Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c, kr, kmetijske družbe ^Slp' Vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
„Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na «/« strani 8 gld., na 1/4 strani 5 gld. in na >/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski dražbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Št. 19. Y Ljubljani, 15. oktobra 1896. Leto ML
Obses: Belansko pleme. — Poročilo o pridelkih na poskušališču v Lipah leta 1898. — Obdelovanje pašnikov. (Konec.) — Umetna gnojila za vinograde. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Belansko pleme.*)
Okoliš tega plemena so obširne gorske doline Izla in Bele od vzhodnih Visokih Tur med usedom Vrbskih Tur in Arlsko škrbino proti Dravi ter
prednji deli dravske doline med Lijencem in špitalom, oziroma sodni okraji Slovenski Matraj in Lijenc na vzhodnem Tirolskem, Vogliče, Zgornja Bela, Grajfenburg in Špital na Zgornjem Koroškem. Nadalje spadajo semkaj nekteri osredki jezerske, ziljske in spodnje dravske doline
(med Špitalom in	Podoba 42.
Beljakom), potem Rajhenav, ležeč v krškem virju, ter višavje med izvirom Gline, Milštatskim in Osojanskim jezerom.
*) Iz dela: „Album govejih plemen iz avstrijskih planinskih dežel". Glej tudi štev. 10., 14. in 15 letošnjega „Kmetovalca".
Velikost in teža. Živali so povprečno visoke do vihra 123 5 cm, dolge 150-1 cm. Pravilno razvite krave tehtajo po 300 do 450 kg, povprečno po 400 kg. Belanska
pasma je torej med planinskimi pasmami slabo srednje velika.
Barva. Rde-čerjava glavna barva in bele pase po hrbtu, zadej in po trebuhu se ne razločujejo posebno od barve bližnjih sorodnikov pinc-gaveev, samo bele pase so navadno bolj zob-časte (pod. 42.), vsled česar se nam barva zdi bolj živa. Na glavi, na vratu in spodaj na nogah ne sme biti nič belega, ob gobcu in okrog očij nič temnega, na gobcu nič sivega. Sivi ne smejo biti rogovi na koncu in ne parklji. Vse to je ljudem znak, da pleme ni čisto.
Oblika života. Glava je nekoliko krajša, širša in
lažja kakor pri pincgaveih, med rumenkastobelima, ličnima, tankima, temnokoničastima rogovoma stisnjena, med velikima, prijaznima očesoma vidno vpognjena. Vrhnji del nosa je izbočen, nos primeroma dolg, gobec širok iti top, ušesi majhni, okroglasti. porasteni z dolgimi dlakami.
Vrat je srednje dolg, tilnik krepek, ožrelje zmerno razvito in sega prav pod prsi.
Život je finejši, nežnejši in tudi pri samcih bolj kravji, vender pa krepek. Prednji, srednji in zadnji del života so skladomerni, viher, hrbet in ledja v obče nekoliko ostrejši, križ in kolki široki, rep dobro nastavljen. Pleča in sprednje prsi niso premesnate, bedra pa so krepka, rebra lepo vzbočena, rep krepek, srednje dolg in ima košat čop.
Noge imajo line kosti, široke člene ter so primerno dolge in pravilne. Spodnji deli nog so krajši in imajo trdne, temne parklje.
Koža je tenka, ohlapna, čvrsta in brez barvila.
Dlaka je tenka, kratka in gladka; bela se sveti kakor svila, barvana pa je navadno zamolkla.
Vime .je dovolj razsežno, prav povoljne oblike in voljnih sescev.
Koristna svojstva. Mlečnost je izdatna ter doseže šest- do sedemkratno telesno težo, torej 2400 do 2800 litrov na leto. Mleko je polno (dobro). Za 1 kg surovega masla navadno ni več treba, kakor 28 do 30 l mleka. Za pitanje je ta živina vsaj srednje dobra, meso je nežno in sočno, loj lepo bel. Za d e 1 ov je pleme primerno telesni teži in mišičjemu razvoju. Živali živahno, lahko hodijo, so prebrisane, vztrajne in krotke.
Izmed raznih svojstev naj omenimo zadovoljnost z malim, utrjenost in povprečno ugodno zdravje. Mlada živina hitro raste, biki so za pleme že z 10 ali 11 meseci, in telice se rade prvič otele že z dvema letoma. Pa tudi starejše živali še „pcrastajo", to je, če se jim streže z boljšo hrano in oskrbo, rastejo še poznejša leta in pridobe na teži.
Tržišča in cene. Največ belancev se proda, oziroma pokupi, v okolišu tega plemena, in sicer proti koncu zime in spomladi, oziroma od svečnice do binkoštij, ali pa proti koncu poletja in jeseni, od sv. Jarneja do sv. Mihela. Trgov je mnogo in dobro obiskanih. Najznamenitejša tržišča so: Lijenz (Lienz), Vogliče in Požarnica.
Zadnjih pet let so bile mlade krave ali breje telice srednje teže po 38 do 44 gld. za 100 kg žive teže, v hlevu ali na trgu. Enoletni biki so bili po 80 do 100 gld., 15- do 20mesečni po 125 do 150 gld., izbrane živali tudi po 200 gld. Neobrejene telice, stare po 12 do 18 mesecev, so bile po 40 do 80 gld., dve- do štiriletni voli po 34 do 38 gld. za 100 kg.
Poročilo o pridelkih na poskušališču v Lipah leta 1896.
Za poskušališče je bilo odločenih 11 delov v skupnem obsegu 2-1 ha. Za vse dele sem porabil 317-4% žve-plenokislega kalija in 668 3 kg Tomasove žlindre, ali 158'7 kg kalija in 73-5 kg fosforove kisline.
Na 0-57 ha, pognojenih s 95'6 kg žvplkisl. kalija in 195 kg Tom. žlindre, sem vsadil 10% pese mamutovke in, ker jo je izpodjedal mnogovrsten mrčes, posadil sem vmes 27 kg fižola. Pridelal sem 120 q pese in 2-7 q fižola.
Na 0'33 ha, gnojenih s 60'2 kg žvplkisl. kalija in s 104 4% Tom. žlindre, gem vsadil Z q krompirja ,.magnum bonum"; pridelal sem ga 35 g.
Na 0'25 ha, pognojenih s 45'2 kg žvplkisl. kalija in z 78'2 kg Tom. žlindre, sera vsejal 15 hI luneborškega ovsa; pridelal sem ga 14 hI.
Na 0 95 ha, pognojenih s 116-4 % žvplkisl. kalija in z 290 7 kg Tom. žlindre, sem vsejal 55 8 kg zmesi iz trav in detelj ter za zavetje proti suši 70 kg ovsa; pridelal sem v d/eh košnjah 412 q ssna in otave,
Glede na letošnje, za barje zelo neugodno vreme s 60 dnevi dežja in s 3 povodnjami se mora reči, da je letina prav povoljna, loči se pa senožet, pognojena z umetnim gnojetn, od nepognojene senožeti kakor noč in dan.
Neki veleposestnik v barju je prišel trikrat pogledat poskušališče, in uspeh z umetnim gnojem mu tako ugaja, da si je naročil cel vagon umetnega gnoja, s kterim hoče gnojiti svoje polje po tukajšnjih navodilih.
Tudi g. J. Gams, posestnik v Loki, bo nekoliko svojega barja odločil za skušnje. Želeti bi bilo, da bi se več barjanov udeležilo takih poskušenj, posebno, ker je cena tem gnojilom tako znatno padla.
Pristaviti moram, da so pridelki po takih gnojilih lepši in okusnejši kakor po živalskem gnoju.
Kolike vrednosti je pa tudi to, da ti je vsak čas mogoče gnojiti in sejati, izvzemši v sapi, dočim to ni mogoče, ako gnojiš z živinskim gnojem, v mokrem vremenu, kajti da pognojiš en hektar, treba ti je napeljati 40 do 50 voz gnoja, kar premnogokrat zaradi slabega vremena ni mogoče; a da pognojiš 1 ha z umetnim gnojem, pripelješ gnoj z enim samcem. Koliko manj dela ti pa tudi daje pletev, ker se z umetnimi gnojili ne seje plevel kakor z živinskim gnojem; saj je plevela barje itak polno.
Posebnega priporočila vreden je krompir „magnum bonum", ker je močnat in hitro kuhan. Tudi luneborški oves se je jako dobro sponesel, dela debelo, močno bil in lepo zrno. Krompir in oves oddajam za seme. Kdor želi svoje seme premeniti, naj se kmalu oglasi pri meni.
V Lipah, 10. dne oktobra 1896.
Peruzzi.
Obdelovanje pašnikov.
(Konec.)
Nadalje naj se živina ne goni vsak dan po celem pašnem prostoru, kterega smo ji odločili, marveč naj se ta prostor razdeli v več delov ali kosov in naj se po-pase kos za kosom.
Kjer bi gospodarstvene, kakor krajevne razmere ne dopuščale razdelitve pašnika za pašo po baži pašne živine, naj se vrsti pašna živina, kakor to kaže letni čas in jakost pašnika. Po govedi se popase prostor lahko z ovcami ali žrebeti.
Kjer pa ni priporočljivo, da bi se goveja živina čredila, t. j. vrstila v paši z ovcami ali žrebeti, in je pravilna menjava v porabi paše z različno pašno živino torej nemogoča, naj se na pr. skupno z govedo pasejo žrebeta ali ovce, zraven prašičev naj se pasejo gosi.
Za prašiče naj se vsikdar določi posebna paša, ktera naj se razdeli v nekaj kosov, da se pasejo nekaj časa na enem, nekaj časa na drugem kosu in se med tem časom prvi kos zopet lahko obraste. Gosi naj se pasejo skupno s prašiči.
Kjer se redijo konji v večji meri in se izrejajo žrebeta, naj se tudi njim določi posebna paša. Kjer je pa glavna pašna živina goved, kakor je pri nas navadno, in si žreheta izrejamo le za domačo potrebo, ondi se lahko skupaj pasejo z govedo.
Glavna reč pri vsem je ta, da se pašnik — naj
je razdeljen za pašo govedi, žrebet itd. ali pa v celi obsežnosti namenjen za čredenje v paši ali pa za skupno pašo živine, — primerno razdeli in se živina pase nekaj časa na enem, nekaj časa pa na drugem kosu. Ko se je n. pr. popasel prvi kos, preide se na drugi kos pašnika, med tem časom se pa prvi kos lahko odpočije in v miru obraste; tedaj je tudi najbolj priložen čas, da se živalski odpadki enakomerno po njem raztrosijo, ki po dežju izprani pašnik kaj dobro pognojijo in tako pridelek pašnika pomnože. Tako oskrbovan pašnik nam lahko da podvojene in večje pridelke v paši.
Posamezne dele pašnika pa je treba ograditi. Ograje omogočijo tudi lažje varovanje živine na paši, ker se živina ne razide v ograjenem prostoru, kakor se ji sicer navadno ljubi, in pastirjem ni treba toliko dirjati in jo zavračati. Na razdeljenih in ograjenih pašnikih torej zadostuje manjše število pastirjev.
Ograde naj se posamezni deli pašnika z živimi mejami in drevesnimi nasadi. Taki nasadi nam dajejo še posebne koristi; oni služijo za brambo proti mrzlim vetrovom, ki zadržujejo rast in sušijo rušo, dajejo blagodejno senco živini ob času, ko solnce močno pripeka, ki ji je tolikanj potrebna za izpočitek in mirno prebav-ljanje; oni so tudi pribežališča pred plohami in nevihtami, kterim je živina dostikrat izpostavljena. Vrhu vsega nam pa dajejo ograje same na sebi lahko vsakoletne in lepe dohodke.
V vinorodnih pokrajinah ogradimo posamezne dele pašnika z drevjem, ki nam daje potrebno trtno kolje in trtno vezivo. Zarodimo torej vrbe in topole, drevje, ktero kaj naglo raste in ima izvrstno obrastljivost, ker poganja mladike iz štora, parobkov in korenin. Vzgoja tega drevja je pa tudi najpriprostejša, najlažja in zahteva najmanj truda in troškov, kar je gotovo velike vrednosti.
Izmed vrb si zasadimo beko, ki nam daje v mladikah najboljšo robo za privezovanje trt, za vezi pri lesenih obročih itd. Topola pa nam daje dobro trtno kolje, kterega potrebujemo sleharno leto.
Na vlažnih prostorih in sploh ob vodi zasadimo tudi pletno vrbo, rakitje ali trskovca, ki nam daje potrebno šibje za različne pletenine, kakor za pletenje košev, vrbasev itd. Tako robo si skušajmo sami pri -skrbovati, kolikor nam je je potrebne v gospodarstvu, saj nam je zimski čas gotovo ugoden za taka dela.
Ograje zasadimo torej z beko, ktero vzgojimo nizko, za obrezovanje blizu tal, kar ji tudi najbolj ugaja. Za-redimo jo s krepkimi mladikami, vmes pa nasadimo v določeni razdalji (na pr. 6 ali več metrov) topole s kolmi in vzgojimo do sežnja in bolj visoka debla za ob-sekavanje „na glavo".
Za tak nasad naj se pred zimo ali na pomlad pre-koplje zemlja v mer črt, ki naj ločijo posamezne dele pašnika, na širokost in globokost 32 cm (enega črevlja); to delo se tudi lahko in hitro opravi z oralom in dvema brazdama. V tako obdelano zemljo se sadike (mladike) bek potikajo poševno (ker se tako raje okoreninijo in primejo) in bolj na gosto. Pregosti naraščaj se pozneje lahko razredči in se iztrebijo vsa slabotna drevesca. Nasad naj se dobro zagradi s trnjem, da se varuje pred poškodovanjem po živini. Topolom, ktere smo vmes nasadili s kolmi', pa je treba za oporo kolja.
Pašnike v suhih legah je koristno po čez nasaditi z drevjem, ki naj hrani vložnost v zemlji, ker senči trato in jo s tem podpira v rasti. V to si lahko zasadimo sadno drevje, in sicer tako, ktero daje dosti sence in močno rodi. Za tak nasad bi bile kaj koristne tepke, ktere rode obilno dobrega sadu.
Kakor na mejah posameznih delov pašnika, tako naj se pašnik ogradi tudi ob vodi, da ga ne izpodjeda in ne odnaša zemlje. Taki nasadi povekšajo vsakoletne dohodke iz pašnikov, povečajo vrednost pašnika, lepšajo okolico in blažijo nrav ljudstva.
Kakor za senco, tako moramo po možnosti skrbeti, da ima živina na paši dobre pitne vode in ne trpi žeje.
Če imamo potrebno vodo za namakanje pašnika, se z njo pašnik še z najboljšim uspehom gnoji. Kjer imamo odveč kakega gnojila, kakor gnojnice, mešanca, cestnega blata, pepela itd., ga pašniki porabijo ravno tako hvaležno, kakor vse druge kulture.
Uživalci srenjskega pašnika naj si nadalje skupno priskrbe skarifikator ali razrezovalec, orodje, ktero je za obdelovanje pašnika enake vrednosti, kakor plug za obdelovanje polja. Razrezovalec je vprežno orodje in ima navadno po 7 nožev ali črtal, s kterimi se na pašniku razreže ruša.
Tako razrezovanje ruše je neprecenljive koristi, ker ima sedaj toplota, vlažnost in zrak vstop v zemljo, ktera je bila po živini shojena in steptana, kterih skupno delovanje v zemlji je potrebni pogoj za rahljanje površne plasti pašnika, za boljšo rejo in krepko izpodraščanje pašnih trav in zelišč. Zraven tega služi razrezovalec kaj dobro za uničevanje mahu. Pašnik naj bi se sleharno leto po končani paši na jesen obdelal s tem orodjem.
Vsaka srenja naj ima tudi svojega pastirja, prednika", dorastlega človeka, ki naj varuje živino in naj se opusti pri skupni paši dandanašnja navada, prepuščati živino nedorastli mladini v varovanje.
To vse so pota, po kterih moremo naše revne gmajne zboljšati in pomnožiti dosedanji užitek iz njih z razmerno majhnimi troški. Naloga nam je torej, iti resno in z združenimi močmi na delo. Srenjske paše so last srenj, torej last posestnikov kot srenjskih udov, ki se delijo v uživalni pravici po visokosti zemljiščnega davka, ki ga plačujejo.
Zberite se torej srenjski udje po dogovoru na prvo priložno nedeljo in pojdite na gmajno. Prehodite jo in posvetujte se vzajemno, v čem bi se zboljšala, kako naj bi se skupno oskrbovala in nadalje uspešneje rabila, saj bode to v občno prid in v posebno korist vsakemu posamezniku. Pretresujte vse okolnosti in odločite se končno po zrelem presojanju, v poštev jemaje tudi denarne troške, ki bi bili v to potrebni. Le malo več brižnosti in zanimanja, in stvar je dognana!
Če ste, uživalci gmajen, ta korak naredili, je treba za dejanstveno izpeljavo tega, kar ste za izboljšanje gmajne spoznali za potrebno, tudi resne volje, doslednega dela. Ni ravno treba, da se vsa zboljšanja dovrše naenkrat, marveč je tudi dobro in umno, ako se izpeljujejo po možnosti, to je po denarnih sredstvih, čez ktere v to svrho razpolagamo, in drugih okoliščinah, če se tudi še le v več letih izvrše. Lotimo se pa uže dejansko koristnega in nujno potrebnega dela!
Troški, ki bodo v to potrebni, so neznatni in nezmerno majhni v primeri z večjim užitkom, kterega nam bodejo dajali zboljšani, umno obdelani in oskrbovani in umno rabljeni pašniki. V troških se delijo posamezni srenjski udje najbolje po velikosti uživalne pravice.
Umetna gnojila za vinograde.
Poraba umetnih gnojil v vinogradu.
Večkrat že se je ustno in pismeno priporočalo gnojenje z umetnimi gnojili v vinogradih, pa kljubu temu ni
še pravega zanimanja zanja. Temu je pač največ vzrok to, da še sedaj nimamo natančnih izkušenj in podatkov o pravilni porabi umetnih gnojil. Mnogi so sicer že skušali, toda uspehov ne objavijo, drugi bi jih radi objavili, pa si ne upajo. Poskušnje z umetnimi gnojili bi se morale vršiti vzajemno in na različnih krajih, ter bi vsakdo koncem leta moral poročati, kako se mu je gnojenje obneslo, da bi se na podlogi različnih poročil mogla določiti prava mera in prava smer. Če bo pa vsakdo delal zase in vsakdo različno, bodemo čez 10 let na isti stopnji, na kteri smo danes. Zato naj bo ta-le spis kratko navodilo, po kterem naj bi se ravnali vsi vinogradniki.
Pri poskušnjah se mora vedno tako ravnati, da se ne zagnoji cela parcela enakomerno, marveč se je del pusti nepognojene. Dalje se ene vrste pognoje močneje, druge vrste, zasajene z enakimi trtami, pognoje se slabše. Vse to si je treba zabeležiti, in jeseni istega ali jeseni drugega leta se opazuje, kako različno so trte obrodile. Na ta način je mogoče končno priti do sklepa, ali naj se trtam gnoji z gnojili, ktera imajo več kalija, ali z gnojili, ki imajo več fosforove kisline in dušika v sebi. Če se rastlini gnoji s kalijevimi gnojili, bode rastla močno, nastavila pa bode le malo sadu, kajti kalij je nekak po-speševatelj redilnih snovij v rastlini, dočim se z gnojenjem takih gnojil, ki so bogata na fosforovi kislini in dušiku, rastlini da moč, da nastavi sad. Teh dveh gnojil pa ne smemo uporabljati samih, marveč jima moramo dodati tudi kalija da jih more rastlina upodabljati. Z umetnimi gnojili nam je torej mogoče, rastlino vzgojiti, kakor hočemo.
Umetna gnojila bi se že morala rabiti za gnojitev vinogradov, kakor se rabijo za gnojenje travnikov. Vsakdo, ki je z umetnimi gnojili enkrat pognojil svoje travnike — seveda pravilno — tega ne opusti več, kajti uspehi so nepričakovano ugodni. Isto tako je pri trti; trta veliko več rodi in troški se jako zmanjšajo. Da so posestniki zadovoljni s Tomasovo žlindro in s kajnitom, ktera rabijo za gnojenje travnikov, svedoči to, da je c. kr. kmetijska družba pred dvema letoma oddala komaj nekaj vagonov teh gnojil, letos pa je dobila naročil za blizu 30 vagonov.
Kaj so umetna gnojila, to je menda vsakomur bolj ali manj znano. Umetna gnojila imajo v sebi veliko več snovij, kterih potrebuje rastlina za svoj razvoj, kakor enaka množina hlevskega gnoja. Kar je rastlinam prikladnih snovij v 20 do 25 in celo v 30 stotih hlevskega gnoja, se vse nahaja v 1 stotu umetnega gnoja. Ako torej stot hlevskega gnoja na mestu v vinogradu računamo po 60 do 80 kr., znaša to 15 do 24 gld., dočim stot umetnega gnoja na mestu v vinogradu stane le 10 do 12 gld. Ker pa je 1 kg umetnega gnoja toliko vreden, kolikor 25 kg hlevskega in ker se ga porabi pri srednji gnojitvi do 150 stotov na ha, umetnih gnojil pa komaj 5 stotov, znašali bi troški za hlevski gnoj 100 do 120 gld., pri umetnih gnojilih pa le kakih 65 do 70 gld.
Kakor je razvidno iz te primere, kaže z umetnimi gnojili gnojiti že iz gospodarstvenih odrov. S tem pa ni še rečeno, naj se gnojenje s hlevskim gnojem opusti, nasprotno, kdor ima veliko hlevskega gnoja in v bližini, naj le s tem gnoji, kajti v njem so redilne snovi: kalij, fosforova kislina in dušik skupno, in poleg tega ta gnoj tudi zemljo rahlja ter dela sprstenino (humus)), dočim imajo umetna gnojila redilne snovi večinoma posebej, in sicer vsako gnojilo drugo snov zase, ter zemlje ne rahljajo. Glede na to moram že tu pripomniti, da treba vender nekoliko gnojiti s hlevskim gnojem, če tudi se rabijo umetna gnojila, seveda potem v veliko manjši meri.
Ktera umetna gnojila so najboljša.
Za gnojenje vinogradov se ne rabijo samo taka gnojila, kakeršna se rabijo za gnojenje travnikov, temveč poleg njih še taka, ki imajo v sebi mnogo dušika.
Mnogo dušika imajo naslednja umetna gnojila: čilski soliter, žveplenokisli amonijak, solitrovokisli kalij in peruvsko gvano (tič)i gnoj); dalje tvorniški odpadki, kakor volneni in usnjeni odpadki, oljčne pogače (kar ostane po iztisnjenju olja iz oljk), posušena kri, rogovje in zmlete sviloprejčje bube, dlaka, kože itd.
Najbolj se rabi čilski soliter. Ta ima do ^/a °/0 dušika v sebi, navaden hlevski gnoj pa le 0'5 °/0, torej čez 30 °/0 manj. Ker se čilski soliter hitro razstopi, zemlja pa ga ne obdrži (ne vsrka), treba ga je podko-pati malo prej, predno začne trta odganjati (kaka 2 tedna prej). Čilski soliter se lahko rabi tudi poleti, kar je tudi iz tega stališča dobro, ker se z njim pospeši rast, osobito se priporoča rabiti ga pri trtah, ki so v rasti zastale. Gnojenje s solitrom tudi pospeši zoritev lesa.
Druga zgoraj navedena gnojila se teže razkrajajo in jih je treba zgodaj podkopati, osobito tvorniške odpadke; te je sploh veliko bolje dejati za eno ali za dve leti na mešančev kup, da se tamkaj razkrajajo.
Gnojila, ki imajo mnogo fosforove kisline so: To-masova žlindra, mejilonsko in bakersko gvano itd., potem kostna moka, fosforovokislo apno, superfosfati in dvojni superfosfat.
Najbolj se priporočajo za gnojitev superfosfati in dvojni superfosfat, to so taka gnojila, v kterih je fosforova kislina lahko raztopna v vodi, dočim se v drugih le počasi topi. S superfosfati se dosežejo uspehi že v istem letu, od drugih še le v drugem ali v tretjem letu. Superfosfati se narejajo iz kostij in iz rudnin, ki imajo v sebi fosforovo kislino.
Dvojni superfosfati imajo 35 do 40 °/0 fosforove kisline v sebi in se jako priporočajo za bolj oddaljene in strme lege, ker jih je manj treba in so troški manjši. Pa tudi Tomasova žlindra se rabi z dobrim uspehom, samo treba jo je podkopati že jeseni. Če se pa pod-koplje spomladi z drugimi gnojili, pridejo njene snovi še le drugo leto rastlini v prid.
Gnojila, ki imajo v sebi mnogo kalija, so fosforovo-kisli, solitrovokisli in žveplenokisli kalij, potem silvin, kajnit in dr.; dalje pepel.
Najbolj se rabi žveplenokisli kalij, ki ima do 52 °/0 kalija v sebi, potem kajnit z 10 do 14 % kalija in pepel z 8 do 12 % kalija. Najboljši pepel je trtni pepel, ker ima do 20 °/0 kalija in do 5 °/0 fosforove kisline v sebi. Izlužen, t. j. kuhan pepel je prav malo vreden, lug je boljši. Brez vsake vrednosti je premogov pepel.
(Dalje prihodnjič.)
Razne reči.
— Kako gips rabiti po hlevih. Da je surov, zmlet gips po hlevih jako koristen, je že davno znano umnim gospodarjem, ali o tem so si bile misli navskriž, ali je bolje gip3 mešati z gnojem na gnojišču, ali pa vsak dan nekoliko gipsa potresti na gnoj v hlevu. Gotove izkušnje učijo, da je bolje potresati gips po gnoju v hlevu, in sicer iz dveh vzrokov: prvič zato, ker se iz gnoja hlapeči amonijak po gipsovem žveplu izpremeni v žveplenokisli amonijak, ki ni hlapen in zato ostane v gnoju kot najredilnejša snov rastlinam, — drugič pa zato, ker se zrak v hlevu ohrani veliko čistejši in ugodnejši zdravju živine. Zato svetujemo gospodarjem, naj imajo zmerom, nekoliko surovega, zmletega gipsa pripravljenega za vsakdanjo
rabo po hlevih. 1 funt za eno govedo ali enega konja ali pa za 10 ovac zadostuje. Pa tudi koristno je, Se se gips potrese po gnoju, ki je bil ravnokar pripeljan iz hleva na gnojišče.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 181. Ali je pepel iz apneno poraben za gnojenje? Pri nas trde nasprotno, češ. da je prežgan in škodljiv, ker je pomešan z apnom? Mogoče bi se dal porabiti za mešanec ali za gnojenje trtam ali senožetim? (J. P. v Š.)
Odgovor: Ta pepel je gotovo poraben kot gnojilo, če tudi nima v sebi tiste moči kakor navaden pepel Da ima primešano apno, to nič ne de, saj je apno tudi koristen gnoj. Gotovo je pa, da pepel iz apnene ni zmirom enako vreden, enkrat manj, drugikrat več, kajti to je zavisno od vrste apnenca, ki se žge, in od sestave kuriva, če kuhamo apno iz apnenca, ki je močno glinast in kremeničast, ter kurimo z lesom, ki ima v sebi mnogo alkalij in kremikove kisline, potem se tvorijo v pepelu težko raztopne kremikove spojine, ki pepelu jemljo gnojilno moč. — Pepel iz apnenc pa morete rabiti povsod, kajti, naj bo tak ali tak, škoditi ne more, pač pa le koristiti.
Vprašanje 182. Nikdar še nisem imel predenice V detelji, letos pa se je pokazala uže na strnišcu, dasiravno sem sejal dobro domače seme. Kdaj naj jo zatiram, sedaj precej ali še le spomladi ? (A. G. v M)
Odgovor: To ni nič čudnega, da ste dobili v domače deteljno seme, ki je bilo dosedaj čisto, predenično seme, s kterim ste zaplevelili svojo njivo. Gotovo je bilo na detelji, ktero ste pustili za seme, vsaj nekoliko predenice, ktere pa niste zapazili, in tako ste okužili svojo njivo Predenica se zatira, predno cvete; sedaj bo uže prepozno, kajti letošnja predenica je uže naredila seme, ki bo drugo leto kalilo, in predenica Vam bo deteljišče še bolj prerastla nega letos Prvi pogoj, predenice braniti se, je setev čistega semena. Predenica ee zatira s prekopavaniem napadenih mest, predno cvete, in s požiganjem izkopane rušine. če je predenice preveč, potem je najbolje, deteljišče podorati. Predenica se tudi zatre s polivanjem z vodo, v kteri se razstopi zelena galica. Opozarjamo Vas, da je krmljenje predeničaste detelje kvarno zdravju živine.
Vprašanje 183. Solati in endiviji v korenine se pri nas zarivajo neke vrste črvički, kterih Vam pošljem. Ti črvički napadeno rastlino popolnoma uničijo. Kako bi jih pregnal? (U. G. v T.)
Odgovor: Ti črvički, ktere narod imenuje strune, so ličinke hrošča, kterega zovemo pokalica. Proti strunam na solati ni drugega sredstva kakor pridno zatiranje z roko. Okoli venečega stebla je treba črve obrati in jih dati kokošim ali pticam v zobanje.
Vprašanje 184. Kakor je bilo povedano v zadnjem „Kmetovalcu", imamo v turščici gosenico prosene vešče. Čudno pa je, da živi ravno ta gosenica V orehih ter najlepše iz-votljuje. Dosedaj nikdar še nismo opazovali tega mrčesa v orehih, zato prosim pojasnila, kako ga zatirati ? (P. K. v P.)
Odgovor: Gosenica, ki je v orehih, je drugačna kakor v turščici. V orehih živi edino le gosenica orehovega sukača (grapholitha amplana), in edino sredstvo zatirati tega škodljivca je uničevanje napadenih orehov, da se z njimi zatro gosenice in se tako prepreči daljnja razmnožitev škodljivca.
Vprašanje 185. Ker se mnogokrat zgodi, da vsled neugodnega vremena ni mogoče otave posušiti, zato vprašam, na kakšen način se da sveže pokošena trava precej tako shraniti, da je porabna za krmljenje po zimi? Slišal sem, da v nekterih planinskih krajih, na pr. na Tirolskem, tako delajo.
6. V Š)
Odgovor: Sveže pokošena trava in druge sveže krmske rastline se dado takoj shraniti le po načinu ansilaže, t. j., da se spravijo na kup ter potem s posebnimi stiskalnicami, ne le stisnejo, ampak stisnjene hranijo. Pri tem je paziti na pravo toplino v kupu, za kar je treba velike vaje in dragih priprav. Ta način je nov in ni v planinskih deželah še v rabi, pač pa narejanje „rjavega sena", k čemur pa mora biti trava uže za dve tretjini suha, pa prav nič mokra, ne od dežja ne od rose.
Vprašanje 186. Na svojem dvorišču imam več refoš-kovih trt; ene izmed njih se uže tri leta prijemlje neka bolezen. Ko namreč trta odcvete in se jagode nekoliko zdebele, prične trtno listje postajati, rdeče, rast zaostane in končno ni skoraj nič pridelka. Kakšna bolezen je to in kako je postopati proti nji? (F. K. v Z.)
Odgovor: Edača barva trtnega listja se pokaže po leti pri mnogih črnih trtah, in zlasti refošek je temu podvržen. Vsled gotovih pretvarjanj v trtnem listju, ki pa še niso do-gnana, prehaja listno zelenilo (klorofil) v drugačno snov, ki je rdeča. Prikazni ne smatramo za bolezen, ker je nekaj navadnega pri črnih trtah, gotovo je pa, da razvijanje rastline ne more biti pravilno, če zmanjka za rastlinsko življenje zelo važnega zelenila. Prav radi vam verujemo, da taka trta, ki postane skoraj čez in čez rdeča, ne da kaj prida pridelka, a sredstva proti temu Vam vender ne moremo podati, ker ga ni. Gotovo vpl iva na pretvarjanje zelenila kakovost zemlje in nje gnojivost, in vrhu tega se je opazilo, da trte posebno tod postajajo rdeče, koder leti nanje cestni prah.
Vprašanje 187. Ker bo letos mnogo grozdja nezrelega, bomo boljše posebej brali in slabše posebej. Vino iz slabšega grozdja bo seveda kislo, in zato vprašamo, ali kaže dati vanj sladkorja, kdaj in koliko? (P. P. na Č.)
Odgovor: Sladkor v mošt devati, da bi vino bilo manj kislo, je brezpomembno, ker bo ta sladkor ravno tako po-kipel in se izpremenil v alkohol, kakor grozdni sladkor, in se bo slednjič vender vsa kislina okusu razodevala. Če pa pomislimo, da ima letos na Dolenjskem in tudi drugod mošt sploh malo sladkorja ter bo vino izredno nizko, t j., imelo bo malo alkohola in zato ne bo trpežno, (vsed česar se je bati, da se bo prihodnjo pomlad in poletje veliko tega vina pokvarilo), zato opozarjamo vinščake, naj to po možnosti preprečijo. Prepreči se pa to, če se vino naredi močnejše, če se skrbi, da uže jeseni dobro pckipi, in se pred pomladjo, torej uže po zimi, prvič pretoči. Vino se naredi močnejše, ako se doda moštu sladkorja precej, ko se odtisne, in sicer naredita 2 kg sladkorja v hektolitru mošta 1 odstotek alkohola; več če damo sladkorja, močnejše bo vino. To pa gre le do gotove meje, kajti prevelika množina sladkorja ne pokipi, in reči smemo, da več nego 6 kg sladkorja ne gre dodevati. — Zelo važno bo letos, da vino uže jeseni dokipi; to je pa le tedaj mogoče, če je vino hranjeno v kleti, ki ima vsaj 12'5° C. topline. Če shramba sama na sebi ni toliko topla, se pa mora vanjo postaviti peč. — Dalje bo važno, da se vino pravočasno pretoči, ker drožje v nizkem vinu prične gniti in spomladi, ko vino prične vnovič vreti, se dvigne in pokvari vse vino. Kdor noče narediti vina močnejšega z dodanjem sladkorja, ta naj letos vsaj skrbi, da mu vino uže jeseni dobro pokipi in da se pravočasno prvič pretoči.
Vprašanje 188. Ali je sladkor dober za krmljenje čebel? Tukajšnji čebelarji menijo, da je boljši nego med. (K. B. v L.)
Odgovor: Najboljša krma za čebele je, če jim morete dati zdravo zaprto satovje. Če pa tega ni, je pa sladkor tudi dober, in sicer beljši nego kakšen star in nekoliko pokvarjen med. Najboljši je kandisov sladkor v koscih, nekoliko poškropljen z vodo. Šele opomladi, če ni drugače mogoče, se da
tekoča hrana, in sicer prav zdrava strd, razredčena z nekoliko mlačne vode, ali pa navaden sladkor, ki se mu doda vode za polovico njegove teže, ter se potem skuha in pene posnamejo ter proč vržejo.
Vprašanje 189. Ali je kakšno sredstvo, da se OSUŠe mokre in plesnive stene? (K. ž. v E.)
Odgovor: Mokre in plesnive stene prihajajo vedno od tega, ker stoji temeljni zid v vlažni zemlji. Dokler se voda ne odpelje od temelja, toliko časa se tudi zid ne posuli, ker ravno on vedno vodo iz zemlje srka. če uže nočete odkopati temelja, odpeljati vode in zidu posušiti, priporočajo nastopno mažo, ki vsaj nekoliko prepreči preveliko mokroto v sobi ali v kaki shrambi: Eazdrobite 93 delov opeke, potem posebej 7 delov svinčenega glaja (Bleiglatte) ter vse to skupaj zmešajte in pri-lijte toliko lanenega olja, da se naredi maža, ki se na steni razmaže. Maža se v 3 do 4 dneh strdi in ne prepušča več vlage skozi zid.
Gospodarske novice.
*	Program o premovanju goved, ki se bode vršilo ta mesec po Kranjskem, objavljamo še enkrat v današnji številki „Kmetovalca". Opozarjamo, da bo premovanje v Šenčurju 20. dne t. m. in ne 19., kakor je bilo določeno prvotno, ker je ta dan velik semenj v Kranju. V G-odoviču bo premovanje 22. in v Metliki 26. dne oktobra.
*	Bike plemenjake belanske (cikaste) pasme bo
glavni odbor oddajal v pričetku meseca novembra. Prošnje je vložiti do 1. dne novembra t. 1. Podrobnosti so objavljene med uradnimi vestmi.
*	Colska podružnica nas prosi objaviti, da bo to jesen oddajala svojim udom brezplačno gozdne sadike, in sicer dobi vsak ud 500 triletnih smrekovih sadik. Za sadike se je zglasiti pri podružničnem načelniku, gosp. A. Rovanu na Colti.
*	Oddaja trt iz podružnične trtnice v Novem Mestu. Opozarjamo vse tiste ude kmetijske podružnice novomeške, ki bi radi dobili trt, da se precej zglase za nje. Vsak ud dobi brezplačno 100 sajenk riparije portalis ali rupestris montikola. Trte se bodo oddajale jeseni namesto spomladi. Tudi ameriške cepljenke se bodo oddajale, in sicer udom po 5 kr., neudom po 8 kr. komad. Cepljene so deloma na ripa-rijo portalis deloma na rupestris montikola, in sicer naslednje vrste: Belina, laški rizling, zelenika, kraljevina, francoska črnina in žametasta črnina.
*	Kakih 1500 cepljenih drevesec odda mokronoška. podružnica spomladi 1. 1897. Vsak podružnični ud, ki se oglasi pravočasno, dobi 6 drevesec brezplačno; ako jih želi več, dobi jih po 15 kr komad. Za neude je cena po 30 kr. Udje naj se oglase do 10. dne novembra t. 1., neudje od 10. dne novembra t. 1., pa do 1. dne februvarija 1897. L, in sicer ustno ali pismeno |>ri gospodu grajščaku Ulmu v Klevevžu (Klingenfels), pošta Šmarjeta.
*	Najnovejši vožnji red na železnicah po slovenskih pokrajinah je v posebnem iztisu priložen današnji številki, in sicer prirejen od lekarnarja G. Piceolija v Ljubljani, kteri ob enem priporoča svoja priznana zdravila.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora 8. dne oktobra 1896.
Seji je predsedoval družbeni predsednik gosp. ces. svetnik Ivan Murni k, navzoči so pa bili odborniki: gg. baron Laza-
rini, Lenarčič, Šiška, Witschl, Žirovnik ter tajnik G. Pire.
Ker se je šlo za pripravljalna dela ob ustanovitvi kmetijskega kemijskega poskušališča, zastopal je slavni deželni odbor gospod poslanec dr. Žitnik, poročevalec je pa bil gospod dr. E. Kramer, ravnatelj kmetijskega kemijskega poskušališča v Celovcu.
Poročevalec g. dr. Kramer je obširno razložil delokrog, ki naj ga ima tako poskušališče v Ljubljani, ter je predložil na podlogi tega primeren štatut ter proračun. Glavni odbor je soglasno pritrdil izvajanjem poročevalca ter nadalje sklenil predlagati, da bodi ta novi zavod deželen, kterega upravo družbo seveda rada sprejme, in ki naj bo pod vrhovnim nadzorstvom kuratorija, obstoječega iz zastopnikov vseh prispevajočih faktorjev.
Po končani tej daljši razpravi je glavni odbor še ukrepal glede prodaje družbene drevesnice ter nakupa nove in je slednjič sprejel naslednje nove ude:
Grof Thurn-Valsassina Adolf, grajščak v Zalogu; Juvanec Štefan, posestnik v Pušči; Jene Josip, posestnik v Drušah; Knific Josip, duhovnik v Tomišlju; Dkmar Maksimilijan, veleposestnik v Avberu; Smrekar Janez, katehet in posestnik na Grnndlu.
Razglas
o oddaji čistokrvnih plemenskih bikov, kupljenih z državno podporo, in sicer belancev (cikastih) za Gorenjsko.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe bode meseca oktobra kupil s podporo, ktero je dovolilo visoko c. kr. kmetijsko mini-sterstvo za pospeševanje govedoreje, nekaj bikov belancev.
Te bike bode odbor oddajal na podlogi došlih prošenj, in sicer z ozirom na potrebo čistokrvnih plemenjakov po dotičnih krajih.
Prošnje je vložiti do
1. dne novembra t. 1.
pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Vsak prosilec za bika mora v prošnji naznaniti, oziroma zavezati se:
1.)	da je pripravljen bika vzprejeti o pravem času na oni bližnji postaji, ktera bode določena, in sicer tistega bika, kterega določi odbor;
2.)	da bode poslal na račun precej, ko mu odbor naznani, da na je bik prisojen, 10 gld., kteri zapadejo, če potem ne vzprejme odkazanega mu bika;
3.)	da ob vzprejemu bika plača polovico tistih troškov, ktere je podpisani odbor imel zanj pri nakapu, in sicer odračunši pod točko 2. omenjenih 10 gld., in
4.)	da podpiše zavezno pismo, s kterim se zaveže prejetega bika imeti dve leti za pleme in, če ga iz kterega koli zadostnega vzroka z dovoljenjem podpisanega odbora proda, povrniti po 5 gld. za vsak mesec, kar ga pred čatom odda.
Živinorejci, kteri bodo rabili prejetega bika čez 2 leti za pleme, in sicer najmanj 4 mesece dalje, dobodo po 20 gld. in za vsak nadaljni mesec po 5 gld. nagrade.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, 15. dne oktobra 1896.
Program za delitve premij za govejo živin o,
ki bode
v torek, 20 dne oktobra t. I., v Šenčurju pri Kranju, v četrtek, 22. dne oktobra, v Godoviču in v ponedeljek, 26. dne oktobra, v Metliki.
Visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo in slavni deželni odbor I kranjski sta na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blago-
volila dovoliti, da se napravi delitev premij za govejo živino v teh treh krajih za okrajna glavarstva, kranjsko, logaško in črnomaljsko ter sta v ta namen dovolila potrebni denar.
Namen razstavi in delitvi premij je:
a)	Da se živinorejci teh okrajev s primerjanjem goved vzpodbudijo za napredek v živinoreji in se o njej pouče,
b)	da se razvidi uspeh, ki se je zlasti z deželno in državno podporo dosibdob dosegel pri reji naše domače goveje živine.
1.)	Pravico do premij imajo vsi živinorejci imenovanih okrajnih glavarstev.
2.)	Do desete ure dopoldne mora vsa živina biti na mestu razstf.ve, in sicer posebej junci, posebej telice in posebej krave, za ograjo privezane. Vsak lastnik mora skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki streže živini.
3.)	Da živina sme postati deležna premije, mora najmanj uže pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričalom svojega županstva.
4.)	Možje, kteri bodo sodili o premovanju živine, izbero se po dotičnem predpisniku c. kr. ministerstva za kmetijstvo in se morajo ravnati po predpisih, za to določenih.
5.)	Kdor je piemijo dobil, mora se s posebnim pismom zavezati, da bode izpolnil vse, kar veleva imenovani ministerski predpisnik, ter da bode obdarovano govedo najmanj eno leto obdržal za pleme.
6.)	V razstavo se pripuščajo:
junci (biki), ki so >/2 do 3 leta stari,
breje telice, ki so najmanj 2 leti stare,
molzne krave, ki so imele eno, dve, tri, štiri ali k večjemu 5 telet.
Govedo sme biti izvirnega marijinodvorskega, muriškega be-Ijansko - pincgavskega plemena in pa domača živina, mešana z zgoraj imenovanimi 3 rodovi ali tudi z drugimi plemenitimi rodovi, ali pa tudi čisto domača živina.
7.)	Za lepo živino so določene naslednje premije:
I. Za bike 6 premij, in sicer ena 25 in ena 15 ter 4 po 10 gold.
II.	Za krave 5 premij, in sicer ena 20 in 4 po 10 gold.
III.	Za breje telice 5 premij, in sicer ena 20 in štiri po 10 "gold.
Posestnikom, ki bodo pripeljali k premovanju v vseh oddelkih najlepšo skupino goved, sme presojevalni odbor prisoditi vrhu gorenjih premij tudi priznansko diplomo za umno živinorejo, in v posebnem slučaju še izvanredno posebno premijo.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, 30. dne septembra 1896. Ivan Murnik s. r.,	Gustav Pire s. r.,
predsednik.	tajnik.
Vabilo
na [občni zbor podružnice c. kr. kmetijske družbe v Logatcu, ki bode v nedeljo, 18. dne oktobra t. I. *) v šolskem poslopju v Dolenjem Logatcu popoldne ob 4. uri.
VZPORED:
1.)	Nagovor predsednika.
2.)	Poročilo tajnika in blagajnika.
3.)	Volitev predsednika in novega odbora.
4.)	Poučen govor tajnika G. Pirca.
5.)	Eaznoterosti.
V Dolenjem Logatcu, 15. septembra 1896.
Martin Petrič s. r., t. č. predsednik.
*) Ker je bil tajnik gosp. G. Pire zadržan udeležiti se zborovanja 11. t. m., zato je prvotno za ta dan določeni občni zbor prenešen na 18. dan t. m.
Št, 14.608.
Razglas.
Na podstavi najnovejšega izkaza o živinskih kugah, razširjenih na Štajerskem, deželna vlada zaporne odredbe, obstoječe proti tej deželi, omejuje tako :
1.)	Z ozirom na stanje kuge v gobcu in na parkljih na Šta jerskem se obstoječa uvozna prepoved na parkljasto živino (govejo živino, ovce, koze in prašiče) iz Štajerskega na Kranjsko omejuje na politične okraje Maribor, Slovenji Gradec in Ptuj;
2.)	z ozirom na to, da je svinjska kuga v več okrajih na Štajerskem popolnoma ponehala, se v tem oziru obstoječa uvozna prepoved za prašiče na Kranjsko utesnuje na politične okraje Bruck ob Muri, Ptuj in Brežice.
To se razglaša z dodatkom, da se prestopki te uvozne prepovedi, ki stopi na mesto one s 24. dne avgusta 1896. leta, št. 13.039., kaznjujejo po zakonu s 24. dne maja 1882. leta, drž. zak, st. 51.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 23. dne septembra 1896.
Št. 14.847.
Razglas.
Ker je svinjska kuga v upravnem ozemlju razven v nekoliko dvorcih v sodnem okraju Krškem popolnoma ponehala, zatorej de-i želna vlada razveljavlja tuuradni razglas z 12. dne junija 1896. 1., št. 9115 , s kterim se je na podstavi § 3. občnega zakona o živinskih kugah omejil promet s prašiči po Kranjskem, toda pri tem razveljavljenju je izvzet sodni okraj Krško, in dovoljuje prosti promet s prašiči pod določili, danimi v občnem zakonu o živinskih kugah, veuder tako, da je prepovedano goniti in prodajati prašiče od kraja do kraja ali od hiše do hiše.
Za sodni okraj Krško ostajajo dozdanje zaporne odredbe tudi nadalje še v veljavnosti.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 24. dne septembra 1896.
Št. 15.139.
Razglas.
Ker se je pri nekem iz Spljeta v Male Lašče 19. dne septembra t. 1. dospelem prašičjem transportu nekoliko dnij pozneje pri osmih prašičih dognala kuga v gobcu in na parkljih in ker je dalje ta kuga razširjena v okrajih Benkovac in Knin v Dalmaciji, zatorej deželna vlada dotlej, dokler se ne ukaže drugače, prepoveduje uvažati parkljasto živino (govejo živino, ovce, koze in prašiče) iz vse Dalmacije na Kranjsko.
To se razglaša z dodatkom, da se prestopki te prepovedi strogo kaznjujejo po zakonu s 24, dne maja 1882. 1., št. 51.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 5. dne oktobra 1896.
Št. 15.290.
Razglas.
Po zadnjih uradnih izkazih o živinskih kugah je kuga v gobcu in na parkljih široko razširjena v kraljevini Galiciji, po nad-vojvodini Spodnje-Avstrijski, po mejni grofiji Moravski in po voj-vodini Šleziji; v prvih treh kronovinah je vrhu tega razširjena tudi svinjska kuga.
Da se ne zaneso te živinske bolezni na Kranjsko, zatorej deželna vlada dotlej, dokler se ne ukaže drugače, prepoveduje uvažati parkljasto živino (govejo živino, ovce, koze in prašiče) iz zgoraj omenjenih kronovin na Kranjsko.
To se naglaša z dodatkom, da izjemna dovolila za uvažanje takšne živine iz doslej še kuge prostih ozemelj onih dežel sme
dajati samo na posebne prošnje deželna vlada, in da se prestopki te uvozne prepovedi strogo kaznjujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., št. 51.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 6. dne oktobra 1896.
Št. 15.358.
Razglas.
Ker kuga v gobcu in na parkljih na Koroškem, izvzemši politični okraj Št. Vid, že ponehuje, zatorej deželna vlada po tu-uradnem razglasu z 11. dne avgusta t. 1., št. 12.282., zoper več koroških ozemelj izdano prepoved, vsled ktere se ni smela od ondot uvažati, oziroma goniti parkljasta živina (goveja živina, ovce, koze in prašiči) omejuje na politični okraj Št. Vid v vojvo-dini Koroški.
To se razglaša z dodatkom, da se prestopki zoper to uvozno prepoved, ki zoper omenjeni okraj ostaja še v veljavnosti, kaznjujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. L, št. 51.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 6. dne oktobra 1896
Št. 15.512.
Razglas.
Ker je glasom uradnih naznanil kuga v gobcu in na parkljih po prevozih pitane živine iz komitatov Bregi in Šariš (Ogerska) in Belovar-Križevci (Hrvaško-Slavonska) zanesena v Šlezijo (Friedek) in Spodnjo Avstrijo (Dunaj), določuje deželna vlada za nadalje zaporno ozemlje proti Ogerski in Hrvaško-Slavonski nastopno: A. proti Ogerski.
1.)	Zaradi kuge v gobcu in na parkljih na Ogerskem je uvažanje prežvekovalcev in prašičev na Kranjsko brez izjeme prepovedano.
a)	iz kraljevih komitatov: Orava, Baranja, Bregi, Fejer, Mar-maroš, Mošon, Nitra, Požun, Šariš, Somogy, Šopron, Tolna, Trenčin, Ung, Vaš, Vesprem, Zala in Zemplen;
b)	iz kraljevih svobodnih mest: Budimpešta (izvzemši svinjsko pitališče Kobanya [Steinbruch]), H.-M.-Vašarhely, Šopron in Sekešfehervar.
2.)	Zaradi svinjske kuge na Ogerskem je uvažanje živih prašičev na vse Kranjsko brez izjeme in brez ozira na njih živo težo prepovedano:
a)	iz kraljevih kamitatov: Abauj-Torna, Arad, Bač-Bodrog, Baranja, Barš, Bekeš, Bihar, Boršod, Čanad, Estergom, Fejer, Gomor-Kiš-Hont, Gybr, Hajdu, Heveš, Hont, Jasz-Nagy-Kun-Szolnok, Komarno, Kraso-Siireny, Mošon, Nograd, Pest - Pilis-Solt-Kis-Kun z izvzetim svinjskim pitališčem v Kobanji (Steinbruch), Požun, Sabalč, Satmar, Silagy, Szolnok-Doboka, Šopron, Šomogy, Szeben, Temeš, Tolna, Torontal, Vaš, Vesprem, Zala, Zemplen;
b)	iz kraljevih svobodnih mest: Arad, Baja, Debrecin, Gyor, Hod-Mezii-Vašarhely, Kassa, Kečkemet, Kološvar, Komarno, Nagy-varad, Pančova.j Sabadka, Selmec es Belabanja, Satmar, Ne-meti, Seged, Novi Sad, Vršeč in Zombor.
B. proti Hrvaško-Slavonski.
1.)	Zaradi kuge v gobcu in na parkljih na Hrvaško-Slavonskem je uvažanje prežvekovalcev in prašičev na Kranjsko brez izjeme prepovedano:
a) iz kraljevih velikih županij: Belovar-Križevci, Srem in Virovitica.
2.)	Zaradi svinjske kuge je uvažanje živih prašičev na vse Kranjsko brez izjeme prepovedano:
a) iz kraljevih velikih županij: Zagreb, Požega, Srem, Virovitica;
l) iz mestnih ozemelj: Petrinja, Sisek, Kostajnica, Ivanič in Brod.
Prepoved uvažanja goveje živine iz ogerskih komitatov Orava. Liptava, Nitra, Požun, Sepeš, Trenčin, Turoc in Zolyom, kakor tudi iz mestnega ozemlja Požun zaradi ondot razširjene plučne kuge ostaja nespremenjena v veljavnosti.
Uvažanje zaklanih prašičev v nerazkosanem stanju, tako, da se jih drže še ledvice in da je nedotaknjena ledvična mast, v kon-sumni kraj Ljubljana na Kranjskem je še nadalje dopuščeno.
Iz ostalih neokuženih komitatov in mestnih okrajev Ogerske in Hrvaško-Slavonske je uvažanje prežvekovalcev v obče, pitanih prašičev (s 120 kilogrami žive teže) pa samo po železnici in samo v mestno klavnico v Ljubljani dopuščeno tako, da se takoj pokoljejo.
Te nove odredbe stopijo v veljavnost
12. dne oktobra 1 896. 1. ter se namesto onih, ki so bile ukazane s tuuradnima razglasoma z 11. in 15. dne septembra t 1., št. 14.089. in 14.295 , razglašajo z dodatkom, da se njih prestopki kaznjujejo po zakonu s 24. dne maja 1882. 1., drž zak. št. 51., in po izvršitvenem ukazu, izdanem k temu zakonu
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 9. dne oktobra 1896.
Št. 15.483.
Razglas.
Ker vsled uradnih naznanil svinjska kuga na Primorskem do cela ponehuje, zatorej deželna vlada razveljavlja tuuradni razglas s 1. dne julija 1896. 1, št. 10.109., vsled kterega je bilo brez izjeme prepovedano uvažati prašiče iz primorskega upravnega ozemlja na Kranjsko, ter spet dovoljuje njih uvažanje.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 10. dne oktobra 1896.
Št. 15.395.
Razglasilo.
Na podstavi deželnega zakona z 18. dne februvarija 1885. I. (dež. zak. št. 13.) se s tem splošno naznanja, da morajo posesniki žrebcev, kteri hočejo v prihodnji spaščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje
do 10. dne decembra 1 896. 1. pri političnem okrajnem oblastvu, v čegar okolišu se nahaja sta-jališče žrebčevo. Dovoljeno je zglasilo izvršiti pismeno ali ustno; ob enem pak je naznaniti ime in priimek, potem stanovišče žreb-čevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod štirimi leti in za noriške žrebce pod tremi leti se ne dajejo dopustila za spuščanje.
Kje in kdaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregledovala in zanje dajala dopustila, da, se ob svojem času na znanje
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 10. dne oktobra 1896.
C. kr deželni predsednik: Hein s. r.
Listnica uredništva.
A. F. v G. Za Vas tudi velja odgovor na 182. vprašanje.
J. R. na V. Na Vaše vprašanje nam ni mogoče odgovoriti, ker je ta vpoštevati veliko rečij, če se hoče dati zanesljiv odgovor. Vzrok je v krmljenju ali pa v kaki notranji bolezni krave; zato Vam more dati pravi odgovor le živinozgravnik.
P. D. v S. Če je imel župan s podporo troške, potenTpač sme pri izplačevanju odtegniti pravične in pravično razdeljene troške; nikakor pa ne sme od podpore odtegniti kakih prejšnjih dolgov.
Št. 19. Y Ljubljani, IS. oktobra 1896. Leto XIII,
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe '^flpP^ vojvodine kranjske.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/s strani 8 gld., na 1/4 strani 5 gld in na '/« strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila m reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski dražbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
^Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V LJubljani, 15 oktobra 1896. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja, novo blage gld. 45,— kr. do »Id 48 — kr.; nemška detelja (lucerna) gld. 50 — kr. do gld 60.— kr. gorenjska repa gld. 26,— kr.; laneno seme, domače ozimno pld 10.50 kr.; konopno seme gld. 12,— kr do gld. 12.25 kr. kaminovo seme gld 26 - kr. do gld. 28,— kr.
Fižol: Rudeči ribniški gld. 9 - kr.; rudeči Hrvat gl. 8.50kr., prepelic ar (koks) gld. 9 50 kr. (Vse cene semen in fižola veljajo sa 100 kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na v) -odaj i. s. novo blago.)
Suhe češplje: v dimu sušene gld. 11— kr. do gld. 12,— kr.
brez dima sušene gld. 13,— kr. do gld. 15.- kr.
" Orehi domači: gld. 12. - kr. do gld. 13,— kr.
Ježice nove: gld. 3,— kr. do gld. 4,- kr. za 100 klgr.
Med: od gld. 30,— kr. do gld. 32,— kr. Kože: Goveje, težke nad 40kg po gld. 32,— kr. do gld. 33 —kr. „ težke od 30 do 40 kg „ „ 26,— „ „ „ 27.— „ „ lahke	„ „ 27.- „	„ 28.- „
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr.)
Telečje kože: 45 kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.80 kr. do gld. —.95 kr.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 28 kr. za kg.
Druge vrste 15 do 18 „ „ , Kože lisic po gld. 3.50 do 3 75 |
J za par.
„ kun „ ,. 7,— „ 8.— „ dihurjev „ „ 2 — .. '2.50 „ vidr ,, . 6,— . 7,— )
Kože zajcev po 10 do. — gld. za 100 komadov.
Pepelika (potošl) op gld. 16 — 100 kg.
Žito:
V LJubljani, 14 oktobra 1896. Pšenica gld. 7 80 kr., rž gld 6 - kr., ječmen gld. 5.50 kr., oves gld. 6.50 kr., ajda »Id 8 - kr., proso gld. 6,— kr., turšica gld. 6.20 kr., leča |ld' 10 - kr., grah gld. 10 — kr., fižol gld. 10 - kr., seno gld. 2.10 kr., slama gld. 1.80 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Na Dunaji, 14. oktobra 1896. Pšenica gld. 8 08 kr., rž gld. 7.12 kr., ječmen gld. 8,— kr., oves gld., 6 18 kr., turSica gld. 4.50 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.)
Vrtnarski učenec,
ne pod 13 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se takoj vsprejme pri	(90—1)
ALOJZIJU KORSIKA,
umetni in trgujoči vrtnar v Ljubljani.
oooooooooooooooooooo
Raznovrstne vozove
izdeluje in jih ima tudi v zalogi
PETER KERŠIČ
izdelovalec vozov in konjezdravniški kovač v Spodnji Šiški pri Ljubljani.	(84—3)
G. kr. kmetijska družba kranjska
oddajala bo seme, i. s. prvi pridelek iz izvirne Bahlsenove reži „triumf in „imperial", katera se je v vsakem oziru izborno spo-nesla, po 12 gld 100 kg. Čast. naročniki blagovolijo naj naročila nemudoma prijaviti.	(81—4)
Več tisoč lepih, zalizanih
polžev
kupi	(89—1)
M. G. SITPAN y Ljubljani,
Dunajska cesta. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ • ♦♦♦♦♦♦♦« ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Apneno klajo
(od Mih. Barthelna in drugov na Dunaji)
najboljša primes k krmi za živino in kuretnino, dobi se pri
Ivanu Pauserju,
trgovcu v Ribnici.	(39—14)
Mihael Barthel in drug.
Dunaj X., Keplergasse 20.
Vir kjer se dobi najboljši in najcenejši orig. karbolinej, nepresegljive kakovosti, uspeh zagotovljen. Razpošilja 5 kg po pošti 1 gld. 20 kr. 100 kg 14 gld.
Karbolinej v 12 barvah, moder, rujav, siv, rumen, zelen, rudeč itd.
Vzorčni listi in ceniki zastonj. Apnena klaja za mlado-, molžno- in pitano živino neobhodno potrebna. Poraba majhna, učinek velikansk. 5 kg po pošti 1 gld., 100 kg 16 gld. Hranilna maža za vozove, 50 °/„ materijalnega prihranka. \0Qkg 12 gld. Maža za vozove, rumena I a 9 gld. 50 kr., modra I a 9 gld. rumena
IIa 8 gld. 50 kr., modra II a 8 gld., črnomodra 7 gld. Maža za usnje, 1 kg 60 kr., 5 kg 2 gld. 50 kr., 100 kg 25 gld. Ruska patentovana maža za usnje 1 kg 1 gld. 5 kg 4 gld Strešna lepnica v zavojih po 10 m dolga 1 m široka, I a 2 gld. 70 kr., IIa 2 gld. 40 kr., lila 2 gld. 10 kr.	(58-8)
Kmetijske stroje:
sadne in grozdne mline, stiskalnice s trajno delujočim dvojnim in pritisek vravnajočim tlačilom, slamoreznice, ročne mline za žito s kameni, geple, travniške brane itd. popravlja, izdeluje ter po najnižjih cenah iz zaloge prodaja domača tvrdka
Pehani, Lorber & dr.
tovarna strojev in livarna v Žalcu pri Celju.
Dalje prevzemlje v izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela, posebno za žage in mline, kakor: zobna kolesa, kolobarje za jermena, zamašnjake, logarje, železna vretena (obdelana) itd., proizvaja in prodaja: vlite kotle (marijaceljske), stop-njičaste rošte in navadne, razne plošče, možnarje, železne ograje, polževe stopnice, trdo vlita železna kolesa itd.
Vsi izdelki so iz zajamčeno najboljšega železa, njih izvršba najskrbnejša, postrežba točna in najprijaznejša, a cene kolikor mogoče nizke.	(12-17)
Za vsak stroj in vsako delo se jamči.
„Kupi pri velikem trgovcu, a ne pri malem!"
To velja sosebno za mojo trgovino, kajti le tako velika trgovina kakor moja ima vsled nakupa ogromnih množic blaga proti takojšnem plačilu malo stroškov, kar je slednjič le kupovalcu na korist.
Krasni uzorci se pošiljajo zastonj na zasebne kupo-valce. Zelo obsežne uzorčne knjige, kakor jih še ni bilo, dobe krojači nefrankovane.	(41—9)
m Blago za obleke, m
Peruvijen in dosking za visokoč. duhovščino, predpisano blago za c. kr. uradniške uniforme, tudi za veterance, požarne hrambe, telovadce, livreje, sukno za biljarde in igralne mize, prevleke z a vozove, lodne, tudi nepremočne za lovske suknje, perilno blago, potne plede od 4 do 14 gld. itd.
Vredno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukneno blago in ne cene cunje, ki niti niso vredne krojaškega dela, priporoča
JAN. STIKAROFSKT
v BRNU (Avstrijski Manšester). Največa tovarniška zaloga v vrednosti '/, milijona goldinarjev.
❖❖ Pošilja se le po povzetji. ♦♦-
Svarilo! Agentje in krošnaru radi prodajajo svoje malovredno blago pod imenom „blago Stlkarofskega". Ha se takem sleparijam v oko pride, javim, da tem ljudem sploh svojega blaga ne prodajam.
MLINI,
fKš?* Stroji za porabo sadja in izdelovanje mošta.
Stiskalnice Zaagrozdje
s trajno delujočem dvojnem in pritisek vravnajočem pritiskalom „HerkuIes". ki zajamčeno opravi 20% več dela kakor koli druga stiskalnica.
Sadni in
grozdni
grozdni roblači, popolne moštarne, stalne in vozeče,
stiskalnice in mlini za izdelovanje soka iz malin, ribezla i. t. d.
Sušilnice za sadje in zelenjad, stroje za rezati in lupiti sadje.	(64-7>
Najnovejše Samedelujoee patentovane trtne škropilnice „Sifonija".
Vse te stroje izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, najboljši in skušeni sestavi
PH. MAYFAHRT & dr.
c. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na par
na Dunaji, II. Taborstrasse št. 76.
Odlikovana z nad 300 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. Zastopniki in prekupci se iščejo.
Njegova Svetost Papež Leon XIII,,
sporočil je po svojem zdravniku prof. dr. Lap p o ni ju tukajšnemu lekarnarju Piccoliju najsrčnejšo zahvalo za Njih Svetosti vposlano
Ks" tinkturo za želodec.
Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medecine so Piccolijevo tinkturo za želodec
preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, ktera krepča želodec, pomnožuje tek, ter pospešuje prebavanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 kr., 12 steklenic z zavitjam I gld. 36 kr.; poštna pošiljatev 66 steklenic 6 gld. 26 kr.
Najvišje priznanje
lekarju Piccoliju v Ljubljani kot prirejevalcu kapljic za zobe, ktere je z zadovoljilnim uspehom Nj. c. in kr. Visok, prejasna gospa prestolonaslednica-vdova nadvojvodinja
Štefanija
izvolila opetovano uporabiti. — Gena steklenici 20 kr., 10 steklenic I gld. 50 kr.
Za slabotne osebe, trpeče na pomanjkanju krvi in na živcih, za blede in medlujoče otroke uporablja se železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani s prav povoljnim vspehom.
1 steklenica velja I gld., 4 steklenice 3 gld. 60 kr., franco-vožnine in zavoj pa 4 gld. — Vnanja naročila se z obratno pošto odpošiljajo.	(67—6)
Lekarna Piccoli „pri angelju" v Ljubljani
Dunajska cesta.
is kot
O)
primes k bobovi kavi edino zdrava
kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kile za 25 k*.
Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba pačiti na izvirne zavoje z imenom:
Kathreiner
Trtne škropilnice „Patent Sehindler".
(6 — 10)
Puškarske izdelke,
priporoča slavnemu p. n. občinstvu, kakor: vsakovrstne puškarske izdelke najnovejših sistemov, puške: lovske za brok ali kroglje, kakor tudi take za tarčo, sobne puške (Flobert), ter orožje v osebno obrambo.
Vsakovrstna popravila in predelovanja po najnižjih cenah,
Vse pri meni izdelano orožje je samo ročno delo iz najboljšega materijala; vse puške so uradno preskušene in dobro uravnane.	(34-18)
JjKžr* Za vsako delo sem vestni porok sam. IgŽSi
Obširne ilustrovane cenike, slovenske in nemške, do-pošiljam na zahtevanje poštnine prosto.
ANTON SODIA, puškar v Borovljah
(Ferlach) Koroško.
IVAN SCHINDLER
fe&lovavec strojev tnsnrev
eesar. kraij. C^taejnlft
STROJE VE, SPRAVE ii»ORODJE VSAKE VRSTI ZA KMETIJSKE.OBERTNIJSKE IN POHlŠNE MAMEMBP
Popra oda. se pveosemajo za najboljšo In ncriprimernijc Osl£wboi«inje posainesniH sMadnlK cUtoo Ca slrojeMi «3a>&
(Za/te /tcuoo ncc. na/i^o
IVANA. SCHIND t%delova.oca. O fftmbefgu pVi
E IN POHISNE NAME M
ummEomasm
D podob razpošiljam zcu
Dunaju. «5331
[49—1 2)
Hofmazili^
H tovarnar ki mrliških inštrumentov, ume-^ talni, ter orožni kovač in nožar
Ljubljani na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega
blaga narejena. 5 Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje invinogradarje, kakor sploh nožarško in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd.
ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakavosti narede. (9-5)
lltttttttititttttntttttttttttttttttttn
Vnovič znižane cene! V^ StPOje Za pOljedelstVO.
Vnovič znižane cene!
Trjjeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor
hidravlične' [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (17—14)
^ IG. HELLER na Dunaju
II/a Praterstrasse 49.
Zastopniki se iščejo.
T*	sbbs^ Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! ""^jg	S|
Mala naznanila.
Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in s cer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to 'tevilo plačati po o kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med „Malimi naznanili" po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Hlapca gospodarja, zvestega, veščega v kmetijstvu, išče Josip Kristan, c. kr. profesor v Kopru, Istra.	(139)
12 krav belanske in domače pasme proda potom dražbe grajščina Rakovnik v ponedeljek 19. dne oktobra t. 1. ob 10. uri dopc-ludne na Dobu pri Rhkovniku.	(145)
Več kop škope ima naprodaj Anton Šušteršič, posestnik v Zgornji Šiški št. 23.	(146)
Več mladih prašičkov, jorkširskega in mešanega plemena, proda Janez Hubad v Povodju, pošta Smlednik.	(!47)
Oženjenega kravarja, kterega žena mora tudi opravljati hlevsko službo, išče grajščin. oskrbništvo na Fužinah pri Ljubljani. (148)
Kobila, šimlja, poldrugo leto stara, pincgavske pasme, 165 cm visoka, jako lepa žival, je naprodaj pri Andreju Globočniku v Mošnjah, pošta Radoljica.	(149)
Čistega jorkširskega marjasca, poldrugo leto starega, ima za skakanje Aleš Bergant v Šenčurju pri Kranju. Skok 50 kr. (150)
oooooooooo • ooooooooo
Priznano najboljša krma
za rejo kakor za mleko pri govedi ob enem pa kot nadomestek za oves pri konjih, so posušene tropinje od piva, ktere je dobiti pri	(65—8)
bratih Kosler v Ljubljani, oooooooooo • ooooooooo
Posestvo naprodaj! S
Iz proste roke prodam posestvo cenjeno 8000 gld., ktero leži v lepi, proti solncu obrnjeni legi z rodovitnimi njivami brez kamenja, ki merijo 11 oralov, 9 oralov travnikov z dobro pično krmo. ter 7 oralov dobro ohranjenega gozda Hiša in gospodarsko poslopje je v prav dobrem stanu. Hlev za 20 glav govede ter konjski hlev posebej. Dalje se nahajata pri hiši kozolca (toplarja) z osmimi okni ištanti) in kozolec (samec) z 6 okni, potem shramba za žito, sušilnica za sadje, vrt obsegajoč 2 orala z mnogovrstnim sadnim drevjem. Kupci naj se obrnejo pismeno ali osebno na lastnika
Jožefa Kneza v Volovnem Dolu,
župnija Peče, okr. Berdo, pošta Vače.
Več bikov
plemenjakov razne starosti montafonsko švicke pasme, potem več telic razne sta-
rosti ter krav ima naprodaj (88—1) f|
Grajščina Fužine pri Ljubljani. §
Več se poizve pri grajščinskem oskrbništvu. m
m
s?
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti, ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. 127 —18) Pismena vprašanja pod „9.132' Gradec, poste restante.
Vezi iz pat, gume za požlahtnjevanje trt
po profesorju Gothe-ju kakor po dr. Kroczer-ju
razpošilja edino prave	(57—7)
c. in kr. dvoma tovarna za gumo in celulojid
Glavna zaloga: J N. SchlT)6idlGr Podružnica: 7 2 Štiftgasse 19.	„a Dnnaji.	Graben 10.
Brzojavni naslov: „Gummischmeldler."
Kdor si hoče zagotoviti svojo bodočnost, prislužiti veliko denarja in biti varčen v svojem gospodarstvu, ta naj si omisli nemško
rec&ptno knjigo od M. Pauly-ja,
v kateri se nahaja čez 1000 pojasnil (receptov) za najlažjo in najcenejšo napravo brez rabe kakih strojev ali pa drugih aparatov
—	vsakovrstnih pri hiši in v trgovini potrebnih sredstev; kakor: vsakovrstnih žganih pijač, likerov, balsamov, esencov, tajnih zdravil, jesiha. medice, mošta, 17 mnogovrstnih vin, jagodovcev, piva, vle-zano sadje, pekcrije, zdravila za ljudi in živali, mila, mazila, črnila, ženfe itd. — Za kakovost in vporabljivost v tej knjigi navedenih pojasnil jamčijo odlikovanja z velijo srebrno svetinjo, ktere so iaile podpisanemu podeljene v kmetijskih razstavah v Zagrebu, Aradu, Gradcu, Strassburgu in Temešvarju. Knjiga, obsegajoča strani stane mehko vezana 2 gld.. v platno vezana H gld. in je pravi zaklad za vsako družino, vsakega gostilničarja in trgovca.
—	Ta knjiga se dobi le v zalogi	(85 - 2)
MAKS PAULY-ja
v Kiiflaclin, Štajersko.
JOSIP LEUZ
trgovec
v Ljubljani, Reseljnova cesta
kupuje različne pridelke, kakor: lepe, drobno narezane, posušene jedilne gobe, sveže črešminove jagode, divji kostanj, želod, ježice, bukov žir, koruzne lase z odstranjenimi črnimi konci, posebno pa krompir ter sadje za mošt, zadnja dva pridelka tudi cele vagone. — Dalje ima naprodaj več rabljenih, dobro okusnih sodov po zelo nizki ceni.	(80—4)
gOOOO^OOOTOOOOOOOSOOOOOpOOOOO
__ vrtnar,
8
kateri bi bil v vseh strokah vrtnarstva, osobito pa v sadjarstvu popolnoma izvežban. Prednost imajo krepki prosilci, kateri imajo dobra spričevala o svoji strokovni izobraženosti in dosedanjem službovanju, ter so zmožni poleg kakega slovanskega tudi še nemškega jezika v 4 govoru in pisavi.	(87—1)
Natančneji pogoji se zvedo pri
vodstvu c. kr. rudniške šole v Idriji
na Kranjskem.
S
O
8 O
8_______
oboooooooeoooooooocooooooooo«