Gospodarske skušnje.
Platno ali pavola*
Ker je pavolnata preja veliko bolji kup kakor lanena, so jo jele fabrike med platno zlo mešati, in tako sedaj marsikdo misli platna kupiti, pa kupi zmes iz platna in pavole. Če fabrika to očitno naznani, ni goljufija; če pa že vsako nit tako presti da, da je zmešana iz prediva in iz pavole, je to goljufija, ktere ne oko ne roka lahko ne zapazi. Pravijo scer, da taka goljufija se da izvedUi, ako se košček   tacega platna v kakošni  kislini neko-
liko časa namakva, ker kislina razje pavolnato nit, lanene pa ne. Al ta skušnja ni gotova, ker je pri tem veliko ležeče: ali je kislina bolj ali manj močna in kako se omenjena namaka opravi.
Nar ložji in nar gotovši pomoč, ktera nikdar človeka ne zmoti, je le tista, ktero oko da s pripo-močjo tiste očalnice, ktera, če skoz njo kakošno reč ogledujemo, nam vsako še tako drobno reč veliko veliko povekša, in se zato drobnogled (Mi-kroscop, Lupe) imenuje. S tem drobnogledom je razsodba: ali je platno čisto platno ali namešano s pavolo, tako lahka, da vsak otrok se to spoznavati lahko o 5 minutah nauči, takole:
Lanena nitka se pokaže skoz drobnogled kot ravna, okrogljata, enmalo ali celo nič votla nit.
Pavolnata nit pa se vidi obstoječa iz votlih, tanjkih, sko z vidljivih nitk, ktere so kmalo na levo k malo na desno zasukane, kakor kupec posušenih, napihnjenih, z mešani h  in potlačenih cev.
Tem tanjkim votlim nitkam se na pervi pogled vidi, da niso za terpež takošne, kakoršne so bolj debele in močne lanene niti.
Kdor ima s platneno kupčijo veliko opraviti, naj si omisli tako povekšavno očalnico, ker le ona je edina in gotova pripomoč platno od pavole tudi takrat spoznati, kadar jo goljufija skriva.
O ti priliko povemo zgodbo, ki se je nedavnej na Saksonskem zgodila: Dva juda prodasta nekemu tergovcu veliko platna za pošteno čisto platno. Ter-govec se pritoži po tem pri gosposki, da platno je s pavolo zmešano; gosposka da zavolj goljufije juda zapreti. Nek v razsodo poklican „zastopen mož" poterdi, da platno ni čisto. Juda se pritožita zoper to razsodbo. Na to pošlje sodnija platno nekemu profesorju v Berolin v preiskavo; profesor ga z drobnogledom preiše in najde, daje čisto platno. In tako je tudi bilo, — ali uboga juda sta bila celo leto po nedolžnem zaperta, med tem, ko je ta pravda tekla.
—    142    —