je tekom meseca aprila in maja prejelo Se slede6a darila: Sl. posojilnica v Vitanju po v6. g. državnem poslancu Jos. Ži6karju, 10 gld.; Slovenka, ki ne želi biti imenovana 2 gld., (kerto druStvo podpiraod po6etka do danes tudi revne slovenske visokoSolce, rojene na Štaiarskem.) V6. gp. Fran Zdolšek, žapnik pri Sv. Jurju ob Taboru, 1 gld.; v6. g. Jernej Voh, nadžupnik v Konjicah, 2 gld.; g. dr. Jožef KolSek, odvetnik v LaSkera trgu, 1 gld.; g. Kova6i6, u6itelj pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, 1 gld.; Za toliko blagih darov bodi najiskrenejSa zahvala! DruStveni odbor je do konca meseca maja 1.1. mej 53 revnih velikoSolcev na Dunaju razdelil vkup 1185 gld. 75 nč. (2119 obednic po 25 n6.). Dalne darove bode hvaležno sprejemal društveni blagajnik v6. g. Fran Jan6ar, monsignor, papeški 6astni kamornik, župnik nemškega viteškega reda, na Dunaju, I. Singerstrasse 7. Iz .ljutomerskih goric. (Nekaj streljanju proti to6i.) Kakor prejšnja jeta, nam tudi letos žuga ledeni bič ugonobiti naše upanje. Ker je letos trsek brez velikega razločka po vseh naših gorieah nastavil obilo prežlahtnega sadja, katerega bratve se vsakdo veseii, zato nas obhaja vselaj groza, 6e vidirao in slišimo bližajo6e se temno-sive oblake, kateri nam celo do pozne jeseni ne dajo brezskrbno pri6akovati pohlevnega dežja. Molitev je sicer prvo sredstvo, s katerim se more odvra6ati zaslužena božja kazen, razven tega pa je izumila človeška pamet po božji pomoči tudi različna druga sredstva. Jedno tako sredstvo je streljanje. Skušnje u6ijo, da je streljanje proti toči jako dobro sredstvo; kakor je »SIov. Gosp.« že poročal, so lani v nekaterih krajih se streljanjem obvarovali vinograde, oziroma polja pred to6o, med tem ko je nas, ki še nismo streljali (ali pa premalo), hudo oklestila. Letos pa smo se tudi tukaj poprijeli strelbe. Kadar se bliža huda ura, tedaj se razlega groraenje možnarjev po širnih ljutomerskih goricah, da se skoraj zemlja trese. Škoda je le, da pri posameznih strelnih postajah zdaj temu, zdaj onemu zmajnka smodnika in se s tem uspešna bramba jako ovira. Temu pa se ne da pomagati, 6e nima revnejSi posestnik za nakup smodnika potrebnega cvenka. Spet drugi so, ki tukaj ne stanujejo in svoje vini6arje za delj časa s potrebnim smodnikom premalo preskrbijo, in žalostna resnica je tudi, da se pri nekaterih sicer premožnejših vinogradnikih temu podjetju ustavlja malomarnost, ali celo trmoglavost. Visoko c. kr. vojno ministerstvo je sicer dovolilo za to rabo nekaj tisoč kil smodnika po izdatno znižani ceni, toda kje, kedaj in kako se taisti dobiva, o tem prosimo veš6ake pojasnila. Nadejamo pa se, da 6e nas to leto streljan je obrani pred točo, da se v prihodnje temu nikdo ve6 ne bo ustavljal. Da streljanje nevarne oblake ali razžene, ali pa odvrne, dalo bi se prilično tako le dokazati. Po mirno teko6i vodi plavajo razne smeti, ki so se po daljnem toku nabrale, ve6 ali manj mirno naprej tako dolgo, dokler se vodni tok ne moti; ako pa vržeš na doti6nem mestu kamen v vodo, razdružijo se plavajo6e stvari, ali pa plavajo po drugi strani posamezne naprej. Ravno tako moti plavajo6e oblake po zra6nem toku močni strel, obrnjen proti doti6nim oblakom, posebno če se strelja skozi zato pripravljen, iz železne ploš6evine napravljen dimnik. Da pa je k temu potrebno mnogo mo6nih strelov, se razume obsebi. Skoraj Se v vsaki megli, katere so nam do sedaj nevarno žugale, bila je toča; dokaz je, ker so na posameznih krajih ledena zrna padala na zemljo, toda dosedaj Se, hvala Bogu, brez znatne Skode. Po nekaterih krajih na murskem polju pa je toča že precej potolkla. Zaradi tega se nekateri tamoSnji kmetje nad našim streljanjem hudo jezijo rekoč, naSe streljanje je krivo, da tam gre to6a. Ali bi mar na polju streljanje bilo brez uspeha, ako v vinogradih pomaga? Branite si toraj tudi vi svoje imetje in se nikar ne jezite nespametno nad nami. Vsakemu je menda ljubši pridelek iz svojega posestva nego v nasprotnem slu6aju odpis da6e, s katerim itak posestnik vselaj Skodo trpi. Razven tega pa bi se tudi nevarnih oblakov ložje obranili mi in vi, ako bi streljanje bilo tudi po polju tako mogočno kot pri nas. Izpod Pohorja. (Zadoš6enje u6iteljskerau ugledu.) Kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade. Resnico tega pregovora poskusil si bo neki kmet pri Sv. Ven6eslavu. To pa je prišlo tako-le: V začetku meseca januvarija je šolarica M. R. nagloma umrla. U6iteljevi nasprotniki so o6eta nahuj- skali, da je sodniji naznanil, da je u6enka baje umrla zaradi preostrega kaznovanja v šoli. Okrajno sodišče je takoj ukazalo deklico izkopati in po zdravnikih preiskati. Gospodi zdravniki so spoznali, da je deklica umrla na pljučnem vnetju in da je gospod u6itelj popolnoma nedolžen. Hudobni jeziki bodo sedaj morali umolkniti, sicer jih zna zadeti ista ostra kazen, kakor glavnega povzro6itelja neresni6nih govoric o smrti deklice. Ta je namre6 že hudo kaznovan od posvetne oblasti. Božja pravica bo pa znala najti še tudi one hudobne jezičneže, katerim se sodnijskem potom ne more do živega, ki pa so s tolikim veseljem dale6 okoli po sosednih farah trosili gorostasne laži 6ez gsp. u6itelja zaradi one umrle deklice.