P osamezne številke: Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVO sc nahaja v Mariboru, Jurčičeva ulica št- 4, I. nadatr. UPRAVA se nahaja Y Jurčičevi ulici st. 4, pritličje desno- Telefon št. 24. — SHS poatnočekovni račua £tev. 11.78»,
Na naročila brca denarja ae m ozira. — Rokopisi se ne vračajo*
P6š!nIrfa^lat3n"S v Soiovini w cena današnja štev.' Din 'S’—
irži ra
lr\OU
i'j v/.rsr.am
Posamezne številke: Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—.
„ TABOR" izhaja vsak aan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stanc mesečno po posti D 10—, za inozemstvo D 18’	, dostavljen na dom
D 11'—, na izkaznice D 10' — inserati po dogovoru.
Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, jurčičeva ulica štev. 4.
Naslov
Kratko — najnovejše
Konllikt med našo vlado in lastniki
{j e*U0K0vnik°v se je poostril. Naša vla-
za ,eva najmanj 15odstotno znižanje
tem ^°*)a,vah premoga erarju, nied-
tft J0, letniki rudnikov ponujajo zgolj
* ^di Se> da ^odo
zniiot-e> popusstiii, zato pa bodo skušali
teiif!!1 -lavske mezde, kar bo sprožilo težke socialne boje.
avfiatnl^T Se 'e vršila prva tekma vojnih so m \ Z,a Uev pokal. Tekmovali 3e priletel'katft| Novi Sad—Zagreb. Prvi nik ]akjix anetan Badjak, drugi nared-urah i,, Prvi ie preletel progo v 7 ‘1 minutah.
Šivi L^aJšnS popoldanski seJi Dru-minV, r0(|°v v Ženevi ie bil naš zunanji 48 iria I* Nlnčič s 42 glasovi izmed taaJrF 'Zvo,ien za predsednika VII. von, .n,'a ^N. V svojem nastopnem go-- Ki je bil jako simoatičn« sprejet, je lv,I vstop Nemčije v DN.
*aXoS®^anje Društva narodov je otvoril y .asni Predsednik sveta DN dr. Beneš, na| 0značil v svojem govoru poglavitne Droh?6 ^daniega zasedanja:	avstrijski
Ve "'eni. sprejetje Nemčije v DN. pripra-,*a mednarodno razorožitveno konSe-C(>' izvršitev locarnske pogodbe i« dr.
c!|t.^!,ans'f? sc nahaja na pragu revolu-naVeHčah!vo3ne- L»udstvo se ie de Rlvere ? k ature nesposobnega Primo Upri se -e t ",s® UDira njegovi vladi. -
nutno sicer '0,a,štva- Vlada <e tr<r* celo sncivvnH! ROS!>odar položaja .in je Z\Tr«r'»	oficirjev, ven-
držala	verjetno,	da bi se dolgo
m
»p ^reds5.dnik Masarvk ie daf uredniku vi	* as,blattu« Izjavo, v kateri pra-
h ri- mci nJma^° samo pravice, antskimi! d°ižnost sodelovati skupno s če-0 at f ankami v vladi ČM. republike, Rre fri Gaide ie izjavil Masarvk. da ne onp C! 0 7a njegovo osebo, kolikor za Irvgil 1 ^a Ščitilo in drže, Vlada ima od-N*mif ,rusIfe dokumente, O češkem fa-%njY, e dejal Masarvk da ie anonimna bajk družba za izmišljanje političnih
£•* točk Nikole PaSife
sOhteva radikalski voditelj od svoia e> Voditeljska trma in osebni absolutizem 80Ietnega starca.
V	Beograd.	7. septembra.
Sc ?®ot izve Vaš poročevalec iz dobro ^rt>gov, obsega Pančeva po-radikalom 5 točk. Najprej Pašič . ^s°ja izključitev Bobiča iz radi-strainke. 2. točka povdarja, da gre Pašiču) odločilna beseda v JtOv j!?’ ne m celemu krdelu namestni-v a8D*ran*ov na vodstvo stranke. S dil^is. Zvez-i naglasa, da so nekateri ra-Uiii, ,1 politiki nelojalni nasproti nje-Utiij g®*i Pa si zasluži ta očitek notranji r A Maksimovič. V 3. točki dc-°^X>aia £a5i-č ve'rzij°- 00 kateri bi on Oft s Ninčičeva politična stremlie>nia. ^Va	ne	briga	za	to, ker >e Ninči-
r°]l^ka dovoli znana. 4. Pašie iz-^adn. v- p e zadovoljstvo s sedanjo JaJi, -p Sl’ ministri so ga močno razoča-va^ioTw^a 'e zanesla kaos tako v no-Jogu	kakor	v gospodarsko. 5.
j^va '7’'V0Ti *onef o izključitvah in za-strank 'Se ^kliučeni sprejmejo zjiova
Maribor, sreda 8. septembra 1926.
Leto: VII. — Številka: 203.
Begunsko posolilo BoSgariji
Anglija je tudi tu na strani Bolgarske.
Ženeva. 7. septembra-V vrstah jugosJov. delegacije je opaziti precejšnje vznemirjenje povodom razprave o podelitvi begunskega posojila Bolgariji. Anglija podpira bolgarske težnje in odreka sosednim državam pravico do kontrole nad uporabo tega posojila. Ce se bo zadeva v svetu DN rešila neugodno za naše interese, tedaj bo Jugosl. delegacija protestirala pred plenumom.
Radičeve izjave v Ženevi
Ženeva, 7. sept. Jugoslov. delegat Stjepan Radič je imel včeraj daljši razgovor z Mr. Arehi-baldom Coolidgejem. direktorjem Wa-shitigtonskega Foreigu Officea. Coolidge ima kot ženevski opazovalec približno tisto vlogo kot svoje dni polkovnik Hou-se. Coolidge je vrhu tega profesor na harwardski univerzi. V razgovoru z Radičem se je posebno zanimal za razmere v Macedoniji in za gospodarsko decentralizacijo v Jugoslaviji. Radič mu je odvrnil, da se macedonsko vprašanje rešuje z obsežno občinsko avtonomijo in z ustanavljanjem šol.
1 pol 8 ure je uničil požar gospodarsko po- ] po Jugoslaviji docent graške univerze, slopje Martina Ročnik v Zavodnem št. I profesor za jugoslovanske jezike, litera-
Primo de £3ivera zmagal!
Monstre proces v Španiji. 11.000 obtožencev.
Beograd, 7. septembra-Danes ie prejela jugoslov. vlada urad-no_ brzojavko iz Madrida, da ie vlada Primo de Rivere zatrla vstajo artilerijskih oficirjev, ki jo ie vodil general Wei-ler. Vseh 11.000 častnikov je izročenih vojnemu sodišču.
Dnevna kronika
— Tiskovne napake. V nedeljsko številko se je vrinilo več tiskovnih napak.
Tako moramo zlasti popraviti, da pisec podlistka »Nova obleka« ni Janko Armiš marveč Janko Arnuš, v članku .»Iz vroče Afrike« pa je popraviti, da se-poljski potopisec piše Qsendowski ne Oseudowski.
— Iz Dravske doline. Narodni poslanec dr. Pivko je imel v nedeljo dne 5-septembra nekoliko sestankov in zborovanj v Dravski dolini. Prehodil je občine Sv. Ožbald, Brezno. Pod Velko in Lehen. Večje zborovanje sc ie vršilo popoldne v prostorih g. Maksa Urbanca v Lehnu, koiega so se udeležili tudi pristaši iz Ribnice. Josipovega dola in okolice-
Požar v okolici Slov. gradca. Poročajo nam: Dne 1. septembra 1.1. okoli
31. upepelil celo poslopje, s katerim Je zgorelo vse žito, seno in slama, gospodarski stroji in orodje. Poslopje je bilo s slamo krito in večinoma leseno. Pri tej priliki je prišel tudi najemnik predmetne hiše Martin Hudournik ob vse svoje poljske pridelke in gospodarsko orodje. — Skupna škoda se ceni na okoli 87.000 Din Izbruh požara je začasno še ne po j a sne n, ker v kritičnem času razun najemnikove žene z njenimi 3 nedoletnimi otroci ni bil nihče v hiši, ker so bili vsi ostali zaposleni na njivah in travnikih. Kerni bilo vode na razpolago, ie bilo gašenje in omejitev požara nemogoče. Ročnik je bil zavarovan za 30.000 Din.
— Od Sv. Martina pr! Vurbergu nam pišejo: Zelo »mo se razveselili, ko smo izvedeli, da je dobil naš cestar nalog izkopati o>b cesti od Sv. Martina do Zgornjega Dupleka jarke. To hvalevredno delo se je tudi takoj začelo. Medtem pa je nastopil preobrat v okr. zastopu. Ne vemo, zakaj se je nadaljevanje že skoraj dokončanih jarkov ukinilo. Slišimo celo. da letos na to cesto niti gramoza ne dobimo. kar bi bilo za nas največji udarec, kajti cesta bi postala slabejša tiego je bila doslej, ker je posuta z blatom, ki so ga izkopali iz jarkov in je radi tega zelo mehka. Ob lepem vremenu ie sicer po-rabljiva — ali pozneje, zlasti v zimskem Času, bo postala slabša od kmetskih kolovozov. Po nekaterih informacijah smo doznall, da skušajo nabavo gramoza in nadaljnje izboljšanje te ceste, oziroma vseh okrajnih cest. preprečiti nekateri gg. odborniki okrajnega zastopa — češ, da se mora štediti, ker ni denarja. Ravno ti gospodje pa so bili pod vodstvom prejšnjega načelnika zelo radodarni: zidali so celo novo okrajno cesto, ki ni bila potrebna, za nas pa niti za prepotrebni gramoz ni denarja. Prosimo g. načelnika okr. zastopa in merodajno oblast, da se započe'to delo (izkopavanje jarkov do broda) dokonča, da Se cesta posinlje z gramozom in da se na treh mestih pod cesto vložijo cementne cevi. ki bodo odvajale vodo iz teh iarkov. sicer bodo o-menieni jarki brez koristi. Večji davkoplačevalci.
— Sv. Martin pri Vurbergu. Tukajšnje gasilno društvo si je kupilo novo brizgalno, ki bo dne 19. t. m. slovesno blagoslovljena. Ob tej priliki se bo vršila velika gasilska prireditev. Sosedna društva se prosijo, da tega dne ne prirejajo svojih prireditev, marveč naj pohife k Sv. Martinu. Dobro bi bilo če bi tudi Mariborčani usmerili tega dne svoj nedeljski izlet k Sv. Martinu pri Vurbergu.
m Tiskovine za pri inv« delavcev ima na prodaj založba Mmib tiskarne d. d v .TnrMčovi nlipi 4 Tp tiskovine so uporabne le za večja podjetja.
fAva?a). 7. ‘	^•12?»	PaH-z
sapteiTrbrn. (Izv.) Pariz 15-23!^, London
ff-12 m-1**- Panz 15-237», London {S*/, 'yyo,rk 517.25. Milano 19.10. Vlil ^3._Wien 73-05, Budapest —.725.
15. Bukarešta 2.56, Sofija 3.30.
Mariborske w«sf!
Maribor, 7. septembra 1927.
Kje je najlepše sprehajališče v Mariboru?
(Iz občinstva).
Odkar se je odpeljal kup navoženega materijah na koncu Kersnikove ulice, ki je oviral promet z voziti, se je s tem nekako otvoril promet po Tomšičevi ulici. To ulico »o si sedaj izvolili razni vozniki, posebno> pa lastniki automobilisti in motociklisti za dirkanje ali pa za poskušne vožnje, kajti vsak misli, da bo v tej ulici najmanj moten.
Pripomniti moramo, da je ulica (Tomšičev drevored) edina v kateri se lahko človek res odpočije ali sprehodi; posebne važnosti je bila za bolnike, ki so zahajali tja. da se naužijejo svežega zraka in si odpočijejo. Sedal, je to popolnoma izključeno, kajti vsake četrt ure pridrvi kak auto z vso silo ter pusti za seboj oblake prahu, ki segajo celo čez visoka drevesa. Se se niso polegli oblaki prahu, na že predrvi kak motor in t« se ponavlja '’ea dan. celo pozno v noč.
C emu tedaj .vse pobiranje prispevkov,
za »Protituberkulozno ligo« i.11 za to potrebne priprave! Na ta način ne bodo pomagali niti lepaki z mrtvaško glavo, ako se ne skuša preprečiti promet tam, kjer iščejo bolni ljudje oddiha in kjer sploh ni neobhodno potreben.
. _ Toliko že smemo zahtevati, da se lastnikom automobHov in drugih vozil prepove voziti po tej ulici. Nočemo grajati uprave te ali one občine, prosimo pa občino mariborsko vsaj to. da se Tomšičeva ulica zjutraj in zvečer poškropi, ker leži po vsej ulici, na nekaterih mestih celo na 10 cm prahu. Tako se bo preprečila marsikaka nalezljiva bolezen in občinstvo se bo zopet nemoteno sprehaialo po naoiepšem drevoredu mesta Maribora-
m Radi praznika naš list jutri ne izide.
m Trgovine na praznik rofcrtva M. D Trg-" ski g e .ni J v Mariboru na?i>an;a svojim čittno .1, da smejo M i jutr! ilr.e * t.'!) trgo\ine ' smislu sklepa -re::;’.!a» nega občr.cgi zbera dopoid.u w1pr?e-
m Nemški učenjak v Mariboru. V Ma rlbor ie prispel na povratku s potovanja
turo in zgodovino g. dr. Josip Mati. — Kot slavista ga zelo zanimajo naše kulturne razmere in se je zato oglasil v jugoslov. kulturnih centrih ter stopil v stike z raznimi našimi znanstveniki. G. dr. Meti je glavni poročevalec in sotrudnik za jugoslov. področje pri »Jahrbvicher fur Geschichte und Kultur der Slaven«, ki izhajajo v Breslau. Danes je obiskal med drugim »Študijsko knjižnico« in se bo vrnil iz Maribora v Gradec.
m Prihodnji uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in IndustrUo bo v sredo dne 15. septembra v gremijalnih prostorih (Jurčičeva ul. 8. II. nadst.)
m Vojni razpored na Teznu. Uradno se nam poroča, da se je v našo objavo o vojnem razporedu v nedeljski številki vrinila tiskovna pomota. Razporeda na Teznu se morajo udeležiti le tisti obvezniki tam navedenih letnikov, ki so pristojni v Maribor in ki bivajo v Mariboru (ne: ali ki bivajo v Mariboru). Onim, ki so pristojni v druge občine, se bodo dostavila pismena obvestila. V trenutku, ko objavljamo to pojasnilo, pristavljamo, da bi vse časopisne polemike izostale, če bi pristojne oblasti takoi v začetku pojasnile, kako bo razpored organiziran. Iz proglasa Mestnega vojaškega urada se lahko razbere, da je prizadet le oni. sicer dokaj neznaten del Mariborčanov, ki so pristojni v mesto Maribor, vsem drugim pa ni treba na Tezno, ker bodo dobili od svojih občin pismena obvestila. Tako je sedaj zadeva docela pojasnjena.
m Promenadni koncert železničarske godbe »Drava« pod vodstvom kapelnika A. Skačej, bo ob lepem vremenu v sredo dne 8. t. m. ob 11- uri v mestnem pa*rku s sledečim sporedom: 1. Koračnica. 2. Oli-vertura: »Domino nero«, Rossi. 3. Valček: »Koleta«, Suppč. 4. Fantazija iz 0-pere« »Bajaco«, Leoncavallo. 5. »Večer na Savi«. ,T. Zajc. 6- Potpouri:	»Oigart
baron«. J. Strauss.
m Promenadni koncert na Pobrežju bo na praznik, dne 8. septembra 1926 vi Drevoredni ulici. Začetek ob dveh popoldne. Brez vstopnine.
m Obisk Celjanov in Zagrebčanov na Pohorju. lJrošle nedelje so posetili naše Pohorje gosti iz Celja v lepem številu okoli 60 in četvorica Zagrebčanov »Slje-menašev«, ki so redni in dobrodošli gostje našega Pohorja. Fri mariborski koči je goste, ki so prispeli v zgodnjih jutranjih urah, pričakal načelnik mariborske podružnice SPD g- dr. Davorin Senjor z več odborniki. Po kratkem pozdravu so se gostje pomudili pri Mariborski koči in nato krenili proti Sv. Arehu. Pri Ruški koči jih je imenom Podravske podružnice pozdravil nje načelnik g. Davorin Lesjak. Ker je bil čas le kratko odmerjen. se gostje niso mogli dolgo muditi na Pohorju in so se po vrnitvi k Mariborski koči podali preko razglednika na pot v Maribor, spremljani od članov odbora SPD. Pri stolpu se ie od gostov prisrčno poslovil načelnik mariborske podružnice SPD. — Vreme je bilo nad vse ugodno in z najlepšimi utisi so gostje zapuščali lepo Pohorje z obliubo zopetnega svidenja. Obisk planinskih koč ie kljub skrajno slabi letošnil sezoni povsem zadovoljiv im beleži Ruška koča nad 4000, Mariborska nad 3000 in koča na Klopnem vrhu nad 1000 obiskovalcev. — Pripomnimo. da so koče SPD na Pohoriu skozi vse leto oskrbovane in želimo agilnim podružnicam najleoše uspehe na razvrtku in prosnehu planinstva, občinstvu pa tot>Jo priporočamo poset naših planinskih koč na vedno lepem Pohorju!
m Lepotna konkurenca. Včeraj zvečer se ie v »Apolo« kinu vršil prvi skru-timi v lepotni konkurenci. Rezultat glasovanja prvih treh dni ie tak-le: Št. 14 ie dobila 120 glasov’, št. 1 — 105, št- 7 — 97. št. 6 — 54 in št. 5 — 50. Ostale kon-,kurentinje so dobile pod 50 glasov. Nad 100 glasovnio pa je bilo neveljavnih. — Glašovante za leootno konkurenco se bo nada'ievalo do vključno četrtka, nakar bo obiavlien končni rezultat. Po številu oddanih glasovnic je ooartfi, da je interes za konkurenco preceišen, vsekakor r>a bo no včeraišniem »krušnim, ki ;e stanje glasov oziroma razpoloženje kino-
Jiakor /4? dekda že 0asa *stara mati, f ->J .-s*? ■	,	bilo	je	pravilno.
;.r	_	"J.	Kuhala	ie	svoio	kavo samo s #	.
Pranim Fran€k»vim kavnim Fndaikora
Ta ie danes še vedno tako fin Kakor Izvrsten pridatek K zrnati in žitni kavi rer bo ro Tudi zmeraj ostal.
obiskovalcev nekoliko razjasnil, interes sobolj' "narastcl. Predvsem bo boj jako trd. za prv«, tri mesta in je jako težko u-ganiti. katera od prvih trcli bo zasedla prvo mesto.
m Smrtna nesreča. Včeraj ;e pomožni 'delave.i y, Fraiizcvi tovarni Ig:iac Jeri'" nVo.a-l.ns- ločnem vozičku več vcefc moke. -Pri tem se mu .ie na opolzkih cementnih "tleh spodrsnilo in ie padel tako nesrečno, da je-zadel z glavo na z železom okovani del vozička. Na levem sencu sijepri-. zadejal poldrug centimeter dolgo rano in'
* je- radi močnega pretresa možganov ta-< koj umrl.
m Utonil je v Dravi. Včeraj popoldan ob tri četrt na 16. uro se je sel kopač r;a prepovedanem mestu, kakih 50 m od gq>--etilne- Birtič na Pobrežju, 23 letni Martin- Nevak, rodom iz Lopate pri Celju. — Komaj je bil stopil v Dravo, že mu ie pod nogami zmanjkalo tal in drveči valovi so ., ga zagrnili s tako silo. da ni dal niti glasu od sebe. Ko so ljudje, ki so videli ne-
- srečo, prihiteli na obrežje, ni ostalo za . Novakom nič drugega kot obleka na tra-
• ti. Utopljenec je srednje postave, oble-. čen v kopalne hlače in ima na rokizlat;
prstan.
m Posilstvo na Pohorski cesti. Včeraj okrog 15. ure popoldne se je vračala . i ir. šole 11 letna Marica L. Na Pohorski i , cesti blizu Sche-rbaumovega posestva jo je ustavil neznan moški, jo čez kratko ., čaša zgrabil in odvedel v koruzo ter jo . oskrunil- Pohotneža oblasti zasledujejo;
m Prenočišče pod mostom. Nocoj .ie službujoči stražnik zasledil pod še obra-... njenim obokom starega mosta 151etnega Franca M., ki se je tam udobno vzlekuil in sladko spal. Ko ga je predramil in , vpr.ašal, zakaj prenočuje na tem nenavadnem mestu, je Franc M. odvrnil, da nima nikjer strehe in mu pride tako-le ■presočišče.Se najceneje, ker fr, tudi sicer brez. vsakršnih sredstev. -
m Velika mariborska senzacija bo ne-dvomilo ognjemetna prirediitev tukaj-. Sujega Gasilnega društva, ki bo jutri' (v . sredo) zvečer v Ljudskem vrtu. Že lani je vzbudila prireditev te vrste ogromno . zanimanje, topot pa se obeta še boljši in popolnejši program. Vsi čudeži pirotehnične umetnosti bodo s svojimi plamtečimi in bobnečimi efekti zabavali An čudiili občinstvo, ki bo s svojim posetom koristilo našemu delavnemu Gasilnemu društvu : in-rtjega Rešilnemu oddelku.
m. Licitacija. Na podlagi naredbe mi-dVistrstva za agrarno reformo '-sre' bo vrši-la pri okrožnem agrarnem uradu v Ma-; riboru dne 26. sept. 1.1. javna pismena . licitacija za 'preureditev prostorov orne-. njehega urada. Vsak ponudnik mora iz-ročici svoje pismeno pravilno kolekovano .K ■ ponudbo v zapečatenem omotu pri agrarnem okrožnem uradu (Koroška cesta 19. ...... dvorišče), najkasneje do 11. ure dopoldne.
. Podrobni pogoji licitacije so razvidni na uradu ob uradnih urah od 8.—12. ure. m Napisi, ki ponoči svetijo. Včeraj ' ■ smo imeli priliko spoznati zanimivo no-
■ v ost, na katero si je pridobil patent mariborski poštni uradnik g. Franjo Kranjc.
’ Ne gre za nikak nov izum, temveč za iz-' rabo nekaterih fizikalnih pojavov v pra-' Jetične namene na način, kakor se doslej *niso. izrabljali. Znane »o ure. ki imajo take kazalce, da svetijo, dokler je ura v ! temi. To povzroča radio, ki — kot pravijo fiziki — ionizira. Na M podlagi je-g. , Kranjc združil razne izkušnje in. metode
- in je izdelal napise in slike, ki v temi svetilo. Tako si bo lahko kaka tvrdka omislila Velik napis na vidnem prostoru, ki
■ bo pri dnevni luči veljal kot navaden na-• P«’s. ponoči pa bo blestel. Napi® bi bil se-••stav-ljen iz lesenih plastično izdelanih
?5rk. Niili svetlobni učinek bi trajal nribii-žno 4 leta, nakar bi sc morala svetlobna procedura s črkami obnovili. Samo-
- osvetlava umetniških slik pa bi'imela le trenuten efekt, na rvr. v «'^rho iznenade-
1 ni a zbrane družbe in podobno. Pra.Vtjčn-0 . bi sc dala osvetlevalna metoda e. Kranj-
- "Ca izrabiti tudi v ta. namen, da bi se preparirali predmeti, ki jih nuino rabimo, na p.r. gasilni aparat v rvosfrw>.i,iVi:
p: enarirani bi snmi svetili in bi iih lahko našli v najbolj črni temi. Cc bi sc kdo zanimal za^ praktično izrabo a>1i za kake podrobnosti, naj se obrne do g. Kranjca.
^ITO*4 Krema za zobe ■ najboliša
m Gledališka sezona se prične že v soboto dne 11. t. m. — sicer ne v Mariboru — pač pa v Studencih. Marljivi diletanti Sokola v Studencih so med počitnicami pripravili lepo in naravnih . za-pletljajev polno C. M. Ziebrerje.vo opereto »Potepuhi« (Landstreicher). Kolikor nam.ie znano, bode to sploh prva uprizoritev te zelo melodijozne operete v slovenščini. Brez dvoma je, da bode občinstvu zelo ugajala že zara.ri neprisiljene in naravne komike, kakor tudi zaradi pri-kupljlve' in lahko umljive godbe, katero oskrbi poseben odsek naše »Drave«. — Prva predstava se vrši v soboto, dne 11.. in druga pa v nedeljo dne 12. t. m. točno ob-20. (8.) uri v prostorni telovadnici -Sokolskega doma v Studencih. N 119 m Malgajev steg mariborskih Skavtov ima v sredo dne 8. septembra ob 10. uri v realki svojo redno vsakoletno
io najsrčnejšo zahvalo, ter prosim vse, skim volitvam, zgodil n T> ceni. goste, kateri so bili ob tej prih- tikana. Odnosi med VatiKanom
......................-	škoslov. vlado so jako skaljenim je
verjetno, da skuša Rim pntiskatt na. svoje eksponente, naj udarijo Po Ma in Benešu, ki se jima hoče na sa odgovornost za baje pro' "
mojo
one —„.	.	.
ki slabo postreženi ali celo mogli radi pomanjkanja prostora oditi, mi oprostiti. Ker so bila tla na kegljišču še mokra m mehka se ni mogla vršiti naznanjena tekma in se ista vrši v soboto dne 11. in v nedeljo dne 12. t. m. po istem sporedu. Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič.	1881
m Društvo »Jadran« ima v četrtek ob 20. uri odborovo sejo pri Kosiču. Vetrinjski dvor.	11°
m Velika kavarna v torek 7. t- m. elitni koncert in kabaretni večer.	1871
V sredo dne 8. septembra 1.1. vsi v Hotinjovas železniška postaja Orehova vas-Slivnica, kjer priredi. Orjuna veliko veselico. Pri veselici sodeluje sokolska godba in znano pevsko društvo »Jadran« iz Maribora. Ples, šaljiva pošta, licitaci-
Kake spomenike vomfrei žršv&sn grade
Amerikami
saryku in Benešu, ki se uma hoče na prtiti vsa odgovornost za baje pro katoliški kurz češke oficielne politi
kCŠploh pa se češki klerikalci^jako živahno gibljejo in se zdi, da s °'
škoslovaška na pragu dalekoseznej, kulturnega boja. Čimbolj se kler radikalizirajo, tem večji m ostrejši P staja liberalizem, kar je naraven ciološki in psihološki pojav.	_
Ljudska univerza
m Koncert Kozinovega Mariboru. Ljudska univerza v Mano« prične svoje delovanje z velezammiv koncertom znanega Kozinovega k ta iz Ljubljane. Kvartet bo podall v 'e. vršeni obUki slovensko narodno in tno pesem, katero je zbral v Prel®^ ^p, ce naš priznani glasbeni pedagog , . profesor dr. Kozina. V kvartetu 'nj kot prvi tenorist naš priljubljen • pevec Burja. Koncert predstavlja u ^ zaključek lanskih prireditev o slo\ g.
soboto 11. t. ni.
pesmi. Vrši se v »uuu^u n. '• v"v<,Wlp-zvečer v veliki kazinski dvorani. * -g. nice se dobijo v predprodaji pn nik in g. Hofer od srede 8. t. m. ^ dne istega dne ob 4. uri m v-isti aver ^ oa se priredi koncert za duastvo z iim predavanjem g profesorja dr. j. zine. Tudi za d'ijaštvo se dobijO v« •'j. ce v predprodaji v gorinavedemn rrs
I nah-  ........................  !VerZ®	v
Uliivef'
m Strokovni kurzi Ljudske l,n'v^v£r
str
Mariboru. Kakor lani, bo Ljudska za tudi letos priredila razne s^j
Slika nam kaže spomenik vojnim žrtvam • v Chicagu. Amorikanccm ne zadostuje sama dekoracija, ampak hočejo imeti od spomenika praktične koristi, zato so zgradili palačo, ki bo rabila v do brodclnc in kulturne namene. V nji bo imela sedež nacionalna organizacija»Elko«. Palača je stala v ašem denarju okrog 520 milijonov, Din.
skupščino (občni zbor). Udeležba za vse člane obvezna v krojih! Posebno vabimo stariše, javne zastopnike in druge ljudi, ki imajo kaj zanimanja za ta pokret, da se udeleže skupščine. Vpisujejo se Uidi -novi elani in članice. Tajnik.-
m Ples na prostem! Novo veliko plesišče v Pekrah gostilna Hartman otvor-jenb! Na praznik prost vstop. Izletniki vljudno vabljeni!	N	111
m Vrtni koncert se vrši v sredo (praznik) v gostilni Alojza Schrey. Začetek ob 1,6. uri. Godba: priljubljeni tercet.
1889
m Stanovalci Smetanove ulice so doživeli davi prijetno presenečenje: prišel je. po več kakor 14 dneh mestni voz ter poplaknil par stotov prahu. Sedaj so se lahko okna odprla. Pot od zadnje hiše v' Smetanovi ulici do smetišča (vogal Tomanove ulice) pa se sploh nikdar ne škropi. Prahu .ie ped na debelo. Oken iz principa čez poletje n e odpiramo.. Krav je izredno pripraven za kako higi-jensko ustanovo. »Smetiščarji« upravičeno im ogorčeno zahtevamo — dežja!
m Tečaji za strojenisie, slovensko in nemško stenografijo, knjigovodstvo, ra-čunstvcT, slovenščino, nemščino ter srbohrvaščino se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat dne 4. oktobra 't. 1. in trajajo šest mesecev. — Prospekti brezplačno v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud.	&	Co.,
Maribor, Slovenska ulica 7, telefon iflO.
1890
m V restavraciji »Vetrinjski dvor« se
, vrši jutri 8. septembra opoldanski koncert. Za obilen obisk se priporoča Ko«'č Hinko.	_	1888
m Klub bar, nalelesrantnejši plesni lokal Maribora. Shajališče boljše družbe. Dnevno prvovrstne predstave. 1S72 m Zahvala. Pri otvoritvi moie na novo nrevzete restavracije »Vetrinjski dvor« izrekam tem potom vsem obiskovalcem
ja. konfeti, amerikanski zapori i. t. d. Narodno zavedni meščani se vabijo, da se udeležijo v velikem številu te prireditve. Krasen popoldanski izlet. Iz kolodvora do veseličnega prostora samo 10 minut. Odhodi vlakov iz Maribora glavni kolodvor: 13.20. 15.43. Lepe zveze za nazaj. Prehrano in pijačo nam preskrbi staroznani gostilničar Primec, ker bo luštno in zabavno naj nikdo ne manjka.
1813
Češki kBerikaico in Masaryk
V zadnjem času je nastopil pri čeških klerikalcih zanimiv preokret. Pa predsednik republike ni bil ljudem, ki imajo versko strpnost v najboljšem slučaju le na jeziku, nikoli simpatičen, je jasno. Tembolj, ker je pred voj’uo značilo ime Masaryk bojno geslo proti klerikalizmu. Vendar pa so bili klerikalci zadnja leta v odnošajih nasproti prezidentu vsaj korektni. Vedeli so, da mu je njegovo delo med vojno za osvoboditev naroda pridobilo v najširših krogih veliko popularnost.
Te dni je klerikalni »Pražsky Ve-černik« otvoril čisto odprto kampanjo proti Masaryku. V številki .z dne 26. t. ni. je izšel prccej ostro pisan napad, ki še djši po predvojnih »cvetkah« klerikalne kampanje, ker pravi, da Masarykov realizem ubija avtoriteto.
Seveda sc klerikalni list boji Ma-sarykovega gesla »Proč od Rima«, dasi je Masaryk kot prezident tudi nasproti katoliški cerkvi in nje pred-staviteljem vedno zelo korekten..
Ni neverjetno, da sc je ta preokret, ki je preludij k bližajočim se prezident-
kurze in vabijo se vsi, ki se. jih 'ga'jdo vdelcžiiti. da se prijavijo čimprel- , l, 15. t. m. Predmeti teh kurzov bo1splo meščanskošolski: 2. srednješolski• ilUje, šni: iz državljanskih ved, iz soCl0etl5S>' filozofije. literature; 4. jeziki: s'°1^cnicSi na ža Slovence in posebej ^za -efi]e srbohrvaščina, ruščina- Oživo^vo • .gI1, kurzov ie odvisno od števila PT’!la ob cev. Začetek približno 15. septemibj' • ^ 1. oktobr. Učnina za uro okrog 3 ' .s’]dli Program meščansko in srednjes ^ kurzov se b© tako sestavil, da b° gli udeleženci napraviti iriJSTfe za .^e. jaške ozir. srednje šole v čina su. Gospodje in dame nai (z doP1 ^ nrijavijo svoi naslov in poklic. na4^'>eril1 katere stranke bi se zanimali, ob dneh in urah bi najlože utegnili.P°. in kakšno šolsko izobrazbo Imaio. ska univerza v Mariboru, SloiP trg 17.
Kultura in umetno**
Ritmičen ples kot umeW°9J
V modernem času se je razvil P^eS)d izredno popolno umetniško panogo^o, združuje skoraj vse umetnosti: P‘^nt u' muziko, slikarstvo, poezijo. Ples k ^e‘ metniško izražanje zavzema	^
sto v sodobni umetnosti in je silno v bil na ugledu, ker so se tudi njegov sprotniki prepričali, da je docela Pr -j Vi vezi s svoio vulgarno obliko, .ki se ? iV družabnem življenju, na plesiščih 1 <$0' baviščih. Medtem ko služi slednji ^jiti le zabavi, včasi celo zadoščevanM instinktov je ples kot umetnost af‘'r plemenitih teženj človeške duše, umetnostnih stremlieni časa in da živo človeško .telo izrazi n v0l<a1' občutja, kakor jih izraža ^glasba z .	^
nimi in instrumentalnimi srede! Umetniški balet je danes sestav ^^1 slehernega resnega gledališča, r s]<y so si pridobili na tem polju_ ^.re ce ^ ves Rusi, ki odnašajo lovorjeve največiih svetovnih gledališč.. ^a-rn fin način plesnega ustvarjanja s*1' podajaio umetnice, ki na^'01^^ me s simboličnimi ple_si. Godon. ^)Tll gibanje s 'tisočimi nijansam’. z\\ro telesna plastika se tu zliva^io^ ^r^iiiJ ' met.nino. ki se vsak trenutek - rcv'1’ tako da nam umetnica TK>da _ ^ na krasnih slik. simlx>lov^ m mko * nude čist umetrdš.ki užitek.
f Mariboru, dne S. septembri 1925.
1 i* A D ft ft i.
Stfari a.
V	Maribora smo že imeli priliko videti tVeč dobrih umetnic in umetnikov 'te vrste, vendar pa moramo priznati, da je ta vrsta umetnosti, ki se tolikanj čisla v, mednarodnih centrih, v našem malomeščanskem miljeju še dokaj nepopularna. Radi tega je nastop dobre umetnice res Prvovrsten dogodek.
Mi smo že sporočili, da bo dne 18. t. m. nastopila v našem Narodnem gledališču z izbranim programom ena najboljših ritmčnh plesalk gdč. Mirjana Dragana J a n e č e k o v a. ki si je pridobila izredno laskav sloves v Pragi, v Zagrebu in drugod. Ta učenka prof. Milota v Pragi spaja v svoji umetnosti temperament slovanskega juga in fino čustvenost slovanskega severa, saj pripada po svoji rodbini tako nam Jugoslovanom kakor čehosio-vakom. Program gdč. Janečekove obseda večinoma klasične kompozicije; nrav hosebno goji Griega. O samem programu na bomo še sporočili kaj več prihodnjič.
/port
ASK. Primorje — SD. Rapid
c Jutri gostuje ob 4. uri popoldne proti ?. Ra pidu eno izmed najboljših moštev Mubbane ASK Primorje. Tekma obeta uarii mnogo užitka predvsem radi tega, bo Rapid po večmesečnem trenira-sta nas p^ svež in v izpremenjeni po-
hfvrn	sekcije nog. sodnikov v Marl-
SD n' ^)en°). K tekmi ASK Primorje: uri n, ^ .k’ se vrši dne 8. sept. ob 16. ram 'Krišču 1SSK »Maribor-a« delegi-uri n2'05*3' R a d o 1 i č-a. Za tekmo ob 10. <ik ?°si)oda F i s c h e r - a. — Načel-
don'	»Maribor«. V sredo ob A9.
poldne training I. proti rezervi. Dana-J1 'n četrtkov trainig odpade-
Vesel kotiček
V 1
Gospod s prvega nadstropja: »Čemu zmer.iate vedno kadar zalivam moje
rože?«
,vMar se kregam kadar zalivate svoje?
&
mmm
'Če7^0,?¥- naPravi kakor delam jaz. kai n™ t”8010- v katerem se mi poroča ®ročdar£Jetucaa* za rAstr^m Prodno ga
/okolstvo
Tombola Sokolskega društva v Mariboru
Dne 3. oktobra bo priredilo Sokolsko društvo v Mariboru veliko tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za stavbeni odsek- Krasni glavni dobitki: spalnica, kompletna kuhinja, šivalni stroj, bicikl, voz premoga, klubska garnitura,; voz drv športni predmeti in drugo se bodo dobili za 2.50 Din- Vseh dobitkov je nad 1000 in predstavljajo ogromno vrednost. Segajte torej pridno po srečkah, ki se dobe v vseh trafikah, denarnih zavodih, trgovinah, kavarnah in gostilnah.
Sokolski zlet v Splitu
V nedeljo so se vršile v Splitu velike sokolske slavnosti. Admiral Priča je izročil Splitski sokolski župi ob 10. uri dopoldan na svečan način od kralja poklonjeno zastavo. Velikih manifestacij se je udeležilo 2500 Sokolov v kram, sodelovalo Pa ie 10 godb. V povorki je nosilo prapore 23 praporščakov, ki so defilnal pred admiralom Pričo. Proslavi so prisostvovali zastopniki sokolskih drus ev z ceie države in nad 10.000 oseb mestnega in okoliškega prebivalstva.
Kino
KINO »DIANA« STUDENCI
predvaja od sobote, dne 4. septembra
do vključno torka, dne 7- septembraJ926
Gospa iz Orienta. Krasna igra v 6. činih.
V	glavni ulogi: Ernst Riickert in Heda
Vernon. RaskoŠna oprema.
•
predvaja od 8- do vključno 10. sej>tembra namesto filma »Mali pobiralec cunj« film v 6 krasno opremljenih čimh in sicer: »Krivično obsojeni«, ali: Električni stolen. Predstave dnevno ob 20. _ uri. Ob nedeljah in praznikih ob 16. 18. in 20. uri.
GRAJSKI KINO
predvaja od 6. do 8. septembra »Vse za ljubezen in šport«. Velikanska športska atrakcija v 7 činih.
APOLO KINO
predvaja od petka 3. do vključno pondelj-ka 6. septembra »Prestol in ljubezen«. — Veliki opremni film v šestih čimh. Spisala znana pisateljica Elinor Glyn.
Zavarovanje delavcev
Opozorilo delodajalcem.
Urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nam piše:
Kljub ponovnim pozivom se često ponavlja. da delodajalci ne prijavljajo pravilno niti pravočasno svojih nameščencev v zavarovanje. Radi tega mora o-krožni urad za zavarovanje delavcev po določilih zakona o zavarovanju delavcev
regresirati v številnih primerih obolelim pa nepravilno prijavljenim zavarovancem izplačane dajatve. Regresni slučaji povzročajo uradu mnogo dela, delodajalcem, ki ne izpolnjujejo prijavnih dolžnosti, pa velike stroške.
Zato opozarjamo delodajalce ponovno, da natančno preberejo § 11 zakona o zavarovanju delavcev.
Po določbah tega zakona je dolžan delodajalec poravnati vso škodo in vse stroške, tako da ga lahko opustitev prijave močno zadene.
Pripominjamo, da mora okrožni urad za zavarovanje delavcev brezpogojno izvesti regresno postopanje v vsakem primeru. ko nameščenČeva prijava ne odgovarja zakonu. Vrhu tega pa bo urad odslej v vsakem takem primeru zahteval tudi po § 195 ZZD kaznovanje onega delodajalca. ki ne bo v redu vršil svojih prijavnih dolžnosti.
Esperanto
Letošnji svetovni kongres esperantistov vseli dežel se je vršil sredi avgusta v Edinburghu. Je to že 18. svetovni kongres esperantistov. Razen tega se je v tem letu vršilo že 19 državnih esperantskih kongresov, med njimi III. jugoslovanski esperantski kongres o Binkoštih v Mariboru.
Sovjetska republika In esperanto.
Te dni se vrši v Leningradu (Petrogradu) svetovni kongres Udruže-nja esperantov (delavcev Sennacie-ca Asocio Tutmonda). Ob tej priliki je sovjetska vlada vnovič izdala es-perantsko poštno znamko z besedilom v ruskem in esperantskem jeziku.
Esperanto pri bolgarski pošti.
Svetovno brzojavno udruženje v Parizu je v jeseni lanskega leta priznalo esperanto kot občevalni jezik, na katerega se ima uporabljati navadna tarifna postavka. Bolgarsko poštno ministrstvo je tozadevni sklep izvedlo v praksi že marca meseca 1926, čeprav stopi glasom določb navedenega sklepa svetovnega brzojavnega udruženja v veljavo še-le s l. novembrom t. 1. Razven tega je poštno ministrstvo poštnemu osobju priporočalo študij esperantskega jezika in odredilo plakatiranje tabele z glavnimi točkami esperantske slovnice pri vseh poštnih uradih.
Rdeči križ v Jugoslaviji In esperanto.
Z ozirom na rezolucijo, sprejeto od centrale Rdečega križa v Ženevi v prilog esperantu, bo oblastni odbor Rdečega križa v Zagrebu še to leto za svoj naraščaj izdal esperantsko učno knjigo v več tisoč izvodih.
Iz življenja in sveta
* _	ctnlatia	]e^e za vsako delo in kjerkoli je le
*ena AA. SlOlcija	bj]0 mogoča nadomestile može. Lo-
tile so se same kose, pluga in konj; drugod so prišle v velikem številu v tovarne, v pisarne in urade: zastopale in nadomestovale so može v tr-govhiah in obrtih. Po vojni se je pridružil temu še ženski šport. Žena XX. stoletja, odkar je spoznala, da mora sama skrbeti za se, skuša čimbolj utrditi svoje telo, da bo sposobnejša za telesne in duševne napore, katere ji vedno bolj vsiljuje življenje. Zato je že z ozirom na ženski šport zastarela trditev o ženski slabosti. Žene goje lahko atletiko, tenis, plavanje, torej športe, ki si jih je do vojne svojil »močnejši spol«. V teh športih je že dosegla take uspehe, da bi se ž njimi še možje ponašali. Dogaja se celo, da »slabejši« spol premaga »močnejšega«. Angležinja Elliot Lyn-nova je zmagala nad moškimi konkurenti v mednarodnih letalskih tekmah, češka avtomobilistka Jankova je dosegla prvenstvo v tekmah na Švicarskem, francoska tenistka Len-glanova je porazila zelo dobre moške teniste, Amerikanka Ederleova je preplavala v rekordnem času Rokav-ski kanal in kmalu za njo je odnesla zmago Angležinja, mati dveh otrok, dasije pri takih poizkusih obnemoglo že veliko moških. Ali je treba tedaj' še novih dokazov, da v 20. stoletju ne drži več stari nazor o ženski telesni slabosti?
Ko bi se bil Shakespeare znova vtelesil in prišel na svet, bi bil moral sigurno preklicati ali vsaj predrugačiti marsikak svoj sicer znamenit izrek. Če bi bil n. pr. poznal ženo XX. stoletja, ne bi sigurno vztrajal pri svojem reku: »Žena, ime ti je slabost«, vsaj v telesnem smislu ne. Kar se tiče čednosti — no, v tem oziru šo ženske take, kakršne so bile za Sha-kespearjevih časov. Njih nravna slabost ni nič manjša in menda tudi večja ne, kakorkoli nas sicer mnogi možje prepričujejo, da v tem oziru ženska vedno bolj slabi.
Dejstvo pa je, da je žena dvajsetega stoletja docela drug tip od srednjeveške žene ali celo žene 19. stoletja. Tip, skromne, plahe žene, ki živi zgolj za rodbino, spada v preteklost. Današnjo ženo so socialne razmere prisilile, da se mora prav tako kot mož boriti za življenje. Nič več se ne boji fizičnega dela in se ne ozira na to, če ji prsti radi opravil, ki so jih nekoč opravljale služkinje, niso preveč »fini«. Ali je to za ženo zdravo in koristno, je, kajpa, vprašanje, ki spada v drugo poglavje; toda tako je v resnici in s tem dejstvom moramo računati. Nemara je dokaj pripomogla k tej izpremembi ženskega značaja velika svetovna vojna, ki je prisilila žene, da so energično pri-
Žena naših dni je po svoji fizični sili in po svojem značaju docela drugačna kot je bila žena v časih, ko je naš ded snubil našo babico. Poraja se tip energične, fizično krepke ženske, ne več pohlevne moževe tovarišice, marveč njegove resne tekmovalke na vseh poljih. Ženska vzgoja in ženska moda tudi očitujeta to tendenco. Nikdar doslej v vsej človeški zgodovini niso imele ženske tolikega vpliva na javno življenje kot ga imajo dandanašnji. Za moške je nastal velik problem, kako urediti odnose z ženskim svetom in zaščititi svoj položaj v človeštvu. Odpirajo se nedo-gledni vidiki. (Po Slov. Denniku.)
Izvoz nevest
Gospa Tamara, soproga nekega japonskega diplomata v Rio de Janerio, je na najboljši poti, da osreči desettisoče ljudi. Tega ne more storiti vsaka ženska, pa tudi soproga kakega diplomata ne. Celo diplomatje sami. ki so na zunaj veliko boli mogočni nego njihove žene, ne morejo osrečiti več desettisočev ljudi; preje jih desetkrat toliko spravijo v nesrečo, če sprožijo kako vojno.
No. kako pa bo gospa Tamara osrečila toliko ljudi? 1, z ženitvijo oziroma možitvijo, kajpa. Torej čisto žensko o-pravilo!
V	Južni Ameriki in v Mehiki živi namreč kakih 10.000 samskih Japoncev. Večina njih se utegne oženiti z južnoameriškimi domačinkami. To pa pomeni, da bo moralo okrog 10-000 Japonk v domovini ostati brez ženinov. Toliko devic, pa da ne bi prišle vsaj po večini v zakonski paradiž!
In usmiljeno srce gospe Tamare (ki ie najbrže izredno zadovoljna v zakonu, da je tako navdušena zanj ali pa — izredno škodoželjna), to dobro srce je tedaj sklenilo. da dobavi južnoameriškim Japoncem prave japonske neveste. Odpotovala je v domovino, organizirala po vsej Japonski posredovalnico za braziljanske neveste in se je vrnila v Rio de Janerio z ogromno zbirko fotografij japonskih deklet, ki bi bile voljne osrečiti mlade Japonce onstran Oceana. Pravkar se vršS generalna izbira, o kateri pa še nimamo poročil. Toda gospa Tamara se trdno nadeja, da bo lahko poročila v Braziliji vsaj 5000, v Argentini 2000, v Mehiki 1000 m v ostali Južni Ameriki 2000 svojih rojakinj. Ko se bo glasilo 10.000 ženinov. bo najela gospa diplomatinja posebne ladje, ki bodo prepeljale 10.000 nevest z Daljnega Vzhoda v Južno Ameriko. —
Pa pravijo, da diplomacija krade Bogu čas, ljudem pa denar. Za Japonce to očividno ne velja!
KooaliSča v starih časih
Sedaj, ko je po dolgem čakanju in koprnenju vendarle pritisnila prava poletna vročina in veliko ljudi išče hladu v rečnih valovih ali v drugih kopališčih, se marsikdo vpraša, kako so se ljudje kopali v starih časih. Tu-di to je podvrženo izpremembam, ka-kor vse drugo.
Zgodovina človeške omike nam pripoveduje, da so se ljudje tem več kopali, čim večja je bila omika. Tako je po priliki še danes. V hribovskih vaseh se ljudje redkokdaj kopljejo, že zato. ker imajo malo vode. Bolj ko je ljudsko življenje primitivno, nMpj se čuti potreba po kopanju. Plinij nam pripoveduje, da so Grki poznali kope-iji že v pradavnih dneh, vendar pa niso bile tako luksuzno urejene kot v poznejših stoletjih. Rimljani so imeli kopališča že v drugem stoletju po u-stanovitvi Rima. Za Julija Cezara je obstojalo v Rimu 20 velikih javnih kopališč, vrhu tega pa še najmanj 800 zasebnih. Toda tudi ta naprava se je začela s časoma zlorabljati. Javna kopališča so se v dobi moralnega upadka izpremenila v brloge razuzdanosti, kjer so se vršile ob sodelovanju obeh spolov prave pravcate orgije. Tudi v naših krajih so Rimljani zgradili kopališča. Tako je znano, da je obstojalo za časa Rimljanov v Varaždinskih Toplicah javno kopališče, ki ga je uporabil tudi poznejši cesar Konstantin in se še danes imenuje po njem Konstantinovo kopališče.
Tudi med drugimi pagani se je polagoma širil čut za telesno snago in s tem za kopanje. Krščanstvo je nekaj časa ta razvoj zadrževalo, to pa radi
lesa, ker so svetniki nčili prezirati telo in njegove potrebe. Prvih 6 stoletij in še več je vladala med kristjani mržnja do nagote in si dobrega kristjana težko pripravil do tega,, da bi se slekel in skopal. Nekateri svetniki, med njimi n. pr. sicer zelo učeni in časti vredni sv. Hijeronim, so nosili toliko časa srajco na sebi, da se je razpadla v cunje, pa tudi sedaj niso umili telesa, ki je bilo podvrženo kljub molitvam in postu hudičevim izkušnja vam.
Za časa križarskih vojn so se kopališča zopet pojavila v večjem obsegu. Križarji so se pri orientalskih narodih naučili, kaj pomeni prijetna ko-pelj. Ko so se vrnili na svoje gradove, so si brž uredili bogato opremljena
proti tej nevarnosti. Uspeh pogajanj je bil ta, da so USA organizirale poseben oddelek mornarice, ki obvešča v kritičnih mesecih ladje, ki plujejo na ogroženem delu oceana o gibanju in količinah ledenih gora. To službo o-pravljajo danes tri ladje: »Tampa«, »Mcdoc« in »Seneca«.
Edino temu dejstvu se je zahvaliti, da se od nesreče, ki je zadela »Tita-nic«, ni na podoben način do danes ponesrečila nobena ladja.
Tisoči Amerikancev prihajajo vsako leto v Evropo. Mogoče nihče od njih ne ve, da je radiotelegraphist na parniku v stalni zvezi z omenjenimi tremi ladjami, ki dajejo točna poročila o gibanju ledenih gora. Ko potniki najudobneje spe v razkošnih celicah,
kopališča. Patricijske rodbine so ime- , bodisi »Berengarije«, »Leviathana« fe v svojih hišah male, ljubke kopelji.
Tako kot se danes ljudje vabijo na čaji so se vabili v tistih časih h kopanju. Pri kopanju so jedli im pili, svi-rala je godba in gostje so se imenitno zabavali.
Tako v kopališčih kakor v prirodi sta se kopala oba spola skupaj.
Nekaj časa so bili nravi kljub nekdanji krščanski strogosti tako prosti, da so celo menihi in nune zahajali v Javna kopališča. Oni, ki se niso kopali, so se zabavali s tem, da so gledali druge, kako so veselo splavali po vodi. Pozneje, v dobi reformacije, so postali nravi zopet strožji in krščanski narodi so se vrnili k nekdanjemu krščanskemu nazoru, da je kopanje greh in sramota. Šele v 18. stoletju se je začela iz Anglije zopet širiti navada kopanja in je počasi postala last vsega zapadnega človeštva. Značilno je, da za časa francoske galantne dobe, ko je cvela velika razuzdanost in spolna svoboda, niso dame veliko dale na kopanje in radi tega telesni vonj ni bil kdovekako zapeljiv, tembolj, ker uporaba parfemov še ni bila toliko razširjena kot je dandanašnji.
Ledene gore na oceanu
Zadnja številka amerikanske revije »The National Geografic Magazin« prinaša zanimivo sliko boja proti ledenim goram, ki ga z naporom vrši poseben oddelek ameriške mornarice v severnem delu Atlantskega o-ceana, ki je eden najnevarnejših delov vseh morij na našem planetu. Severni del Atlantskega oceana je najbolj izpostavljen ostrim burjam in nenavadno gostim meglam, ki skoraj pol leta pokrivajo morsko gladino. In ravno na teh najnevarnejših mestih vodi najslavnejša prometna . zveza med Evropo in Ameriko. V tem ogroženem morju se nahaja tudi najbogatejše lovišče morskih rib. Do nedavnega Je pretila ladjam ne samo nevarnost strašnih ciklonov in megle, temveč tudi nevarnost ogromnih ledenih gor, ki so se trgale v Grenlandiji in plule proti toplemu Golfskemu toku.
Žrtev ledenih gora je postal tudi veleparnik »Titanic« v noči od 14. na 15, aprila 1912. leta. Njegova nesreči Je dala vzpodbudo za mednarodna
ali »Rochambeana«, sprejemajo radiotelegrafisti poročila o pretečih nevarnostih in jih javljajo kapitanu, ki se v stalni nevarnosti spretno izogiba nesrečam. Ponoči je jako težko opaziti ledeno goro. kajti vidna je le na nekoliko metrov, a takrat je nemogoče preprečiti nesrečo.
V zadnjih letih pa se je obrambna služba omenjenih ladij razširila v toliko, da je pričela tudi uničevati ledene gore s pomočjo eksplozivnih snovi. Prvi poizkusi so se docela obnesli in pričakuje se, da se bo na ta način mnogo lažje borilo proti nevarnosti ledenih gora. kakor pa se je to za-moglo doslej.
Kakor v kakem romanu
V Rigi se je vršila pred dnevi poroka, ki je vzbudila veliko senzacijo. Nedavno je prišel iz južne Afrike mul-timilijonar Goldberg, rodom Letonec. Otrok revnih starišev se je skrivom° učil angleščine in ušel z doma v Afri ko, kjer si je s kopanjem dijamantov pridobil ogromno bogastvo. Vendar kljub izobilju ni pozabil svojega rojstnega kraja. Ko se je po dvajsetih letih vrnil v majhno vasico, so ga domačini svečano sprejeli. Oskrbel je vse sorodnike z denarjem in blagom in tudi dobrotvornim društvom je delil podpore. Sam je živel jako skromno in je odklonil vsa častna mesta, ki so mu jih nudili. Mnogim je z izredno darežljivostjo pomagal iz največje bede in sramote. Nato pr je nekega dne skrivoma odšel v Rigo, z namenom, da se zopet vrne v Afriko. Vsedel se je v vlak in se odpeljal. Med potjo je šele doznal, da je napačno vstopil in da ne potuje v Rigo. ampak v Dvinsk. Na majhnem postajališču je izstopil in čakal na drugi vlak, ki ga bi naj prepeljal v Rigo. Ker je moral dolgo čakati, se je odpravil v sosednjo vas. Sprehajajoč se. je zapazil lepo, priprosto dekle, ki je pralo ob studencu perilo. Zaljubil se je na prvi pogled in takoj sklenil, da jo bo poročil. Nagovoril jo je in kmalu izvedel, da je revnih starišev in da čestokrat tudi strada. Takoj ie poiskal vaškega rabina in mu razložil svoj sklep.
Poklicali so dekletovo mater, ki ni mogla razumeti niti verjeti, da bi tak
majama, da se zavaruj par^i jEgg	SSS^
E 3651/26-7
Dražbeni oklic.
Dna 16. oktobra 1926, dopoldne ob 11. uri, bo pri podpisanem
V ”b'Šl 25 dra2ba nePremienin, zemljiška knjiga: Koroška vrata vi. št. 9 do ©n© tretme; cenilna vrednost: 169.775 Din- nai manjši ponudek: 84.888 Din.	’ naj'
nfl- P7raVlCe’ katere br ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pr. dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi
ztrt srti.8,ed*nepremiirane v 5kod°
de.kuXmv MaXr "a dražb9ni “ J> "aM na Urad"'
Dekle je privolilo in takoj je sledila zaroka, povodom katere je izvedel, da se starejša sestra ne more poročiti, ker njen ljubljenec nima sredstev. Takoj mu je kupil veliko trgovino in mu naštel tisoč funtov, ki jih naj uporablja kot obratni kapital. Te dni sta se poročili obe sestri. Dočim je starejša ostala doma. je Goldberg svojo ženico odpeljal s sabo v vročo Afriko, kjer bosta v senci palm in drugih tropskih rastlin uživala sladkosti zakonskega življenja.
grof ne zna gospodariti
Dunajski in tudi drugi listi so te dni poročali, da je grof Fran Esterhazy, eden izmed najbolj bogatih ogrskih magnatov, zaprosil sodišče v Budimpešti, da bi mu določilo sodnega skrbnika, ki naj bi ga nadzoroval pri vseh zadevah v življenju, pri katerih gre za denar. Grof je utemeljil to svojo prošnjo s trditvijo, da je radi neizkušenosti zabredel v razne neugodne kupčije, pri katerih je izgubil velike zneske denarja. Sodišče je ugodilo njegovi prošnji ter imenovalo za skrbnika njegovo ženo grofico Marijo.
Listi, ki so poročali o tem nenavadnem koraku bogatega grofa, so objavili tudi nekatere zanimive podrobnosti iz njegovega življenja. Grof Ester-hazy, še mlad mož, je živel kakor princ iz »Tisoč in ene noči«. Dohodki, ki mu jih je donašalo njegovo premoženje, obstoječe iz rudnikov, raznih velikih tovarn, 17.000 oralov zemlje ter drugega premičnega in nepremičnega bogastva, so mu omogočali vsa-zajemal s polnimi rokami iz preobloženih blagajn. Pred petimi leti. ko je imel v gosteh bivšega avstrijskega kovrstne drage zabave, za katere je cesarja in ogrskega kralja Karla, je kupil iz njegovih konjušnic 200 prist-
nih arabskih konj, ki jih je nameroval pokloniti v dar kraljevski družini, ko bi se vrnila na Ogrsko. Potrosil ]e z nje ogromno svoto denarja.
Razen avtomobilov in konj, se jc grof strastno zanimal za umetnine. Pogostoma jc potoval z letalom n Dunaj, kjer je po cele ure iztikal pri raznih starinarjih za umetninami, za katere je z veliko ravnodušnostjo trosil milijone lir. Svojemu odvetniku, ki mu je odpovedal službo, je odštel približno dva milijona lir odškodnine. Razsipni grof je rad obiskoval razna ponočna zabavišča na Dunaju in tudi tam je seveda trosil denar s polnimi rokami. Neki plesalki, v katero se je pred kratkim zaljubil, je že na prvem sestanku podaril gosposko vilo, razne dragulje in celo zbirko dragoceni« oblek. Radodarni grof je imd seveda tudi cel štab več ali, manj odličnih prijateljev, ki so pridno molzli njegov rejeni mošnjiček.
Svoje posestvo v Totiju je grof dal ograditi z bodečo žico. ker ni hotel, da bi kdo nepovabljen stopil na n.iesro-vo zemljo. Nekega dne je pes nekega potujočega glumca preskočil ograjo ter se zatekel v park. Komaj Je grot to zapazil, je zgrabil puško ter pre-drznega psa ustrelil. Glurncu pa je odštel 500.000 lir odškodnine. Za vsakdanje male stroške je grof prejemal od upravitelja njegovega ogromnega imetja 3500 lir dnevno, a ta znesek mu ni nikoli zadostoval. Ko mu je nekoč zmanjkalo gotovine, si je izposo' dil pri nekem oderuhu 600.000 lir. & to posojilo je plačal ogromne obresti, kot nameček pa je oderuhu podpisa* menico za znesek G00.000 lir.
V zadnjem času se je hotel razsiP' ni grof »poboljšati«, zato je potoval v inozemstvo. Pa ker tudi to ni tiič p0“ magalo, se je končno obrnil do sodi' šča, da bi ga ozdravilo radodarne b0-1 Iezni. Pod skrbništvom žene bo vil>aI^ ni milijonar menda »ozdravel«.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd.
dne 28. avgusta 1926.
IV.,
1870
Le speeljalist zamore strokovno popraviti Vaše pisalni stroje1
Mehanik Ivan Legat
Piva specijalna popravljalnica pisalniških strojev
MARIBOR, Vetrinjska ulic« 30 Telefon 434
Zaloga novih ter rabljenih pisalnih strojev!
Poš<en. Bečan fant
želi vstoniti v službo kot sloga ali kaj sliinega. Naslov se iive t upravi.	1878
Fant
v starosti 24 let, vojaščine prost želi vstopiti v bolj*o službo kot sluga ali za pomožnega delavca v kako tovarno Naslov v upravi.	1879
Malo posestvo Maribora
naprodaj. Natančna pojasnila se debe v Pobreiju, Zrkovska cesta 64.	1886
Cela hiša
z velikim stanovanjem, lok ali, vrtom, »premliena stsnovania, sobe s sovporabo kuhinje gostiln , 2 branjei ji s stanovanjem v najem. VpraSati nMarstai)“ Hotovški Irg 4.	1886
UP? na *>0*,režlu Teznu.
VEL U d Studencih in okolici s takojšnjim stanovanjem po-e«ni naprodaj. Vprašati: „Mar-stan“. Rotovški trg 4.	1887
fljnji viSje^olec, reli proti od IrljMl, Skodmni za obede le o : u poučevati. Ponudbe 114 upravo pod .Reven dijak*. ia?3
iffn M perfektna •stenot pisti-IdbS dC n,a za slo renski in nemški jezik. Nas op takoj Ponudbe pod tPertekUia“ na upravo lista. '	1880
Pouk* petja
Gruber, KoroSka cesta 2li/l
Vpraiali od 10-16. ure 187j
Usodna prilita!
1 spalna soba, 1 obednica, 1 kuhinja, stenska ura in toaletna miza skoraj novo »e proda. Ogleda se dne 8. sept. od 10. do 12. ure in dne 9. sept. ed 9. do 12. in od 14. do 16 ure. Tomšiieva utica 30.	1882
Zaflienjiin soho
štedilnikom za
sobo in kuhin,o. Naslov v
upravi.
1884
Bučno olje zStiJUZ
trgovcem tovarna bučnega °11 J. HochmUller v Maribor*'
pri starem mostu, južni & • Drave — Zamenjava {V-ft koStic ta bučno oije.
ahrblnl'ti
Šolske torbice.
naru»'~a in jerm«"'
nizki ceni pri IV. KRAV*-'",1 Aleksandrova c. 13,31om^°, trg 6.	V®
r-
Frankenhausen 76
»npr. Sola za avtu in stivjegradbo, elektrotohniko. Posebni oddolki poljodel. stroje in zrakoplarno tebfl'
Zamenjam stanovanje
J. Zeizer, Vetrinjska ulica . O 1885
Glasom pouk
tehnika!
daje Jozt fina Giuber Vprašati: KoroJka cesta 56/1. od 10. do 16 Ufe-	187?
50100 Din posodim
proti zadostni garanciji ati pri-*t*pi« kot družabnik. Fomid-be 14a upravo »Tabora* »od „Maribor 6*.
Nopozabinaročninol
m, D.,oT^T
Natečaj.
V Mariboru —Magdalensko predmestje — Kralj2 Petra trg se oddajo v najem	jssa
prostorni trgovski lokali s skladiščeni in kletjo
ob Dr. Verstovškovi ulici proti Koroškemu kolodvoru pa
4 velika fkiadišia s kletjo«
Pojasnila (ustmena in pismeng) daje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta*
,o naa n^jboljžt doroadt formalni ima v Taoh m«ntih zanesljiva povrjanik« ■Uje informacije o ma, posabno pa imofnin stanja denarnih »arodoTttrf0*' •ko»induwtrij*kih podjetij in prlTatnlb uve in<o«n>oije mo .očne. izčrpne in bra* se nahaja t Vuka Karadžida ul. 11» Beograd -ovtelefo* jeft-SU, *	Xrg9f
Xkvvr * ,	r . ‘T*	uaiCiJ*	u reu.ni K 130 Z 1 n
yeko#]ar 8»!a41 e*oovmu. .V«i x Marit&ra.
Božidar Borko. ioTioar, ladajatolj; JKon»orolj »T*bor*<