GLASILO SZDL LJUBLJANA BEŽIGRAD Leto: Vlil., ŠTEV.8 (64) NOVEMBER 68 CENA: 40 par (40 Sdin) ZBORH OBČANOV 25-letnica prvega zasedanja Avnoja Zborom volivcev drugo, pomembnejšo vlogo Asfaltna baza ne bo več smrdela? Filtre bodo kupili in jih montirali do marca 1969. Kakor so nam zatrdili Pri podjetju Slovenija ceste (med drugimi tudi direktor tov. Ribnikar) bodo do konca marca v prihodnjem letu na svoji asfaltni bazi na Črnučah vendarle montirali čistilne naprave oziroma filtre. Hkrati so nam povedali, da so letošnje meritve za-Prašenosti, ki jih je kakor igss. leta opravil Zavod SRS za varstvo pri delu, v naselju Ježa in na Črnučah, ponovno potrdile, da prah in smrad, izvirajoča iz baze. še zdaleč nista nevarna oziroma škodljiva zdravju. Podrobna in zelo strokovna analiza (veljala je °krog milijon S din) tega Zavoda ugotavlja podobno kot pred dvema letoma, <*a je bila letošnja povprečna zaprašemost v vasi Ježa 0,37 miligramov na kubični meter zraka, na Črnučah 0.15 (mg na kub. meter zraka), kar je po republiških standardih da-‘eČ pod dopustno mejo! Ce-ta namreč dopušča 1 mg Prahu na kub. meter v ftanovaniskih naseljih, petkrat več pa v industrij-skih naseljih (povzeli smo Rn po ruskih standardih ** zaprašen ost). . Ker .sta naselji Črnuče m Ježa v industrijski oo-™' hi bdlo lahko v zraku še desetkrat toliko pa bi ga morali ®po vdihavati brecz godr-njanja in groženj. Kar zadeva žveplov dioksid je ista analiza ugo-“Oviia, da ga je precej več Črnučah kot pa na Je-“ česar se da sklepajo da prihaja z bližnje feteaniške postaje. V obeh je daleč pod do-mejo, skratka ne-skodljiv zdravju. ncwern oziroma do-Pomjonem zakonu o za-Prašenosti naselij, ki bo v verJetno®ti stopil . veljavo poleti 1969, bo nosM Jn^ Stopnja ^aše-tZfti 0,15 mg na kub. me- ci. (trenutna kon- °'50>' Povprečna dS ŽVRPIavoga taK^V 24 urah Pa Prav p?, °'15 na kub. m. c"; Podjetju Slovenija Zm, hkrati ^ mu w Z bt>do klJut' vse-asfaitt^ 40 46 ohfjnhili. filtri n° ?>azo oprpmili s nanl ozlroma «stilniml ^Pravmra do konca mar-Veha,e bodo okrog n in 100 mdJJo- v »dm carine. 18. seja občinske skupščine sociologijo univerze. Sklenili so, da občini Bežigrad in Moste prevzameta ustanoviteljske pravice podjetja za urejanje stavbnih zemljišč »Soseska« in sprejeti statut tega podjetja. Razpravljali so še o vezavi sredstev občinskega rezervnega sklada pri Ikiomunal-ni banki; s tem bi zagotovili občini Vič, da bi dobila kredit za popravilo cest, ki so jih poškodovale poplave. Občinska skupščina je sprejela tudi okvirni načrt za gradnjo šol in otro- graditi. Prihodnje leto bo treba tudi pripraviti zemljišče za gradnjo nove šole in vrtca v zahodnem delu Savskega naselja; tam je zdaj več barak, kd jih bo treba preseliti. Občinska skupščina je sprejela tudi poročilo od-borniške komisije o stališčih občinske Skupščine do nekaterih aktualnih problemov v občini (poročilo objavljamo na 3. strani). Za prihodnjo sejo, ki bo v začetku decembra, pa so preložili 'razpravo Bežigrajski taborniki med r najboljšimi v Sloveniji Nagrade za »Bičkovo skalo« in »Savski odred« Za Bežigradom sta dve taborniški enoti. Na tekmovanju najmlajših tabornikov sta letos obe med najboljšimi v Sloveniji. Zveza tabornikov Slovenije je nagradila najboljše, ki so jih razvrstili takole: 1. Odred »Zdravilni vrelci« (Rogaška Slatina), 2. Odred »Bičkova skala« (Ljublja-na-Bežigrad), 3. »Savski odred« (hjubljana-Bežigrad) in odred »Janka PremrlaVojka (Divača). Zveza tabornikov Slovenije je letos med drugim želela popestriti in povečati tudi delo z najmlajšimi — medvedki in čebelicami. Kot najprimernejšo obliko so izbrali tekmovanja: ocenjevali so pohode, taborenja, tekmovanja v taborniškem mnogoboju, osvajanje taborniškega znanja in veščin in ne nazadnje tudi red in disciplino. Približno 600 mladih tabornikov in njihovih vodij iz 18 enot, ki so se prijavile za tekmovanje, se je od januarja do-konca septembra trudilo, da bi bil njihov program čim bolj pester in delo čim bolj uspešno. Razveseljivo je, da se je večina enot že na # Vprašanja odbornikov • Inž. Jože Bele je povedal nekaj pripomb občanov glede nove ureditve prometa na Titovi cesti. Predvsem ni določeno, kje je zdaj na pločnikih prostor za pešce in kje za kolesarje, zato je predlagal, da bi pločnike asfaltirali in potlej označili kolesarske steze Omenil je še težave stanoval cev v tistih ulicah, ki zdaj ni majo več priključka na Titovo cesto ter predlagal, da bi postavili semaforje na križi šču Titove ceste in Stoženske ulice. Predsednik Karel Kušar je odgovoril, da bodo opozorili pristojne organe, naj promet uredijo tako, da pešci ne bodo ogroženi. Nadalj. na 3. strani Otvoritev vrtca »Mladi rod« Novi, vzgojno varstveni zavod »Mladi rod«, zraven bežigrajske gimnazije v krajevni skupnosti »Boris Kidrič«, so slovesno odprli 18. novembra. V novem vrtcu je zdaj 121 otrok. Na slovesnosti je govoril France Artnak, predsednik krajevne skupnosti »Boris Kidrič«, vrtec pa je odprl podpredsednik občinske skupščine Dušan Dolničar. začetku odločila, da se ne borijo toliko za nagrade kot za znanje. Med 18 enotami iz vse Slovenije (Celje, Petrovci, Divača, Idrija, Ilirska^ Bistrica, cicibani so pod vodstvom vzgojiteljic pripravi- Izola, Kranj, Ljubljana, Maribor, Dobrova, Rogaška Slatina, Škofja Loka in Šoštanj), je bilo težko najti najboljše; posebna komisija je stalno pregledovala dokumentacijo in sodelovala s tekmujočimi tudi pri njihovem delu. štiri svojih li prisrčen program. Za vrtcem »Ciciban«, ki so ga odprli lani v Stožioah, je Bežigrad zdaj dobil še eno sodobno vzgojno varstveno ustavo za najmlajše. Vrt- najboljše odrede so nagradili cev je seveda še premalo, in kot rečeno, sta med njimi bi tudi v »Mladi rod« kar dva bežigrajska. Za »Bič- starši še radi pripeljali o-kovo skalo« in »Savski odred« trake, vendar ni več prosto-je to zares lepo priznanje. ra. I I Josip Rus: I I I I Odborniki so na zadnji ško varstvenih ustanov v o delitvi stavbnih zemljišč seja občinske skupščine Ljubljani. Za Bežigradom združenju IMOS (gradnja razpravljali o zborih vo- naj bi že letos zagotovili nove Soseke 7 na Ježici), livcev in samoupravnem denar za izdelavo načrtov sistemu v občini; gradivo za novo šolo v Soseski 5 je pripravila republiška na Brinju ter za nov vrtec skupščina in inštitut za v tem naselju, prihodnje —• ljubljanske leto pa bi oba objekta pričeli Iz lastnih sil Med boji za Žužemberk nas je 25. julija 1943. presenetila vest o padcu fašističnega diktatorja Mussolinija. Naznanjala je konec fašizma, konec 20-letnega okrutnega, poniglavega tiranstva, ki je vse narode Jugoslavije, posebno pa Slovence, silovito prizadelo. Naznanila je prelomni uspeh vsega o-svobodilnega gibanja, e-dinstven zgodovinski uspeh slovenskega naroda in vseh narodov Jugoslavije v boju za svobodo in samostojnost, prelom s starim svetom nasilja, prevar in zatiranja, zmago OF, e-notne vsenarodne politične organizacije slovenskega naroda, za katero se je odločno zavzemalo tudi slovensko sokolstvo. Vedeli smo, kaj moramo storiti. Ni se smelo ponoviti leto 1917. in 1918. Po lastni krivdi smo zaradi strankarskih in osebnih računov takrat zgubili Koroško, Trst ter Primorsko, da je tretjina slovenskega naroda prišla pod še hujša zatiranja. Izkoristiti je bilo treba vsak trenutek in vsako o-kalnost, z vso odločnostjo in z vsemi sredstvi. Sedaj bomo sami odločali o svoji usodi. Vedeli smo. kaj mora slediti. V septembru je Italija kapitulirala. Naša vojska je razorožila šest o-kupatroskih divizij inse silno okrepila z orožjem in borci. Z organizacijskimi in bojnimi napori je OF dejansko nastajala in postajala edina in enotna, nova, vsenarodna politična organizacija s pravico biti e-dina predstavnica slovenskega naroda na slovenskem ozemlju. Pomen vsenarodne, enotne organizacije je prav v tem času prišel do odločilne veljave. Kot edina predstavnica slovenskega naroda je OF žitja narodov Jugoslavije mogla z uspehom organi- v enakopravni skupnosti Bežigrajčan Josip Rus, udeleženec II. zasedanja Avnoja v Jajcu 1943. leta nosti narodov Jugoslavije kot državne celote. Sklepi, enodušno sprejeti ob prisotnosti 572 izvoljenih odposlancev, so uresničili politični in bojni program OF. To je omogočila organizirana, izvirna rast samostojnosti iz lastnih sil, v nerazdvojni povezanosti z ostalimi narodi Jugoslavije. Na takšni izvirni samostojnosti vsakega naroda naj bi II. zasedanje Avnoja utemeljilo novo bratsko skupnost narodov Jugoslavije v skupni federativni, demokratični novi Jugoslaviji, s svobodnim pristankom vsakega naroda po svojih najvrednejših predstavnikih. Tudi naval -nemških divizij Tia naše osvobojeno ozemlje ni mogel preprečiti postavljenih ciljev. Naša delegacija, izvoljena za II. zasedanje Avnoja, na kočevskem zboru, se je na poti na zasedanje ustavilna na Otočcu in bila pri Zavnohu — protifašističnem svetu Hrvaške, toplo in iskreno sprejeta. Presenetljivo je bilo srečanje delegatov z delegati Zavnoha. Poleg predstavnikov iz vseh krajev in slojev, so bili v hrvaški delegaciji tudi ljudje, zna. ni umetniki, javni, kulturni in politični delavci, ki so po svoji preteklosti, življenju in delu predstavljali značajne in pomemb-ne osebnosti v hrvaški javnosti. Njihova prisotnost je dopolnjevala vsenarodni značaj delegacije in osvobodilnega gibanja. Bil je to zbor ljudi brez osebnih in strankarskih računov, ki so imeli pred seboj edino — usodo svojega naroda in jugoslovanske skupnosti, ki so se odločno, pogumno in brezkompromisno zavzemali za uresničenje bratskega so- zirati zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, ki je sprejel sklepe, ki so utemeljevali svobodo in samostojnost slovenskega naroda v skup- na najnaprednejših noče-lih. Moralna višina hrvaške delegacije je bila tako učinkovita, da je po- Nadalj. na zadnji strani »Zbor občanov« čestita vsem bralcem za dan republike Več kot milijonarji — Viktor Džurin, Josip Gotič in Željko Meštrič iz Gradbenega šolskega centra. Trije poštenjaki z vajenske šole Na cesti so našli milijon dinarjev, pa so jih takoj odnesli na milico Zgodilo se je v soboto. Sivo nebo je viselo nizko nad mestom. Trije sošolci in prijatelji — Viktor, Jože in Željko — gojenci prvega letnika vajenske šole (Gradbeni šolski center) za Bežigradom so odšli na sprehod proti središču mesta. Pot jih je vodila po levem pločniku ob Titovi cesti. Ko so prišli do vojašnice, je Mimo njih švignil avtomobil. Bil je beli renault. Tistega dne ni bilo posebnega prometa, pa še opoldne je bilo. Iz avtomobila je padla zajetna ženska torbica. Vsi trije naenkrat so jo opazili, kako se je potrkljala po cesti. Viktor je skočil in jo pobral. V njej je bila manjša denarnica z nekaj drobiža, zraven nje pa šop modrih peittisočakov, povezanih z elastiko. In ni minilo pet minut, ko so fantje prišli do postaje milice na koncu vojašnice. Zavili so do dežurnega miličnika. Sprejel jih je malce strogo in Prijavite se za smučanje Ljubljanski smučarski klub »Novinar« že vrsto let uspešno dela z mladino. V svojih vrstah ima več kot 500 pionirjev in pionirk ter mladincev in mladink; med njimi je tudi . lepo število Bežigrajčanov. SK »Novinar« organizira redne nedeljske smučarske izlete in smučarske tečaje med šolskimi počitnicami pod strokovnim vodstvom učiteljev in vaditeljev. Nedeljski smučarski izleti bodo letos že od 1. decembra naprej, med šolskimi počitnicami pa bodo organizirali vrsto tečajev za otroke in odrasle. Izlete prirejajo na Veliko planino, tečaji pa bodo v Kranjski gori, v Mojstrani in na Voglu in — kar je še posebej zanimivo — v Avstriji (Hirschegg, Hauscr Kaibling in Schladming). Cene niso pretirane, zlasti še, ker bodo imeli udeleženci proste vožnje na vlečnicah in žičnicah. Smučarski klub »Novinar« vabi v svoje vrste stare in mlade, tiste, ki bi se radi naučili smučati in tiste, ki že znajo, pa bi radi v prijetni družbi hodili na izlete. Prijavite se lahko vsak četrtek od 14. do 16. ure v pisarni društva novinarjev, Vošnjakova 8 VII. Člani društva imajo sestanke vsak petek ob 19. uri v klubskih prostorih, Kidričeva 11, kjer se pogovorijo o vsem, kar zanima smučarje. vprašajoče. Ko so mu povedali, kako in kaj, je strogost izginila z njegovega obraza. Povedali so še, kako se pišejo in da se šolajo na vajenski šoli za tesarje. Od doma dobro vedo, kako je treba ločevati svojo od tuje lastnine. In tudi doma so mprali zmeraj vprašati, če si lahko vzamejo kos kruha — ali ne. Ti trije šestnajstletni poštenjaki so: Viktor Džurin, doma iz Podevčeva pri Novem Marofu, Josip Gotič, doma iz Ljubeščice in Željko Meštrič, doma iz Presečine pri Novem Marofu oziroma nedaleč od Varaždina. Gradbeno podjetje »Obnova« jih štipendira, da si bodo pridobili kvalifikacijo tesarjev. Vsi trije so doma iz delavskih družin. Njihovi očetje delajo na Jesenicah, v Novem gradu (Istra), v Zagrebu. Ko so fantje odhajali od doma v šolo, v Ljubljano, so si morali sposoditi potovalke pri prijatelju, da so lahko prinesli s seboj najnujnejše. In nista minila dan ali dva, ko so našli na cesti tisti milijon, ko jih je obiskal mož. Vsakemu je stisnil v roko po dva pettisočaka in jim zaželel še veliko uspeha v življenju. Fantje so bili presrečni. Odhiteli so v mesto in si kupili vsak svojo, novo potovalko. Nekaj denarja je še ostalo. Ko bo spet mesec naokoli, ko bodo dobili še tista dva tisočaka mesečne štipendije, si bodo kupili vsak po en par zimskih čevljev ... Prevelikih želja za življenje nimajo. Za zdaj bi bili veseli, ko bi si lahko kupili novo obleko, drugi dve želji sta se jim pa tako že izpolnili: potovalka in čevlji. Viktor pravi, da bi rad postal dober kvalificiran delavec. Takole 100 tisočakov na mesec bi bilo kar dovolj. Rad bi ostal v Ljubljani. Željko in Josip imata na las podobne želje. Triperesna deteljica Medji-murcev se je dobro znašla v Ljubljani. Slovenščina jim ne dela več nobenih preglavic in lepo lahko sledijo pouku, le govore pa po naše še bolj težko. Sicer pa so k nam komaj dobro prišli. V šoli so dobri učenci. Skrbno sledijo pouku, zato so učitelji in vzgojitelji z njimi zelo zadovoljni, hkrati pa ponosni, da imajo v svoji sredi zares takšne poštenjake. Da ne pozabimo na tisti milijon. Izgubljeni in tako srečno vrnjeni v prave roke. Lastnikove namreč. Mož ozi- roma žena se nista ravno preveč izkazala. Zakaj? V navadi je, pisani in nepisani, da najditelj dobi 10 do 15 odstotkov vrednosti. Posebej prav je, če se držimo tega pravila takrat, ko gre za lepo vsoto — in če je denar že tu. Mar ne?! So seveda tudi primeri, pri manjših najdenih stvareh, kjer smo kot poštenjaki lahko tudi velikodušni. Kakor kdaj! V tem poslednjem primeru, bi bilo prav, da bi se srečneža, ki sta tako nerodno izgubila veliko vsoto denarja, bolj širokogrudno oddolžila fantom. Morda se pa še bosta?! N. L. Prvi sneg, prve težave Prvi sneg, tokrat že sredi novembra., je večino presenetil, med njimi tudi tiste, ki bi ga morali naglo pospraviti z ljubljanskih ulic-Prvo jutro po novem snegu so bile ljubljanske ulice slabo očiščene. Sneg sicer ni bil takšna ovira kot voda, ki se je nabirala ob pločnikih. Za zdaj lahko samo upamo, da takšnih presenečenj letošnjo zimo ne bo veliko. Ulice, pločnike in kolesarske steze, trolejbusa postajališča, križišča in prehode za pešce, mora čistiti podjetje »Snega«, ki za to dobi denar od mestnega sveta. | ZBOR 1 OBČANOV I glasilo občinske kon- { I ference SZDL Lju- S | bij ana—Bežigrad. Iz- I B baja vsak mesec. | i Ureja uredniški od- S | bor. Predsednik ure- 1 | dniškega odbora: | | Joško Pirnar. Odgo- | š vomi urednik: Ja- j 1 nez Snoj — Cena | I izvodu: 40 starih di- | g narjev, letna naroč- 1 f nina 300 starih di- f \ narjev, za delovne j 1 organizacije tisoč j-. ■ starih dinarjev. — g ? Tekoči račun pri ; | NB 501-8-319/2 - Ro- I 1 kopise in slike po- § \ šiljajte na naslov: g s »Zbor občanov«, jj | Ljubljana, Parmova a 1 41—Tiska CP »Delo«, g Spet ^Magda77 Uspela predstava na odru v Savljah Magda. Mlado dekle, ki je s podeželja prišlo v mesto, da bi našlo nekaj stokrat nasa-njanega, ali pa le večjo rezino kruha, ki ne diši tako po znoju in raskavih dlaneh. Magda, ki v mestu vzljubi, se razočara in zgubi, kot toliko takih deklet s podobnimi zgodbami in različnimi imeni. Srečali smo jo v Savljah. Bil je nekakšen jubilej Romana Novellija, režiserja dramske skupine »Tonosa«, ki tesno sodeluje s prosvetnim društvom Savlje-Kleče. Dvajseta predstava, ki jo je Roman režiral v Savljah. Prvi je bil Deseti brat, potem Rokovnjači in Tonček, Kekec, Narodni poslanec. Hlapec Jernej, Sedem let skomin, Klopčič in tako naprej do Magde. Magda je dvajseta. Roman pravi, da jo ima rad, ker ji je dal precej svojega. Priredil je tekst tako, da je dal Magdi namesto samomora možnost za vrednejše življenje. Ljudje ne marajo preveč krute realnosti. Poleg tega je bila Rem-čeva Magda napisana leta 1934. Novelllijeva igra nima odmorov med posameznimi slikami. Slike so združene in predstava teče od začetka do konca, ne pusti, da bi se zgodba izgubljala v odmorih. Glasba, ki sipremlja predstavo, da je skupno s svetlobnimi efekti vzdušje, poudarja posamezna razpoloženja in skupno z igro igralcev, rekviziti, odkriva konflikte in jih razreši. Na treh nesimetrično postavljenih belih ploskvah se menjajo diapozitivi. Diapozitivi pomagajo postaviti dogajanje v odgovarjajoče okolje. Tekst pove le najnujnejše, ostalo mora povedati igra igralcev, svetlobe in glasba. Nespreten režiser bi to igro lahko kaj hitro spremenil v banalno, opolzko zgodbo. Novelli je popestril igro s plesnimi vložki, s katerimi je hotel tudi nevsiljivo, nebanal-no in učinkovito prikazati sliko, v kateri doživi Magda svoj osebnostni in moralni padec če so vse te zamisli uspele, bodo sodili gledalci v Savljah in še na mnogih, že v koledarju zapisanih gostovanjih; več kot pohvalno je, da so se pojavile na amaterskem odru saveljskega prosvetnega društva. Igralci: Slavi Zorman, Evgen Šerbec, Janez Soline, Martina Šerbec, Niko Zatler, Josip Strašek, Tone Zatler, in Janez Zemljič so tako kot režiser Novelli, scenograf in kostumograf Julči Logar in še-petalka Ančka Kušar, zaposleni v »Tonosi« v Savljah. Kot gost je tokrat sodelovala koreografinja Simona Jager. Poleg igre ima vsak še svojo posebno zadolžitev v skupini: reklamo, organizacijo gosto-vamj, blagajno, vstopnice. Vsi z veseljem sodelujejo. »Magdo smo vadili pet tednov. Ni dobro, če se vaje predolgo vlečejo. Igralci se naučijo besedilo doma, potem pa predvsem debatiramo. Slabo je sugerirati sleherni gib, delati mora tudi igralec sam,« je pripovedoval režiser. Vprašal sem ga katera bo enaindvajseta predstava in rekel je, da še ne ve. Pa je tako slabo povedal, da sem prepričan, da Roman že »tuhta« nekaj novega. J. R. V spomin: Milena Sušnik Komaj nekaj dni je minilo od Uikrat, ko smo Mileno še srečavali na ljubljanskih ulicah, še pred mesecem dni je, stara že čez osemdeset let, pomagala pri pripravah za proslavo 25-letnice ustanovitve Slovenske protifašistične ženske zveze v Dobrniču, saj je tam sodelovala že leta 1943 kot delegatka ljubljanskih žena. Milenina življenjska pot je tako bogata, da se je nemogoče ustaviti na vsaki njeni postaji. Rojena je bila 1885. leta v Razdrtem pri Postojni. Polnih 35 let je kot učiteljica vzgajala slovensko mladino, predvsem v revnih predelih Dolenjske. Zaradi svojega naprednega mišljenja in zato. ker je dodobra spoznala vse tegobe in težave delovnega ljudstva, se je že leta 1941 takoj vključila v osvobodilno gibanje in nje-no stanovanje v I^evsliko-vi ulici 25 je postalo dom takratnih ilegalcev in voditeljev upora, vse do februarja 1945. leta, ko je morala tudi sama zapustiti stanovanje. Po osiK>bodHm, čeprav stara že nad fto let, je spet prijela za delo. Za Bežigradom je bila vzgojiteljica in aktivistka. Dolga leta je bila predsednica Društva prijateljev mladine na terenu Bežigrad. Novi vrtec »Mladi rod« v krajevni skupnosti »Boris Kidrič« — Podpredsedn' občinske skupščine Dušan Dolničar je prerezal trait ob slavnostni otvoritvi. 2 ZBOR OBČANOV — NOVEMBER 68 D^r Bežigrajska lekarna modernizirana Bežigrajsko lekarno že nekaj časa obnavljajo, zato se je začasno preselila v kletne prostore Zdravstvenega doma nasproti gimnazije- Obnovili bodo tako fasado kot notranjost lekarniških prostorov ter jih na novo in moderno opremili. Z nekaterimi prezidavami bodo pridobili tudi več prostorov oziroma dosegli večjo funkcionalnost za to dejavnost. Obnovo in modernizacijo delno kreditirata občinska skupščina in Stanovanjsko podjetje Bežigrad Moste, ven dar bo ta dolg morala lekarna odplačati. Obnova in preureditev bo veljala okrog 20 S milijonov, oprema pa 15 S milijon, din Hardvig Pirnovar, novi odbornik mestnega sveta Namesto Slavke Bergant, ki jo je občinska skupščina na njeno prošnjo razrešila dožnosti odbornice, s tem pa ji je tudi prenehal mandat odbornice mestnega sveta, je občinska skupščina iz- volila Hardviga Pirnovarja, *j odbornika abcra delovnih skupnosti, sicer pa ravnatelja osnovne šole »Vita Kraigherja«, za novega odbornika mestnega sveta ljubljanskega. Telovadnica v Dolu za novo leto Zapisali smo že, da bodo novo telovadnico pri osnovni Šoli v Dolu odprli ob dnevu republike. Rok pa so morali še nekoliko podaljšati in zdaj računajo, da bo nared za novo leto. Le malo pripomb Urbanistični načrt za Črnuče (čez trideset let naj bi tamkaj živelo več kot 10 tisoč prebivalcev) je bil en mesec razstavljen v prosto-nih bežigrajske občinske skupščine. Ogledalo si ga je le majhno število občanov in v glavnem niso imeli pripomb. O načrtu bo razpravljal še svet za urbanizem in potlej občinska skupščina, dokončno pa ga bo sprejel mestni svet ljubljanski. Imenovanja Občinska skupščina je na zadnji seji imenovala Josipa Suhelja, šefa odseka za dohodke občinske uprave, v investicijski svet za nadaljnjo etapno gradnjo kliničnega centra Ljubljana. V svet podjetja »Soseska« pa je občinska skupščina imenovala kot predstavnike javnosti Rada Saviča in Zvonka Sotlerja ter podaljšala mandat Rudolfu Ocvirku in Alojzu Smolnikarju, predstavnikoma v omenjenem svetu. 18. seja občinske skupščine Zborom volivcev drugo vlogo Nndalj. s 1. strani • Anton Rems je posredoval prošnjo strelske družine »Tabor« z Ježice, ki sprašuje, kako je s plačevanjem najemnine za njihove prostore. Dejal je, da je v občini še več družbeno političnih in športnih organizacij, ki so si zgradili prostore s prostovoljnim delom, zdaj pa jim zanje Stanovanjsko podjetje zaračunava najemnino. Menil je, naj bi se v občinski skupščini dogovorili, katere prostore in objekte bi lahko prenesli v upravljanje, če ne celo v last določenim športnim in drugim organizacijam. Enak predlog je imel tudi Ivan Ku-novar. Skušali se bomo dogovoriti s Stanovanjskim podjetjem, da te stvari uredijo, je dejal predsednik Karel Kušar, če ne bomo uspeli, pa bomo o tem razpravljali na prihodnji seji občinske skupščine. Inž. Lojze Bavdaž je omenil slabo javno razsvetljavo, zlasti še od Peričeve proti Celjski ulici. Spričo napadov, ki se dogajajo, bi bilo treba bolje razsvetliti stranske ulice. Razsvetljava je problem vse Ljubljane, na glavnih in na stranskih ulicah, zlasti še v primerjavi z drugimi evropskimi mesti, je dejal predsednik Karel Kušar in dejal, da bo treba ta problem rešiti v okviru mesta kot celote. Pavel Lehnjak, je dejal, da prebivalci Linhartove ulice prosijo, naj bi takrat, kadar so sejmi na Gospodarskem razstavišču prepovedali parkiranje avtomobilov na Linhartovi ulici (vsaj na eni strani ceste), ker je sicer promet skoraj nemogoč, parkirni prostor pa je itak urejen ob Titovi cesti. Mirko Eržen pa je še vpra-S-al, kako je z zazidalnim načrtom za predel med Gospodarskim razstaviščem in novo Linhartovo cesto. Občina in zbori volivcev Republiška skupščina je pripravila gradivo o položaju in nalogah občin ter nadalj-nem razvoju samoupravnih odnosov- Med drugim poudarjajo da je samoupravljanje v občini temelj enotnega družbenopolitičnega sistema, zato je potrebno zagotoviti prav v občini funkcioniranje vseh oblik neposrednega odločanja. Prepustiti jim je treba samoupravno odločanje o vseh tistih zadevah, kjer lahko že na sedanji stopnji razvoja kar najbolj racionalno opravljajo zadeve, pomembne za delo in življenje občanov. To so zlasti komunalne zadeve, urbanizem, lokalni promet in ceste, obrtna dejavnost, določanje višine nekaterih prispevkov, davkov in taks, kmetijstvo, turizem in trgovina, socialno varstvo in zaposlovanje. Pri tem naj občani kar najneposredneje POROČILO ODBORNISKE KOMISIJE Skupščina občine Ljublja-rvvBežigrad je na zadnji seji 3. oktobra 196H. imenovala odborniško komisijo, ki naj formulira stališča občinske skupščine do nekaterih anomalij in problemov na področju upravnega delovanja, o katerih se je precej tudi pisalo. Stališča naj bi nato občinska skupščina potrdila na naslednji seji. Komisija se je sestala dvakrat in pregledala tako odprta vprašanja kot tudi skupščinsko dokumentacijo za nekaj let nazaj, da bi ugotovila odprte probleme in odnos skupščine do teh problemov. Med najbolj odprta vprašanja iz dela občinske skupščine, kot tudi njenih organov, je komisija na podlagi preteklih razprav in skupščinskih dokumentov uvrstila področje urbanizma, prometa z zemljišči in politiko do obrti. Da bi prišla do ustreznih zaključkov, je komisija ločila delovanje občinske skupščine — njeno delo obsega vodenje določene politike v okviru veljavnih zakonov — od dela občinske uprave, ki je zadolžena za neposre.dno izva-tobje določene politike. Ko-husija je potem pregledala delo občinske skup-^čiue za več let na-za pregled dela uprav-hih organov pa je predlagala, da ga opravijo pristojni republiški organi in sicer za podaje obrtnih dovoljenj, loka-°tj. gradbenih dovoljenj, pro-theta 7. zemljišči in obdavče-Vania. i,e na podlagi tako opravljene revizije upravne-1514 dela, bo mogoče pravilno Očemti ali so upravni organi dčlali po predpisih in določe-dm smernicah oz. kakšna so “•'a morebitna odstopanja od VeUavnih norm. aa tej podlagi daje komisi-naslednje POROČILO ..dodeljevanju stavbnih zem-z.i gradbene namene je ^bč inska skupščina v pretek-h, zlasti pa ▼ zadnjem letu, penila največ skrbi in spre-t(J' Vf*<5 pomembnih sklepov v organizacijskih ukrepov, erih n »men ie bil vsklndit.i November 68 tekoče delo na tem področju tako z obstoječimi predpisi kot tudi s tekočimi družbenimi potrebami- Ker občinska skupščina lahko opravi promet z nekaterimi stavbnimi zemljišči izven javnega natečaja, je zato že koncem leta 1967. poverila upravni postopek, predvsem presojo materialnih dejstev, ki vplivajo na odločitev, posebni komisiji, sestavljeni iz članov sveta za finance in odbornikov skupščine. Ta komisija sama neposredno sestavlja predloge odločb s področja zemljiškega prometa in jih posreduje pristojnemu svetu v potrditev. Na ta način je promet z zemljišči od začetka uvedenega postopka pa do odločitve same poverjen izključno kolegijskim organom skupščine. Ti ukrepi so pokazali pozitivne rezultate, predvsem pa je onemogočen vsak subjektivni vpliv na ta promet. Skupščini je na tem področju uspelo učinkovito zavarovati splošne interese pred individualnimi. Z nadaljniml organizacijskimi posegi, ki jih sedaj izvaja, zlasti s formiranjem posebnega podjetja za urejanje mestnega zemljišča, pa si skupščina prizadeva rešiti ta problem tudi iz vidika komunalnih in drugih potreb družbe na tem področju. Na področju urbanizacije občine je skupščina v skladu s pozitivno zakonodajo kot tudi potrebami njenega območja, uspela zavarovati dragocena mestna zemljišča pred namensko uporabo. Vse gradnje, ki so bile dovoljene v času dela sedanje skupščine, so v skladu s sprejetimi urbanističnimi programi in načrti. Za večji del občine je skupščina že izdelala zazidalne načrte, za preostali del občine pa so ti načrti v izdelavi. S temi načrti je zagotovljen skladen razvoj občine in mesta, kot ga nakazuje Generalni urbanistični plan Ljubljane. Razen tega pa so z napredke«! te dokumentacije ter z izboljšanjem strokovnega, upravnega in inšpekcijskega delovanja, v večji meri že omejene črne gradnje, ki so bile v preteklosti velik urbanistični problem. Te v glavnem ponehujejo. Z razčiščevanjem njihovega pravnega statusa na podlagi smernic mestnega sveta, pa se praktično že likvidirajo najbolj akutne anomalije iz preteklih let, ki so precej obremenjevale tudi delo občinskih organov. Prav napori sedanje občinske skupščine so s pravilno usmeritvijo na reševanje teh najbolj perečih problemov pripomogli ustvarjati red, ki je bil prejšnja leta precej omajan. Občinska skupščina je že koncem leta 1967. obravnavala probleme obrti in februarja 1968. sprejela svoja stališča, v katerih se e posebej šča, v kateri se je posebej zavzela za pravilno družbeno vrednotenje dejavnosti, ki temeljijo na osebnih stredst-vih za delo in za pospeševanje tele dejavnosti, hkrati pa se je odločno zavzela za dosledno spoštovanje predpisov in selektivno določanje družbenih obvez do tega področja. Realizacijo sprejetih stališč je skupščina preverjala že na seji 12. septembra 1968. Ta njena stališča so bila odraz problemov in družbenih potreb v tem času, hkrati pa temeljita obsodba vseh anomalij, ki so nastajala na podlagi predpisov predhodnega obdobja. Nekatera njena stališča so bila potrjena s poznejšimi spremembami predpisov, kar kaže, da je občinska skupščina pravilno usmerila svojo skrb na tem področju. Tudi do obdavčevanja dejavnosti samostojnih poklicev je sedanja skupščina že ob prvem sprejemanju občinskih predpisov hkrati opozarjala na neučinkovitost obdavčevanja v preteklih letih, na nastajajoče socialne razlike in družbi škodljiva bogatenja posameznikov na račun kršitve predpisov samih in tujega dela, kar vse je tudi odločno obsojala. To njeno stališče je prišlo do izraza s sprejetjem več organizacijskih in drugih ukrepov, ki so že od spomladi letos dalje obrodili prve pozitivne rezultate, hkrati pa zagotovili, da se v bodoče na tem področju ne bodo več dogajale nepravilnosti, kot so se dogajale v preteklih letih. Glede na obsežne in odgovorne naloge občinske skupščine na navedenih, pa tudi drugih področjih, je sedanja skupščina že v drugi polovici lanskega leta analizirala organizacijsko in kadrovsko stanje njenih organov, zlasti uprave same. Zavedajoč se, da bo marala v prihodnjih letih opraviti obsežne, zapletene in odgovorne naloge, je spremenila obstoječo organizacijo upravnih organov, povečala število zaposlenih delavcev in izvršila nekatere kadrovske spremembe, kar naj bi izboljšalo delo uprave v celoti. Vso to kadrovsko obnavljanje uprave je potekalo vse leto 1968, ker so se pojavile mnoge, težko premostljive ovire. Razen tega pa je bilo treba sprejeti dopolnilne zasedbe delavcev v službi dohodkov glede na nove potrebe, ki so se začele realizirati še pred sprejetjem dokončnih odločitev pristojnih republiških organov. Tudi to kaže na to, da se je občinska skupščina zavedala svoje odgovornosti in dolžnosti 'in v skladu s temi tudi pravočasno in odločno ukrepala. Te ugotovitve dokazujejo, da je občinska skupščina pravočasno določala svoja stališča do aktualnih družbenih problemov, da so bila njena stališča pravilna, hkrati pa je storila vse, da bi se njena stališča tudi realizirala. V kolikšni meri so upravni organi to njeno politiko realizirali oz. kakšna so bila morebitna odstopanja upravnega dela od predpisov in politike občinske skupščine, pa bodo pokazali rezultati naročene revizije, ki se že izvaja. Komisija bo zato te rezultate posebej analizirala in o ugotovljenih zaključkih obvestila občinsko skupščino, hkrati pa bo predlagala morebitne dodatne ukrepe za izboljšanje dela. odločajo o oblikah in višini sredstev, ki naj se zbirajo za zadovoljevanje skupnih potreb. O zborih volivcev pa na podlagi študije, ki jo je pripravil inštitut za sociologijo predlagajo, naj bi zbore sklicevali bolj poredko, občani pa naj odločajo o nečem, kar jih neposredno zadeva. Zbore volivcev je treba skrbno pripraviti,'pomembno pa bi bilo, da bi na njih sodelovali najvidnejši predstavniki občinske skupščine. Predlagajo tudi več neposrednih osebnih stikov med volivci in njihovimi predstavniki v skupščinah ter opozarjajo na pomembno vlogo "lokalnega tiska. V razpravi je Igor Kostju-kovski, predsednik sveta za splošne zadeve občinske skupščine, med drugim dejal: Razprava o tem je pomembna, saj bodo morebitne spremembe daljosežno vplivale na celotno dogajanje v občini. Ugotavljamo, da ustavna zamisel o občini ni v celoti zaživela. Vzroki so znani, vendar ne bomo smeli ostati le pri deklaracijah, temveč bomo morali biti bolj konkretni. Igor Kostujkovski je govoril še o vlogi predsednika občinske skupščine, poudaril je, naj bi službe kot so sodišča, javna tožilstva in pravobranilstva, uredili in tudi financirali enotno v vsej republiki ter menil, da bi lahko tudi odbornike občinskih skupščin imenovali kar poslance. Razprava odbornika Franca Miklavčiča na seji občinske skupščine Občinska skupščina Bežigrad je na zadnji seji obravnavala tudi osnutek »Stališč glede položaja in nalog občine in nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov v občini.« Ta osnutek je kot informacije predložila občinskim skupščinam Skupščina SRS. Predložena stališča pa so naletela v bežigrajski skupščini na dokajšnje kritike nekaterih odbornikov. Prinašamo razpravo odbornika Franca Miklavčiča o zborih volilcev: »Osnutek »Stališč« republiške skupščine v tej točki je sicer zbir lepih, a žal le deklarativnih besed. To bo lahko vsak sam presodil, ko prečita besedilo: »Zbori volilcev morajo imeti pomemben vpliv na odločanje v občini. Postati morajo oblika, s pomočjo katere bodo občani vplivali na politiko občine, na programiranje razvoja v občini, na politiko formiranja in delitve sredstev, zlasti pa na to, kako bodo zadovoljevali določene skupne potrebe.« V resnici, so te misli nekritične in ne upoštevajo dejanskega stanja. Sploh pa ne vsebujejo nobenih koristnih predlogov, ki bi povečali vplivnost zborov volilcev oz. občanov na dogajanja v občini. Priznajmo si, da zbori vq-lilcev — razen morda v prvih letih po osvoboditvi, niso nikoli prav uspešno vršili funkcije, zaradi katere v našem družbenem sistemu obstojajo. 2e glede udeležbe na zborih volilcev je resnica ta, da zbore obiskuje le kakšnih 3 odstotke volilcev z določenega območja, na podeželju morda kakšen odstotek več, v nobenem primeru pa udeležba še približno ni dosegala tistih 10 odstotkov, ki naj bi predstavljali kvorum po ustavnih in zakonskih predpisih. Tudi glede sestave obiskovalcev na zborih volilcev, se je vsaj že zadnje desetletje nazaj ustalilo dejstvo, da prihajajo na zbore volilcev v veliki večini le starejši občani in upokojenci, medtem ko mladih ljudi med obiskovalci ne vidiš, niti ne vidiš ljudi iz vodstev podjetij ali ustanov, ne srečaš tam vidnejših javnih in političnih delavcev — izvzemši starih in preizkušenih ter zvestih terenskih aktivistov. Praksa je tudi pokazala, da je vplivnost zborov volilcev majhna, da občinski in drugi organi večinoma sklepajo drugače kot pa je bilo sprejeto na zboru volilcev. Tudi odgovori, ki bi morali biti posredovani volilcem, če gre za negativno rešitev, bodisi sploh izpadejo ali pa se posredujejo s polletno ali še daljšo zakasnitvijo, ko stvari niso več aktualne. »Stališčem« republiške skupščine je priložena tudi študija Inštituta za sociologijo pri Univerzi v Ljubljani, ki skuša na znanstveni osnovi raz-vozljati probleme okrog dosedanjih izkušenj pri zborih volilcev in ki skuša ugotoviti, kakšne so perspektive za bodočo uveljavitev zborov volilcev. Ta študija daje tudi nekatere sugestije, ki bi morda pripomogle k povečanju vplivnosti zborov volilcev in k povečanju zainteresiranosti ljudi, da bi prihajali na te zbore. Strinjam se z nekaterimi izmed teh sugestij, kot npr. — da bi se zbori volilcev praviloma ne sklicevali več kot enkrat letno, — da se na zborih volilcev ne bi obvezno obravnavali občinski proračuni in plani, marveč bi se vsakoletno v celoti preverjala uspešnost politike v občini, — da bi se ti zbori sklicevali za večja volilna območja, ki bi se praviloma pokrivala z območji krajevnih skupnosti, — da bi na takem zboru volilcev obvezno sodelovali predsednik in tajnik občinske skupščine, nekateri referenti v občinski upravi, odborniki tistega terena, pa tudi republiški ali zvezni poslanec s tega področja in bi na ta način mogli takoj in kvalificirano odgovarjati na posamezna vprašanja volilcev. Zlasti slednje se mi zdi važno, ker bi na ta način prišlo do neposredne konfrontacije ter direktnega in osebnega stika med političnim vodstvom in volilci. To bi bili po vsebini zares pravi politični shodi. Ta način bi tudi omogočal naravni izbor sposobnih politikov. Zavedajmo se, da današnje stanje in potrebe niso takšne kot pred poldrugim desetletjem in da so minili časi političnega prosvetljevanja. S časom se je marsikaj spremenilo. Niso tu le masovna in kvalitetnejša komunikacijska sredstva kot televizija, radio in bolj razgibano dnevno časopisje. Tudi ljudje so danes bolj razgledani in osnovne stvari dobro poznajo. Poduče-vanja in le preprostega posredovanja informacij, na kar še mnogokrat naletimo na zborih volilcev, ne prenesejo več. Skratka, če bi našli neke nove oblike in bi dvignili zbore volilcev na višji politični nivo, bi napravili korak naprej in lahko ohranili zbore volilcev tudi v sodobni družbi.« Občinska skupščina in družbeno politične organizacije čestitajo vsem občanom za dan republike 29. november aMiMIlilillMttlMJIll« ZBOR OBČANOV Iz krize na zeleno vejo V »Avtoobnovi« so nagnali še enega direktorja Zop«‘t »Avtoobnova«. in zopet proti direktorju. In zopet isti ljudje, kot pred enim letom, ko je delavski svet »Avtoobnovc« izglasoval neza-pnieo prejšnjemu direktorju. Verjetno so stvari tako zapletene, notranji spori tako hudi in celo grdi,' da bi bil komentar objektivnega opazovalca prav gotovo slab in ne bi nnvedal vsega, kar sc dogaja in kar se je dogajalo v »Avtoobnovi«. Zato je najpametneje predati besedo ljudem, ki stvari poznajo. Po teh izjavah lahko tudi tisti občani, ki se »Avtoobnove« že nekaj let spomnijo samo po pisanju presodijo, kdo ima prav in zlasti — s kakšnim namenom. • Inženir Stojan Šubic, ki je bil v »Avtoobnovi« li mesecev direktor, je med drugim izjavil: »Ob analizi rezultatov bilance, pa drugih podatkov in vsakodnevne kontrole obračunov za usluge, sem prišel do sledečih zaključkov: naša trgovina je nerentabilna in nam veže prevelika obratna sreds-stva. Cena naših uslug je previsoka, zato nas stranke zapuščajo. Vzroki naših visokih cen so preslabo izdelane norme dela (cenik del) in izredno visoka stopnja režije. Visoka stopnja režije je posledica previsokega števila režijskih delavcev, ki so tudi po osebnem dohodku privilegirani v primerjavi z delavci v proizvodnji. Tako je bilo število neproduktivnih 103:115 proizvajalcev. Skupni bruto osebni dohodki pa v razmerju 250:360 milijonov letno. Materialno poslovanje je bilo neurejeno, kar je dokazovalo 32 milijonov S-din neugotovljenih viškov in 14 milijonov S-din neugotovljenih manjkov ob inventuri. Naši dolžniki so nam vezali velika obratna sredstva, okrog 50 milijonov (S din. Po teh ugotovitvah, ki sem jih predložil organom samoupravljanja, komisijam in političnim organizacijam, smo sprejeli ustrezne sklepe. Le-ti pa so seveda nekatere prizadeli, zlasti v upravi in administraciji in to je rodilo reakcijo ...« • Vinko Pestotnik, predsednik sindikata: »Pri lanski zamenjavi vodstva, zlasti direktorja, se je pred našo organizacijo postavilo vprašanje, kako prepričati članstvo, da bo človek, ki pride od zunaj, lažje gledal na stvari objektivno. Splošno mnenje je namreč bilo, da naj bo direktor nekdo od kolektiva. Ena prvih nalog novega direktorja je bila določitev akontacij na osebne dohodke za čas, ko posameznik ali skupina ni polno zaposlena. Doslej smo bili namreč navajeni na cenike in delavci so dobivali manjše osebne dohodke. Ko so v proizvodnji določili spodnje meje osebnih dohodkov — akontacije, se je razlika med režijskimi in proizvodnimi delavci občutno zmanjšala. To pa je rodilo odpor pri administraciji. Kajti delavci v proizvodnji so bili sedaj na boljšem. Drugi direktorjev ukrep, ki je rodil reakcijo, je bila ukinitev trgovine. Najhuje pa je nastalo ob sprejemanju statuta. Sprejeli so ga vsi člani kolektiva. Odpor določene grupe je nastal pri vprašanjih organizacije podjetja in volitev. Toda od načelnih vprašanj smo se začeli prepirati pri konkretnih, na primer zaradi izdelave novih proizvodov — prikolic. Spomladi namreč nismo imeli dela in smo iskali možnosti, kako bi zaposlili celoten kolektiv. Direktor je našel delo, in sicer izdelavo 70 prikolic za JLA. Ker pa direktor sam ni hotel podpisati pogodbe, je sklical upravni odbor, delavski svet in nazadnje še celoten kolektiv. Postavilo se je odločno vprašanje, ali razširiti proizvodnjo z novimi iz- Sedanji direktor inž. Stojan Šubic delki ali ne. Upravni odbor je direktorjev predlog zavrnil in ta pogodbe ni podpisal. To poudarjam zato, ker sedaj vsi trdijo, da je prišlo do razbur-kanja v »Avtoobnovi« zaradi prikolic, kar pa ni resnica. Razburkanje bi prenehalo, ko pogodba ni bila podpisana. Toda razprtije so se vlekle naprej in so se zaostrile v današnjo obliko.« • Julka Zibert, tajnica mestnega odboru sindikata delavcev prometa in zvez: »Od začetka leta 1967. so se posamezni člani kolektiva »Avtoobnove« obračali na sin- dikalni svet mesta Ljubljane, občinsko skupščino, občinski komite ZK in drugam z anonimnimi pismi in prikazali nepravilne postopke vodilnih, nezakonito delo posameznikov in neurejene notranje odnose, predvsem pa pomanjkljivosti v delu samoupravnih nih organov. Na osnovi omenjenih pritožb je komisija za družbeni nadzor občinske skupščine Bežigrad ugotovila, da so navedbe članov kolektiva o pomanjkljivem in nezakonitem delu posameznikov in samoupravnih organov v glavnem točne. Ugotovljeno je bilo, da gre za večje pomanjkljivosti v urejanju in izvajanju samoupravnih aktov, posebno pa v delu samoupravnih organov. Glede navedb, da je s takim delom povzročena oziroma bo za kolektiv nastala večja gmotna škoda,, je komisija zahtevala sklic seje delavskega sveta. Ugotovitve komisije občinske skupščine je delavski svet sprejel fcot objektivne in točne. Sklenjeno je bilo, da se v 60 dneh sprejmejo normativni akti ter uskladijo z veljavnimi predpisi in tako zagotovi pravilnost dela samoupravnih organov. V oktobru istega leta je delavski svet sklepal o odpovedi direktorja, tehničnega vodje in vodje splošnega sektorja. Za v. d. direktorja in za v. d. vodje splošnega sektorja podjetja so bili imenovani pritožitelji, in sicer tovariš Rajh je bil imenovan za v. d. vodje splošnega sektorja, to variš Hlebanja pa za v. d. direktorja. Vsi ti so se kasneje tudi javili na razpise, ki so bili pod njihovim »strokovnim« vodstvom nezakonito izvedeni samo zato, da si za vsako ceno obdrže vodilna delovna mesta. Nezakonito so bili imenovani tovariš Gradišek za vodjo tehničnega sektorja, tovariš Rajh za vodjo splošnega sektorja in tovariš Hlebanja za direktorja. Občinska komisija je ugotovila, da je bil celoten razpisni postopek nezakonit. Imenovani niso izpolnjevali niti formalnih pogojev razpisa, vendar so vztrajali, da je takšna volja kolektiva. Pozneje so bili po zakoniti poti imenovani za ta delovna mesta kandidati z ustreznejšimi pogoji. Omeniti moram, da ti tovariši v času opravljanja vodilnih funkcij v podjetju niso ničesar spremenili. Vnašali so le še večji nered. Uredili niso niti notranje zakonodaje, čeprav so vedeli, da je to pogoj za dobro delo in urejene odnose. Tudi med posameznimi službami ni bilo sistematičnega kolektivnega dela, ampak je vsak po svoje odločal in vsak po svoje gospodaril. Med njimi je vladala velika napetost glede kompetenc. Glede spornih prikolic je bilo na delovni skupnosti sprejeto, da je treba razvijati oddelek karoserij, da bodo imeli delo tudi kleparji, ličarji, brusilci in orodjarji. Izglasovan je bil sklep, da se pogodba za karoserije podpiše. Ugotovljeno je, da so tej pogodbi nasprotovali tovariši in njihova skupina, tako da so predlog na seji delavskega sveta morali ponovno obravnavati in so ga tudi zavrnili. S tem so se odrekli dela za okrog 350 milijonov S-din, kar pomeni zaposlitev 120 delavcev. Ostane odprto vprašanje, kaj bo s temi delavci, bodo našli drugo zaposlitev ali bodo odpuščeni? In drugo, kdo bo zanje odgovarjal? Pomembno je tudi vpraša nje, ki ga je ta skupina večkrat ponovila: »Avtoobnova« od družbe ne želi ničesar, ker od družbe doslej tudi ničesar ni dobila. Vse, kar imajo, so si ustvarili z lastnimi žulji, zato zahtevajo, da se nihče v zadeve »Avtoobnove« ne vtika.« • Franc Heraver: »Sem član delavskega sveta in sem se vseh sej redno udeleževal. Govorim v imenu delavcev. Vsi vemo, da je bilo ob prihodu novega direktorja Šubica pri nas zelo malo dela in to zaradi izredno visokih cen naših storitev. Ko nam je direktor predložil možnost izdelave 70 prikolic, so bili nekateri proti, nekateri pa smo se strinjali. Strinjali smo se s pogojem, da naj nam predloži predračun. Problem je bil v tem, da so bili mehaniki še vedno brez prostora ter delajo zunaj, ka-roseristi pa v prostorih. To je motilo podpis pogodbe. Jaz sem podprl izdelavo prikolic s pogojem, da poiščemo delo tudi za mehanike.« • Franc Gradišar: »Pri podjetju sem sedem let. Boleče vprašanje je režija. Ko je prišel sedanji direktor, so bili 103 delavci v režiji. Menim, da mojstri ne spadajo k režijskim delavcem, ampak mora biti njihov osebni dohodek odvisen od izvršenega dela v proizvodnji. Teh mojstrov je 23. Pri prikolicah smo ugotovili, da porabimo za eno prikolico za 3,100.000 S-din materiala, za drugo 3,600.000 in za tretjo 3,800.000 Sdin. Pri vsaki nadaljnji gre še za 400000 Sdin materiala več. Menim, da je treba, preden gremo v proizvodnjo novega artikla, izdelati točen predračun dela in stroškov. Delo v administraciji ni pravilno organizirano. Menim tudi, da sedanji pravilnik o osebnih dohodkih ni pravilen, ker preveč diferencira stopnje kvalifikacije in premalo upošteva dejansko izvršeno delo.« • Friderik Ličen: »Med kolektivom se je zadnji čas razširilo zbiranje podpisov. Niti ne veš več, za kaj boš podpisoval. Tako so, na primer, pobirali podpise za odstranitev direktorja. Ce je kdo želel vedeti, kaj je pravzaprav podpisal, je dotični že zbežal. Videl sem vajenca, ki je pred dobrim mesecem prišel v podjetje, kako so ga prepričevali, da bi podpisal zahtevo o odpustu direktorja. Tako daleč smo torej prišli: vajenec, ki je ravno prišel v podjetje, naj bi odločal o direktorju.« 0 Franc Dežman, predsednik delavskega sveta: »Ko smo dobili novega direktorja, smo videli, da so tovariši, ki o bili že proti prvemu, tudi proti drugemu. To je skupina: Rajh, Hlebanja, Cimperman, ki je prišla v spor z direktorjem že prvi mesec. Na sestankih delavskega sveta smo razpravljali pametne stvari, ki so zahtevale pretehtano sklepanje, res v dobrobit podjetja. Kdo ni glasoval? Rajh, Hlebanja! Ra- Administracija je v »Avtoobnovi« privilegirana glede osebnih dohodkov in dela; izobrazba je postranska stvar. Nič čudnega, če je prav uprava najaktivnejša v boju prroti vsakemu redu v podjetju. Foto: N. Bizilj Delavci »Avtoobnove« na zboru kolektiva, ko so razpel J »a,j direktor inž. Stojan Šubic zapusti podjetje ali ne. Videti je, da se težko odločijo, ker se boje p°5 'telo, kdo bo jutri prišel na oblast... čunovodkinja je večkrat rekla še pred prihodom sedanjega direktorja, naj že vendar uredimo te stvari, ker bo drugače podjetje razneslo. Kako pa je bilo pod vodstvom Rajha in Hlebanje? Imeli smo 500 milijonov S-din zamrznjenih sredstev. Prodajali smo po višjih cenah sami sebi material. Novi direktor je moral začeti pometati, toda pometal je po sklepih samoupravnih organov. Likvidirali smo trgovino, ljudi pa zaposlili na druga delovna mesta. Značilno je, da nekateri niso hoteli pristati na to, čeprav niso bili prikrajšani niti pri delu niti pri osebnem dohodku. Glede pravilnika: za izdelavo je bil zadolžen Hlebanja. Delal ga je 9 mesecev, nato smo mu preskrbeli pomoč. Bilo je potrebno popraviti cenike. Prav tako je bil nelogičen opis del itd. Delavci so bili v mnogo slabšem položaju od uprave. Osebni dohodki so bili na upravi od 150 do 250.000 S-din, medtem ko so delavci prejemali do 70.000 S-din. Hodil sem po delovnih organizacijah in iskal delo za naše podjetje, čeprav to ni bila moja dolžnost. Povsod so mi rekli, da so naše usluge predrage, da moramo torej usluge poceniti. Razna transportna podjetja bi nam dala v delo avtobuse, vendar popravilo zahteva delo od A do 2. Naši karoseristi so sicer dobri za remont, vendar če hočemo prevzeti v delo avtobuse, moramo imeti najboljše. Prikolice bi zaposlile vse poklice in oddelke v podjetju, kajti naša dejavnost ni samo mehanična in kleparska, ampak celotna storitev, zato je bil sklep o proizvodnji prikolic po moje pravilen. Se tole bi povedal: zbor delovne skupnosti je bil sklican na hitro in na podlagi podpisov. Neka grupa je pred kratkim ustvarila tak položaj, kot ga je ustvarila pred letom pri odstopu bivšega direktorja Murna. Trdim, da je treba v podjetju predvsem delati, ne pa razpravljati in stremeti za položajem. Glejte, kaj sem doživel kot predsednik delavskega sveta. K meni je prišla zjutraj Silvana Cernjač, naj bi sklical sejo delavskega sveta. Predlagal sem, naj bi bila ta seja nekoliko kasneje, da bomo lahko izpolnili sklepe seje osnovne organizacije ZK. Menim, da ima predsednik delavskega sveta vsaj to pravico, da podpiše vabilo za se- jo, ne pa da so me sani0_^ 'da vam vmešavanje v vestili, da je seja delavsK« Jlvari ni povšeči. Vaša sveta sklicana, vabilo P4 J povsem pravilna, da podpisano z mojim imen01' "nižba ni ničesar dala. in brez moje vednosti.« M je, toda na občin-• Silvana Cernjač: »Avtomontail«, zato 11 ^ ij da bo rk.il? . w možnost, da vam transP0^ Ku 0 d®lal podjetja prepuščajo V? ** ,, nje svojega voznega fr p« seveda po zmernih cena*: jo ta 'sk-mf ™,1 pn se bo stanje, kakr^^jo nUri? ^a' A.J za' pri vas, nadaljevalo, ol’^ 'ik^ ljudi « V m, kruta možnost, da si b<> v t^teresoJ?™111 SV°^ ; feš" »**■”« tam izvrševalo ta dela. ^ r ^Oj^^bora: boste delali potem vi?« , "ajbrže 4> Karel Kušarp občinske skupščine »Ne zdi se mi prav, V1, Sbuo^ kot da se Pr*1 ^ * uvede prisilna - Be g® ' 'la *Jer ni namreč re- K° ’ s« _____ Prisilna uprava uvaja samo v tistih delovnih organizacijah, ki so v slabem finančnem položaju. Lahko se uvede tudi v delovnih organizacijah, kjer obstoječe stanje vodi v poslovanje z izgubo. To pa v tem primeru »Avtoobnove'« obstaja. Prisilna uprava bo podjetje pripravila do tega, da bo spet začelo normalno poslovati in da bo-(io cene in kvalitete uslug takšne, da bodo konkurenčne na tržišču in da bo delovni kolektiv imel perspektivo. Predvsem pa kruh.« • Milan Geržclj, tajnik mestnega sindikalnega sveta: »Kaj ne vidite, da vam spori v vašem podjetju jemljejo stranke? Podjetje, ki vsako leto menja direktorja, povsod .smatrajo kot neresno. Moti me, da danes, po enem letu, gre zopet za Isto grupo ljudi, ki v »Avtoobnovi« vedno nastopa. Zadovoljna je bila samo takrat, ko je imela v medvladju in na nezakonit način oblast v rokah. Prej so hodili k nam na sindikat, ker niso bili zadovoljni, sedaj niso zadovoljni; mar hočejo biti vsi direktorji? Pri vsej stvari gre za priznavanje posameznih institucij, ne glede na to, kdo bo direktor. Vsak ima svoje pravice in dolžnosti. Vsak direktor hoče imeti red. Ce je današnji direktor dopustil, da tajnica ne piše zapisnika, da ne skuha kave, če pridejo gostje, je to njegova stvar. Toda vsak direktor bo zahteval, da bo podpisoval, za kar odgovarja. Npbenega direktorja ne boste več naplahtali, da v treh mesecih ni mogoče registrirati podpisnika. Razčistiti moramo tedaj vprašanje: potrebujete direktorja ali ne? Kar očitate sedanjemu direktorju, boste očitali tudi drugemu, novemu glede na pristojnosti, ki jih ima vsak direktor.« Še in še bi lahko navajali, ker argumentov in dejstev je toliko, da je to že prava zmešnjava, iz katere je težko povleči pameten zaključek. Toda lahko je ugotoviti samo eno: isti ljudje vedno proti vodilnim, dokler sami niso vodilni in v ta boj pritegnejo za seboj skupine, boj pa ima za posledico slabšanje materialnega položaja podjetja, ki se ne more drugače končati, kot se je končalo s saveljskim »Topsom«. No, menda ho občinska skupščina Bežigrad znala stvari postaviti na svoja mesta. LOJZE JAKOPIČ i »Modna oblačila« imajo za tri let a naprej prodano vso proizvodnjo Industrijsko konfekcijsko podjetje »Modna oblačila« so že do septembra uresničila svoj letošnji finančni plan, in sicer v višini 20 milijonov dinarjev, do konca leta pa ga bodo presegla, kakor računajo, kar za 10 milijonov. Te številke so vsekakor zelo zgovorne, še posebej če vemo, da ni dolgo tega, ko je bilo podjetje v hudi finančni krizi. Direktor podjetja Niko Stare pravi takole: »Krize niti ne bi bilo, jo ne bi bilo treba, zakaj izvažamo že osem let zapored. Toda hkrati z nastopom reforme doma, je tudi na zunanjem trgu močno zaškripalo. Pri tem bi rad posebej poudaril, da nam dela nikdar ni manjkalo, le pri denarju (plačilih) se je ostro zataknilo. Mislim, da sem s tem povedal dovolj. No, zdaj je vse to že zgodovina. Pošteno smo zagrabili in posel z inozemskimi partnerji nam gre lepo v klasje. Tako pri povečevanju količinskih naročil, kakor tudi dolgoročnejših aranžmajev. 2e pred krizo, ki nas niti ni preveč presenetila, smo imeli dobre stike z več velikimi partnerji v tujini (na zahodu). • Trgovci zahtevajo spremljamo nenehno — od kreiranja do končnih izdeD kov. Domače ljudi tako stalno izpopolnjujemo v znanju. Inženirja konfekcionerja šola ne naredi, temveč samo praksa. Ob tem je zanimivo, da so vsi nemški tehniki v naši stroki hkrati tudi mojstri — krojači. • Za tri leta naročil Trenutno imamo zelo veliko naročil, več kot jih dejansko zmoremo. Naši obrati v Trebnjem, na Krki in v Bohinju imajo za tri leta naprej prodano vso proizvodnjo. Le-ti delajo za tuja tržišča. Tudi doma — posebno v Ljubljani — imamo zelo veliko naročil. Bistveni problem, s katerim se sedaj ubadamo, je, kako uskladiti proizvodnjo za domači in tuji trg, ker je naročil preveč. Na domačem trgu smo pred časom doživeli večjo stagnacijo pri prodaji kot na tujem, zato smo se potem vse bolj usmerili na zunanje tržišče. Vodstvo podjetja pa kljub temu meni, da moramo gledati tudi na domači trg, ki smo ga morda malce pozabili, da ne rečem zanemarili.« »Modna oblačila« so začela s proizvodnjo konfekcije že pred 16 leti. Kakor nam je zaupal direktor, je v Ljubljani predvsem močan vpliv italijanske mode, v Mariboru pa nemško-angleške. »Modna oblačila« danes zaposlujejo 1.270 delavk in delavcev z obrati v Ljubljani, na Krki, v 2ireh, v Trebnjem, Idriji in v Boh. Bistrici. Se ta mesec oziroma najkasneje do konca leta bo stekla nova tovarna konfekcije (hlač) v Bohinjski Bistrici, še pred pomladjo pa bo povsem nov obrat stekel tudi v Idriji. V bohinjski Bistrici bo dobilo delo nekaj nad dvesto novih parov delovnih rok, kar je za ta kraj in njegovo okolico velika pridobitev. Gre v prvi vrsti za mlada dekleta, ki so bila doslej brez dela, in so se na posebnih tečajih že usposobila za industrijski način dela za šivalnimi in drugimi stroji. Nova tovarna v Boh. Bistrici, ki sta jo skupaj financirala trg. podjetje »špecerija« z Bleda in »Modna oblačila«, je veljala 350 milijonov S din — od tega nova oprema 200 milijonov S din. Ko že govorimo o industriji v krojaški stroki, je prav, da povemo še kaj več o proizvodnji. Delo dobesedno teče po tekočem traku. Ene same hlače izdela 30 do 40 ljudi, kakršne pač so. In suknjič prav tako. Modernizacija in nova tehnologija dela sta stalno prisotni, zelo pomembno za delovno storilnost pa je tudi razpoloženje delavcev, ki je v veliki meri odvisno od delovnih pogojev in prostorov. Za tuji trg delajo »Modna oblačila« obleke v štiriinpetdesetih (54!) velikostih. Bližnja perspektiva je obnova oziroma zamenjava celotnega strojnega parka ter količinsko in modno večja izbira ženske, otroške in moške težke konfekcije za domači trg. »Krizo je prebrodil prvovrsten izdelek, ki se dobro prodaja,« pravi direktor. »Modna oblačila« so svoje najhujše čase preživela, poudarja direktor Niko Stare, hkrati pa se zavedajo, da jih nova, morda celo ostrejša kriza lahko še kdaj obišče. Pravzaprav je to v pogojih tržnega gospodarstva in v veliki odvisnosti od tujega tržišča povsem nekaj normalnega, vendar kolektiv ne čaka nove krize križem rok Ena bistvenih nalog za prihodnje je, da še povečamo svojo trgovsko mrežo, na drugi strani pa se opremljamo z novimi, modernejšimi stroji, da bi znižali proizvodne stroške in povečali produktivnost. Kako je z moderno trgovino, verjetno predobro veste: trgovci zahtevajo velike popuste, super-popuste, ob zaključku sezone pa marsikdaj izdelke celo vračajo. Takšna je sodobna trgovina, ki se ji pač moramo hote ali nehote prilagoditi — če hočemo korakati vštric z modernim gospodarstvom. Ko smo trčili na prevelike zahteve trgovcev, smo se odločili za potujočo trgovino. Domači trgovci so nas začeli bojkotirati, čeprav smo prišli na trg z isto ceno kot oni. Kar zadeva kadrovsko strukturo zaposlenih, si prizadevamo, da strokovno raven naših delavk in delavcev stalno izpopolnjujemo. Tehnično ekonomski pogoji proizvodnje se v naši stroki zelo hitro spreminjajo. Do nedavna so pri nas prevladovali krojači, danes je drugače. Zdaj je vse mehanizirano. Ljudje gredo skozi najrazličnejše tečaje in šole. Posebno šolo konfekci-onarjev imamo samo v Zagrebu. Hkrati imamo seveda tudi zunanje sodelavce, ki se v tujini izpopolnjujejo in nam potem doma svetujejo in pomagajo. Dva, trije inozemski inštruktorji so stalno v naših obratih. Novosti, izboljšave in najnovejše modne zahteve ,Delo' za Bežigradom Dom tiska, ki je zrastel tik ob podvozu — za mejo naše občine s Centrom — predstavlja novo veliko delovno organizacijo za Bežigradom. V njem dobiva svoje nove moderne delovne prostore Časopisno grafično podjetje Delo, ki se postopoma seli iz središča mesta. Proizvodnja v novem tiskarskem gigantu bo popolnoma stekla do konca aprila v prihodnjem letu, medtem ko se posamezni oddelki že uvajajo v delo. Direktorja CGP Delo Nika Belopavloviča smo zato zaprosili, naj nam pove nekaj besed o novi gradnji, proizvodnji in delovnem kolektivu, ki je tik pred veliko delovno zmago. »Grafična proizvodnja v našem Domu tiska se pravzaprav počasi začenja,« je dejal direktor in dodal: »Vendar pa bomo zares začeli obratovati šele prihodnje leto. Tako delavci posameznih oddelkov kot strojna oprema, ki prihaja iz uvoza, se postopoma selijo iz starih razdrobljenih obratov v nove prostore sem za Bežigrad. Povsem realno računamo, da bo Dom tiska dejansko začel obratovati s polno zmogljivostjo šele po uradni otvoritvi 1. maja prihodnje leto, tedaj ko bo tudi naš največji dnevnik »Delo« praznoval desetletnico izhajanja. Prva faza gradnje Doma tiska — tako gradbenega dela kot strojne opreme — bo končana do uradne otvoritve, ki smo jo pravkar napovedali. Grafični del hiše in proizvodnje bo dotlej pod streho in pripravljen za predvidene proizvodne zmogljivosti. V drugi gradbeni fazi bomo poskrbeli za časopisno dejavnost. Pri tem gre za novo poslovno zgradbo tik ob že obstoječi (ob Titovi cesti) in za najnovejšo strojno opremo, ki nam bo omogočila kvalitetnejši časopisni in revijalni tisk naših edicij. (Delo, TT, Tovariš, NN, Naši razgledi. Zvitorepec, STOP itd.) Prva faza gradnje dejansko predstavlja dve tretjini celotne investicijske vrednosti, to je 9 milijard starih dinarjev.« 25. letnico republike je delovni kolektiv CGP Dela praznoval še posebej slovesno. Ob tej priliki so na slavnostni proslavi številnim delavcem, ki so deset, dvajset ali trideset let zaposleni v podjetju, podelili posebna priznanja in nagrade. Hkrati so proslavili svoje delovne uspehe v pravkar minulem obdobju, ki jih bodo še dopolnili s skorajš- njo otvoritvijo Doma tiska z družabnim večerom v Klubu poslancev. »Prvi začetki dela pod novo streho za Bežigradom,« je posebej poudaril tov. Niko Belopavlovič, »predstavljajo začetek moderne grafične in časopisne proizvodnje. Gre za popolnoma novo in najmodernejšo tehnično opremo, ki nam omogoča novo kvaliteto dela in hkrati boljšo organizacijo in racionalizacijo proizvodnje. Vse to pomeni velik napredek v grafični industriji pri nas, tako v kvaliteti kot tudi v kvantiteti najrazličnejših storitev. Kaj si obetamo? Boljši tisk, krajše roke, večje tehnične možnosti in pocenitev raznovrstnih uslug. 2e zdaj na začetku proizvodnje pod novo streho smo se plasirali na širši jugoslovanski trg, prav tako pa uspešno zaključujemo .dogovore z inozemskimi naročniki, kar dovolj zgovorno priča o pravilnosti naših investicijskih prizadevanj in dolgoletnih naporov,« je končal direktor CGP »Delo«, Niko Belopavlovič. V Savljah naposled »Rog« CZP »Delo« bo eno najmočnejših bežigrajskih podjetij — Takšen bo »Dom tiska« čez nekaj let. V stolpnico, ki je zdaj šele na maketi, se bodo preselila tudi uredništva časopisov, ki jih izdaja »Delo«. Kreditna banka in hranilnica se je odločila: podjetje v stečaju TOPS v Savljah bo prevzela tovarna »Rog«. Le ta se je sporazumela z bankami, da bodo kredite (približno milijardo starih din) vrnili v dvanajstih letih, dogovarjajo se še z drugimi upniki, da bi odgodili plačilo terjatev na 5 let ter pripravljajo program za zasedbo zmogljivosti, ki bo na razpolago v Topsu. V »Rogu« so nam še povedali, da ima bežigrajska občinska skupščina razumevanje hi pomaga kolikor je mpgoče, da bi problem Top-sa naposled spravili z »dnevnega reda«. Drugače pa so se postavili nekateri drugi, katerim je Tops pred leti dajal denar in jim ga ni bilo treba vrniti. Tako zdravstveni dom toži zaradi obratne ambulante, pa tudi podjetje »Ljubljana transport« je zelo trdo, čeprav je Tops pred leti prispeval lepe milijone za trolejbus. Pokazali so se zelo nefair, so nam dejali v »Rogu«- N Na Črnučah: Muzejska zbirka za otroke ® Očinska muzejska zbirka NOB na Črnučah je bila slabo obiskana • Nov odbor, ki ga je letos na predlog ZZB-NOV naše občine imenovala občinska skupščina, naj bi rešil vorašanje upravičenosti obstoja zbirke. • Predlog prof. Mire Mihevceve, sodelavke Muzeja ljudsko revolucije Slovenije v Ljubljani, sprejet • Za Dan JLA, 22. decembra, bo na Črnučah slovesno odprta muzejska zbirka NOB — posebej prirejena za otroke Sprejem v Beogradu Predsednik republike Tito je sprejel naše športnike, ki so se udeležili olimpijskih iger v Grenoblu in Mehiki. Med njimi sta bila tudi dva Bežigrajčana: Janez Pavčič, trener naših smučarjev-tekačev se je udeležil zimskih olimpijskih iger v Grenoblu, Ivo Daneu pa je v Mehiki modro in uspešno vodil jugoslovansko srebrno košarkarsko posadko. Sprejema so se poleg predsednika Tita in njegove soproge Jovanke udeležili še številni-drugi visoki funkcionarji. Vzdušje je bilo nadvse prisrčno. »Dve uri smo prijetno kramljali, nam je povedal Janez Pavšič, že na začetku ni bilo sledi kakšne protokolamosti ali zadržanosti. Predsednik Tito je poudaril, da je bil z vsemi delovnimi ljudmi Jugoslavije ponosen na dosežke naših športnikov. Odkrito je povedal, da skupnost še vedno ne gleda na vrhunske športnike tako kot bi morala in zato pričakuje, da bodo v prihodnje storili vse, da bi zagotovili vrhunskim športnikom primerne pogoje za življenje in nadaljnje priprave. Plemenit kot zna biti je tolažil atletinjo Nikoličevo, da se pač vsakemu lahko pripeti kaj takega in da je prepričan, da bo drugič napako popravila. Olimpijci so izročili Titu darila, predsednik republike pa jim je poklonil svojo fotografijo s posvetilom in zlate zapestne ure; Jovanka Broz pa je Djurdji Bjedov izročila zlato brošo z vdelanimi dragimi kamni. Seveda smo se potlej še neštetokrat slikali. Tito pa je več kot 15 minut potrpežljivo delil avtograme. Sprejem pri predsedniku republike je bilo za vse nas veliko priznan ie« ie dejal Janez Pavčič. ’ J Na sliki: Ivo Daneu, Vida Tomšič, Miro Cerar in Janez Pavčič. V Čigava pomoč? Za vzgojo mladine si prizadevajo tudi drugi - z drugačnimi cilji Ugotavljamo resnost problema mladoletnega prestopništva v občini. Ugotavljamo, da so se začele pojavljati prve huliganske tolpe v Savskem naselju, ki ogrožajo mirne in nič hudega sluteče meščane te mestne četrti. Ugotavljamo, da so stroški občine za mladoletne v vzgojnih in vzgojno-pobolj sevalnih zavodih vsako leto višji. Mimogrede — samo en mladoletnik v vzgojnem zavodu »stane« občino letno približno 10.000. ND (S to vsoto bi lahko za silo opremili majhen mladinski klub!). Ugotavljamo, da velik odstotek mladine, ki je zašla na stranpota — nikdar več ne najde prave poti, nikdar družbi ničesar ne daje, ampak samo jemlje. Ugotavljamo, da je moralna in materialna škoda tega družbenega zla ogromna! Poznamo večino vzrokov, ki pogojujejo nastanek neprilagojenega obnašanja mladine. Vemo, da bi lahko marsikaterega med njimi odstranili, če bi se le dovolj angažirali. In vendar ostajamo v vseh naših prizadevanjih na pol poti. Ali pa morda gredo vsa opozorila celo mimo nas?! Danes poznamo že nekatere bolj ali manj preizkušene načine, s katerimi se je možno dokaj uspešno spoprijeti z mladoletnim prestopništvom. V deželah, kjer predstavlja mladoletno prestopništvo večji, problem, kot ga predstavlja pri nas, so poskusili že Moško in žensko frizerstvo CIGOJ ANICA Stoženska 2 Cenjenim gostom čestitam za dan republike in se priporočam marsikaj in v marsičem tudi uspeli; ne sicer popolnoma, pa vendar. Izmed dokaj preizkušenih načinov preventivne borbe proti mladoletnemu prestopništvu predstavlja smotrna izraba prostega časa. Moto te »pogruntavščine« je na videz dokaj preprost: mladostniku bomo v prostem času nudili več prijetnega, kot »klapa« neprilagojenih vrstnikov in ga s tem odvrnili od njenega slabega vpliva. Dali mu bomo možnost na konstruktiven način sprostiti njegovo mladostno energijo, možnost zadovoljitve njegovih interesov, možnost konstruktivnega uveljavljanja med vrstniki. Zelo preprosta pogruntavščina, ki pa očitno postane silno komplicirana, čim jo poskušamo konkretizirati odnosno realizirati. Problem prostega časa rešujemo v bežigrajski občini na omenjen preizkušen način, vendar ostajamo pri tem na pol poti. Društva in organizacije, ki vključujejo mladino, se pritožujejo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, pomanjkanja vaditeljskega in funkcionarskega kadra, pomanjkanja resnosti pri mladini, ki da je ni mogoče pridobiti za nobeno resno in kontinuirano delo. Skratka — kopica problemov, ki naše dobre namene zakomplicirajo do take mere, da postanejo praktično neizvedljivi, vsaj v takem obsegu, kot bi to želeli in kot bi bilo potrebno. Ker je rešitev vseh omenjenih in še drugih problemov, ki jih nismo navedli, očitno zelo, zelo dolgoročna, si večina bežigrajske mladine po svoje kroji prosti čas; mimo peščice entuziastov, funkcionarjev, športnikov, vaditeljev, ki so danes še pripravljeni delati za naše vzgojne smotre, jutri pa morda ne bodo več, če jim ne bomo dali urimernih možnosti1 Ni več nobena skrivnost, da naše obotavljanje izkoriščajo tisti, ki si — na dozdevno istih pozicijah — prizadevajo za popolnoma nasprotnimi ideološkimi smotri. Smo za igro z odprtimi kartami in ne okolišavimo. Mislimo na zastopnike cerkve, ki z racionalizacijo — mladino odvračamo od škodljivih vplivov — opravičujejo svoje ideološko delovanje. Vsi vemo, da si bežigrajski dušni pastirji precej prizadevajo okrog mladine. Vemo, da organizirajo zanjo razne rekreacijske dejavnosti. Vemo, da precejšen odstotek bežigrajskih otrok obiskuje verouk in ne belimo si posebej las zaradi tega, ker vemo tudi, da kolesa zgodovine ni mogoče zavrteti nazaj. Sprašujemo se samo: ali res rabimo tovrstno »pomoč«? Pričakujemo odgovor na vprašanje: ali se bomo morda vsaj ob ideološkem konfliktu zavedli svoje dejanske odgovornosti do jutrišnjih krea-torjev naše družbene stvarnosti? Koliko časa bomo še rabili, da bomo spoznali, da se smotrno naložena materialna sredstva, namenjena za vzgojo mladine v najširšem smislu, bogato obrestujejo, posebno še, če so združena z zavestnim prizadevanjem za dosego družbenih vzgojnih smotrov?! Koliko časa bomo še trdovratno vztrajali na stališčih, da je škoda denarja za športna in druga društva, ki vključujejo mladino, škoda za športna igrišča, škoda za organizacijo rekreacijskih dejavnosti, škoda za organizacijo mladinskih klubov, škoda za vsako preventivno dejavnost? Našteta in še mnoga druga vprašanja čakajo na odgovor, medtem ko si samovšečno zatrjujemo, da smo storili vse, kar se v dani situaciji da storiti. O tem, kakšen program, si je postavil nov odbor muzejske zbirke NOB na Črnučah, smo že pisali v našem časopisu. Program je odbor začel uresničevati jeseni in sicer s preureditvijo obstoječe zbirke. V Domu borcev NOV na Črnučah je sedaj za zbirko še enkrat več prostora, kot prej. Mizarska delavnica stanovanjskega podjetja Bežigrad-Mo-ste je do sredine meseca novembra opremila vse tri prostore s stoječimi in ležečimi panoji, prejšnje muzejske dokumente pa očuvala za novo razporeditev. Nova razporeditev dokumentov, fotografij in drugih predmetov bi bila v glavnem naslednja: v prvem delu bi bili dokumenti, ki bi prikazovali značilnosti oblasti stare Jugoslavije. V drugem delu bi bile fotografije, ki bi prikazovale delovanje delavskih kulturno-prosvetnih društev v stari Jugoslaviji in sicer »Svobode« in Črnučah in »Vzajemnosti« na Ježici in za Bežigradom. V tretjem delu bi bili eksponati o organizaciji KP Ju"o.'slav‘ie’ 0 štrajkih, internaciji in o naprednih mladincih na področju sedanje občine. V četrtem delu bi bili eksponati zasedbe naše' občine po nemških in italijanskih okupatorskih silah ter o delovanju belogardizma in črne roke. V petem delu bi bile fotografije, ki bi prikazovale dokumente v zvezi s partizani oziroma z Rašico in Rašiško četo, nadalje črnuško pionirsko četo, narodnih herojev — domačinov, skritih bunkerjev itd. V šestem delu bi bil večji zemljevid naše občine na njem pa zarisane točke, kjer se je med NOV kaj pomembnega zgodilo. Tu bi bile tudi fotografije najpomembnejših spominskih obeležij,' ki so bila v občini postavljena po vojni. Takšna razporeditev muzejske dokumentacije bi delno rešila vprašanje nadaljnje vloge te ustanove, saj bi bila zanimivejša in preglednejša od prejšnje zbirke. Poglaviten delež k rešitvi vloge in pomena muzejske zbirke pa naj bi dali organizirani obiski otrok iz naših osnovnih šol. Na novo pripravljene prostore muzejske zbirke sta si ogledala prof. Mihevceva in tov. Gostiša, ki sodelujeta v Muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani. Ko sta dobila nalogo, da morata no- vo razporeditev muzejskih dokumentov aranžirati tako, da bo razumljiva otrokom, je prof. Mira Mihevceva predlagala preureditev in preimenovanje sedanje muzejske zbirke NOB, v zbirko za otroke. Ob moralni podpori nekaterih odgovornih oseb v naši občini, se je novi odbor za muzejsko zbirko NOB takoj sestal in potrdil program, namen in novo vlogo preurejene muzejske zbirke NOB. Prof. Mihevceva je v obrazložitvi zagotovila, da bodo za osnovo zbirke uporabili domači muzejski material, ki je v glavnem že bil razstavljen. Ta osnovni material bodo povezovali deloma medvojni, v glavnem pa sedanji otroški izdelki, lepljenke, risbe in spisi, pa tudi umetniška dela z otroškimi motivi, iz katerih bo razvidno, kako je NOB podoživljala otroška duša. Zbirka ne bo temačna, temveč kljub potrebni resnosti živa, kar se bo skušalo doseči z barvnimi originali in reprodukcijami otroških risb na temo NOB. Med razpravo o preurejeni zbirki je prof - Mihevceva dodala: »Zbirka ni sama sebi namen. Kot slišim, vsi, ki so že zvedeli za novo zamisel odobravajo, da se zbirka preuredi za otroke. Oroške muzejske zbirke NOB v Jugoslaviji še ni. Nekaj podobnega imajo v severnoevropskih oziroma skandinavskih državah. Za takšno zbirko je poglavitno da živi, da utriplje. To bi se doseglo v večkratno zamenjavo določehega dela otroških izdelkov in z izvajanjem otroškega kulturno-prosvetnega oz. kulturno-umetniškega programa v prostorih zbirke. Tak program naj bi se izvajal enkrat do dvakrat na leto, ob pomembnejših praznikih. Da sem spadajo tudi organizirani obiski otrok, se razume samo po sebi.« Tov. Alojz Strmole, predsednik občinske zveze društev prijateljev mladine, je pr®’ tako pozdravil to zamisel' Strinjal se je z ugotovitvijo, da bo takšna zbirka, če 1)0 dobra, vzbudila interes tudi zunaj naše občine in da Pri tem Zveza društev prijatelje'' mladine gotovo ne bo stol* ob strani. Menil pa je, da d0 treba pojasniti, zakaj je takš na zbirka na Črnučah, ne P* kje v mestu, kjer bi bi|a ljubljanskim osnovnim Šol*® bolj pri roki. Takšno pojasnilo ni težko dati. Zagotovljen prostor, zgodovinski material ter razum«" vanje in pripravljenost nekaterih družbeno-političnih delavcev da pomagajo, so odločilni faktorji. Sicer pa trolejbus ustavi in obrne prav prod Domom borcev NOV na Črnučah, kjer so prostori zbirke. In še nekaj. Odbor Muzejske zbirke NOB na Črnuče11 je sklenil, da bo izdal pr0, spekt o novi zbirki s kratki® pojasnilom in opisom revolucionarne zgodovine naše obfr ne. Za delno finančno ponU" pa se bo ob tej priliki verjetno obrnil tudi na gospodarske organizacije v naši občini. U' te doslej za primemo oživlj9' nje tradicij NOB, še niso odrekle pomoči. Otvoritev prenovljene in z* otroke prirejene muzejske zbirke NOB naše občine P* bo že 22. decembra, na D®1 jugoslovanske ljudske arin*' de, na praznik, ki je kol n*' lašč primeren za takšne otvoritve. STANE KOMAN NAROČITE ZBOR OBČANOVI TKG tovarna kovinske galanterije Ljubljana, Tolstojeva 44 Vsem Bežigrajčanom čestitamo za dan republike F Mr,INARIČ Zgodovinska obeležja — Partizanska grobnica v Stožicah ZBOR OBČANOV NOVEMBER 6S Plodovi vztrajnosti Bežigrajski košarkarski trenerji o minuli sezoni Pred mesecem so se zadnjič oglasile piščalke sodnikov v letu 1968. na košarkarskih igriščih Bežigrada. Klubi: Ježica, Stadion, Komet, Savsko naselje in Črnuče so uspešno nastopali v ligah in s tem prikazali naglo rast kvalitetne košarke v naši občini. Da bi lažje prikazali delo in uspehe klubov, smo pripravili intervjuje s trenerji dveh najmočnejših športnih organizacij v naši občini, TVD Partizana Ježica in Stadiona. Vprašanja: 1. Kako si se pripravil s svojo ekipo na letošnjo sezono in kakšne cilje ste si zastavili? 2. Kako ste svoje cilje realizirali in kako se je tvoja ekipa plasirala v tekmovanju? 3. Kakšne načrte imaš za prihodnjo sezono? JOŽE VERTELJ, trener članov Ježice: »S treningi sem priče! razmeroma pozno — februarja. Računali smo na mesto nekje pri vrhu, toda dosegli smo več. Zaradi bolezni igralcev smo sicer izgubili tretjo tekmo s Triglavom in tako osvojili drugo mesto v republiški ligi. V novo sezono stopamo oslabljeni, ker odhajata dva člana v JLA. Nadomestili jih bomo z mlajšimi igralci, ki pa nimajo še dovolj izkušenj.« MITJA RADOSEVIC, pred. teh. ko-misije pri KK Stadionu: »Težave so pojavile kmalu po začetku zimske vadbe, ko je odšel prejšnji trener v vojsko. Z novim trenerjem, ki je bil obenem tudi igralec, pa sc moštvo nekako ni ujelo. Premalo pripravljeni smo pričakali sezono, kar je razvidno tudi iz rezultatov. Itak pa je pri Stadionu že tradicija, da prihaja moštvo v formo šele s tekmami. Kljub temu smo zasedli tretje mesto v II. republiški ligi. Ne gre pozabiti, da je dobre uvrstitve precej »kriva« slaba konkurenca. In ker se bo ta v novi sezoni precej dvignila, bo potrebno še veliko truda, da bo moštvo v dobri formi že na prvi tekmi.« STASIL BURJA, trener mladink Stadiona: »Ekipo so sestavljale samo mlade igralke, zato si nisem zadal posebnih ciljev. S treningi sem začel nekoliko kasno, januarja, kljub temu pa sem z obdelanim programom zadovoljen. Med počitnicami nisem imel celotne ekipe in .to se je poznalo v jesenskem delu tekmovanja. Dekleta so prišla v formo sredi tekmovanja in tako smo se plasirali le na peto mesto. V novi sezoni mislim z ekipo popraviti napake, ki so sc pokazale med tekmovanjem. Obenem pa mislim ekipo pomladiti in ojačiti z novimi igralkami, da bom imel na voljo 12 enako kvalitetnih igralk. To pa bom dosegel le s trdim delom in s pomočjo samih igralk.« Taborniki so se pripravili na zimo Taborniki »Bičkove skale« so se drugič letos odpravili na prostovoljno delovno akcijo k svoji koči na Gorjušah; kot v dobrih Jtarih časih udarniškega dela in ftigad. Delalo je več kot 20 tabornikov. Prebarvali so streho, Preuredili drvarnico ter spravili bod streho drva in premog. Montirali so še nov bojler v kopalni-ci> zamenjali razbite šipe, izkopali fiovo jamo za smeti, okrog koče Pa je bilo seveda še vrsta drugih °pravkov. Bivanje v koči bo zdaj prijetno. Dekleta in fantje se ^tvedajo, da delajo tudi zase, da jim bo lepše in udobneje ter se-voda za svoje naslednike, kajti v Pogodbi je zapisano, da so tabor-Piki »Bičkove skale« najemniki »Slalom — doma« na Gorjušah do >987. leta. D. B. Peto mesto, zlata sredina Črnuški odbojkarji so se letos v ^publiški ligi uvrstili v »zlato ledino«. Najboljše igre so prikazali v gosteh, zato so domači gle-oalci kar malO razočarani. Lestvica I. republiške odbojkarska nKe za ict0 1968: J* Ljubljana 16 *• Maribor m “• Izola Za konec še kros Bežigrajski učenci in dijaki so uspešno zaključili atletsko sezono 16 , ----- 16 ’• Kanal 16 J; Kava Črnuče 16 5* Triglav 16 L Braslovče 16 J- Gabrje 16 Kamnik 16 15 12 12 11 8 5 4 4 2 1 46:11 42:17 43:20 38:18 25:27 19:40 22:42 21:42 16:40 Vzgojiti še več mladih košarkarjev Tudi tekmovanja v ljubljanskih •Medobčinskih ligah v košarki so jpnčana. V minulem tekmovanju, ga vodi Kmisija za košarko Občinske zveze za telesno Kulturo, j c sodelovalo rekordno Število ekip — 52, od tega jih ■te bilo iz naše občine 11. Od bežigrajskih so bile najus-P^snejŠe ekipe mladincev in mla-teuk Partizana Ježica. Mladinci r*0 v svoji ligi presenetljivo, toda Popolnoma zasluženo osvojili pr-mesto pred favoritom — mla-miici Slovana, mladinke so v I. skupini zasedle drugo mesto, v skupini pa prvo mesto. Omeniti jtefja še pionirsko ekipo, ki je k*jub neizkušenosti zasedla dobro, Jtetje mesto. Košarkarski klub 'štadion« je sodeloval z ekipami 'brnov B, mladincev, mladink in PjOhirjev. Vse njihove ekipe so r5. uvrstile visoko, tako da lahko PrjČakujemo od mladih igralcev še seoJe uspehe v prihodnji sezoni., športno društvo gluhih »Komet« s svojo člansko ekipo v drugem Jtem tekmovanja popravil slabo iyrstitev in tako zaključil tekmo-i.fmje v Članski ligi z dobrim pe-tei mestom. Mladinska ekipa Cr-JJuč se je uvrstila slabše kot smo Pričakovali; kot opravičilo naj ve-da ekipa nima nobenega tre-0rja. Mladinci Savskega naselja L0 pristali na zadnjem mestu, Uvdo za ta neuspeh pa je prav **PlQvo pripisati neurejenim razdam v klubu. v Tsem klubom bi priporočili, da JI boljše pripravljajo predvsem jjjujše ekipe ter si tako zagoto-^zaledje za nadaljnjo uspešno Dopisujte ! Na hipodromu v Stožicah je bil jesenski kros bežigrajskih osnovnih, srednjih in strokovnih šol. Čeprav je bila udeležba omejena (le po 10 tekmovalcev v vsaki kategoriji iz vsake šole) in so na občinskem krosu nastopili le tisti, ki so se na predhodnih šolskih krosih uvrstili v svoje ekipe, je nastopilo skupno 356 učencev in dijakov v osmih kategorijah. Proga je bila tokrat speljana iz hipodroma v bližnji gozd in je bila zelo pestra ter srednje težka. Medtem, ko so dekleta tekla vse proge 000 m, pa so fantje tekli 800, 1000, 1200 in 1500 m. Vsi teki so bili zelo zanimivi, kajti nastopajoči so pokazali zvrhano mero borbenosti in dobre telesne pripravljenosti. Seveda so tudi tokrat prednjačili tisti, ki redno vadijo pri AK »Olimpiji« kot Učakarjeva, Vojevčeva, Trpinova in Saje, toda tudi drugi, povsem novinci, so se dobro držali. Pri osnovnih šolah so pri dečkih poželi največ uspeha učenci osnovne šole »Maksa Pečarja« iz Črnuč, kar je precejšne in prijetno presenečenje. Drugi so bili učenci iz šole »Borisa Kidriča« in kot tretji učenci šole »Danile Kumar«. Pri deklicah so bile najboljše učenke šole »Borisa Kidriča« in tako je bila ta la tudi v skupnem seštevku najboljša. Na drugem mestu so učenke šole »Danile Kumar« in kot tretje učenke šole »Mirana Jarca«. Pri srednješolcih so bili najuspešnejši dijaki Gradbene tehniške šole, ki je tokrat prvič sodelovala na tekmovanju za Bežigradom, za njimi pa so se zvrstili dijaki I. gim- nazije in Gradbenega šolskega centra. Pri dijakinjah je X. gimnazija premočno zmagala in obdržala primat iz prejšnjih podobnih nastopov. Druge so bile dijakinje Gradbene tehniške šole in tretje dekleta iz Centra strokovnih šol. Organizacija tekmovanja v rokah funkcionarjev (obč. zveze za telesno kulturo Bežigrad, AK Olimpije in prof. žitnika ter Koprivnjaka, je bila vzorna; tekmovanje se je odvijalo točno po programu- Rezultati: Učenke let. 1956 in mlajše:: 1. Smrečnik (M. P.), 2. Medle (D. K.) 3. Jarc (V. K.), 4. Lipušček B. K.) in 5, Brobež (M. P.). Učenke let. 1954/55: 1. Učakar (M. J.), 2. Žonta (D. K.), 3. Župan (M. J.) 4. Beškovnik (B. K.), 5. Bantam (D. K.). Učenci 1956 in mlajši: 1. Žirovnik (D. K.), 2. Bele (M. J.), 3. Nerad (V. K.), 4. Rus (V. K.), 5. Žnidaršič (D. K.). Učenci let. 1954/55: 1. Vojnič (B. K.), 2. Erjavec (M. P.), 3. Vukič (B. K.), 4. Markovič (D. K.), 5. Zupančič (D. K.). Dijakinje, let. 1952/53: 1. Vjevec (I. g.), 2. Grošelj (I. g j, 3. Briški (CTŠ), 4. Ipavec (CSŠ), 5. Marolt (I.g.) Dijakinje, let. 1950/51: 1. Ter-pin (PTT), 2. Rožič (CSg), 3. Švigelj (I.g.), 4. Tavzes (I. g.), 5. Judež (CSŠ). Dijaki let. 1952/53: 1. Saje (V.K.), 2. Rupnik (GTŠ), 3. Broz (GŠC), 4. Lavrečki (GŠC), 5. Naglič (GŠC). Dijaki let. 1950/51: 1. /Šajn (CSŠ), 2. Brezovar (I.g.), 3. Vrtačic (CSŠ), 4. Nograšek (GTŠ), 5. Čepon (GTŠ). J. P. Prav pod vrhom Tekmovanje košarkarjev v II. republiški ligi /, uvrstitvijo bežigrajskih ekip (člani) v republiških košarkarskih ligah smo letos lahko zadovoljni: Ježica i> celo osvojila prvo mesto v zahodni ligi, Stadion t'c bil tretji, v vzhodni ligi pa se je Pokal za mladince Na jesenskem krosu Atletske zveze Slovenije za pokale »Dela« je reprezentanca bežigrajske občine osvojila prvo mesto pri mladincih. Mladi atleti »Olimpije« so se sicer solidno uvrstili. Pri mladincih je bil Kovačič tretji in Saje šesti, pri mladinkah je bila Vojevčeva na petem mestu, pri članih pa Židan na drugem mestu in Muršec na desetem mestu. URNIK VADBE TVD Partizan Bežigrad (telovadnica osnovne šole »Vitan Kraigherja« v jami ob Vodo ■ vodni cesti Bi PONEDELJEK: od 19.15 na-prej telovadba za vse od- h deike (tekmovalne vrste); TOREK: od 19,15 do 20.30 pionirke in. mladinke; m SREDA: od 19.15 do 20.30 — H pionirji in mladinci; od 20.30 U do 22.30 — člani; ČETRTEK: od 18.30 do 20.30 g - pionirke in mladinke; PETEK: od 19.15 do 20.30 - pionirji in mladinci; od 20.30 g do 22.30 — člani; NEDELJA: od 10.30 do 13.00 — “ prosta vadba: •, Rekreacija (člani) — torek od | 20.30 do 22.30; EJ Rekreacija (članice) — četrtek od 20.30 do 22.30. Košarkarji »Stadiona« na izletu Košarkarji »Stadiona« so zaključili letošnjo sezono in vodstvo kluba je za skromno oddolžitev igralcem, trenerjem in funkcionarjem, organiziralo izlet na Dolenjsko. Kljub slabemu vremenu je ob napovedani uri odpeljal poln avtobus proti Novemu mestu. Tam so imeli zajtrk, po ogledu mesta pa so nadaljevali pot v Oateške toplice: to je bil tudi glavni cilj njihovega izleta. V odprtem baze nu s toplo vodo so priredili pravo olimpiado v plavanju, zaradi prevroče vode, seveda le na krajših progah. Po triurnem kopanju so bili z močmi pri kraju in na vrsti je bilo izdatno kosilo v kmečki gostilni. Potlej so obiskali Še Kostanjevico, kjer so si ogledali Formo vivo,* in samostan, na poti v Ljubljano pa so se ustavili še v Trebnjem. Savsko naselje uvrstilo na 5. mesto. Članska ekipa Ježice je v letošnjem prvenstvu zabeležila on sam poraz. Ker so imeli na koncu enako število točk kot drugouvrščeni Triglav, sta se ekipi pomerili še enkrat in sicer na nevtralnem igrišču na Vrhniki. V tej tekmi je zmagal Triglav 50:37 — (26:10) in se tako uvrstil v I. republiško ligo. Ježičani so prav na tej odločilni tekmi igrali slabo. Bili so tudi že precej utrujeni, saj imajo letos za seboj že več kot 60 tekem. Stadion je igral v spremenljivi formi; novinca v republiški konkurenci, ekipa Savskega naselja, pa je jeseni nastopala oslabljena, sicer 'bi se zanesljivo uvrstili više, saj so bili spomladi še med kandidati za naslov prvaka. V vseh bežigrajskih ekipah nastopajo mladi igralci, ki si še nabirajo izkušenj za ostre spopade. Lahko pričakujemo, da bodo ob primerni vadbi in prizadevnosti, še napredovali. Omeniti še velja ,da bežigrajske ekipe šele tri leta nastopajo v republiških ligah (Stadion od 1966. leta, Ježica od 1967. in Sav. naselje od 1968. leta). ALEŠ PEČE, trener mladincev Ježice: »Ekipo sem začel pripravljati že oktobra in to dvakrat tedensko. Naš cilj je bil plasma pod vrhom. Tekme v ligi sem igral z mladimi igralci, le proti Slovanu sem nastopil z ekipo, ki je dosegla na prvenstvu SRS za mladince četrto mesto, kar je nedvomno velik uspeli, obenem pa je to tudi najveeji uspeh našega društva. V naslednjem letu bo večina prestopila k članom in tako bo mnogo dela in truda, da bi ekipa ponovila letošnje uspehe.« JOŽE BITENC, trener mladincev Stadiona: »Mladinska ekipa je bila sestavljena v letošnji sezoni iz samih mladih igralcev, ki so po večini igrali v tej konkurenci prvo leto. Kljub temu, da so bili treningi trikrat tedensko iu so jih skoraj vse redno obiskovali, od ekipe nisem pričakoval večjih uspehov. Ekipa je zasedla peto mesto, s tem pa smo dosegli tisto, kar naj bi bil naš cilj. V prihodnji sezoni bodo nastopali za mladinsko ekipo isti igralci, vključil pa bom še štiri člane pionirske ekipe, ki bodo s prizadevanjem in pridnostjo lahko pomagali mladinski ekipi. Glede na to, da ostane ekipa ista, pričakujem v prihodnji sezoni večje uspehe.« STASIL BURJA, trener pionirjev Stadiona: »Za pionirsko ekipo sem izbral samo mlade igralce, ki sem jih dobil na šoli Mirana Jarca. Večina pionirjev je pri meni prvič igrala košarko, zato si nisem zadal posebnih ciljev: Program dela sem izvajal nekoliko hitreje, ker sem imel na voljo premalo ur. Kljub svoji mladosti, saj bodo vsi drugo leto še igrali za pionirje, so dosegli drugo mesto v medobčinski lig«'. Z ekipo sem imel določene načrte, ki pa jih ne bom mogel realizirati, ker sem ekipo predal drugemu trenerju. Sam se bom v novi sezoni posvetil košarkarski šoli za pionirje in pionirke. To šolo bom vodil na osnovni šoli Mirana Jarca. S tem skušam odpraviti vprašanje o pomanjkanju igralcev in igralk v klubu in dvigniti kvaliteto ostalih ekip.« LOVRO MOČNIK, trener članic Ježice: »S pripravami za tekmovanje smo pričeli v mesecu novembru in moram reči, da smo se na tekmovanje letos naholje pripravili. Želeli smo si osvojiti mladinsko prvenstvo SRS in četrto mesto v republiški ligi. V ligi smo svoje cilje prekoračili, saj smo zasedli drugo mesto, dočim smo na mladinskem prvenstvu razočarali. Kljub temu, da smo bili najbolj pripravljena ekipa, smo zaradi podcenjevanja in neborbenosti pristali na drugem mestu. Kot vsakemu trenerju so tildi meni bolezni in poškodbe prekrižale načrte. Prognoza je težka stvar, vendar lahko rečem, da se bomo tudi letos dobro pripravili na tekmovanje in skušali obdržati letošnje pozicije.« Na koncu pa je sekretar Občinske zveze za telesno kulturo Bežigrad JANEZ PAVČIČ odgovoril na naslednje vprašanje: Kaj menite o delu bežigrajskih košarkarjev v letošnji sezoni? »Uspehi, ki so jih dosegli košarkarice in košarkarji iz nekaterih naših organizacij, kot na primer dekleta Ježice z osvojitvijo drugega mesta v I. republiški ligi, pa člani istega kolektiva, ki jim je za las ušlo prvo mesto v II. republiški ligi — zahod in člani Stadiona ter končno solidna uvrstitev članske ekipe iz Savskega naselja v II republiški ligi — vzhod, so zelo vzpodbudni in po mojem trdnem prepričanju plod vztrajnega nekajletnega dela tako funkcionar- jev, strokovnega kadra in igralcev. Ni slučajno, da ima naša občina tako številne košarkarske kolektive, saj kar 15 ekip nastopa v različnih tekmovanjih. Naša zveza gleda na razvoj te lepe, zdrave, atraktivne in za mladino tako privlačne igre, s polnim razumevanjem in nudi organizacijam tudi finančno pomoč. Prav letošnji rezultati kažejo, da se le iz velikega števila posameznikov lahko razvije kvalitetna ekipa. Seveda pa vsega tega kljub dobremu igralskemu kadru ne bi mogli doseči, če ne bi imeli tako prizadevnih funkcionarjev, ki kljub temu, da prejemajo le nekakšen simboličen honoi'ar, vlagajo v svoje delo veliko volje, prostega časa in če hočete — samega sebe. Tem ljudem, ki se tako zavzeto trudijo okrog naše mladine, bomo morali v prihodnje dati večje priznanje in jim vsaj v skromni obliki plačati njihov trud. Mislim, da imamo v naši občini dovolj športnih organizacij, ki se bavijo s košarko. Nc morem pa tega trditi za šole, tako osnovne kot tudi srednje, in strokovne. Doseči moramo, da bo imela vsaka šola svoja razredna moštva in reprezentanco, ki bi šolo zastopala na tekmovanjih. Da pa bomo to dosegli, bo treba ustanoviti košarkarske krožke na vseh šolah (nekatere to že imajo), vodili pa naj bi jih košarkarski trenerji ali pa profesorji za telesno vzgojo, ki košarkarske veščine dobro poznajo.« Mladinci so se dobro odrezali Košarkarji Ježice so drugo leto zapored tekmovali v finalu republiškega prvenstva za mladince. Uvrstili so se na četrto mesto in tako za eno mesto popravili uvrstitev, ki so jo dosegli lani, ko so prvikrat nastopili na mladinskem prvenstvu. Tekme so bile v dvorani Tivoli, nastopili pa so zmagovalci skupin iz predtekmovanja, kjer sc je pomerilo 16 ekip. Ježica je v predtekmovanju premagala Stadion 37:19 (22:9) in Vrhniko 80:58 (32: 24) in se tako uvrstila med šest najboljših moštev v Sloveniji. Rezultati Ježice na finalnem turnirju: Olimpija : Ježica 63:27 (28:10), Ježica : Elektra (Šoštanj) 79:65 (34:25), Slovan : Ježica 57:39 (26:19), Jesenice : Ježica 65:62 (30:23). Vrstni red na finalnem turnirju: 1. Olimpija, 2. Slovan, 3. Jesenice. 4. Ježica, 5.—6. Elektra in ŽKK Maribor. Za Ježico so igrali: Buča j (52 košev), Lotrič (2), Zajc (14), Demšar, Lavrič (37), Lamberger (57), Resman (18), Iliršman (2), B. Reberšak in Klep (27). Velja omeniti, da so od vseh košarkarskih klubov v Sloveniji le Ježica, Jesenice in ZKK Maribor imeli svoje predstavnike v finalu republiškega prvenstva v obeh kategorijah, pri mladincih in mladinkah. Le en naslov Igralci badmintona Partizana Ježica na letošnjem mladinskem prvenstvu Slovenije niso poželi tolikšnega uspeha kot lani, ko so od pet naslovov pospravili kar tri. Letos je le dvojica škof-Ka-plan osvojila naj višji naslov, sicer pa so mladinci in mladinke Ježice osvojili pet drugih mest: S. Koprivšek pri mladincih in T. Hcr-nja — Zapušek pri mladinkah in T. Hernja —- Kaplan v mešanih dvojicah. Mladi na krmilu Občni zbor tabornikov »Bičkove skale« Lestvica II. republiške vzhod (člani) Ljubljana 14 12 MTT 14 10 Sl. Bi&tr. 14 9 Zagorje 14 Sav. nas. 11 Žalec 14 Litija 14 Prebold 14 ligo — 2 942:706 24 +236 4 905:801 20 +104 5 1062:909 13 +153 8 6 896:804 10 +92 8 « 776:749 16 +27 4 10 936:926 8 +10 4 10 736:077 8 —238 1 13 750:1135 2 —385 Lestvica II. republiške stabod (člani) lige — Ježica Triglav Stadion N. mesto Moste Prale Sežana Dornberk 14 n 14 13 14 9 14 7 14 6 14 5 14 14 1 725:358 26 +167 1 826:663 26 +163' 5 728:659 18 -l 89 7 742:667 14 + 75 Taborniki odreda »Bičkova skala« so imeli jubilejni,petnajsti letni občni zbor. Nakazali so novo obdobje v tej bežigrajski taborniški enoti, ki se je lani začelo z novo, mlado in ambiciozno ter obenem neizkušeno odredovo upravo. Ta je pod vodstvom dosedanjega požrtvovalnega načelnika Moj-mira Lehrmana dosegla lepe uspehe. Novi upravi je od nekdanje slave ostal le spomin, pa ničesar otipljivega. Z resnim požrtvovalnim delom je fantom ponovno uspelo pridobiti si ugled. Svoj program dela so mladi Bežigrajčani dvakrat razširili, tako da niso »obdelovali« samo starih, tradicionalnih akcij, pač pa vpeljali Uidi kaj novega. Poglavitni poudarek je bil: zaledje, naraščaj, ce tega ni bilo, bi organizacija v nekaj letih propadla. Na treh bežigrajskih osnovnih šolah (uMirana Jarca«, »Vita Kraigherja« in »Danile Kumar«) je množica malčkov, navdušenih za taborništvo. »Bičkova skala« je dobila približno 80 novih, mladih članov. Zanje je skrbelo 10 vodnikov, ki so jih vodili na izlete in imeli z njimi sestanke. Višek je bil seveda smučarski tečaj med zimskimi počitnicami — v gorah. Kot je videti je nove člane to tako navdušilo -CIO 6 8 732:713 12 +19 da so h tabornikom pripeljali še 5 9 607:658 Ul - 51 svoje prijatelje in zdaj je pri »Bič- 3 11 580:742 fi —162 ----- ** — 0 14 0:280 0 —280 kovi skali« že približno ISO mlajših članov Taborniki so imeli letos še več smučarskih izletov, tradicionalni pohod na Dražgoše, smučarski tečaj na Gorjušah (trajal je 14 dni, udeležilo pa se ga je 55 tečajnikov), taborniški mnogoboj za medvedke in čebelice v Sračji dolini (135 tekmovalcev, 55 sodnikov in organizatorjev »Bičkove skale«), propagandni tabor ob dnevu mladosti, tabor za najmlajše v Sevnici in za starejše na Osorju. V tekmovanju medvedkov in čebelic za memorial pokojnega Živka Lovšeta, prvega starešine Zveze tabornikov Slovenije in ustanovitelja taborniškega odreda »Bičkova skala«, so »bičkovcl« dosegli odlično drugo mesto in za nagrado dobili nov šotor. Ne smemo pozabiti tudi na uspeh medvedkov in čebelic: fantje so bili prvi na ljubljanskem področju in so sodelovali na republiškem mnogoboju v Divači. Tudi lokostrelci so se dobro odrezali: med seboj imajo republiško mladinsko prvakinjo, failtje -pa so med ekipami zasedli drugo mesto. Na občnem zboru so se tudi zahvalili starejšim članom za dolgoletno, požrtvovalno delo. Ce jim bo uspelo uresničiti program,' ki so ga začrtali, potlej ni več daleč naziv »partizanski odred«, ki so ga pred leti dobili že trikrat: to pa je najvišja pohvala in naivečja čast za tabornika. DUŠAN BENKO toOVEMBER 68 ZBOR OBČANOV Iz lastnih sil Nadalj. s 1. strani menila jamstvo za popoln uspeh II. zasedanja Avnoja. Med nami in hrvaškimi delegati ni bilo razlik. Misli in hotenja so bila enako usmerjena k istim ciljem, ki jih označuje: bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. Pot v Jajce smo nadaljevali skupaj, kot da smo enotna delegacija. Zasedanje se je pričelo naslednji dan po našem prihodu — 29. novembra, kb je nastala noč. Pred zasedanjem ni bilo nobenih dolgotrajnih pogajanj za vodilne vloge, nobenih sumničenj in nezaupanja, vladala je resnična enotnost in pesem je izražala radostno razpoloženje zbranih delegatov pred pričetkom zasedanja. Viharne manifestacije ob prihodu in govoru tovariša Tita in ob sprejemanju odlokov, so potrjevale popolno soglasje, jasno in enotno zavest nepreklicne enotne obveznosti in odgovornosti. Rodila se je resnična bratska in enotna skupnost narodov Jugoslavije — nova Jugoslavija. Rodila se je iz moralnega bogastva, ki je nastajalo v skupnem boju proti skrajnem nasilju, izdajstvu in prevari in postalo izvirna, enotna last vseh narodov Jugoslavije, najžlahtnejša in najmočnejša vez naše enotne ljudske skupnosti. Zrasli smo do vrha svoje samostojnosti iz svojih lastnih sil. Zato sami odločamo o svoji usodi, sami odgovarjamo za svoje odločitve in za njihovo izvajanje. Uveljavili smo pravico do samoodločbe narodov, ki je bila razglašena že med prvo svetovno vojno in v socialistični revoluciji kot temeljno narodnostno in družbeno načelo, na najizvirnejši in samostojen način. To je postalo tudi vzor mnogim narodom, ki so bili in ki so še pod tujim gospod-stvom. Drugo zasedanje Avnoja je postavilo trdne in trajne temelje enakopravne skupnosti narodov Jugoslavije, ki so omogočili najugodnejši prehod v graditev socialistične družbe v Jugoslaviji. Ob 25. obletnici zasedanja lahko ugotovimo, da nobene sovražne nakane niso mogle omajati teh temeljev. Zato je primemo in potrebno, tja pomen II. zasedanja Avnoja trajno ob-držimo v zavesti in stalno gojimo njegovo vsebino. ■ Najbližje vsem občanom Trolejbus Vozni red za trolejbusno progo štev. 8 Črnuče—Litostroj (ob delavnikih) Odhodi s Črnuč: 5.12, 5.20, 5.28, 5.36 5.44, 5.52, 6.00, 6.08, 6.16, 6.24, 6.32, 6.40, 6.48, 6.56, 7.04 7.12 7.20, 7.28, 7.36, 7.44, 7.52, 8.00, 8.08, 8.26, 8.44’ 9.02, 9.20, 9.38, 9.56, 10.14, 10.32, 10.50, 11.08, 11.26, 11.46, 12.02, 12.22, 12.30, 12.38, 12.46, 12.54, 13.02, 13.10, 13.18, 13.26, 13.34, 13.42, 13.50, 13.58, 14.06, 14.14, 14.22, 14.30, 14.38, 14.46, 14.54, 15.02, 15.10, 15.22, 15.38, 15.54, 16.10, 16.26, 16.42, 16.58,17.14,17.30,17.46, 18.02, 18.18, 18.34, 18.50, 19.06, 19.22, 19.38, 19.54, 20.10, 20.26, 20.46, 21.06, 21.27, 22.27, 23.27. Odhodi z Bavarskega dvora: 4.54, 5.02, 5.10, 5.18, 5.26, 5.34, 5.42, 5.50, 5.58, 6.06, 6.14, 6.22, 6.30, 6.38, 6.46, 6.54, 7.02, 7.10, 7.18, 7.26, 7.34, 7.42, 7.50, 8.08, 8.26, 8.44, 9.02, 9.20, 9.38, 9.56, 10.14, 10.32, 10.50, 11.08, 11.26, 11.44, 12.02, 12.12, 12.20, 12.28, 13.08, 14.04, 15.00, 16.52, 18.44, 20.36, 12.44, 13.40, 14.36, 16.04, 17.56, 19.48, Ob 12.52, 13.48, 14.44, 16.20, 18.12, 20.04, 13.00, 13.56, 14.52, 16.36, 18.28, 20.20, 13.16, 14.12, 15.16, 17.08, 19.00, 21.05, 13.24, 14.20, 15.32, 17.24, 19.16, 22.05, 12.36, 13.32, 14.28, 15.48, 17.40, 19.32, 23.05. nedeljah in praznikih odpelje prvi trolejbus s Črnuč ob 6.20 in potlej vsake pol ure do 11.50, od 12.18 naprej vsakih dvajset minut do 20.58 in še ob 21.27, 22.27 in 23.27; z Bavarskega dvora na Črnuče pa od 6.00 do 12.00 vsakih pol ure, od 12.20 naprej pa vsakih dvajset minut do 20.40 in še ob 21.05, 22.05 in 23.05. Anketa SZDL o delu krajevnih skupnosti Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva je skupaj z občinsko skupščino pripravila obsežno gradivo o delu krajevnih skupnosti v bežigrajski občini. Pogovarjali so se z sveti krajevnih skupnosti in še posebej obravnavali razvoj samouprave v krajevnih skupnostih, vlogo občanov pri reševanju krajevne in občinske problematike ter povezavo med krajevnimi skupnostmi in občinsko skupščino ter njenimi sveti. O tem bodo razpravljali tudi odborniki na prihodnji seji občinske skupščine. Ugotavljajo, da so krajevne skupnosti v naši občini našle svoje mesto v samoupravnem sistemu. Predvsem si prizadevajo, da bi v svoje programe vključile vso problematiko za vsakodnevno zadovoljevanje skupnih potreb občanov. Ponekod morda premalo upoštevajo možnosti, ki jih imajo za uresničitev tako zastavljenih nalog. Krajevne skupnosti bi morale zato iskati tudi druge možnosti za zbiranje sredstev (prispevki občanov v raznih oblikah), saj je dotacija, ki jo dobijo od občinske skupščine, namenjena le za dejavnosti, določene v programu. • Zbori volivcev V večini krajevnih skupnostih menijo, da so zbori volivcev še vedno primerna oblika aktivnega sodelovanja občanov. Menijo, da so slabo obiskani zato, ker je gradivo za zbore volivcev premalo razumljivo za vse kategorije občanov. Poudarjajo, da bi morali na zborih volivcev sodelovati tudi predstavniki svetov občinske skupščine in posameznih strokovnih služb, da bi lahko na vprašanja obča- nov strokovno odgovorili že na samem zboru. Predsedstvo, ki vodi zbor volivcev, bi moralo pri sprejemanju sklepov upoštevati materialne zmogljivosti občine v določenem obdobju, predlogi občanov pa naj bi predstavljali priporočila za program v naslednjem obdobju. Tako naj bi zagotovili uresničitev sklepov in se izognili ponavljanju istih vprašanj. Občane najbolj zanima krajevna problematika, vendar pa le malokatera krajevna skupnost samostojno sklicuje zbore volivcev, kjer bi obravnavali prav ta vprašanja. To kaže, da so ponekod sveti krajevnih skupnosti le preveč zaprti sami vase in ne pritegnejo k sodelovanju več občanov, ki jih zanimajo določena vprašanja in problematiko tudi poznajo. Krajevne skupnosti naj bi skupaj s krajevnimi organizacijami SZDL sklicevale tudi javne tribune in specializirane posvete ter razgovore, kjer bi obravnavali posamezna področja družbene dejavnosti. Potlej na zborih volivcev ne bi razpravljali o vseh mogočih vprašanjih. Občinska skupščina in krajevne skupnosti bi morali občane tekoče obveščati o uresničevanju njihovih predlogov. Za to so na voljo javne tribune, zbori volivcev, časopis »Zbor občanov« itd. Občinska skupščina, SZDL in krajevne skupnosti bi se morale zavzeti, da bi časopis »Zbor občanov« dobilo vsako gospodinjstvo v naši občini. • Sveti krajevnih skupnosti Za delo krajevnih skupnosti je pomembno, kako so sestavljene komisije in še posebej sveti krajevnih skupnosti: člani morajo dobro poznati problematiko posameznih področij dela. Sveti krajevnih skupnosti bi se morali prizadevati, da bi krajevne skupnosti razvijale še vse druge dejavnosti in bi resnično postale družbeni centri, kjer se občani ne bi zbirali le na sestankih, temveč tudi pri raznih drugih oblikah družbeno političnega in kulturnega življenja. Stalno bi morali tudi sodelovati z družbeno političnimi orga- nizacijami in društvi na terenu; ponekod imajo koordinacijske odbore, ki jih sestavljajo predstavniki vseh organizacij in to obliko sodelovanja bi morali še utrditi. O vlogi in delu krajevnih skupnosti, o delu obeh zborov občinske skupščine in svetov, naj bi razpravljali še volivci na terenu. Po vseh teh razpravah pa bo ugotovitve m stališča obravnavala še občinska konferenca SZDL in sicer pred volitvami prihodnje leto. Jubilej šole Proslava ob 10-letnici osnovne šole »Borisa Kidriča« v Savskem naselju Osnovna šola »Borisa Kidriča« v Savskem naselju je te dni proslavila desetletnico obstoja. V počastitev te obletnice so učitelji in učenci pripravili uspelo proslavo, ki so se je med drugimi udeležili predsednik občinske skupščine Karel Kušar, tovarišica Zdenka Kidrič, zastopniki vseh krajevnih političnih in družbenih organizacij ter predstavniki gospodarskih organizacij s terena Savsko naselje. V uvodnem govoru je ravnateljica šole Jelka Kutin v kratkih besedah orisala zgodovino šole. Prva povojna šola za Bežigradom je bila v začetku šolskega leta 1958/59 zgrajena le toliko, da je lahko sprejela le učence nižjih razredov. Sele spomladi 1959. je bila ob 40 obletnici ZKJ dokončno zgrajena in v naslednjem šolskem letu so imeli v njej pouk že vsi razredi. Dobila je ime Borisa Kidriča, akademski kipar Boris Kalin Obvestilo stanovanjskega podjetja Investicijsko vzdrževanje se izvaja po vsakoletnem programu, ki ga na osnovi predlogov HS izdela Stanovanjsko podjetje. Operativni program investicijskega vzdrževanja za leto 1969. moramo izdelati do konca januarja 1969., ko bo predložen v obravnavo in odobritev pristojnim samoupravnim organom. Tudi letos želimo program izdelati v tesni povezavi s HS, kot je to določeno z zakonom o pravicah in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju. Predlagamo, da na zboru stanovalcev obravnavate potrebe po investicijsko-vzdrževalnih delih za leto 1969. in pri tem obvezno upoštevate veljavne tehnične normative: — Odlok o minimalnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter o načinu delitve sredstev za Vsem hišnim svetom investicijsko in tekoče vzdrževanje. — Odlok o okvirnih normativih za minimalno dobo trajanja elementov in opreme v stanovanjskih zgradbah, stanovanjih in poslovnih prostorih. Kvalitetno vzdrževanje hiš je v veliki meri odvisno od vestnega in pravočasno izdelanega programa. Samo pravočasne prijave o potrebah jamčijo tudi za njihovo izpolnitev. Potrjen program zagotavlja sredstva in izvajalce. Naknadno prijavljena dela ne bodo imela prioritete, če bodo sploh v določenem primeru možna. Prosimo, da nam čimpreje, vendar najkasneje do konca meseca novembra 1968., na kakršenkoli način, lahko tudi po telefonu, sporočite potrebe po investicijskem vzdrževanju za leto 1969. Rajonski tehniki podjetja bodo na osnovi vaših obvestil izvršili tehnični ogled in zbrali še vse ostale potrebne podatke, ki so potrebni za izdelavo programa. pa ji je poklonil doprsni kip tega velikega revolucionarja. Nato se je začel kulturni program, ki ga je vodil in povezoval Branko Dobravc. Zelo lepo sta zapela mladinski zbor, ki ga je vodila Vida Varga in otroški zbor pod vodstvom Danice Ivančir. Oba zbora pa je na harmoniko spremljal znani pevovodja in skladatelj Janez Kuhar. Prav navdušile pa so zborne in posamične recitacije najmlajših, pa tudi najstarejših pionirjev. Za še boljše razpoloženje in pravi umetniški užitek pa sta poskrbela folklorna skupina »Tine Rožanc« in pa Slovenski oktet. Z dvema spletoma gorenjskih plesov so člani »Tineta Rožanca« nenehno izvabljali aplavz iz že razgretih rok mladih gledalcev, ki so zahtevali ponovitev in jo kajpak tudi dosegli. Najboljši slovenski vokalni ansambel je doživel enak prisrčen sprejem in moral kljub temu, da j® zapel kar sedem pesmi, dodati še eno. Po kulturnem delu programa so si obiskovalci ogledali razstavo, ki so jo pionirji pripravili kar sami. Razdeljena je bila na tri dele: razstavo likovnih del, razstavo vsen važnejših priznanj, ki jih 1® šola prejela v tem času m razstavo mladih fotoamaterjev. Največje zanimanje gostov pa je veljalo dvema filmoma, ki so ju posneli člani šolskega foto-krožka. »Kadar ni pouka« — film, ki je dobil prvo nagrado na letošnjem zveznem pionirskem tekmovanju za najboljši igrani film in pa film »Naš praznik« so si ogledali skoraj vsi obiskovalci. Z večjo simpatijo je bil sprejet barvni dokumentarec »Naš praznik«, ki je na nevsiljiv način orisal praznične dogodke v zadnjem letu. — — — — — — — — — — odreži — — — — — — — — — — Naročilnica Naročam »Zbor občanov«, glasilo SZDL Ljubljana — Bežigrad Priimek in Ime: Naslov: (podpis) — — — — — — — — — — odreži — — — — — — — — — — Izrežite, prilepite na dopisnico ali v pismu pošljite na naslov »Zbor občanov«. Ljubljana. Parmova 41 Občinska skupščina Ljub. Bežigrad Uradne ure: ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure Predsedstvo • Parmova 33, I. hodnik desno Predsednik skupščine: Karel Kušar (soba 10, telefon 314-653); podpredsednik: inž. Dušan Dolničar (soba 10, tel. 315-494 in 312-032); tajnik: Ivan Levstek (soba 14, telefon 315-494 in 312-032). Uprava • Parmova 33, I. hodnik desno ODSEK ZA SPLOSNE ZADEVE šef odseka: Franc Mekinda (soba 20, tel. 312-965 in 313-631); referent za normativne akte delovnih organizacij, referent za splošno zadeve, referent za skupščinske zadeve in skupščinsko dokumentacijo (tel. 315-494 in 312-032). ODSEK ZA PRORAČUN IN PREMOŽENJSKE ZADEVE šef odseka: Josip Suhe! (soba 6, tel. 315-390 in 315-392); referent za proračun in analize, referent za izvrševanje proračuna, blagajnik, referent za pre-moženj sko-p ravne zadeve, referent za zemljiško-knji-žne zadeve in -evidenco družbene lastnine. ODSEK ZA DRUŽBENE SLUŽBE Šef odseka: Alojz Smolnikar (soba 19, tel. 313-650 in 310-230); referent za prosveto in kulturo, referent za kadre in delovna razmerja, referent za zdravstvo in socialno varstvo (tel. 315-271), referent za zadeve borcev, referent za invalidske zadeve (telefon 312-965 in 313-631), referent za izplačilo invalidnin. ODSEK ZA GOSPODARSTVO Šef odseka: Janez Hieng (soba 7, tol. 315-495); referent za gospodarstvo, referent za kmetijstvo, referent za upravne zadeve (obrt). • Parmova 41 GLAVNA PISARNA Informacije, vložišče (Parmova 41, pritličje, soba 2, tel. 312-512). ODSEK ZA DOHODKE Šef odseka: Marko Arko (soba 9, telefon 312-996 in 312-988); referenti za odmero prispevkov in davkov, registracija računov, knjigovodstvo 'dohodkov, blagajnik, izterjevataa služba (tdl. 312-957), referenti za odmero prispevkov od obrti, referent za odmero prispevkov za uporabo mestnega zemljišča (tel. 312-957), davčna inšpekcija (tel. 312-957). ODSEK ZA KOMUNALNE IN GRADBENE ZADEVE šef odseka: Inž. Ciril Sluga (soba 42, telefon 314-909, 317-000 in 312-323): referent za upravne zade ve, referent za urbanistič no dokumentacijo, refe rent za gradbeno doku mentocijo (tol. 310-149» referent za investicije, re ferent za komunalne za dove (tel. 31-908).