Marirm LLIKSICHACIN' zsa^S^T, Vtl-i.vaa" razseljevanje ljudi iz slovenskega etničnega prostora s poudarkom na življenju slovencev na švedskem Povzetek. Mnoiičuo izseljevanje ljudi iz 'slovenskega etničnega prostora 'sega v drugo polovico prejinjega stoletja in je bih vedno neposredno aH posredno povezano z dogajanji v evropskem prostoru. Izseljevanje se je pojavljalo z različno intenzivnostjo, v različnih časovnih intervalih, bilo različno usmerjeno in različno pogojeno. Iz pregleda vseh pojavnih inziičic pa lahko razberemo, da je bilo do konca prve sve tovne vojne usmerjeno pretežno v prekomorske dežele, potem pa se postopno preusmeri v države zahodne F.vmpe -če izvzamemo povojno politično emigracijo, ki se je v veliki meri usmerila v obe Ameriki in Avstralijo. Razmere, v kate-lih so izseljenci znaSU, so bile odvisne od odnosa, ki ga je imela država priselitve do priseljencev in od posameznih bilateralnih sporazumov in konvencij, kijih jez njimi podpisovala Jugoslavija. Analiza različnih migracijskih politik po evropskih državah pokaže vso specijičnost uradne .ojnii: migmcije. Švedska, Slovenija Odhajanje ljudi iz slovcn.skcga etničnega prostora Gibanja in procesi v slovenskem etničnem prostoru so bili skozi vso zgodovino povezani in pogojeni z dogajanji v e\ ropskem prostoru. Ljudje, ki .so izhajali iz slovenskega etničnega prostora, so bili bolj ali manj vjiletetti v e\ ropske selitvene procese, ne nazadnje tudi v kolonialna osvajanja in s tem v genocid in etnocid nad neevropskimi ljudstvi. Tako je bil tudi velik izseljenski val iz sloven.skega etničnega prostora na prelomu stoletja sestavni del evropskega, natančneje slovanskega in mediteranskega vala, ki je začel naraščati v devetcle.setih letih 19. stoletja. Že pred začetkom množičnega izseljevanja iz slovenskega etničnega prostora so ljudje odhajali za delom v avstrijske dežele Avstroogrske, Hrv-aško, Shnonijo in ' Maiiiirt t.likiiC-llaclii. {Itiblorlat .tricliiluikill zutimisll. /KCSA/.U. Srbijo, pozneje pa celo v Ronuinijo, Bolgarijo in Rusijo. Znano je odhajanje žensk v Egipt, kjer .so i.skale delo kot dojilje ali služkinje. Množično je bilo tudi odhajanje rudarjev v \Vestfalijo in Porenje.' V drugi polovici deveuiajstega stoletja je počasi naraščalo tudi zanimanje za prekomorske dežele. V Južni Ameriki'so se prLseljevali zlasti v Argentino, Brazilijo, Venezuelo in Mehiko (meksikajnarji). Največ ljudi pa se je v tem času selilo v dežele Severne Amerike. Kanado in ZDA, ki .so bile od osemdesetih let 19.stoleija do prve svetovne vojne 'Indija Koromandija Slovencev'. Prva svetovna vojna je zaustavila množično pri.seljevanje v ZDA. pa tudi sama ntigracijska politika ZDA je bila že močno restriktivna v.se do leia 1921 oz. 192'i, ko se je z uvedbo kvotnega sistema nuiožično priseljevanje skoraj povsem zaustavilo.' Po zaprtju ameri.ških vrat, so se naši izseljenci podali v Kanado in tlržave južne Amerike.' V letih pred gospodarsko krizo pa so se toko\ i selitev- naših ljudi postopno preusmerili v Evropo, predvsem v Francijo, Belgijo in na Nizozemsko." Sem so prihajali tudi naši rudarji iz rensko-vestlal-skega področja, kajti Nemčija je bila po vojni močno gospodarsko oslabljena. Svetovna gospodarska kriza, še bolj pa začetek druge svetovne vojne, sta močno posegli v selitve ljudi |X) Evropi. Divjanje vojne po celi Evropi, talx>ri.šča, beg ljudi najprej j^roti državam zahodne Evrope in potem naprej preko oceana .so ' '/ii iZH-l/ctiiii/v v iviistifivslfiilsbo/KMhitč/e al« ziuiCiliui ilrti itilti:t»ri. L-i je htl HioCiicßi. nicil /rt/ /.SWA/AV« Ivr ilniKl nml It'll t'JO.i-tiXlf). hi iwhilcrlli iicviuih ju btlii jmil {uro sivloriin itijiiii f lem „bniiji, ie okoU .VUHHt Slinvncev (DriimUck mj. (Jr^ßf. KoliirOimllrijeriL' mo. 2VJ: Mtitmc m4. Wj. • Vlivb liiisvljeriiiijti iiiiiili IJiiili v Hmziliju. Arjieiilliio In l'piieziie/o je M r telili tH7S-l>iHII 'liihmi je miiCiui iitintiUi IkiIivIki {iit iMurnl sili za alxlelotiiiije l^iiuliit lii ilelo r giizitorlli. IH7H. je f Ar}(eiiiliil firlSlo tto iiMriiieKti s/HxIhiijaiija luiscljeitmja (Arhiv fS/. Jiiiut S/iloSiio... .\I7, liifnrmiiclja it ^oi-eiisbem izseljei diijii. sir. 2: DriioiHeb tWi. I2()). ' teM l')2l je hit spnyei zakon, kljv iiivM temo bivio v rliliil 3% jirifKiiliiiLtn- ttoloCeiie uartnliiosli. bi je iliviti r ^/.tX^. Ih leto bmneje mu je sletlll Joliiisoii-Keeitov zakon (l'J24) Hil je ie iHilj nvlrlkllivir tMoCil je bixilo 2% {irifxitlnlbor iloldiene namdnosli Jto Sleijii prehinilslra v '/.t)A lela tUK) (DrnofSeb IW2. im ' S sloiviisbe);a ozemlja, bije /w< /irri .uvlornl mjnl Jiriimtlalo bmljvrlnlJiiKii.tlaiijl.je najivCje Sleiilo Stoivna'v firiilo v Kanado r lellli l'J24 do lU.iH (Aiiilf /SI. /initl .syrfaO;«.. MU. .Sloivn.tbi izseljenci, .t/r 2: (k'norio I'JHII. 2C>H-27f)J VJiiino Ameribo. pmlr.wm Arfienlino In Umivaj se je t«! hm J922 usmeril val 1'rimorcer, bi so Iwiali IzliocI .MnssoUnijeiv nailrlade. I' l/nijiivj fm je f lem Caw /iriHla veČina iz 1'rebmiirja. otibmterso iiitliajall zaradi verfblli iiesonlasij (Arhiv tSt. liind S/iloSiio . M7. -Informacija o .\l(nen.ibem Izseljevanja', sir 15). " V t-ranciji nalellmu na naie ljudi te pred prvo .nvlovno vojno, v veCjeni iievllii so zaCeli prihajali /ki prvi sivluvni vt^ni. v lelih l9l9-/'J2.i Majprej Iz vetoi/alije. v dvajselih letih /ta liidi iz biriljevine Jugoslavije. 1'rancija je leia 1925 s itoinoCjo boncesije najemata /Hiljedeljsbe delavce iz Junoslavije. V naslednjem letu (I'J26J .v« ju le-la razSirila liidl na nulaije in lndii.iinjsbe delavce (Kiihivlca liUiS. If!2). t' Helni)" ju priHo najveC Stoivncev v leilh l'J2t in 1922. najprej Iz Wesl/allje in Jmznep Iz l-rancije. Xej/osivdno iz Slovenije so se v HelRiji na.feljevah Sele v lelih 1925-1929 (Arhiv t.^il. fond S/tlo.brajine /.imhum VzaCetbu so prihajaU predvsem iz NemCIje. tielgije in l-mncije. jto letu 1927/m tudi iz Slovenije (Arhiv t.'it./iiiid tubseiiibiirg... .Klovenci v llolandiji: llrenovec I9ff.1. I.i7J. povzročili močno mešanje' ljudi v evropskem prostoru. Temu .so .se ob koncu vojne in ob blokovski delirvi pridružile še .selitve z^iraili močne psihoze stiahu pred novo politično obla.sijo. Prevladuje ocena, da je v tem času naš prostor zapustilo okoli 20.000" ljudi. Nove kolotiije .so na.stale v Argentini," sledijo pa .še ZDA,' Kanada, Avstralija in države zahodne Evrope. V petdesetih letih, predvsem pa po letu 1963, ko so .se odprle jugoslovanske meje (pred tem letom je prihajalo do ilegalnih prehodov meja), .se je glavnina preustiierila v države zahodne Evrope."' To je čas organiziranih .selitev (1965-1975), ki jih je podpirala tudi država. Po konvencijah z nekaterimi državami so posredovanje delavcev prevzeli Zav odi za zaposlovanje. Že 1968. leta (Stare 1973,21'i) so začeli ugotavljali, da je potrebno zamejiti odhajanje izobražencev in kvalificirane delovne sile, po katerih je bilo največje povpraševanje. Tako se je politika službe za z:iposlovanje spremenila v zavestno zmanjševanje odhajanja omenjene delovne sile. "V okviru tega so se zavodi odločili, da sprejmejo le tiste ponudbe delodajalcev, ki se nana.šajo na nepriučene in priučene delavce ter ponudile, ki .se nana.šajo na izrazito suficiiarne poklice ostalih strokovnih nivojev (Stare 1971,58). Zavodi .so začeli postopno zavračati tudi povpraševanje po tistih profilih, ki .so bili doma deficitarni. Kmalu so v tujino posredovali predvsem brezpo.selne nekvalificirane delavce in resničtio suficiiarne profile (Župan 1974,83). ' nxitilek o Slei-ilii Ijiieli. bi sci /mi dniffi svcluuiii injiii zalmsUU miS /mislor se nitlmjii ir /lr///r fond S/iloSiKi... .1/7, '/ii/onmicijd o slm-eiisbeiit izscljciislfii. sir. 2: .iivil 1'J'J/. /55 * Arffenlliiti Je kunec 40. lei km firm itriuva unutnu dnviMa iiiiselilev sliivviishih heniiiicer In lo sim-raj brez/)OKi)jiia. V In drimtiseje luiseltUi sLumJ ixiUivlai fseh iulUIi Ufiiiiicef. t'rva skii/iliiii je odiUi iz llalljaiiskih UibiihiC ie leta l'J47 V Arj^enliiii .m luileleli lui moCiw/KullHtm tii ztiiCIUi H-miioiv iiblasll. t' tem Času Je v AiTteiulni ie obsiaitiki dnkn) nraeiitlzlniiui .«/»feiK/v/ .U'///«io.rlselili/mi I'J2J. MJiliui-/loloitij f Ar)>eiiliitiJe bil f čiisii I'erinui zelo težak, sprt-hodom uoiv sloveiKtke l«>liliCiie emlunicije iMi se Je Se iHtsUihSiil (Jeililerle 1992. HI. Ii4. 117). ' '/.IX\ so l'J4'J. lelii ziiCele s/trejemtili ljudi iz iH-jiiiiiskili ItilxiriSC. Hegiiiid (sloix'iiskij so .ie naselili In f tvCInl primerov oslali v meslili /k< /.DA, kjer.«»te bile moCne. družbeno razfile sle. 7.KN. l-rancijo. .hvdsk». .ov.iem natančni, .oslavili, da je vsaj na .^vedskem, kjer Je bilo to možno, veliko Slovencev že /irevzelo Svedfko državljanstin in Jih omenjeni /xipis ni zajel 21 l.jiicljf, ki so v tem času odhajali, so bili tretiraiii kot ekonomska emigracija, z;i kateio se je uveljavil |K)sebeii (politični) termin 'začasno tlelo v tiijini'. Sama oznaka jc želela piikazati, da so ljudje odšli na delo v tiijino zgolj začasno in se bodo po krajšem obdobju vrnili. Hkrati .se je omenjena oznaka idealno vključevala v migracijske politike takratnih evropskih imigrantskih držav, npr. Nemčije, kjer .se jc govorilo o gostujočih delavcih (ga.starbeiicr) ali Francije, kjer .so govorili o tujih delavcih (travailleurs etrangds). Na .^vedskem pa se je že uveljavil termin priseljenci (invantliare)." Model začasnega dela v tujini ni bila zgolj politična utvara tedanje domače vladne .strukture, ampak tudi jjraktični interes (potencialni), da bi ljudje v veri v s\ojo \ rnitev, presežek vrednosti vlagali doma (naložbe, gradnje...). Hkrati pa .se je uradna politika |xikri\ala z željami po.sameznikov ob t)dhodu, ko so bili prepričani, da odhajajo od doma le za nekaj let in .se bodo kmalu vrnili. V tujini naj bi le zaslužili sred.st\'a, ki bi jim izbolj.šala življenjski standard. V preteklosti se je r ztezi s Slofend no Siedtkem v Sloiviiiji iireljauil termin zdomci ali delat ci na začasnem deln r tiijtni. Kako hi to komentirali^ lino ime smo pač mogli dobiti Z nečim so nas morali potmenorati. To so potem nporahljali mediji, pa tndi ljudje. Boris .^at.'S (Lnkiič llacin 1998, 82) Sredi so nas takoj sprejeli kot priseljence, ne kot ljudi na začasnem deln v tiijnit, čeprav mislim, da je veliko Ijndi prihajalo sem z željo, da bi btli začasni delavci v tujini Ta želja je živela zelo dolgo in dokler je živela, se niso vključevali zadosti dobro v Švedsko družbo. Mislim pa. da so do sedaj že vsi spoznah. v livropi. v domovini in tnkaj na Švedskem, da so ljudje, ki so ostali tukaj, priseljenci Mislim da so Slovenci, sploh po petnajstih letih, začeli čutiti, da so priseljenci. To se vidi tudi po tem, ko so začeli sprejemali .ivedsko državljanstvo. Nekako sentimentalno so ves čas Se obdržali svoje državljanstvo. Mislim da niso Jfostali Švedski državljani zato, ker je Jugoslavija začela s konjlikti, ampak zato, ker so se začeli počutiti kot priseljenci in so imeli željo, da bi tudi z volitvami vplivali na vsa področja na Švedskem. Alja Č/ors (Lukiič Hacin 1998. 47) " Uintthi r (MitmciiiH /iiijii tjiiitl. l-i so sv /iiiselili r mitlCnc ilriave 2iiIi(hIiw lirrtijK'. luikiisiiji! na razlike. tlit kaleiih je lirtluijato /■ iiitiiusii ito njih laku i- niljinicijsklli Imllllkah km ir samem inljenju. To se kaie liiili r itriiiLi/iili /Miileljeraiija itriiifl/aiislru freiltvem v tirianili zaliortiie llrro/K' In v tiriarah. ki jiti Je za/eta anulosakson.fka kolonizacija. Je l>ri.toina visoka neluleninai In sliftmalizaaja tlninaCnosil. StluniallzaciJa pnsvljena'i\ie v teh tlriiHhili/ktitlnnili močno /mivzana s liierarltlzacijtt ms oziroma tiie-mrliizacllo znoimj liete ntrn' »ft iil»iilcranjn l>rettvsem retlgioznejfa In Intll vlnlCncga klJiiCii. /M razliko od teh itrnil) so nekatera okolja i vliko lxilj slr/nia ito ilriigiiCniuill nfir nekatere drtaiv t alin.'U.v Amerike, l>a iiitti .ireitska. kjersvje ni:eljaeil I. t. miiltikiiltiirtillzem 2e sredi seileindeseiili lei se pojavijo dokazovanja, da se predviiiena začasnost spreminja v trajno izseljenost. Vsi nadaljni dogodki in rezultati nekaterih taziskav pa so to le Se potrjevali.'- Položaj naših ljudi je bil različen, odvisno od politike države, v katero so .se pri-sclili. in hkrati od mednarodnih odno.sov ter posameznih bilateralnih sporazumov, ki jih je v tem obdobju podpi.sovala Jugoslavija." Jugoslavija je v .še.stde.setih letih podpisala s številnimi evropskimi državami Meddržavni sporazum o zaposlovanju in Konvencijo o socialni varnosti. Prvi sporazum o .socialni varnosti je bil sklenjen s I-rancijo 1950. leta, nana.šal pa .se je predvsem na iz.seljence, ki so se priselili v Francijo med obema vojnama (Svetek 1971, 18). Temu so v .šestde.setih letih sledile .še pogodbe z drugimi državami." .Med temi državami je bila tudi ."švedska. Preden pa bi podrobneje pogledali naseljevanje Slovencev na Švedskem, si oglejmo povojne migracijske razmere v zahodni Evropi. Migracijske razmere v zaliotini F.vropi po drugi svetovni vojni Za povojno iz.seljevanje v tlržave zahodne Evrope jc zelo pomembno leto 1957, ko je bila formirana ECi.S. Narejeni .so bili prvi koraki v smeri nastajanja enotnega trga delovne sile, ki se izteče v spt)razum konec .šestdesetih let (Rimski dogovor). Konec petde.setih let je pet od tedanjih .šestih članic Skupnosti obnovilo .svoje gospodarstvo; izjem;i je bila Italija, ki je bihi država izseljevanja in ne priseljevanja (Mesič 1989, 9-10). Šestdeseta leta .so čas neoliberalistične migracij.ske politike v mzvitih državah, kar pomeni med drugim tudi politiko odprtih vrat za priseljev;i-nje (Klinar 1985, 6). Temu .sledi množično pri.seljevanje z juga proti .severu, ki traja •' /'. Kllimr ie km l'J76 iin>iUit ljti. da se Mm iitiSlli ttcku ffv. uiCasiiit ztilHisleiiili r liijiiil, /KiMj.ztirj /tt»l rlmiSaiip iifmii lCcmisi ulHiralK iznizii zdumd lui zaCasiicm di-lii r liijtiil" tidsMvk ivniinmiilof jc lu-iisln-zitit imijlicii. fri začasni mljiradji hi se morahi intill ii/ir I'J70. IvM (i5 liiRosUifaiisklli mianiiilor. vrnilo /ta sv jih je le 20 (HK! (KUnar /974 J50255J " SUnvnlja je bila del /iijtoslarije in fsi Shrenci. h so .■ie izselili r tem Cam. so bih r mjini irelinini kol Jugtislovam Kol je /loziiaiio te iz zntKloriiie. iiidi v tem Času .ilefilne driare t' l«>liisdi niso nfio.ileitile einiineitrlinidnosii. l/fioilerale.«» nacionalni firincifi. liri kaieivm driarljansliv ie/«mieni nanulno /iri. paJnosi Iz lega iznrajo ilei-ilne leiatv. ko . l)o leta 1975je bil sklenjen Meddrtavni .razum o zaliosliivanjii !le^^'ov^J /.elandijo ('/.niian 1974. M J. do leia 1978 ihi so blK /ioi.vinl .S/Hiniziimt o socialni varntuin s 16 driavami (.Svelek 1977. ItUiJ. Oi ostran.sJbis[H»-azunil o siKlalni i arnasti.vo delavcem zagotavljali 'enako obravnavanje z delavci drtave solMidl>isnice s[inraznma. /iroslo iz/ilaCevanje dajatev iz ene driave v drugo, varstvo dniitn.hii(liio seliier iii eiiakoimn iuisi l>rl zalHisloitiitjti drtaiijanov Cliuiic /X;S v {Iriiglli driavuh HCS Sspivjeniom slKimziima zmilmj HdS o iialniiijih minmiiUh \ se Je [nihiiij ■ziiiuiiijv mlunicije sinhkil in zaoslrtntii /mlen lenii in ipni-iiinje o driavliausifii za 'nitimnjo mlKnidjn tzgtibljii na /lomenii (Mesit.' /JASf. 10-15) " Vte licononUc I.ondon ntmzatja na dtujna merila, ki se aftonihl/ajo za delaive iz l-XiS na eni strani in na drnui strani za severne AfriCane. i/Hince. Tinke. Pnrtiifialce. Grke.Jiigftslofane. ki so zimaj evmliske skii/inosii (KIniiir 1976. 254). SaCvUi iniegnidje [Himeni o/iniCanje ideje o prisilni asimilaciji (nprhrancija) iili niijni vrnitvi (prim. SemCijeJ. Via kontekst sotll tndt združevanje Imigninbtkili driiitn. tIvoJeziCnoŠolanje iminrantskih otrok. diipiiSCanje nekaterih {mlitlCnlh dejavnosti iminramov. razvijanje Innuranlskih etniCnih sknpuosti (Klinar I9S5. 14) Vendar fui na ta naCin /ntleka liha asimilacija, ki Je taliku iiCinkiivtteJSa ikI prisilne (KHnar 71«<5. I7 2()) ' Ksenofohija .«■ ne{Hijavlja le zaradi ekonomske krize in nezaposlenosti, amlmk izhaja tiidl iz .stnihii pred -tujim'ter Je mzUCno vsajena v kolektivne (klanske) zai%'.sti. Striikiintilna diskriminacija proizvaja Jo suma Misl- dusnoradikalne ideje in na njih zasnovanagilmiija /hi iisivarjajo dniilK-no klimo, v kateri .m tiijci krivi za vse', so neke vrste dežtirni kriixl fMesic' IVHH. .175.). se je unuiknila politiki integracije, vzporedno z njo pa so .se pojavile .številne 'prisilne remigracije' (Klinar 1985, H). Krepi .se etnična .siratifikacija. V primerjavi s slovenskimi iz-seljenci, ki so živeli v tlržavah zahodne Evrope, je bil položaj tistih, ki so bili na Švedskem zgolj posredno vezan na o]>isane razmere, saj Švedska ni bila članica EGS, hkrati pa je položaj slovenskih (jugoslovanskih) delavcev urejala konvencija, o kateri sta se dogovorili obe državi leta 1968 (Svetek 1968, 42-i3), jo 1969. ratificirali in jo dopolnili leta 1978. (Hribar 199.^, 11)."'V letu 1989 .so se pripravljale nove spremembe in izboljšave, vendar pa konvencija ni bila ratificirana pred gibanji in dogodki za osamosvojitev Slovenije in so na koncu vsi novi tlogovori propadli.-"" Z osamosvojitvijo Slovenije .so bili Slovenci na .^vedskem kar nekaj časa v negotovem položaju. Prav tako pa se je situacija spremenila glede švedskega članstva v zdaj imenovani Evropski uniji, saj je S\'edska postala njena članica. Ljudje se bojijo, da se bo s tem tudi na S\ed.sko vneslo normativno razlikovanje med priseljenci iz držav članic in jjriseljenci, ki prihajajo iz drugih držav. 'V bodočnosti bodo na Svedstiem obstajale tri vrste priseljencev: priseljenec s Švedskim državljanstvom, priseljenec brez švedskega državljanstva iz države EU in priseljenec brez švedskega državljanstva iz države izven EU, takoimenot^ane tretje države." (Pišler 1993. V Slovenci na Švedskem" Slovenci so odhajali na Švedsko predvsem po drugi svetovni vojni, točneje od začetka šestdesetih do začetka sedemdesetih let. Pozneje so tja odhajali le posamezniki. Švedska je bila med vojno nevtralna. Vojna vihra se je ni neposredno dotaknila, ampak se je v tem času gospodarsko zelo raz\'ila. še bolj pa po koncu " o/fin. kclajfti l>tle s/iivjete .■i/ireiiiviiilte Lmireiidji' iitijilemo dva /lotliiilta. lUtviiJe luiretteii v tekun. driiMegti (tUTJJ/m lutjtlemu pri H. /.euknrcii (tVMt. .ViJ. " 'Šrettxlui Se iil sbtemta sncialne koiifeiicije.« Slotvnijii. nlnimbljii .ie tv (.) XajreCia /ionianjkIjlro.fl olwlaJeCe konvencije je v {Hifiletlii zdravslivnefia zavaniitinja v Va.cn hlvtinjo v domovini ( J .Stoivnski in .^ved.ikl drtavljanl. ki so zavarovani /lo Uvedsklli iiredfil.iili. morajo v Casii bivanja v Stotvniji sami /ilaCaii zdnivniike iisliine. Ce /m gredo v tlatljo till Avstrijo fitaCajo zdravslivne ii.en ilevllne pmleslanle .m se le-ll nizpriUi /ki .severni Uvrttpi in prl.ovsod, ker nam je bil naklonjen tisk in vsa družba, smo se kmalu {)očutili doma. (...) Minila so šestdeseta, prišla sedemdeseta, osemdeseta... Švedska je sprejemala vse manj ekonom.tkih priseljencev, število političnih priseljencev • beguncev pa je nara.ičalo. Prihajali so Cirki. Čilenci, Kambodžani. Asirci, Sinanci, Eritrejci. Iranci. Ekonomski jiriseljenci so se takoj vključili v družbo - begunci so več let prisiljeni zdeti v posebnih naseljih. Običajni priseljenci služijo denar in plačujejo davke - begunci.m brez dovoljenja za delo in dobivajo od države podpom Ekonomski priseljenci nimajo nikoli dovolj časa - begunce uničujeta brezdelje in čakanje na dovoljenje za bivanje...'(Ofors I9S9, 6). V januarju 1971 je bilo na .švcil.skem registriranih 17.710 jugoslo\an.skih delavcev. Ob oceni v.seh ljudi i/Jugoslavije, ob upo.Sievanju žena. otrok in staršev, naj bi .se to število dvignilo na iO.OOO. Leta 1967 je bila na .švedskem narejena raziskava, ki pravi, tla je v številu v.seh pri.seljencev iz Jugoslavije na Švedskem 10% ■Slovencev. Izhajajoč iz lega avtor pravi, da je na Švedskem i.000 Slovencev (.lerniol 1971, 66). Avtor pri tem ne upo.števa dejstva, da je bil koncem šestdesetih vi.fek izseljevanja iz Slovenije. Ta val se je postO|}no ustavljal v setlemdeseiih tja do 1975. 1. Zato predstavljeno sklepanje temelji na prevelikem tveganju, ko jemlje stanje pred letom 1967 kot kriterij za ocenjevanje razmer v .sedemde.seiih. Dve leti |)ozne-je M. .Šenkova za razliko od .M. Jermola navaja, tla živi in dela na .Švedskem 6 700 .Slovencev (..Šenk 1973,258) Ptxlobno oceno navaja tudi L. Tertinek (Tertinek 197.3, 252). Popis prebivalstva v Sloveniji v začetku devetdesetih pa kaže, da je na Švetlskem okoli štiri ti.soč Sltjvencev (Prešeren 1990, 201). Ta ptitlatek moramo nujno |X)|3raviti z tlejstvom, tla je v obdobju od naselitve pa do tleveltleselili let veliko Slovencev sprejelo švedsko državljanstvo in jih omenjeni |X)pis ni več zajel - nekateri pa imajo tlvojno tlržavljanstvo. Tako bi lahko rekli, da verjetik> bolj držijo ~ r Ifiii Ctmii IUI .^rvtt.itm niso priliiijtili samo .Sloiviici in Jiij{u.Kloi-aiii. amjiak Uliti sami Skanitinaixi (najrei l'ind. iMilem Somiani in tiana) Svmu Čehi. t^iljabi. tlalijani. .^/hiiuI. VoiiiiffilU cirki. 'Dirki. Vctiku lliitli Je /iriSlo iz azijskih. ajnSkih in lalinsko ameriikih itriav (Terlinek l'J7.i.2SJ} Kot zanimwml nai/mfeiiio. liti je bila Št eilska ie na /in-lomn slolelja (triara izseljeranja. ko so IjiiitJe iMtliajah /ireih-sein /iivko oceana To .ie He ilanes Culi v inlnosn Ši etlov tlo /.HA. /HHlobno kol ie tliines ivlja med .Sloiviici .ileretilipna /Hetbumi o Ameriki ■ iteteli. kjer se cedila mleko in med Marhia I.UKŠIČ-HACIN ocenc- raziskav iz seilenulcsctili ici, ki navaiajo šicvilo ocl 6000 do 7000. Tinli mcil samimi izseljenci .se je uveljavila ocena, da jih je na Švedsko pri.šlo od .šest do sedem li.soč (v prvi gencraciji). Številni .so se pozneje vrnili domov. Ti.sti, ki .s<5 ostali, pa so na Šve<.lskem ustvarili tlružine in imajo danes že viuike (tieija generacija). Sami Slovenci na Švcd.skem ocenjujcjo, da jih je v v.seh generacijah, vključno s tistimi, ki so zamenjali državljanstvo, od deset do dvanajst ti.soč. Slovenci so .se po Švedski precej raztepli. vendar pa lahko rečenu), ila se jih je večina na.selila v južnent delu, predvsem v pokrajinah Gotalanda in Svealanda in to predv.sem v industrijskih sredi.ščih in obmorskih mestih (latljetlclnice), kjer je bila velika potreba po ilclovni sili Za razliko otl ostalih jugoslovanskih tlel.ivcev .so .se naselili zelo razpršeno in se .skušali čimpre) vključiti v .šveilski način življenja, čeprav so hkrati še vzdrževali medsebojne stike v privatnem življenju (predv.sem dru.štveno življenje in srečanja čez vikende). F. Stare ( 1970, 52) navaja, da je bilo v primerjavi z drugimi evropskimi državami za Švedsko značilno, tla je sprejela manjše število našili delavcev, vendar pa je bilo med n|imi največ visoko kvalifici-ntnih delavcev- in delavcev z akademskimi poklici.-' V šestdesetih letih, ko so se Slovenci že v večjem štev ilu pod.ili na Švetlsko. leta še ni imela urailne pri.seljenske politike. No, recimo, včasih, takrat, ko sem Jaz jmicl, Švedska takorekoč ni imela politike za priseljence, ampak si priiel sem tako, kot bi Sel iz IJiiblJane v Izolo. Na policijski posta ji, si se prijavil, kje stannjei in kje délai. To so oni zapisali Šele čez eno leto ali dve je prišlo do tega, da smo dobili delovna dovoljenja, prej pa to ni bilo potrebno. Takrat Je priseljenec, pa naj je bU to Šved iz Malmoja ali pa kdo iz juga Etrope ali od drugje. Sel na policijsko postajo, kjer se je to urejalo. Takrat ni bilo ie nič. ni bilo socialnih podpor za priseljence. Ko si prišel, si dobil delo, stanovanje in si živel kot navaden državljan z vsemi pravicami kot Švedi. To je bilo zelo dobro. Ko pa so pričeli ustanavljati državne institucije za priseljence - to je bila napaka ■ se je pojavi! odpor domačinov do tujcev. Leti so zdaj prihajali v drugačnih oblikah. Uslužbenci tega še danes ne obvladajo, ker to pač tudi ni možno, saj ne poznajo vseh ljudi Švedi ne poznajo ljudi, ker nimajo izkušenj. Zato še danes ne znajo oceniti, zakaj ljudje, ki prihajajo na Švedsko, dejansko prihajajo sem. Tu prihaja do velikega nesporazuma oz. nespo-mzumov pri priseljenskem vprašanju • o tem bi lahko še pa še govorili, ker je situacija zelo zapletena Bila pa je napaka, da so za to ustanoviU državno institucijo. Še vedno bi morali to t noja t i, obvladati lokalni policaji, stražniki, ker bolj poznajo človeka kot psiholog. Izkušen policaj pozna barabo in kurbo. Ta zna oceniti in ima tudi socialni občutek, da človeka ne zapre takoj pač pa mu tudi [x>maga. No, čim pa nastanejo institucije, .le pojavijo papirji, zadet'e se razrešuje v pisarnah in se ljudi, ki " fri U'iii moniiiio ii/mSimili, titi /ititleiiLv {mrzcnuimo fm ntzHLiii iili. ki «o tUtv lutrv/ciu' r zta'vlbii setivnutcsciili Ifl. tu sv jc ktiUfiiirijn ii.wki) kiiilipi:iniiiili Miiuef (v Slinviiiji nz jiifiniliirlju tlriijtiiCi-olmilel/eivlii kol tliiiie.t. /"niv uikn jc hilti ziililmiiui iilSja izobnizbviiii rni-eii za aktutvmskt-' [Hiklkv. TFOQIJA IfJ PRAKSA tet .V> 1 /1000 xe jih obrat itnra, ne pozna, nesreča, nikoli se jih ne vidi Ti ljudje f>o svoje delajo, lahko oblasti lažejo, jo prevamjo, prevarajo zakone, itd. Položaj tujcev na Švedskem je zdaj precej klavrn'. Boris SavsCLubšič-Hacin 1998,71-72) ^ele leta 1969 je bil Ibriniran Državni zavod za priseljence (Statcns Invand-rarverk - SIV). To je čas, ko so se priseljenci že organizirali in začeli ustanavljati pri.seljenske zveze po nacionalnem ključu. Tega leta je bila ustanovljena tudi Jugoslovanska zveza (Leskovec 1990, 5). Pri Slovencih pa se v tem času [Kjjavi prvo .samo.stojno slovensko kulturno dru.štvo v Landskroni. Morda je bila ustanovitev tiržavnega zavoda z;i [priseljence potreba in odgovor uradne državne politike na organiziranje pri.seljence\-. Državni zavod jc prev zel centralno vlogo in odgovornost z;t priseljence. Obračal .se je predv.sem na centralne i)ri.seljcnske organizacije. Pozneje je po vzpostavljeni mreži potekalo tudi financiranje aktivnosti zvez in dru.štev, kar pomeni, da so neorganizirani pri.seljenci izpadli.-' "Sred.stva, ki jih jc SIV dajal ?.;i delo Zveze, so bila v začetku namenska, .se pravi, da je Zveza dobila določen del dotacij z;i administracijo, del preostalih sredstev pa je bil določen za centralne aktivnosti. SIV je tudi zahteval, da ima Zvx?za določene službe: organizacijskega in ekonomskega sekretarja, hkrati pa je .seveda zahteval vpogled v poslovanje." (Le.skovec 1990,5). Leta 1975 jc .švedski parlament potrdil glavna načela pri.seljcn.skc politike, ki bi jih lahko strnili v pojme: enakost, svobodna izbira in sodelovanje. Po tem je prišlo do večje finančne pomoči društvom priseljencev, ki so delovala kot kulturna tlniilni /«tmei^tilii stimn lislim /irLti-IJeiiiem In niinijilntini. bi sv sttme iriiillja zii nartnlnoslni in bnllnrni <)l}slnj furej firl.tetjenci kal so .\fnia. Danci In ,\'onviani. ki niso organizirani in niCestir nv nd/inirijo za Sfojo ohraniler ko! jezikovne in kiitliirne skiipine. ne morejo raCiinaii na itrnibeno{iomoC.'(t/nlxn- l'JN4. 7/ l.eia lUHtlje tlotiil t/'<)K 'natogo. ita /irelOCe, kakina jesUnadja /irisetjenau' na .ivedskem Vkomiie-/H .ili iiidi /in-dsiiniki l>rl.wljensklh organizacij />» Sitrih teliti deta je komile iztiiiCit neka/ telitnili /ired-tolior: ■ llsk. mdio In TV naj Imsvelijo vvC lirosiora jirisetjencem: /loiidarek na prenosa katiiirnefia boj^a.ilva IZ dciel {irisetjencev naj tm ivCji: ■ moino naj l>o dvojno driavtjansivo po deseliti lelili tiivanja na .^vedskem, l)nrz zalileiv Izpisa iz stanua driavtjansiva: ■ pravice priseljencev na {»»tniCjii sticialnena zavarovanja in ;>okojnin naj izenaCijo s pravicami .Švedov. Pravica do /Mikojnine na/ ne zajmde. če se liiji driavtjan preseli v .staro domovino In nato zopei na Stvdiko. Toda iimtske olitasli niso .'^prejeti' niti ene)(a teh predtofiov. 'ft.eskoivc 1W<). 5) smernice za ciocleljevanje pomoči priseljensiomoč. Na nek način je bila pomoč namenska in to predvsem kot začetna pomoč, pomoč za dejavnost in pomoč, vezana na posamezne projekte. \'i.šina siedstev, ki so jih orga-niz;icije dobile na ta način je bila različna po občinah in odvisna od politike in ekonom.ske moči po.sameznih občin. Poleg občinskih dotacij moramo omeniti ludi okrajne. Le te se nanaSajo na okrajne organizacije - od vseh pri.seljencev so bili na ta način organizirani le Jugoslovani in Finci - če iz|X)lnjujejo predpi.sane pogoje.^ S tem je bila v veliki meri financirana tudi mkulinska dejavnost na regionalni ravni. Poleg občinske in okrajne ravni financiranja, je bila državna raven. Državni zavod za priseljence (SIV) je dodeljeval finančno pomoč zvezam priseljenskih organiziicij"' in to namen.sko za osnovno dejavnost (za ilelo sekretariata, nujne sestanke, .skup.ščinc in konference). Državni zavotl za mladino je financiral mladinsko dejavno.st. Potem .so tu .še Svet za pomoč informativnim listom (priseljenski informativni li.sti) in Državni zavod za kulturo. Slednji je na državnem nivcv ju sofinanciral kulturne fe.stivale, .srečanja, ti.skanje knjig in kulturne ča.sopise"' (Hribar 1984, 7-8). Leta 1986 je SIV spremenil načela financiranja zvez. Sredsrva niso več namenska, ampak so vezana na Število članstva. Minimalno Število potrebno za dotacijo je 1000 članov, ki so plačali članarino (individualno in ne družin.sko). Priseljenske zveze so glede na plačano članarino dobile od drža%e določeno tlenarno pomoč. S tem denarjem so prosto razpolagale (Leskovec 1990, 5). Poleg .sofinanciranja socialno-kulturne dejavnosti priseljenskih organizacij na različnih ravneh, je Švedska država podpirala tudi ustanavljanje radij.skih in tele-vi/ij.skih oddaj za priseljence v njihovih jezikih. Za priseljence, ki .so pri.Sli v •» Saj (i/KiZorliiio. ri.H-IJen.\kih drnStev na .^tvdskem (In mora biti /ki tem klJnCn nidi financiran) in ne sammlojen kidliirni Cmo/ii.s. secicnulcsctih. je l^il Drganiziian icCaj uCcnja Sveilskcga jezika." 1'tav takt) .so \ secleimle.sciih letih začeli vključevali učenje niaiernega jezika v programe .šveci.ske .šole. jezik so poučevali učitelji, ki jih je potrdila in zaposlila Šved.ska. Pri.seljenci, tujci brez .šveilskega «.Iržavljansiva, .so 1976 dobili |)ravico, tla stHlelujejo na volitvah za občinske in okrajne skup.ščine. Volilno pravict> so tlobili tisti, ki so bili v evidenco prebivalstva vpisani najkasneje 1.11.1976 ali so živeli na Švedskem zadnj.i tri leta in so tlo volitev tlopolnili 18 lel. Številne občine .so organizirale informaiivna srečanja, kjer .so priseljencem razložili .šved.ski sistem, pristojnosti občin in okrajev in sam si.stem volitev (Volitve so pred nami 1979, 10-11; Knigelj 1976, 216; Stare 1977,281). Kol smo že tlejali, je veliko Slovencev prišlo v č;isu, ko Svetlsk;i še ni imehi uradne pri.seljen.ske politike. Ni bilo Državnega zavoda za pri.seljence (SIV). Učenje švedskega jezika je bil problem po.samezniktn- in ni še bilo organiziranih tečajev z;i i^riseljence. Prav tako p;i še ni bilo Konvencije o socialnem zav;irovanju ali ■Metkiržiivnega sporazum;i o zaposlov;mju meti Jugoslavijo in Svedskt). Leta 1967 je bil n.ijprej podpisan Meddrž;ivni sporazum o zafKislovanju (Stare 1977, 11), 1969. pa je bila potipisana Konvencija o socialnem zavarovanju. Potljiisana Konvencija je bila specilična glede na osi;ile kon\ encije. ki jih je Jugoslavija podpisala z večino evropskih držav. Podobnosti pa lahko najdemo meti sporazumi s .Švetisko, S\ ico in .Norveško. S temi tlrža\'ami je bilo dogoNorjeno načelo samostojnega odmerjanj;! daj:itev. "Zaradi posebnosti švicarskega in švetiskega sistem;i socialneg;i z;ivarova-nja iKUiireč ti dve drž;ivi ne priStev;ita tudi jugoslt)vanske pokojninske dobe, s tem p:i je hkrati izpolnjen tutli pogoj za uveljavitev ptjdaljšanega jugoslovanskega inv;iliflskega in pokojninskega za\'arovanja, če .se zavarov;inec z;i to tjclloči." (Svetek 1974,80-81). Leta 1978 je bila koinencija dopolnjena, a še vedno niso bile odpravljene vse pomanjkljivosti. Največj;i pom;mjkljivost .se nanaša na ztlravst\'eno zav;>rov;inje v času bivanj;i v domovini. V primeru bolezni inonijo delavci, ki so zaposleni na Švedskem, .sami plačali .stro.ške zdnivstvenih uslug. Stroške lahko zmanjšajo le s potovalnim zavarovanjem sklenjenim na .Sved.skem (Hribar 199.?, 11; Leskovec 1990,38). .Metldrž;ivni spor.izum o z;iposlovanju in Kon\'encija o socialnem zavarovanju sta tako le delno pravno uretlila poltjžaj slovenskih tlehivcev na Svetiskem. Osuilo p:i je še veliko odprtih vprašanj in nerešenih situacij. Poleg zaposlitve pa so se Skwenci tudi drugače postopno vključevali v š\edski način življenja oz. švedski vsakdan." Omenili smo že, da so .se Slovenci razkrt)pili na različne konce in se niso " 'l '«/ večja /Kitljelja so (ii ie organiilrajti za priseljence brez/ilaCiie leCa/e Sivdstef^i jezika. reCkrai liitli v t^aCanem delovnem cVkh. VCileljl so hili v glavnem .^vedi In Sloivncl smo .venccv na Švedskem pa je .Slovensko-.šved.sko društvo v Mcisingborgu, ki je n:istalo 1991. leta. Vsa društva .so opredeljena kot kulturna. Njihov glavni cilj je gojiti sk)ven.sko kulturo, sloven.sko lxse<.lo in jo prenesti na naslednje rodove. Za ustanovni občni zbor je bilo nujno pridobiti komunalno (oLičinsko) dovoljenje, pripravili članske izkaznice in oblikovali društveni pravilnik oz. .statut. Celotno gradiv o je moralo biti tudi prcvetleno v švedski jezik. Po letu 1981, ko je Zveza švedskih občin ilala občinam priporočilo in smernice za dcKieljev-anje pomoči pri.seljen.skim organizacijam, je bil eden od pomembnih kriterijev dcjavno.st splošnega pomena Delovanje ilruštev naj bi bilo .socialno in kulturno, ne pa strankarsko-|wlitično. Vsaj |X)lovica članov je morala biti iz vr.st priseljencev. Vsaka organizacija je mor ala imeti svoj statut. Delovanje je moralo biti po.svečeno pri.seljencem in temeljiti na demokratičnih načelih (Hribar 198i, 7). Poleg tega v gradivu za.sledimo informacijo, da je bilo določeno minimalno .število članstva, to je 25 članov, ila je društvo lahko formalno obstajalo (Kramaršič 198.3, 5). Poleg formalnega priznanja pa so si morala društva zagotoviti tiiili pro.suire, v katerih bi .se njihovi člani lahko redno srečevali. .Marsikje .so dobili od občine v najem prostore in jih s pro.stovoljnim delom preuredili, da .so bili primerni za delovanje različnih .sekcij. VziX)rcdno z na.stajanjcm posameznih društev sc je |X)javila težnja po metlse-bojni povezavi. Tako jc v letu 1975 prišlo v Stockholmu do prv e konference slovenskih društev na .Švedskem in do ustanovitve Skupnosti slovenskih društev. Že na!>lcdnje leto (1976.) so jo (ob priliki .Sloven.skega fe.stivala v .Stockholmu) preimenovali v Koordinacij.ski odbor slovenskih društev" (Kragelj 1975, 22; Pišler " KiMinliiitidjsbi mihiir sloiviisMi ilriiSU-r.«/ ibiiiiill U' ilrabnil preimemn tili. fniC U-M 1979. bo .m Rti abiiitih /irviinvmifiili r /iiterefiio sbii/iiiosi shivii.oiiloifin.r priključil Jugoslovanski z\'e/i*' in preko tega so vsa sloveiiska društva postala njen del Priključitev je bila veliki meri posledica praktičnega interesa, vezanega na način linanciranja delo-v-anja priseljenskih organizacij s strani švedske države. Podrobnejša analiza bi morda odkrila tudi ideološke razloge (to je zgolj nepotrjena tlomneva avtorice), vezane na ideologijo bratstva in enotnosti, ki jc ta čas j^režemala Jugoslavijo. Organizacij.ska struktura Jiigo.slovanske zvx»ze je bila tako za.stavljena, da so njeni člani lahko kandidirali za linančna srcd.stva na vseh pravno vzpostavljenih ravneh .švedske drža\x' (občina, okraj, država). Kot .smo že omenili, .so na občin.ski ravni dobivala neposredne finančne dotacije dru.štva in tiruge kulturne organizacije, na okrajni okrajne organizacije in na državni ravni (SIV) jc bila financirana Jugoslovanska zveza. Po letu 1986, ko je SIV spremenil načela financiranja z\ez in sredstva nLso bila več namenska pač pa vezana na število članst\'a. je vodstvo Jugoslovanske zveze interno delilo sredstva po lastnih kriterijih, ki niso upoštevala .številčnosti posameznih dništev. Prav delitev' finančnih sred.stev med posameznimi koordinacijami v Jugoslovanski zvezi je bila med glavnimi vzroki za močne spore in iz^stop Makedoncev in Slovencev iz nje. Prva nesoglasja so sc začela že sredi o.semdesetih let. z leti pa so .sc le Se stopnjevala. Tako v eni od številk Našega glasa iz leta 1988 lahko preberemo: '/iigosloraiiskn zveza se obnaSa kot tiranska mačeha, kis tolsto zadnjico sedi na denarnih sredstvih, katere je dobila od.ivedov in ki so namenska. Čepi na njih, kot da jih je sama prigarala ali pa sijih pri trgala od nst in žnga poredni pastorki Sloveniji, ki bi rado - pomislite • imela čisto zase mini mladinski festival, kjer hi zapela in zaplesala po svoje... '(Redakcija NG 1988, 9). Slovenci ni.so bili edini, ki .so se znašli v tem položaju. Podobno je bilo 7. makedonsko koordinacijo in njenimi društvi. Kot reakcija na nastali položaj, iz katerega ni bilo poti, je Makedonska koordinacija izstopila iz Jugoslovanske zveze, ko so predstavniki tiruštev na občem zboru koncem leta 1989. še enkrat v celoti podprli resolucijo. "Koordinaci jski odbor makedonskih društev je na svojem občnem zboru lansko leto sprejel resolucijo, v kateri zahteva pravičnejšo delitev sredstev, kijih dobiva Jugoslovanska zveza za svoje delovanje. Le-ta dobiva od SIV (Statens Invandrarverk) 1 196 000 kr Po 9 členu pravilnika o dotacijah priseljenskim oiganizacijam hi .MKO moral dobili od te vsote 265 000 kr, dobi pa le 19 OOOkr Za primerjavo: KO slovenskih društev dobi 16 000 kr MKO ima približno 3500 članov, slovenski KO pa oktx>g 900 članov" (Piiler 1989, 39) " liiHiKsIoi-iiiulut sivza je l'Mi4 tvui, r Casn i). .ed najponteinbnejSinii. Slovenska društva na Švedskem so se, kol smo že dejali, medsebojno povezovala v Koordinacijski odbor. Ker so Slovenci zelo razpršeni, razdalje med posameznimi društvi velike, je ta način predstavljal najbolj.šo možnost za vzdrževanje stikov in pomoč med posameznimi društvi. Delovanje vseh društev je bilo vezxmo na kulturno življenje. Poleg vsakoletnih tlruštvenih prireditvah po posameznih društ\'ih ali ob po\'eza\'i tlveh bližnjih, so imeli Slovenci oz. vsa slovenska društv-a na Švedskem vsako leto Slovenske kulturne festivale. Prvo srečanje vseh slovenskih dru.šiev je bilo 1975 v Jonkopingu (Kragelj 1975, 221), naslednje leto je bil 2. kulturni festival v Stockholmu, .sledil je v Olofstromu (Stare 1977, 280). V.sako leto je organizacijo kulturnega lesii\ala prevzelo drugo društvo, na prireditvi pa so s svojimi programi sodelovala vsa. V času festivala je bil običajno tudi sestanek Koordinacijskega odbora. Na sestanku, ki je bil v času 7. slovenskega kulturnega festivala v I lalmstadu (1981) .so sprejeli sklep, da bodo v bodoče srečanja organizirana na dve leti (Skoberne 1981, 277; Hriberšek 1981, 19). V Začetku devet-de.seiih je bil sprejet .sklep, tla se Slovenski kulturni festival preimenuje v Slovenska srečanja (Pišler 1989, 38; Čfors 1992, 4). Vsa leta .so Slov-enci aktivno .sodeknali lutli na kulturnih srečanjih Jugosltjr.inske zveze. Iz leta v leto .se je |X)\-cčc\'alo nezatlovoljstvo ljudi z txlnosom večine udeležencev do kulturnih točk. ki so jih pripravljali .Slovenci, tako da so se na koncu odloČili, da na teh priredit\ ah ne bodo več stxlelovali. 'Make samokrUičnosti bi sretovciU tej naši, za bralstt o in enotnost skrbeči JZ. Svetovali bi ji, naj make prevzgoji svoje živahno' občinsti:o, kije na jugoslovanskih prireditvah izžvižgalo naše slovenske točke, nejevoljno cepetalo ob slovenski besedi ali jya jo v najboljšem primeru ignoriralo." (Redakcija NG 1988, 9). Omenjeni odnos, ki se je zrcalil ludi v odnosu JugosloN-imske zveze do .slo venskega jezika v v.sakdanjem življenju, na radiu, televiziji in Jugoslovanskem lisiu je dodatno razburil Slo\ ence. " že leui JC nrcttmk ,S(iiciia aliLUi lui bratce naslovit /irolesino /lisiiio. r baleiviii /mivl:'.. tto iloven.tikmjlnskliiil organizacijam J'/., ki .te ohnaHajo kol nekakšna oblast, grozijo z oaijaiijem. hoCejo pre/ioveilaii romanje Slovencev v Mukleno. izsiljujejo neiiprariCeno Članarino, jih tUskriminirajo firl munopih... Voiitlarjanje /Hi/iobie enostnosti na račun Stovvncev. fiotlcenjevanje sloivnskega jezika in kulture. samo/iaSno prisvajanje srettstev za naS liikajSiiji kiilliinii razvoj... (Ut sknpnega lirtiraCnna Jugoslovanske zveze, ki je v preteklem lelii znaiUil I 5.iH (KH) kron. smo Slovenci itotnli 2I..100 kron. l'«< atlminislnilivno in organizacijsko tlelo smo opravili sami brez ptaCIla. meitlem ko .vf Je iielmlrebim birokracija JX masliUi z oslahm ilentirjem. Ta itenarje liitli nti.1. itaie ga Svetkka tlriavti.J/.lHi z nJim .tamo rtizliolaga :„ " (KramariiC fJH.i. .y. V natliiljevtinjii Je preilltigal. or slovenskih tiriišiev v |K)vezavi z učitelji slovenskega jezika in uredništvi Našega glasa ter radijskih in televizijskih oddaj. V sedemde.setih letih, ko .se je začelo zbujati društveno življenje, so sc tudi pričele priprave za pouk slovenskega jezika Prve ure slov enščine so bile v društvenih prostorih, pozneje pa .se je pouk materinščine preselil tia švedske šole."- Taka sem preko sloreiiskefia ilniilva kmalu dobila moiuost. da ob sobotah poiičtijem sloreiiSčiuo !• Stockholmii. Prišla sem r stik s sloi enskim dništ-rom, lo je bilo 1974 leta. Ustanovili smo sobotno malo šolo r slovenskem društvu in začela sem z delom ludi tam. Počasi sem prišla do redne zaposlitve učiteljice maternega jezika - takrat so bili to začetki pouka ma-ternega jezika na Švedskem. Z delom sem začela v Uppsali najpivj kot učiteljica srbohrvaščine in nato slovenščine, čez nekaj let pa še kot učiteljica slovenskega Jezika v Stockholmu. Redna učiteljica. To pomeni, da so vas financirale ludi švedske inštitiicije? .Samo švedske inštitucije. Naše inštitu-cije tega niso smele financirati. Švedi so bili zelo striktni kar se tega tiče in niso dovolili uvoza slovenskih učiteljev. Imeli so kontrolo nad kadrovanjem učiteljev in nad tem, kdo sme dobiti pouk slovenskega jezika. Tako da ... To potem ni bilo več v društvih, ampak se je preselilo na švedske šole. To kar je bilo prej v društvih, je bilo vse na povsem prostovoljni bazi. Kar pa je bilo pozneje po šolah, pa je bilo drugače. Dokler se učenec ni prijavil k predmetu je lahko izbiral kakor hitro pa seje k predmetu prijavil, je ta postal obvezni predmet in gaje bilo obvezno obiskovati. Se spomnile kdaj. katerega leta je prišlo do prenosa poučevanja maternega jezika iz drušiev na .švedske šole? Približno ■ kar se slovenskega jezika tiče - leta 1977. Rada Pišler (LnkSič-Uacin 1998, 52) Koncem sedemdesetih let je poiičev-anje maternega jezika prišlo v švedske šole. Sama izvedba pouka, kraj in čas, sta .se z različnimi zakoni spreminjala, ves čas pa .so materni jezik poučevali učitelji, ki .so jih izbrale .švedske in.štitucije in so bili z;i svoje delo od .švedske države tudi plačani (Pišler 1981. 7). Za |>oučevanje .so morali pridobiti kompetenco (behorighet).'^ Leta 1983 je imelo kompetenco .sedem učiteljev slovenskega jezika, ostali pa .so poučevali brez nje, torej je imela kompetenco le tretjina učiteljev slovenskega jezika na Švetlskem (Pišler 1983. 22). " 'IWnanMlnegti .vsuiveijiijtoslomii.sliih piinetjencef .hvtisbe nhliLUi. razen i> fHinCeranjn materine-na Jezika, niso niknli doslej kdovekaj ii/Miiterale /Celo malo /ki je i' lem v/>ra.tevilo učencev pri sloven.skem pouku je z leti upadlo Tako ga je leta 1989 obiskovalo le še približno sto učencev, poučc\-alo pa je še sedem slovenskih učiteljic (Pišler 1989, 38). Leia 1990 je n;i sestanku Ktxjrdinacijskega (Hlboni prišlo - do ukiniive Društva slovenskih učiteljev, ker je imelo le še .šest članov in se ludi že nekaj let ni .sestalo (Koordinacijski odbor 1990, 53). Ze konec osemdeseiih let, ko je začelo primanjkovati sredstev, je prišlo do zahtev države po racionalni porabi sredstev in do racionalizacije' pouka materne-ga jezika. Priti.ski so se v develde.setih .še povečali in prišlo je do nekaterih sprememb. Leta 1991 je pri.šlo do predloga, da bi pouk materinščine potekal le ob .sol> otah in to v skupini najmanj petih učencev (Barešič 1991,3). sicer občina ni dolžna organizirati pouka materinščine (Barešič 1991. 8). Prvi del predloga je sicer propadel, drugi del, o številu učencev, pa .se je kmalu uveljavil. Leta 1995 je prišlo do novega predloga, zahtevano število učencev naj bi se tlvignilo s pet na .sedem. Na Švedskem je veliko številčno močnejših priseljen.skih .skupin kol je sloven.ska (več jih je, bolj .se drobijo finančna sred.stva). Za slovenski pouk. ki je zadnja leta zelo slabo obiskan, v takih razmerah vsak pritisk ali sprememba predstavlja nev;irnost z;i njegovo ukinitev. Obiskuješ tudi ure slovenskega jezika. Kdaj si začela z učenjem? Takoj, ko sem začela hoditi tf Hredsko iolo. Takrat sem imela eno uro na teden. K;iko je izgledala ura slovenskega jezika? Od začetka, ko sem hodila, kakšnih .iest let, smo imeli slovenski jezik v društvu. Bilo nas je petnajst. Mihaela in Rada sta bili pa učiteljici. To je bilo po društvih. Pozneje sta začeli hoditi po šolah. Najprej ste imeli slovenski jezik v društvenih prostorih in obiskovali ste ga otroci iz različnih švedskih Sol v okolici Stockholma?./«. tako je. In kaj je bilo po šestih letih? Potem so s tem v društvih poi.-sem nehali iu sta nčiieljici hoclili J>o različnih iolalt. Ali veš. zakaj je |irišlo tlo spremembe? Zaradi tega. ker Je .^redska začela ipairiii' denar To Je bilo zanje ceneje. Ravno letos imamo ivlike /nrihleme s financiranjem sloivn.<čine. Švedi hočejo naie tire ukiniti, .le vedno pa jc srbrjhrvaSčina, (irki imajo grSčino. .Sloven.lčino imamo eno inx> na teden, drugače pa imamo isti urnik kot ostali učenci. Pouk slo%'enskega jezika se je iz društva preselil in zdaj to poteka po različnih šolah? Prej sva se pogovarjali, da mora biti za piogram jezika zadovoljen en pogoj in to jc, da mora biti določeno število prijavljenih učencev, da sc pretimet dovoli? Zdaj zadnje dve ali tri leta velja, da mora biti vsaj pet učencev v eni skupini. In i> gimnaziji, kamor hodim, nas je pet in drug/e. kjer pouk potekat, jih je tudi toliko. Če Jih je premah, potem slovenščine ne smejo imeli. Od lelos dalje naj bi veljal nov pogoj, to Je sedem otrok v skupini. Kaj pa, če hodiš v šolo, kjer je prijavljenih premaU) otrok? To pomeni, da ne moreš obiskovali ur slovenskega jezika?yr/, razen če hoda na drugo .ilimi mest. Ali lahko hodiš na ilrugo šolo? Ja. Kako imate organiziran pouk slovenskega jezika? To, da obiskuješ slovenski jezik pomeni, da imaš eno uro več kot ostali učenci, tvoji so.šolci. /Mi .se lahko odrečeš nekemu predmetu? To sama izbiram, kakor hočem. Lahko SI izbdvm namesto nemičine ali pa dodatno. Jaz imam dodatno. To \'elja za vse priseljence, .Srbe. I Irvate, Turke... f ja. za ive, če hočejo. Navadno si učenci izberejo uro jezika namesto nem.ičine aH francoSčine. lahko pa ludi dodatno. Renata Utefauič (Lukiič Hacin 1998. 63-64) Poleg podpore za učenje maternega jezika, na .Š\ed.sketn tudi podpirajo in linancirajo priseljensko ča.sopisje ter radij.ske in televizij.ske oddaje. Tako je ob ustanovitvi slovenskega društva v Stockholmu pričelo izhajati tudi glasilo Naš glas. Leta 1975 je bil na ustanovnem .sestanku Koordinacijskega odbora Naš glas razglašen za glasilo \\seh slovxrnskih društev na Švedskem. Opredeljen jc bil kot kulturni časopis. Kot tak je dobival finančno pomoč od Državnega zavoda za kulturo in je redno izhajal. Sredi osemdesetih let pa je prišlo uredništvu do močnih razhajanj (predvsetii v odnosu do jugoslov anske zveze) in nastal je nov časopis SvolKKina misel, ki ga je urejal dolgoletni urednik Na.šega glasa. Žal je izšlo le nekaj .številk. Poleg Našega glasa .so imeli člani ureilništva dostop tudi do Jugoslovanskega lista, kjer .so kar nekaj let sodelovali pri slovenski strani. Zaradi že omenjenih dogodkov in zaostrovanj v odnosih med slovenskimi društvi in jugoslovansko zvezo, pa je interes za sodelovanje koncem osemdesetih upadel na obeh straneh. Konec .sedemdesetih let (1977-78) je začela dobivati svojo obliko tudi televizijska odtlaja Invandrardags, ki se je pozneje preimenovala v Horizont, namenjena pa je bila jugoslovanskim priseljencem.'* Del teh oddaj je bil v začetku namenjen ;Vrt .^ivtblviii jv /ihliliiiiit VIKI osmin» /iivhiftilcei' Jirisdjenili. ^ivdska lehiizijii p Jiiiseljimski Iv-miiliki v Ivin l'JH3 iMisvelilii 5.1 nre nti leitvn. (klttnjvso hilc v Uliiih jezikih Jiri.fvl/eniev Infiostovani so ilohtii o. 7 im'. tk-lei oitiltij v .shivfnskem ji-zikn je bil ivznn na nizfHiretiinte cVi.«/ meil nizlICnimi Jiigo.slo-viinsklmi jeziki. Veniltir. iiguliivlja avtor: 'tiemoknitiCne razitelilve jiiniKstovanskena tdevizij.ikega /iro-j>rama ne moremo pričakovati oti vooslofne /mlitike radijskega fodstra in/inanCnIh zmogljivosti (KramariiC fMi 6-7) l)cncc\-. Dodam« so p4iložaj Slovencev na Šveclskeni otežili še clogtxlki v jiigoslaviji m osamosvajanje Skivenije. Že pred tem je Koordinacijski odbor slovenskih društev izstopil iz.liigoslovanske zveze in isti dan je bila ustanovljena Zveza slovenskih društev- na Švedskem, ki pa nekaj let ni bila formalno priznana. tem času .so za po.samezne dotacije lahko kantlidirala le posamezna tiriišiva na nivojii občine (vendar so tudi občine krčile subvencije za pri.seljensko dejavnost), meiltem ko je bil nivo državnega financiranja (SIV) nekaj časa nedosegljiv. Zveza je morala opraviti formalne postopke priznanja, zailovoljiti vse predpisane kriterije in tako je šele jeseni 1995 (prav v času mojega bivanja na Švedskem) tlobila odobreno prvo finančno dotacijo od SIV. Istočasno pa .so sc začeli problemi financiranja glasila Naš glas Na Državnem zavodu za kulturo so .se odločili, da Naš glas ni kulturni ča.sopis. Predstavlja .se kot ča.sopis vseh slovenskih društev na .Švedskem in naj se kot dnt.štveni časopis tudi financira. Zaplet okoli financiranja je začasno rešila Zveza s tem, ko je zagotovila sretlsiva, da je .Naš glas spk)h .še na|>rej izhajal. Istočasno pa so si prizadevali pridobili nazaj staius kulturnega ča.so|^i.sa. Na koncu naj .še iz|K)siavim(>. da je bil čas. ko ,se je Slovenija osamosvaj.ila, .sploh pa potem, ko jo je Švedska priznala kot samo.stojno državo, za priseljence negotov. Na nek način so bili prepuščeni čakanju, da .se ratificirajo 'stare' jugoslo-van.ske |Xjgodbe ali sklenejo nove. Ni jih bilo malo, ki .so se v tem negotovem času odločili za zamenjavo državljanstv a. Sklepne misli Uvodni piegletl izseljevanja ljudi iz i.i .sloven.skega etničnega prostora, katerega 'meje' je težko določili iz različnih razlogov - zgodovinskih, političnih, etnične smoidentifikacije |X)sameznikov ... - kaže. kam vse .so se ljudje |K>dali s trebuhom za kruhom'. Prekomorsko izseljevanje v prejšnjem .stoletju in v prvi |X)lovici 20. stoletja .so po.stopno (jjiedvsem pa po drugi svetovni vojni) zamenjale .selitve v države zahotlne Evrope Te .selitve imajo marsikaj .skupnega s preilhodninti .selitvami preko oceana, veliko pa je tudi pomembnih razlik, če omenimo le npr. geografsko txldaljeno.st, čepiav je pri posameznikovem doživljanju oddaljeno.sti zelo pomembna i>ercepcija časa, ki |X)membno določa, kako posamezniki doživljajo pojma blizu in daleč. Psihološki učinek percepcije prostora in časa pomembno v()liva na posameznika - izseljcnca, na način življenja v novem okolju, njegov ocintjs do izvornega okolja in na pogostost obiskov 'doma'. .Meil izseljenci velja, da je njegova bližina pomembna razlika med tistimi, ki so .se izselili v držav-e zahodne Evrtipe in tislimi, ki so odšli na druge celine, saj so prvi "skoraj doma". Izjema pri tem je pr.iv gotovo Švedska, saj ljudje, ki so se izselili tja poudarjajo, da imajo drugi po Evropi v lem pogledu jjrednost. Sami oddaljenost doživljajo kot veliko oviro in jo pogosto izpostavljajo ter sc vmeščajo nekje med selitvami po Evropi in dnigimi .selitvami po svetu. Geografska oddaljenost pa ni edina razlika med migracijsko situacijo na Švedskem in po drugih državah zahodne Evrope, kot smo lahko videli. Primerjava opisane švedske pri.seljenske politike s položajem priseljencev, ki so ga imeli v »I ' drugih državali Zaliodne Uvropc laliko dc-hio pokaže, zakaj se je zjnjo uveljavil ler-niin mullikuluiralizem. Sam lermui je lahko zelo si>oren. S prvo težavo se srečamo že, ko ga hočemo točneje opredeliti. Analiza nam pokaže v.so zapleteno.st te problematike, sploh ko jo gledamo v Air.ših, svetovnih raz.sežnostih. Vendar pa lahko rečemo, da .šveilska priseljenska politika .sodi med 'mehke'.... Slovenci, s katerimi sem imela stike, prav goto\'o kritično gledajo na razmere, v katerih živijo, a zavedati se moramo, da izhajajo iz .samo po .sebi umevnih obstoječih odno.sov vsakdanjega življenja in gradijo iz trenutnih razmer v katerih živijo, ne pa iz razmer zaostrene asimilacij.ske politike in netolerance. Številni so ugovori, da je .švedska politika prikrito asimilatorna, da se pod njenimi vplivi utapljajo kulture pri.šlekov v večinski kulturi. .-Vntropolo.ške razi.skave akuliuracijskih proce.sov so pokazale, da vsak kulturni stik nujno vodi do spreminjanja obeh kuUur, sploh še, če .stik teče preko generacij - vprašanje je le, v kakšnih odnosih med manjšinsko in večinsko (dominantno?) kulturo je do sprememb pri.šlo. Dejstvo pa je, da .so akulturacijski procesi neizogibni. To, da potekajo, ni dokaz nasilja kulture nad kulturo - morda lahko celo rečemo, da je izolacija neke kuUure (getoizacija) prej dokaz za tak.šen odnos. Prav tako |)a v intervjujih številni Slo\enci poudarjajo, ila so priseljenske kulture v v.seh teh letih temeljito vplivale na švedski način življenja in spremenile prenekatero švedsko pr\ ino. LlTERiVTlIRA Arili\' ln.štiliit;« za .slovensko iz.scl|i;n.stvi) ZKC SAZU. lond l.uk.scniburg. Svita. Nizozemska (v tekstu fond l.ukscniburg). l.|iil)ijaiia. Arinv In-štituia za slownsko izseljcnstvo ZKC .s.AZU. lomi Splo.^no o i/.scijcnsivu (v tok-stu fond Splo.^no), Ljubljana. Arhiv In.tlituta za sloveii.sko iz.scl|cn.sivo ZKC SAZU. IoikI Svcd.ska. l.jubliana. Bari.^ič. M. 1979. S sestanka Drii.šiva sk>veii.skih uCiieljcv in vzgojiteljev na Švedskem. V: N;)š glas, .^t. 33, Stockholm. Bari.iSiC, M. 1991a. Ne dovolimo, da nas opeharijo. V: Naš gla.s ši 106-107, .Stockholm. BariSiC. M. 1991b. Pouk inaierinSčinc. V; NaSglas. .^t. 10«. Stockholm. Carlen. J 1991. Poslušajte nas ob sobotah ob 17 uri in 50 minut! V: Naš gla.s. .•it. 110. .Stockholm. Cebulj-Sajko, H. 1992. Mcil sreCo in svoIxkIo Samozalo;:ba. Ljubljana. Drenovcc, K 1983. Slovenci na Nizozcniskcin in slovensko dru.^tvo Zvon V: Slovx-nski koledar '8-4. SIM. Ljubljana. Dmt)všck, M. 1992. Ameri.ška zgodba I ranka Česna.V: Slovenski koledar"93, SIM, Ljubljana. Drnov.iick. M 1993. lz.seljc\anjc iz Sir.^e ljubljanske okolice l«90-iyil. Doktorsko delo. Fik)zofska lakulicia. I.jubljana. Oolčman. A. 1983. Telcviziia - za koga? V: Naš glas, št. 59, SitKkholm. Gordon, M. 1961. A.ssimilaiion in American Life. O.xibrd Univ. Pre-ss. New York. HerSak, I-, 1985. Posljeratna migracijska perspektiva l-vrtipe.V: Migracijske teme, št. 1, Z;igreb. Hribar. I.. I9«ia. Dotacije priseljeniškim organizacijam. V: N;iS glas, .št.62. Stockholm. Hribar, I. 198'ih. Vtisi iz IX. .Skupščine.lugoslovan.ske zveze. V: Naš glas. št. 66. Stockholm. Hribar, [.. 1988. Slovenske oddaje v švedskih medijih in netolerantnost posameznih novinarjev. V: N:tš glas, št. 88, Stockholm. Hribar, L 1993. Konvcncija o .soliSave v socialni konvenciji. V: NaS glas. St. 105. Stockholm. LukSič-Hacin. M. 1995. Ko tujina postane dom. Znanstveno in publicistično sredi.Sče, Ljubljana. LukSič-Hacin. .M. 1998 Multikultiiralizem v migracijskih situacijah; Primer: .švedski multikul-turalizxrm in slovenski izseljenci. Priloga k doktorski disertaciji. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, Makuc, I). 1984. Morda,morda pa ni.so pov.sem izginili.V: Slovenski koledar'85. SLM. Ljubljana. Mesič, M. 1987 Vanjske migracije i .socialna struktura. V: Migracijske teme. .št. 1, Zagreb. Mesič, .M 1988 I-vropska migracijska situacija in |K'rspektiva V: Migracijske teme. St. 4. Z;igreh. Mesič, M. HerSak, K. 1989. Kvrop;!, integracija i (jugoslovenska) migracija V: .Migracijske teme. St. 1, Zagreb. Mesič. M. 1993. Strategije razvitih družb. V: Teorija in praksa. FDV, .ši. 7-8. Ljubljana. Milardovič, A. 1987 Neokonzervativizam, nove desnice, desni radikalizam i stranci u zapad- noj Ilvropi. V: .Migracijske teme, št. 3-4, Zagreb. .Moramo biti ghtsnejSi. 1995. NaS gl;i.s, St. 133. .Stockholm. PiSler, K. 1981. Oh robu. V: N;iš gl:Ls. .št. 48. Stockholm. PiSIer, R. 1983. Poročilo Društva slovenskih učiteljev. V: NaS glas, .št. 57-58. .Stockholm. PiSler, R.1989. Koordinacijski odbor slovenskih društev na .^vx^skem. V:Na$ glas. St. 98, Stockht)Im. PiSler, R 1993. HliS. KG in priseljenci na .'švedskem. V: NaS glas. št. 119-120. .Stockholm. PiSler. R. 1996. .Med v:imi je le|x>. V: NaS glas. St. 135. .Stockholm. Pre.šeren. J. 1990. IV) poteh Sk)vmcev v svetu; .Mi res živi na tujem tretjina slovenskega naroda? V: Slovenski iz.seljenski koledar '91, SLM. Ljubljana. Prc.šcrcn, .1. 1990. I'<> poteh .slownccv; .Mi res živi na mjeni tretjina .sloven.skega naroda?. V: Sk)vcn.ski koledar 85, .SIM. l.juhljana Redakcija NG. 19H8. Ko je iK-seila brat.stv<)' le pni/na fra/a... V: Na.^ glas, št. 91, .Stockholm. Slovvnskc radii.ske oddaje. 1988. Naš glas, .št. 90. Stare. .VI 1977. Slowasko kulturno druStvo Slovenija v Olofstromu. V: Slovenski i/.scljenski koledar 78, SI.M, Ljubljana. Stare, K 1970. Slovenci na tujem. V: .Slovenski izseljenski koledar 71. SI.M. Ljubljana. .Stare. F. 1971. Zajioslovanje v tujini. V: Sk)ven.ski i/.seljcn.ski koletlar 72. SL\L Ljubljana. Stare, K 197.3. Zaposlovanje v tujini. V: Slovenski izseljenski koledar ^-l. SI.M. Ljubljana. .Stare, F. 1976. Vračanje iz tujine. V: Slovenski i/.scljen.ski koledar 77, SIM. Ljubljana. .Stare, F. 1977 Organiziranje zunanje migracije Slovencev. KI FSPN. Ljubljana. .Sulič, N. 1983. Fred »ahovec, Ljubljančan z Aljaske.V; Slinenski koledar'84. SI.M. Ljubljana. Süsel, K.M. 199L Poslanstvo in vloga časopisa Ameriška domovina v zgodovini ameriških Slovenccv, 1919-1991. V: Slovenski kolcdat 92. SIM, Ljubljana. Svctek, L 1968. Aktivnost Jugoslavije na petinc, F 1968. Jugoslovani na delu v tujini. V: Slovenski kolcdar"69, SIM, l.juhjana. Skolx:rnc, ». 1981. 7slovenski kulturni festival na .^vedskem. V: Slovenski k<)ledar"82, SIM, Ljubljana. Svcnt, R. 1991. Slovenski tisk v zdomstvu po letu 1945. V: Slownski kotcdar"92. SI.M, Ljubljana. Tcrtinck, I. 1973. .Švedska in priseljenci. V: Slovenski iz.seljenski koledar 74, SIM, l.juhljana. Volitve .so pred nami. 1979. Naš glas. št. 33, StiKkholm. Župan. A 1974. Za|iosIovanjc in vračanje iz tujine. V; Slovenski kolcdar75. SI.M, Ljubljana, öfors, A 1988. .Seminar ter občni zbor Koordinacije. V: Naš glas. št. 88-89, .Stockholm, öfors, A. 1989. Ob robu. V: Naš glas, št. 9«, Stockholm. Öfors, A. 1992. Slovenske) srečanje. V: Naš glas, št. 116, Stockholm. 41