taMmammmmM* VESTNIK Po&nt urad 9020 Catovac Vcriagspostamt 9020 Kiaganfurt izhaja v Cektvcu Erscheinungaort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 HMngov mesečna naročnina 25 iMingov ceioieina naročnina 250 iiMngov P. b. b. LETNiK XL CELOVEC, PETEK, 26. APRiL 1985 ŠTEV. 17 (2223) Občni zbor ZSO v znamenju pomembnih obietnic Presodi! je trenutni po!ožaj in začrta! smernice za bodoče de!o Občni zbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem minuio netijo je imet jubiiejni značaj, saj je poteka) v znamenju pomembnih obietnic: v prvi vrsti seveda 30-!etnice ZSO same, hkrati pa tudi 40-iet-"ice zmage nad fašizmom in 30-ietnice podpisa avstrijske državne po-9odbe, katere 7. čien je bii in bo ostai najvažnejša mednarodnopravna osnova za izbojevanje pravic in uresničevanje enakopravnosti naše narodne skupnosti. Tako je biio vzdušje po eni strani razumijivo praznično — napis na odru sta obkrožaii avstrijska in siovenska zastava 't za uvod je igrata mlada godba na pihata, ki jo seslavijajo gojenke 'o Sojenci giasbene šoie v Šmiheiu pri Piiberku; toda predvsem je v!a-dato deiovno razpoioženje, saj je mora) zbor več kot 200 deiegatov včianjenih organizacij in krajevnih društev iz vseh predeiov južne Koroške obviadati obsežen dnevni red, ki je segai od poročit o dosedanjem deiu preko razprave o perečih vprašanjih do sprejetja programskih smernic, po katerih bo ZSO v novi mandatni dobi opravijaia svoje deio in uresničevaia začrtane naioge. Posebno obeležje je dajala zbo-ki je zasedal v prostrani večnamenski dvorani Mladinskega doma SŠD v Celovcu, slovesno otvor-jeni prav isti dan, seveda tudi navzočnost številnih častnih gostov, ^bora so se udeležili predstavniki Sradiščanskih Hrvatov ter Čehov in Slovakov na Dunaju (ki so za konec tedna na koordinacijski seji v pelovcu skupaj z zastopniki koroških Slovencev sprejeli dokončno besedilo listine pravic narodnostnih skupin v Avstriji), navzoči so bili Predstavniki matične Slovenije, slo- venske narodnostne skupnosti v Italiji in druge osrednje organizacije koroških Slovencev — tako je bilo karakterizirano mesto, ki ga zavzema ZSO v manjšinski stvarnosti v Avstriji in v skupnosti slovenskega naroda. Važno mesto v večurnem delu občnega zbora, ki se je po uvodni počastitvi spomina umrlih članov in pozdravnih nagovorih častnih gostov začelo s poročili obeh odborov (o izvajanjih predsednika upravnega odbora Feliksa VVieser-ja, poslevodečega tajnika Marjana Sturma in predsednika nadzornega odbora Lipeja Kolenika obširneje poročamo na 2. strani - op. ured.), je zavzemala diskusija. V njej so številni delegati, med katerimi je bilo zelo veliko mladih obrazov, spregovorili in povedali svoje mnenje k različnim vprašanjem, ki tarejo našo narodno skupnost. Tukaj je na primer vse tisto, kar je povezano s členom 7 državne pogodbe, ki po tridesetih letih še vedno ni izpolnjen in smo zato prisiljeni nadaljevati boj, ki je v desetletjih pred državno pogodbo in v letih po njenem podpisu našega človeka že neštetokrat razočaral — pa je kljub temu vedno spet našel voljo in moč, da se še in še postavi za svojo pravico, svoj obstoj. Trenutno je v tem sklopu na prvem mestu šolsko vprašanje, kjer grozi nevarnost nadaljnjega poslabšanja. Nezadovoljstvo izvira ne nazadnje tudi iz izkušenj, ki smo jih napravili koroški Slovenci pri in po letošnjih občinskih volitvah, ko opažamo, da večinske stranke v mnogih primerih očitno nočejo več sodelovati s Slovenci in nas potiskajo v še večjo izolacijo — da bi same lažje služile kultu tristran-karske edinosti. Ob razočaranju, ki ga poraja takšen razvoj, pa je seveda povsem razumljivo in upravičeno, če se ljudje pri artikuliranju svojega mnenja in razpoloženja poslužijo tudi bolj odtočnih, ostrejših besed. Kritične ugotovitve na naslov Avstrije in njenih političnih dejavnikov, želja po odločnejši podpori s strani matičnega naroda in njegove države, potreba akcijske enotnosti koroških Slovencev preko vseh ideoloških razlik povsod tam, kjer gre za naša bitna vprašanja — to so poudarki, ki jih je bilo slišati v poročilih in diskusiji in ki jih najdemo tudi v akcijskem programu, s katerim je občni zbor začrtal smernice ter določil naloge za delo ZSO v prihodnjih letih. Seveda pa bodo sprejeti načrti obrodili sadove le tedaj in v tolikšni meri, kolikor se bodo besede spreminjale v dejanja. Znotraj ZSO in včlanjenih organizacij bo v sodelovanju z najširšo bazo potrebna najprej temeljita, bolj poglobljena diskusija, kot je bila na zboru možna zaradi omejenega časa; le-tej pa bo moralo slediti podrobno, Občni zbor ZSO minulo nedeljo je soglasno sprejel resolucijo, s katero je izrazil svojo solidarnost in podporo boroveljskim delavcem, ki jih ogroža ukinitev tamkajšnje žičarne. Resolucija se glasi: Načrti za ukinitev in premestitev deiovnih mest v Borovijah so močno odjekniti tudi v vrstah sioven-ske narodne skupnosti. Čutimo z vami, ki vam grozi izguba industrijskih deiovnih mest ali na realističnih ugotovitvah osnovano delo na vseh področjih. V tem smislu je tudi ponovno izvoljeni predsednik Feliks VVieser zaključil občni zbor s pozivom in prošnjo, da se vsi vključijo v uresničevanje akcijskega programa — v korist naše osrednje organizacije in naše narodne skupnosti. O poteku in vsebini občnega zbora in posebej o svečanosti ob 30-letnici ZSO obširneje poročamo na naslednjih straneh. pa boste prisiljeni hoditi na delo v oddaljene kraje. Zagotavljamo vam našo soiidar-nost v vašem boju za ohranitev deiovnih mest doma in vam žeiimo, da bi v vašo korist čim prej dobiii investitorje za nova deiovna mesta. Prav posebno čutimo z vami, ker kot pripadniki siovenske narodne skupnosti tudi vemo, kakšno nevarnost odtujitve materinemu jeziku in domačemu kraju pomeni pomanjkanje deiovnih mest. ZSO so!idarna z borovetjskimi Mavci PREBERiTE "a *trani 2 Občni zbor ZSO: Po ročita in akcijski program 2 Ob 30-)etnici ZSO prvič pode!i!i Petkova priznanja 4 Občni zbor ZSO: Razprava deiegatovin pozdravne besede gostov ^ Otvoritev večnamenskih prostorov v M!a-dinskem domu SŠD v Ceiovcu 6 Umri je starosta sio-venskega zadružništva Ra Koroškem Fiorijan Lapuš 2 Nenning izkijučen iz SPo ^ Voiitve županov Čestitke in zagotovita podpore VtSOKiH PREDSTAVNiKOV iZ AVSTRiJE iN JUGOSLAViJE Na slavnostni prireditvi so ZSO ob njeni 30-tetnici čestitati tudi visoki politični predstavniki iz Avstrije in Jugoslavije: zastopnik urada zveznega kanclerja na Dunaju dr. Gerhard Hotzinger, članica zveznega predsedstva SZDL Jugoslavije Darinka Puškarič iz Beograda in predsednik SZDL Slovenije Franc Šetinc, deželni svetnik Rudolf Gal-lob kot zastopnik koroške SPO ter predsednik deželnega vodstva KPA Arnulf Raimund. $ Tudi pri avstrijski državni pogodbi so kot pri drugih mednarodnih pravnih dokumentih možne različne razlage posameznih določil in od tega, kateri razlagi se nekdo pridružuje, je tudi odvisno, kako bo zadovoljen z izpolnjevanjem člena 7, je dejal dr. Holzinger. „Pri tem je povsem legitimno, da skušajo manjšinske organizacije doseči maksimum tistega, kar vsebujejo določ.tla v korist njihovih pravic. Z ozirom na aktualno manjšinskopolitično diskusijo v vaši deželi pa vam lahko zagotovim, da na zvezni ravni ni nobenega zanimanja za premisleke, da bii slovenski narodni skupnosti oz. njenim pripadnikom omejili njihove zakonsko priznane pravice, zlasti tudi na šolskem področju." Za bodočnost dr. Halzinger meni, da se manjšinam naspioh in slovenski narodni skupnosti posebej obeta pozitiven razvoj — ker se je na vsem svetu močno povečalo zanimanje za manjšinska vprašanja in ker v Avstriji čedalje širši krogi večinskega pre- bivalstva odobravajo in delno celo podpirajo prizadevanja manjšin za ohranitev in razvoj svoje identitete. ZSO je čestital v imenu urada zveznega kanclerja ter se ji zahvalil za njeno delo, „ki je velikega pomena tudi za pristojna vladna mesta, ker ustvarja podlago za nujno potrebni dialog s slovensko narodno skupnostjo." Ob koncu pa je še dodal, da bi se ta osnova pogovorov lahko odločilno izboljšala, če bi tudi za slovensko narodno skupnost uspelo osnovati sosvet, kot ga predvideva zakon o narodnih skupinah. # Problematika naših narodnih manjšin v sosednjih državah je v središču našega stalnega zanimanja, je dejala predstavnica SZDL Jugoslavije Darinka Puškarič. V tem smislu pomeni skrb celotne jugoslovanske skupnosti za položaj in razvoj slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji važen dejavnik v njunem boju za narodni obstoj. Pri tem izhaja Jugoslavija iz načela, da se morajo z razvijanjem dobro- sosedskih odnosov in prijateljskega sodelovanja z Avstrijo ustvariti tudi pogoji za uresničevanje enakopravnosti in vsestranskega razvoja slovenske in hrvaške manjšine. „Teh dobrih namenov pa na žalost ne spremljajo vedno tudi konkretna dejanjia za izpolnjevanje državne pogodbe, četudi razvoj dobrososedskih in prijateljskih odnosov predpostavlja tudi reševanje odprtih vprašanj slovenske in hrvaške manjšine. Zato izražamo svoio zaskrbljenost zaradi povečanega pritiska na pripadnike naših manjšin v Avstriji, kot prihaja do izraza v političnih akcijah, ki ne priznavajo njihovih narodnostnih pravic." Govornica je izrazila prepričanje, da demokratične sile v Avstriji ne bodo dopustile uresničenja teženj velikonemških nacionalističnih krogov po ukinitvi dvojezičnega šolstva. Zagotovila je, da se bo Jugoslavija tudi v bodoče zalagala za reševanje odprtih vprašanj slovenske in hrvaške manjšine, in to predvsem z izpolnjevanjem obveznosti, ki izhajajo iz člena 7 državne pogodbe. „V tem smislu je treba razumeti značaj praznovanja 30-letnica državne pogodbe ter pričakujemo, da se bo v tej smeri nadaljevali dialog avstrijske vlade s predstavniki manjšinskih organizacij in da bo avstrijska viada pod vzela konkretne korake za popolno realizacijo obveznosti iz člena 7." Izvajanja predsednika SZDL Slovenije Šetinca objavljamo na drugem mestu. ^ Deželni svetnik Rudolf Gal-lob, kj je izrekel čestitke v imenu koroške SPO, je med drugim dejal, da stranka razume tudi kritične pripombe, ki prihajajo iz manjšinskih krogov, ker vsaka manjšina pač stremi za tem, da doseže čim več. „Seveda pa v demokratičnem sistemu nihče ne more uresničiti vseh svojih ciljev in tako tudi manjšina razumljivo ni vedno povsem zadovoljna." Glede šolskega vprašanja je Gal-lob menil, da ni bila SPO tista, ki je sprožila ponovno razpravo o tem problemu. Sedanja ureditev se je obnesla in ni dvorna, da so se socialisti večkrat izrekli za ohranitev ti ureditve. ..Prepričan sem, da bo tudi v tem vprašanju prišlo do sporazumne rešitve in naša stranka vam bo pomagala, kjer in koliko bo možno." ^ Predsednik deželnega vodstva KPA Arnuld Raimund pa je svoje čestitke povezal z zagotovilom, da bodo komunisti tudi v bodoče odločno podpirali boj koroških Slovencev za popolno uresničitev vseh določil člena 7 državne pogodbe. OBČN) ZBOR ZVEZE SLOVENSKtH ORGAN)ZAC!J NA KOROŠKEM — OBČN) ZBOR ZVEZE SLOVENSK!H ORGAN)ZAC)J NA KOROŠKEM PREDSEDNiK W)ESER: Ločene šole so šote konfrontacije Težišča bodočega dela ZSO Občni zbor Zveze siovenskih organizacij je po razpravi o poročiiu predsednika VVieserja in posiovodečega tajnika Sturma sogiasno sprejet skiep o težiščih deta organizacije v bodočih treh ietih. Akcijski program za obdobje 1985 — 1988 naj bi deiovanje organizacije usmerit na pregtedno števito probtemov in s tem pomaga) siovenski narodnostni skupnosti, da se učinkoviteje uvetjavi v neugodnih koroških okoti-ščinah. Predsednik ZSO dipi. inž. Feliks Wieser. „Ločene šoie ocenjujemo kot šote narodnostne konfrontacije. Ločene šote bi povečaie konfiiktni potenci?! na Koroškem. Prav dogodki zadnjih mesecev to potrjujejo. Vrhu tega nas zgodovinska izkušnja uči, da nobena kapituta-cija pred nemškonacionatnimi skupinami ni prinesta in ne more privesti do pomiritve v odnosih med narodoma na Koroškem." To je med drugim dejai predsednik Zveze stovenskih organizacij Feiiks Wieser, ko je ocenjevat minuio tri-tetno obdobje detovanja Zveze stovenskih organizacij na nedeijskem občnem zboru. Na nastov zvezne vlade pa je naslovi! kritiko, da vtada v tem obdobju ni kazaia zanimanja, da bi se lotita bistvenih vprašanj, kot so dvojezični otroški vrtci, trgovska akademija, finančna podpora slovenskim organizacijam idr. „Velja pa tudi še ugotovitev z zadnjega občnega zbora", je dejal Wieser, „da je slovenski narod na Koroškem še vedno ogrožen v svojem narodnostnem obstoju." V tej zvezi je omenil zakon o narodnostnih skupinah, ki ni izpolnitev člena 7 — tukaj je žel predsednik Wieser poseben aplavz —, temveč pomeni poskus revizije državne pogodbe in daje zakonito možnost nadaljnje asimilacije in denacionalizacije manjšine. „Povsod tam, kjer so nam v zadnjih letih kratili in zoževali naše narodnostne pravice, ki nam pripadajo po členu 7 avstrijske državne pogodbe, so se sklicevali na zakon o narodnostnih skupinah," je poudaril Feliks Wieser. Kljub tem negativnim tendencam, ki se izražajo tudi v zadržanju deželnih poslancev na zadnji razpravi o šolstvu, zaznava manjšina tudi pozitivne razvoje v avstrijski družbi, je dejal Wieser, saj se je ob lanskoletni demonstraciji za skupno šolo solidariziralo z nami takšno število organizacij večinskega naroda, da tega prej ne pomnimo. Zato se bo ZSO v bodoče še bolj tesno povezovala s prijateljskimi organizacijami, da bi skupno sensibitizirali južnokoroško in ostalo avstrijsko javnost glede eksistenčnih vprašanj slovenske narodne skupnosti. ZA SODELOVANJE tN NADSTRANKARSTVO V tej zvezi je Wieser poudaril, da številnim problemom, ki se stavljajo slovenski narodni skupnosti na Koroškem, nobena organizacija sama zase ne more biti kos. Zato je zagovarjal tesno sodelovanje navzven in nadstrankarsko usmeritev znotraj organizacije. V tej zvezi je poudaril, da si moramo pridobiti še več sposobnosti za skupno sodelovanje. Še več pa bo treba napraviti tudi za medkulturno izmenjavo znotraj Koroške. Prav posebno še, ko moramo 30 let po podpisu državne pogodbe ugotoviti, da smo v preteklosti preveč upali na razgovore z vlado, ki pa ni prinesla izpolnitve člena 7. Ključa za rešitev manjšinskega vprašanja žal ni mogoče iskati ^ Združitev pisarn in ustanov pod eno streho je že dolgoletna želja Zveze slovenskih organizacij, saj so dosedaj razpršene pisarne močno otežkočale efektivnost dela. V bivšem dijaškem domu v Tar-viser StraBe bodo še v teku tega leta dobile svoje prostore vse vključene ustanove in organizacije Zveze slovenskih organizacij ter tiskarna Drava. S to preureditvijo pa bo povezana reorganizacija aparata ZSO z močnejšo povezanostjo s podeželjem. ^ Z izboijšano informativno dejavnostjo bo ZSO skušala nagovoriti poleg manjšine tudi ostalo prebivalstvo jezikovno mešanega področja, poleg tega pa še občasno npr. z nemškim četrtletnim listom prebivalstvo ostale Koroške. Pri tem je dolgoročni cilj Zveze slovenskih organizacij ustvariti med prebivalstvom sosednjega naroda pozitivno podobo slovenske narodne skupnosti. Ker avstrijska država in javna občila te pozitivne slike o slovenski narodni skupnosti ne ustvarjajo, se ZSO zavzema za skupno informativno stužbo obeh osrednjih organizacij, ki s sodobnimi informacijskimi sredstvi načrtno informira koroško prebivalstvo o težnjah in delu Slovencev. S prestopom na novo tiskarsko tehnologijo in z razširitvijo dopisniške mreže pa bo povečana učinkovitost osrednjega glasila „S!o-venskega vestnika". ^ Šoistvo je eksistenčnega pomena za obstoj in razvoj narodne skupnosti. Razprava na občnem zboru je pokazala odločno pripravljenost slovenske manjšine se upreti vsakršnemu poslabšanju trenutne dvojezične šolske ureditve. Poleg obrambe trenutnih napadov na dvojezično šolstvo bo Zveza slovenskih organizacij organizirala in podpirala vse korake za izboljšanje le-tega. Saj slovenskim otrokom ni dana možnost vzgoje v materinščini v javnih otroških vrtcih, v posebni šoli, v politehničnem letniku, poklicnih šolah in vrsti splošno izobraževalnih srednjih in višjih šol. ZSO se bo trudila povečati delež prijav k dvojezičnemu pouku, predvsem v področjih severno od Drave, skupno z vsemi organizacijami, ki zagovarjajo skupno dvojezično šolstvo, pa bo naredila vse za ustvarjanje pozitivnega vzdušja za učenje slovenščine v skupni šoli. Poleg podpore dvojezičnih otroških vrtcev potrebuje slovenska narodna skupnost slejko-prej ustanovitev samostojne dvojezične trgovske akademije, kot zahteva kmetijski razvoj obnovo slovenske ali dvojezične kmetijske šole. Tudi na področju izobraževanja odraslih se bo ZSO trudila za možnosti šolanja, ki bodo krepile samostojnost slovenske narodne skupnosti. ^ Ker postaja komunaina po-titika za slovensko narodno skupnost vedno večjega pomena pred- venskih občinskih odbornikov laga ZSO, da postane Klub slo-(KSOO) strokovna servisna služba za vse slovenske občinske odbornike! KSOO naj bi v osnovnih narodnostnih vprašanjih podpiral sodelovanje občinskih odbornikov ne glede na strankarsko pripadnost; v tem primeru je ZSO pripravljena finančno in strokovno sodelovati. ^ Zvezi slovenskih organizacij se zdi tudi potrebno, da se Siovenski znanstveni inštitut organizacijsko osvoji, da bo lažje združeval vse umske sposobnosti slovenske narodne skupnosti. $Pri bodočih gospodarskih iniciativah se bo Zveza slovenskih organizacij ravnala po načelu, da se je treba zavzemati za uresničitev tistih ciljev, ki objektivno krepijo materiaine osnove narodne skupnosti in ki prispevajo h krepitvi novih, modernih gospodarskih struktur. Dejavniki slovenskega gospodarstva na Koroškem (privatni, zadružni in mešanega značaja) imajo možnost vključevati se v blagovno menjavo med Avstrijo in Jugoslavijo, vključevale pa naj se bi tudi v višje oblike gospodarskega sodelovanja ob meji. Poleg krepitve zadružniškega gospodarstva — v okviru katerega bo treba posebno pozornost posvetiti razvoju posebne komercialne, kreditne in razvojne banke — se bo ZSO prizadevala tudi za ustanovitev posebnega združenja južnokoroških gospodarstvenikov — obrtnikov. ZSO pa se tudi zaveda, da primanjkujejo v našem območju delovna mesta za ženske, kot je potrebno tudi posebno šolanje gospodarskih Kolenik: „Več pažnje mladini' Sadovi dela Zveze slovenskih organizacij so predvsem vidni na gospodarskem področju in pri utrditvi organizacije na podeželju je v svojem poročilu občnemu zboru poudaril predsednik nadzornega odbora, Lipej Kolenik. Delovanje organizacije v obdobju zadnjih treh let je nadzorni odbor ocenil kot uspešno, predvsem tam, kjer so odbori in posamezniki vestno delali. Temeljito je pregledal tudi finančno poslovanje ZSO, ki je bilo vestno, na račun posameznih ustanov pa je naslovil kritiko, da so v nekaterih slučajih odločale samovoljno, zato je pozval k boljšemu usklajanju odločitev. Svojo glavno pozornost pa je predsednik nadzornega odbora posvetil političnemu premišljevanju ob treh pomembnih obletnicah: 40-letnici svobode in pregona okupatorja, 30-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe in 30-letnici ustanovitve Zveze slovenskih organizacij. Poudaril je, da nimamo vzroka, da odstopamo od naše zgodovine. ..Ponosni smo na našo slavno preteklost, v kateri smo s svojimi žrtvami doprinesli tudi k zopetnemu rojstvu današnje Republike Avstrije in svobodi vseh zatiranih narodov v Evropi". Pozval je vso organizacijo, da se postavi po robu sramotenju in blatenju našega osvobodilnega boja in poveličevanju nacistične preteklosti. Lipej Kolenik je dejal, da se je Zveza slovenskih organizacij, kljub obrekovanju in napadom z levice in desnice, s strani cerkvenih in posvetnih oblasti, priborila do današnjega stanja. Bilo je potrebno mnogo nesebičnosti in požrtvoval- Predsednik nadzornega odbora Lipej Kotenik. nosti vsakega posameznika in odborov, da smo okrepili materialno bazo dvojezičnega ozemlja, da je zrastel nov mladinski dom, da se preurejuje tiskarna in da so se rodile iniciative za sprejemanje televizijskega programa RTV Ljubljane. Za bodočnost pa bomo morali vedno spet iskati možnosti za razširitev gospodarske dejavnosti koroških Slovencev, je pozival Kolenik in opozoril na skrb za manjše obrate ter poudaril, da bo ^treba dajati hrane za dušo in ne samo za telo." V Zvezi slovenskih organizacij naj bi tudi v bodoče imeli prostor vsi narodno zavedni Slovenci, zato ne sme biti prostora za sektaš-tvo in strankarski monopolizem. Veliko pozornosti pa naj bi dajali izobraževanju mladine, ki naj bi vedno bolj soodločala. Funkcionarje organizacij je pozval naj se otresejo birokratskih prijemov, — ker ima samo služba v korist ljudem bodočnost. Vsem ..prerokom, ki so napovedali konec Zveze slovenskih organizacij, pa je odgovoril, da stoji naša organizacija danes na čvrstih nogah in da bo ZSO gradila še naprej akcijsko enotnost na terenu, ne pa v celovških pisarnah. na Dunaju, temveč ga najdemo na Koroškem, kjer se stranke žal na našem hrbtu bijejo za glasove. Predsednik Wieser pa je tudi poudaril, da se nobena majhna narodna skupnost ne more razvijati jezikovno, kulturno in narodnostno, če nima stika z matičnim narodom. V tej zvezi je zavrnil vsa zlobna pod-tikavanja in dejal, da so tudi odvečni članki, ki razpravljajo o tem ali smo dosti lojalni, čeprav nam naša antifašistična tradicija pove, da ne potrebujemo tega dokazovanja. Člani upravnega odbora ZSO Feiiks Wieser, predsednik, Celovec; Franc Kukoviča, podpredsednik, 2i-tara vas; Ludvik Ogris, podpredsednik, Radiše; Marjan Sturm, tajnik, Celovec; Franc Koncilija, blagajnik, Skocijan; Jože Blajs, Celovec; Milan Blažej, Celovec; Avguštin Brumnik, Železna Kapla; Teodor Domej, Celovec; Franci Einspieler, Podravlje; Mirko Furjan, Železna Kapla; Janez Gallob, Diča vas; Wa!ter Guitovnik, Globasnica; Marija Jurič, Celovec; Peter Kuchar, Železna Kaplta; Avguštin Malle, Celovec; Janko Malle, Celovec; Jože Nachbar, Pliberk; Kristi- jan Ogris, Dunaj; Franc Pdlzer, Skocijan; Drago Portsch, Škofiče; Bre-dica Sadolšek, Železna Kapla; Kristijan Schellander, Dunaj; Roman Schellander, Kotmara vas; Tonči Schlapper, Šentjakob; Folti Sima, Celovec; Gabi Sittcr, Železna Kapla; Miha Travnik, Zitara vas; Roman Vcrdel, Borovlje; Sonja Vošnjak, Borovlje; Franc Walter, Radiše; Feliks Wieser st., Slovenji Plajberk; Vinko Wieser, Kotmara vas; Janez Wutte-Luc, Skocijan; Janko Zwitter, Straja vas. kadrov. Okvir vsemu pa je še naprej koncept politcentričnega gospodarskega razvoja na južnem Koroškem, ki ga ZSO zagovarja že več let. M.STURM Delati moramo načrtno Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm. „Očitno je, da je ena izmed hib v našem deiu, da ie reagiramo na napade in udarce s strani nemško-nacionainih sit. Ne ustvarjamo pa sami deiovnih težišč, ki jih potem v praktičnem deiu tudi upoštevamo." To je biia ena izmed giavnih misii posiovodečega tajnika Zveze siovenskih organizacij v njegovi oceni minuiega deiovnega obdobja, hkrati pa tudi že uvod v razia-go bodočega akcijskega programa Zveze. Že iz ocene delovanja v zadnjih treh letih je bilo namreč razvid' no, da smo poleg pozitivnih rezultatov, ki so temeljiti predvsem na narodnostni samopomoči, imeli tudi pomanjkljivosti ter delali napa* ke. Prav ob gonji proti dvojezični šolski ureditvi, ki so jo začeli ^ vso silo razpihovati nacionatistični krogi, lahko opazujemo te naše napake. ..Čeprav so koroški nacio* naiisti že nekaj let napovedovali napad na dvojezično šolstvo, se na ta napad nismo načrtno pripravljaj li in šele razmeroma pozno (pozimi 1983) začeli z izdelavo ustrezne argumentacijske linije. To nas je nekaj mesecev oviralo pri ofenziv nejšem delu na tem področju!" je dejal Sturm. Takšno nenačrtno politiko je mo* goče opaziti tudi ob drugih pr°' blemih. Sturm je omenil zakon e narodnostnih skupinah, „ki ga si' cer upravičeno odklanjamo, dej* stvo pa je tudi, da niti tam, kjef celo ta zakon predvideva sloven* ski uradni jezik le tega ne uporab* Ijamo zavestno in vedno. Da ne govorimo o tem, da le nekateh zahtevajo slovenščino tudi tam, kjef je zakon o narodnostnih skupinah ne predvideva. Na podlagi teh in še številnih drugih argumentov je Marjan Stuhh utemeljil potrebo po načrtnejšem delu vseh pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem-Soglasno sprejetje ..akcijskega programa Zveze slovenskih orgS' nizacij na Koroškem za obdobje 1985 do 1988" na občnem zbofh potrjuje pripravljenost koroških SD' vencev v prihodnjem obdobju sM' niti sile za dosego osnovnih narod' nostnih pravic. Člani Nadzornega odbora ZSO Lipej Kolenik, predsednik, Plibf^l Milena Groblacher, Skocijan; Mi"?., lupper, Celovec; Vida obid, Skob ivor; Hanzi Ogris, Bilčovs; Stank /avti, Pliber-Smihel. Slavnostna prireditev ob 30-letnici ZSO izraz borbe za ohranitev dvojezične in skupne šole Slavnostna prireditev, ki jo je Zve-^a slovenskih organizacij na Korošcem po uspešnem občnem zboru pri-Pravila ob 30-letnici njenega obstoja, Je bila odraz odločnosti, da se borijo za uresničevanje naših narodnostih pravic, zajamčenih v členu 7 avstrijske državne pogodbe in s tem tu-i za vsestranski razvoj slovenskega itdja na Koroškem. Številni rojaki iz Zilje, Roža in °djune so s svojim obiskom izpriča-' svojo povezanost z našo osrednjo PoJtttcno organizacijo. Slavnostno prireditev so obiskali tudi ugledni gost-Je tz vrst večinskega naroda, iz ma-t'cne Slovenije, iz Beograda in Du-da ZSO čestitajo k njenemu Jubileju. Gostom in sodelujočim je v 'rnenu ZSO izrekel dobrodošlico taj-dr. Marjan Sturm, ki je vodil tudi potek slavnostne prireditve v "uvem, večnamenskem prostoru Mla-thnskega doma SŠD. Kulturni spored slavnostne prire-,'tye je pod vodstvom Hanzija Ke-^urju oblikoval mešani pevski zbor ^ D „Danica" iz Šentvida v Podjuni ter recitatorja Tonči Schlapper in Mi-uu Kap. Čeprav je spored bil zelo ?8osčen, jg tudi y le-tem prišla do 'Zraza naša politična usmerenost, zla-t' v pesmi Zdravljica, ki govori o ^Pravi, bratstvu, svobodi in enako-^tuvnosti med narodi. Zbor „Dani-^ je tudi tokrat znova potrdil svo-Jo visoko pevsko raven, zato je ra-umljivo, da ga ic vodstvo ZSO pobudo, da sooblikuje njeno slavnost-tu prireditev. . Glavno težišče politične izpovedi Jubilejne prireditve ZSO pa je bilo v . uvnostnem govoru predsednika dipl. . z. Feliksa Wieserja, ki je ob tej pridnosti orisal zgodovino ZSO od nje-je ^7 začetka do danes. Dejal je, da ^ 2^0 bila sicer ustanovljena pred ^ . Kti (25. 3. 1955), njeno resnično ^ Jstvo pa sega veliko dlje nazaj — j v najbolj viharno in težko obdob-^ slovenske zgodovine. Kot naslcdni-a Osvobodilne fronte je ZSO nadevala z bojem za ohranitev slo-] tskega naroda, našega jezika in , ture in vzpostavitev nove demo-j^'une družbe. Tako je združila ro-u vseh idejno političnih taborov v us[oygnsko narodno politično orga-v h*^*'*°' K nosila največje breme ko "šj . Ptoti fašizmu in dosegla med Eskimi Slovenci najvišjo stopnjo *-dske enotnosti v naši zgodovini. "Bolečina naroda, ki se je branil srn ** Boril, trpljenje, izseljenih, ce ni °Blavljenih in trpinčenih po ka-p^'h ter aktivna borba partizanov t bili namenjeni prihodnosti. Pri-Vsi "^J bi bila taka, da bi uit, ^rotli lahko živeli v enakoprav-ja ,^*^^^ubojnih odnosih. Ko je ma-7r ^ zasijala svoboda, ko se je Sln^' tisočletni rajh, smo koroški v v?nci ponosno stali na strani za-gg^r"hov, torej na strani zmagoval-uad nacifašizmom. Veliki zmagi Za m sKdila razočaranja. Britanske ^ka t oblasti in takratna koro- uuo ^^zelna vlada so skušale razbiti Po] "" tnočno slovensko gibanje, tki emigracija in informbirojev- do ^^or sta prispevala svoje, da se je $ty^krat enotno slovensko zastop-^ tazšlo in so se poglobile razpo-^ bted narodom. Z ustanovitvijo toŠk"^ slovenskih organizacij na Ko- um dne 25. marca 1955 kot zbir- uradnim jezikom in dvojezičnimi topografskimi napisi ter zadnji napadi na ostanke dvojezičnega šolstva. S tem nastaja nevarnost getoizacija slovenskih šoloobveznih otrok, je povedal Wieser in opozoril na vrsto odprtih vprašanj kot je predšolska vzgoja, dvojezična trgovska akademija, vprašanje radia in televizije, kar daje avstrijski manjšinski politiki porazno bilanco in je neizpodbiten dokaz, da člen 7 avstrijske državne pogodbe ostaja tudi 30 let po podpisu odprto in nerešeno vprašanje. Kljub temu je Feliks Wieser poudaril, da pesimizem ni na mestu in izrazil prepričanje, da je začrtana politična pot pravilna in da slovensko koroško ljudstvo za svoj nadaljnji razvoj potrebuje močno in čvrsto Zvezo slovenskih organizacij. Pri tem se bo ZSO opirala na akcijsko enotnost z Narodnim svetom koroških Slovencev in zavezništvo in medsebojno solidarnost z vsemi demokratičnimi pripadniki avstrijskega ljudstva, ki nas podpirajo v prizadevanju za naše pravice. Wieser je naglasil, da se bo ZSO tudi v prihodnje povezovala z matičnim narodom, ker prav slovenska narodna skupnost lahko mnogo prispeva k utrjevanju in nadaljnjemu razvoju dobrososedskih odnosov med republiko Avstrijo in SFR Jugoslavijo. Predsednik ZSO pa je ob koncu svojega govora pozval koroško deželno oz. avstrijsko zvezno vlado, da v konstruktivnem dialogu z manjšino podvzame vse korake za ohranitev in postopno izboljšanje dvojezičnega šolstva na Koroškem in pri tem izrazil pripravljenost za konstruktivno sodelovanje. „Če pa bi oblasti v naslednjih mesecih kazale tendence popuščanja silam, ki želijo ločitev otrok, kar bi na Koroškem vodilo v getoizacijo slovenskih otrok, se bomo skupaj z demokratičnim taborom ob podpori evropske javnosti znali braniti in upreti. V slučaju takega razvoja bomo vsi iz Roža. Podjune in Zilje korakali po celovških in dunajskih ulicah in druga republika bo doživela upor manjšine kot ga doslej še ni bilo." Končno je govornik povedal, da se koroški Slovenci priznavamo k avstrijski državni pogodbi, k izvirnim temeljem druge avstrijske republike, kot so neodvisnost, nevtralnost, antifašizem, mednarodno popuščanje in mir ter zaključil: „Medna-rodni ugled, miren razvoj, enakopravnost svojih državljanov pa bo republika obdržala samo, če bo vestno in dosledno izpolnjevala določila člena 7 avstrijske državne pogodbe in s tem šele omogočila obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti. To želimo in zahtevamo kot sotvorci te republike. ZSO je podelila priznanja -prvič tudi Petkovo prinanje ne nadstrankarske organizacije koroških Slovencev se je izoblikovala današnja politična stvarnost koroških Slovencev, zbranih v dveh osrednjih organizacijah. Kmalu nato, 15. maja 1955, je bila podpisana pogodba o Avstriji in Zveza slovenskih organizacij je prevzela pobudo za izdelavo enotnih stališč koroških Slovencev do določil člena 7. Pobuda je bila uspešna in obe slovenski osrednji organizaciji sta 11. oktobra 1955 predali zvezni vladi skupno spomenico z zahtevami po uresničevanju člena 7. Spomenica pomeni konec globalnih razprtij med obema slovenskima idejno-političnima taboroma in odločitev za pot, po ka- teri stopata obe organizaciji sicer samostojno, a vendar enotno, kadar gre za zadeve vsenarodnega pomena." Potem je Feliks Wieser opozoril na dejstvo, da je Avstrija s podpisom državne pogodbe prevzela vrsto obveznosti, ki jih je točno izpolnjevala in s tem dosegla pomembno stopnjo mednarodnega ugleda v Evropi in svetu. Hkrati pa opozoril, da republika Avstrija tudi 30 let po podpisu državne pogodbe svojih obveznosti do slovenske in hrvaške manjšine ni izpolnila. Neizpolnjevanje člena 7 ostaja tudi kot neizbrisljiv madež na slavnostni obleki republike Avstrije ob 40-letnici njenega obstoja. Predsednik je tudi opozoril na tiste ukrepe, s katerimi je Avstrija okrnila razvoj slovenske manjšine in pospeševala njeno asimilacijo. Ukinitev obvezne dvojezične šole, nacionalistično podiranje dvojezičnih krajevnih napisov, nedemokratično preštevanje manjšin in zakon o narodnih skupinah, so ukrepi, ki bistveno omejujejo pravice iz člena 7 v zvezi z Ena izmed dolžnosti narodne skupnosti in njenih organizacij je prav gotovo tudi, da se na simboličen način oddolži zaslužnim narodnim delavcem za njihovo dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo. Tako je uvodoma dejal Teo- dor Domej, ki je prebral utelenjit-ve za dobitnike priznanj ZSO. Tokrat je ZSO prvič podelila tudi Petkovo priznanje kot najvišje odlikovanje naše organizacije, odlikovanje, ki sta ga sklenila UO in NO ZSO. V tozadevnem pravilniku med dr. Franci Zwltter dipl. Inž. Pavle Zaucer-Matjaž PREDSEDNIK RK SZDL FRANC ŠETINC: Matica čuti svoj dolg do Slovencev v zamejstvu V imenu Socialistične zveze delovnega ljudstva, v imenu matice — Socialistične republike Slovenije je spregovorit tudi Franc Šetinc, ki je Zvezi slovenskih organizacij na slavnostni prireditvi ob njeni 30-letnici izrazil čestitke, je v svojih pozdravnih besedah med drugim dejal: ..Jubilej Zveze slovenskih organizacij poteka v znamenju 40-letnice zmage nad fašizmom. To je naš skupni praznik — dan zmage človeštva nad zlom. Narodnoosvobodilni boj je pokazal, da je bila glavnina naroda v mislih in duhu enotna. Razumela je, da je nastal nov čas za narode in da je čas, da se oglasijo tudi Slovenci. Poskušali so nas upogniti in pregaziti, mi pa smo zavrnili strašne udarce in se svobodni dvignili iz dna temnice. Tudi Slovenci v zamejstvu so prispevali svoj delež k zmagi nad fašizmom ..." ....Čestitam vam k jubileju. Občudujemo vaš boj za obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti, ki ima močne korenine globoko v tej zemlji, čeprav si še ves čas prizadevajo, da bi jih izrovali. Zveza slovenskih organizacij je pod vodstvom nekdanjih predsednikov Franca Petka in Francija Zwittra in sedanjega Feliksa VVieserja pomembno prispevala v boju za biti ali ne biti Slovencev na avstrijskem Koroškem, za njihovo prihodnost. Posebej moram poudariti njen prispevek h graditvi gospodarske in kulturne osnove ter akcijske enotnosti vseh Slovencev. Kajti sovražne sile si še kako prizadevajo, da bi razbile to enotnost, ker vedo, da je največja ovira asimilacijskim in drugim pritiskom. Radi bi vas potisnili v kot, ene v sektaštvo, druge proti matici, toda to jim ne uspeva, kajti večina Slovencev predobro ve, da bi se ob kru-šenju enotnosti izgubljal tudi smisel vseh drugih interesov, naj so bolj levo ali bolj desno središče osi slovenstva. Kot predsednik organizacije, ki je naslednica Osvobodilne fronte slovenskega naroda, moram ob 40-letnici zmage nad fašizmom posebej poudariti delež koroških partizanov ter številnih internirancev in izgnancev v boju za to, da je Avstrija pred 30 leti dobita vozovnico za potovanje v družino svobodnih evropskih držav. Toda dobila jo je zaradi jamstva, ki ga je dala med drugim tudi za svoboden razcvet slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti. Žal moramo ugotoviti, da ta pogoj ni izpolnjen. Ob avstrijskem prazniku je to čašo pelina treba popiti. Sicer pa so Slovenci v Avstriji že navajeni, da jim nič ni podarjeno in da si morajo vsak pedenj prostora pod soncem izbojevati. Dolga je pot, po kateri se dane obljube spremene od besed v dejanja. Upajmo, da bo v prihodnje bolje! Hvala vam za zvestobo zgodovinskemu in kulturnemu izročilu svojega naroda. Vsi deli slovenstva se morajo zliti v skupen utrip, kajti narodno telo, četudi ga delijo državne meje, ima samo eno srce. Matica čuti svoj dolg do Slovencev v zamejstvu, a tudi potrebuje jih, saj pomembno prispevajo v skupno narodno zakladnico. Državna meja ne more biti vzrok, da kljub različni družbenopolitični realnosti, v kateri živimo, ne bi mogli kot narod rasti iz istega bistva in istih korenin kot bilka z več cvetovi, toda za isto narodno, kulturno in jezikovno identiteto. Tako matica kot Jugoslavija vam bo tudi v bodoče stala zvesto ob strani, materialno in moralno bo podpirala vaš boj za prvinske človečanske pravice, obenem pa se bo zavzemala za dobre odnose s prijateljsko Avstrijo v duhu helsinške listine. Položaj slovenske manjšine ne sme biti ob robu tega sodelovanja, temveč mora biti kot most v samem središču." drugim piše, da je Petkovo priznanje za izjemne zasluge in za življenjsko delo na področju narodne politike, kulture in gospodarstva. Lahko ga dobijo osebnosti, ki so dopolnile 65. leto starosti. Prvi dobitniki Petkovega priznanja so dr. Franci Zwitter, dipl. inž. Pavle Žavcer-Matjaž in Franjo Ogris, posmrtno pa ga je prejel tudi Karei Prušnik-Gašper. Priznanje ZSO so tokrat prejeli: Mira Prušnik, Lojzka Boštjančič, Lipej Koienik, Janez Gaiiob, inž. Tonči Schiapper, Pavie Sima, Ančka Kokot, Ludvik Maiie, Fetiks Wieser st., Rezika Portsch, Foiti Paviič, dvorni svetnik dr. Pavie Zabiatnik, dvorni svetnik dr. Pave) Apovnik, Jožko Kežar (posthumno), Miiena Grobiacher, Foiti Poianšek, Daniio Kupper, Miian Breznik, dr. Luka Sienčnik in inž. Biaž Singer. Franjo Ogris Karei Prušnik-Gašper OBČN! ZBOR ZVEZE 5LOVENSK)H ORGAN)ZAC!J NA KOROŠKEM OBČN) ZBOR ZVEZE SLOVENSKtH ORGAN!ZAC!J NA KOROŠKEM Iz razprave delegatov V diskusiji, ki je zavzemata važno mesto v večurnem deiu občnega zbora, je bito govora o najraziičnejših vprašanjih, ki zadevajo trenutni potožaj in se nanašajo na deto naše osrednje organizacije tako v pretekiosti kot še posebej v bodoče. Razprava je segaia od ietošnjih obietnic preko „izkušenj" ob nedavnih občinskih voiitvah pa do razmer na posameznih področjih, kot so šoistvo in predšoiska vzgoja, narodno potitična dejavnost, kuitura in šport, gospodarstvo, pa tudi od stikov z matičnim narodom ter narodom-sosedom preko informativne dejavnosti in mednarodne soiidarnosti do skrbi za detovna mesta v domačem kraju. našo zgodovino in našim delom ter mu tolmačiti naše težnje in zahteve. Dosedanje izkušnje nam povedo, da nemško govoreči sosed vse premalo ve o nas, kajti nemški tisk v veliki meri javnost dez-informira. Zadeva okoli TV-pretvor-nika v Podjuni je značilen primer: Našo akcijo samopomoči so najprej kriminalizirali z enostranskimi ten- Ob 30-letnici državne pogodbe moramo nedvoumno opozoriti, da člen 7 še vedno ni izpolnjen. Pristojna in odgovorna je avstrijska vlada (Franci Černut), toda na Koroškem se v ta vprašanja vtikajo najrazličnejše organizacije; vprašati moramo, kaj ima pri tem početi npr. koroški Heimatdienst? Ob dogodkih, ki smo jim priča v zadnjem času, koroški Slovenci nimamo nobenega povoda praznovati obletnico državne pogodbe. To še posebej velja za nameravano slavnost v dunajski Hofburg (Mirko Wakounig), namesto katere bi morali obe osrednji organizaciji podpreti akcijo dunajskih študentov, ki nameravajo 15. maja s protestno demonstracijo na Dunaju zbrane predstavnike držav-podpisnic opozoriti, da Avstrija še vedno ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti. ŠOLSTVO - NOVO POSLABŠANJE? Tesno s členom 7 je povezano šolsko vprašanje, v katerem grozi novo poslabšanje. Kritično so bile ocenjene zadnje izjave vodilnih politikov obeh velikih strank, iz katerih je videti težnjo, da bi v duhu tristrankarskega pakta ponovno sprejeli stališča svobodnjakov kot najmanjši skupni imenovalec ter pod plaščem formalne demokracije ugodili zahtevam nemškonaciona-lističnih sil. Dokončna rešitev brez dvoma zavisi od strank: pri tem si od FPO ne obetamo nič dobrega, od SPO in OVP vendar pričakujemo, da nam ne bosta delali novih krivic. Če pa bi prišlo kljub temu do poslabšanja, bi bili koroški Slovenci prisiljeni seči po protestnih akcijah (Franc Kukoviča) -vendar bi odgovornost za morebitno kalitev miru nosile stranke. PODPORA MAUČNEGA NARODA V tem boju, ko gre za obstoj naše narodne skupnosti, bi tudi s strani matičnega naroda želeli nekoliko več in bolj odločno moralno in politično podporo, je bilo opozorjeno. Zavedamo se, da bomo mogli povezovalno vlogo med sosednima narodoma in državama uspešno izpolnjevati le tedaj, če bomo uživali vse pravice in vsestransko enakopravnost. Toda ta naša vloga ne sme biti vloga mostu, preko katerega bi se drugi sprehajali (Fric Kumer). Eno izmed težišč v diskusiji je bilo področje komunalne politike, ki je bila ocenjena kot tisto področje, na katerem Slovenci lahko najbolj neposredno sodelujemo in soodločamo. Pri tem pa so številni izvoljeni mandatarji opozorili, da se je pri letošnjih volitvah in zlasti pri volitvah županov začela uveljavljati „nova linija" koroške politike — tristrankarski pakt proti Slovencem. Dogodki v posameznih občinah pomenijo izgubo za vso našo narodno skupnost (Jože Messner). Vendar zaradi tega ne smemo postati malodušni; spomnimo se časov druge svetovne vojne, ko smo bili Slovenci še bolj osamljeni, pa je bil slovenski narod prav takrat tudi najbolj odločen in se je uspešno uprl smrtni obsodbi (Peter Kuhar). SLOVENCI IN STRANKE V zvezi z najnovejšimi „izkuš-njami" v posameznih občinah so bila obravnavana tudi vprašanja sodelovanja z večinskimi strankami, zlasti z SPO. Doslej je bilo vključevanje v družbeno dogajanje preko socialistične stranke vsaj v posameznih občinah bolj ali manj uspešno, letos pa doživljamo, da ni več pripravljenosti za tako sodelovanje — predvsem občine Pliberk, Železna Kapla in Žitara vas so v tem oziru zelo zgovoren dokaz. Toda zaradi posameznih negativnih izkušenj ne smemo obupavati, so tudi primeri, kjer so stvari le precej boljše, pa čeprav vedno ne uspe doseči vsega, kar si človek želi (Ludvik Ogris). Brez dvoma dosegajo samostojne liste dencioznimi poročili in o njej ne koliko bolj stvarno poročali šele potem, ko je bilo ozračje medtem že zastrupljeno (Franc Kukoviča). Tako se javno mnenje načrtno manipulira proti Slovencem, zato bomo morali v bodoče mnogo več napraviti za objektivno informiranje koroške in avstrijske, pa tudi mednarodne javnosti. Da je to možno in da rodi uspehe, so že pokazali razni stiki z mednarodnimi organizacijami, pa tudi s posamezniki — posebno razveseljiva je bila podpora, ki smo je bili deležni v boju za ohranitev dvojezične šole, kar se je odražalo v podpornih izjavah, v protestih, še posebej pa v znanstvenih in drugih publikacijah. Tudi mladina Pod predsedstvom čtanov izvršnega odbora (zgoraj) so detegati razpravljati in sklepali (spodaj) o perečih vprašanjih naše narodne skupnosti in sprejeti program bodočega deta ZSO. ' . 1 s! gn § W gg - S* g. § L j] ponekod lepe uspehe, toda hkrati je potrebno tudi sodelovanje z večinskim narodom in njegovimi strankami. Zlasti med mladimi socialisti najdemo dosti več razumevanja in podpore za naše težnje; celo na samostojnih akcijah so zbirali podpise za ohranitev skupne šolske vzgoje in zahtevali dvojezično ljudsko šolo tudi v Celovcu. Kot škodljivi in neutemeljeni so bili zavrnjeni poskusi, deliti Slovence na „boljše" in ..slabše", ker se poleg narodne pripadnosti opredeljujejo tudi po idejnopolitični usmerjenosti. Nismo boljši tisti Slovenci, ki kandidiramo na samostojnih listah; tudi drugi so Slovenci, vendar imajo določene težave in se ne morejo v polni meri zavzemati za naše narodne pravice in koristi (Fric Kumer). Je pa naša dolžnost, da se v vseh strankah in skupinah zavzemamo za uresničevanje pravic, za izpolnitev člena 7. SOSED PREMALO VE O NAS Pri tem je uspeh v veliki meri odvisen od tega, koliko nam bo uspelo seznanjati večinski narod z je v tej smeri zabeležila prve uspehe (Borut Schnabl): na pobudo ZSM je delovna skupnost mladinskih organizacij Koroške s posebno izjavo podprla boj za dvojezično šolo. Obratno pa so koroški Slovenci ipričali mednarodno solidarnost z zbirno akcijo za Nikaragvo (Janko Messner), ko so se izkazali solidarni ogroženi z ogroženimi. Posebnega pomena tudi pri bodočem delu pa bo stremljenje za čim tesnejšim sodelovanjem vseh Slovencev ne glede na svetovnonazorsko opredelitev posameznika. Poudarjeno je bilo, da moramo gojiti akcijsko enotnost preko vseh idejnopolitičnih razlik/ kajti ko gre za obstoj narodne skupnosti, moramo združiti vse sile, ker le s skupnimi napori bomo uspešno kljubovali napadom nemških nacionalistov. In še eno: kljub raznim slabostim in neuspehom ne smemo obupavati - največji obet za bodočnost je zakoreninjenost v tradicijah NOB (Janez VVutte-Luc) in tega se moramo zavedati pri vsem našem delu. Besede gostov GRADiŠČANSKf HRVAT! @ PozJrave žn čettžt^e graJžtčant^žZ? Hrvatov je žzre^e/ preJ-teJnŽ^ Hrvat^ega ^a/tamega JrattVa na GraJŽtČant^em Jr. /vo A/a//er. Opozorž/ je, Ja je ZJ/a prej JO /etž poJpzMTM avttržjt^a Jržavna pogojna, ^ž vte/mje taJž važna Jo/očž/a v ^oržtt ^orot^žn 57ovencev zn graJžtčant^žZ? Hrvatov. „ToJa oZ* 30-/etnžcž tega važnega meJnaroJnega Jo^amenta moramo ža/ agotovžtž, Ja je ve/ž^o pržča^ovanje, tmo ga povezoval z Jržavno pogojno, potta/o ve/ž^o razočaranje, ^ajtž te veJno te moramo Z?oržtž za oZzranžtev natega roJa, natega jezz^a." Nag/atž/ je, Ja te morajo v tem Z?oja zJražžtž vte manjtžne v Zvttržjž, vtž, ^z /jaZnmo tvoj roJ zn tvoj jezž^, Ja Z