VESTNIK =jmnmnHHnmt)mttmtm)tmnm)m)mHHmnm)nm[tt)mtM';: Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamf 9020 Klagenfurf § š izhaja v Ceiovcu E Erscheinungsorf Kiagenfurf E Posamezni izvod 3 šiiinge E = mesečna naročnina 12 šiiingov = cetoietna naročnina 120 šiiingov g P. b. b. iimmtH)mnmnmnmi)mtimmmmnmmmmmnmmt))mhi= LETNiK XXXiH. CELOVEC, PETEK, 8. SEPTEMBER 1978 ŠTEV. 36 (1882! V ponedeljek se pričenja tudi na Koroškem novo šolsko leto. Za mnoge starše in seveda tudi šolarje pomeni to konec mirnega brezskrbnega življenja, ki so ga lahko uživali v počitnicah — cela dva meseca. Treba bo torej spet zgodaj vstajati, skrbeti, da pride otrok pravočasno v šolo, da napravi domačo nalogo, treba bo tolažiti, vzeti resno težave v življenju malega šolarčka in mu pomagati, ne nazadnje pa se bo potrebno tudi veseliti njegovih majhnih in Za zbližanje narodov - dvojezično je boljše! večjih uspehov v šolskem življenju. Vse to pa pomeni skrbi in odgovornost na ramah staršev, ki znajo vzeti resno tudi otroka. Za nas koroške Slovence pa pomeni začetek novega šolskega leta še skrb več, še več odgovornosti — ta skrb, ta odgovornost pa je prijava otroka k dvojezičnemu pouku. Morda se zdi nekaterim beseda „skrb" v tej zvezi malo pretirana, da pa ni tako, je še najbolj razvidno iz dejstva, da prijava k dvojezičnemu pouku na Koroškem lahko pomeni večje ali manjše konflikte na vasi, med netolerantnimi znanci, večkrat celo na delovnem mestu. Starši, ki jih ne ustraši mnenje Znancev, da je od otroka preveč zahtevano, če se mora učiti že v ljudski šoli dva jezika — ker vedo, da je Znanstveno že zdavnaj dokazano, da učenje dveh jezikov v prvih šolskih letih celo pospešuje inteligenčnost in da so, gledano v povprečju, celo v nemški gramatiki boljši tisti otroci, ki so prijavljeni tudi k slovenščini — pa se pustijo včasih kar hitro splašiti, če opazijo, da zafrkavajo ali celo Zasovražijo otroka zaradi prijave k dvojezičnemu pouku učitelji in znanci, da jih imajo za manj vredne (kakšna logika!) drugi otroci, zlasti pa še, *le imajo starši sami zaradi te prijave sitnosti in težave v službi. Iz naštetih dejstev je razvidno, na katerem področju leži „moč" propagande slovenski manjšini nenaklonjenih krogov večinskega naroda. Njihova moč ni znanstveno podkovana (nasprotno!), njihova moč je v ustni Propagandi, v hujskanju, zaničevanju, krivičnem ravnanju na delovnem mestu in v šoli, zasramovanju, včasih celo sovraštvu. Tudi ti krogi pa se sicer prav dobro zavedajo (saj niso od včeraj, čeprav imamo po njihovem ravnanju včasih lahko ta vtis), da je dvojezičnost prednost in to tudi dostikrat dokazujejo, če na primer gre ^a gospodarske prednosti na primer ^ trgovinah ali ce se nahajajo v Jugoslaviji itd. Ravno v današnjem času, ko se svet ^ vedno večjo tehnizacijo vsebolj ^Zmanjšuje", ko se zbližujejo narodi, Jc znanje več jezikov samo prednost, slasti pa še, če sta dva jezika različnega izvora, kot v našem primeru slovanskega in germanskega in odpirata človeku tako svet v dve čisto različni kulturi. x To je sicer samo nekaj misli ob za-.etku novega šolskega leta, ki pa jih je vsekakor treba tudi upoštevati. Ta-*^o lahko samo še enkrat apeliramo vse starše, ki hočejo skrbeti za dobrobit svojih otrok in ki so infor-?drani tudi z znanstvene ravni, da le prednost v dvojezičnosti: Prijavite Otroke k dvojezičnemu pouku in do-Prinesite s tem k boljšemu razume-med narodi! Dvojezično je OB PRtČAKOVANEM OBtSKU BOLGARSKEGA PREDSEDNtKA ŽtVKOVA NA KOROŠKEM: Sorodnost v zanikanju obstoja manjšin Sredi septembra bo prišei na uradni obisk v Avstrijo in na Koroško predsednik Boigarije Todor Živkov. Ta obisk bi nedvomno iahko veiiko prispevat k boijšemu in ptodovitejšemu sodeiovanju med Avstrijo in Boigarijo, tako na poiitičnem kakor tudi kuiturnem in gospodarskem področju, saj ima Avstrija števiine težave s stiki in odnosi z državami vzhodnega bioka, ki jih čestokrat tudi sama zakrivi. Zboij-šanje odnosov med Avstrijo in Boigarijo je nedvomno koristno za boijše razumevanje med narodi, za popuščanje napetosti v Evropi in za boijše sodeiovanje med državami raziičnih družbenih ureditev. Obisk bolgarskega predsednika, če bi služil samo tem namenom, bi nedvomno pomenil novo raven av-strijsko-boigarskega sodelovanja. Vendar vse kaže, da bo ta obisk služil tudi še drugim, manj prijetnim in nam škodljivim namenom. Kajti gotovo ni samo naključje, da bo Živkov med svojim obiskom v Avstriji obiskal tudi Koroško prestolnico Celovec in se tu srečal s svojim somišljenikom (glede manjšinskih vprašanj), deželnim glavarjem Wagnerjem. Avstrija je pogostokrat cilj uradnih državnih obiskov, vendar je le redko kdaj cilj takšnih obiskov dežela Koroška. Običajno se oficialni gostje med svojim avstrijskim bivanjem mudijo na Dunaju, morda obiščejo tudi še industrijo VOEST v Linzu, včasih si ogledajo tudi še Salzburg — le redko se protokolarni šeti Avstrije spomnijo, da bi ob takih prilikah svoje goste peljali tudi na Koroško, ki je prav tako bogata naravnih lepot in je še posebno zanimiva zaradi tega, ker tu živita dva naroda: nemško-govoreči in slovenski. Vendar Avstrija to kaj rada zamolči, saj bi se morala sramovati svoje izredno protimanjšinske politike, ki bi bodla vsakega v oči, ki bi se kaj več zanimal za politični in pravni položaj naše narodne skupnosti. Očitno je uradna Avstrija, ki je zadolžena, da poskrbi za protokol Primorski Stovenci v novi fazi boja za izpoinitev osimskega sporazuma Kakor je bito po zmagah raznih reakcionarnih skupin pri regio-nainih voiitvah v itaiiji pričakovati, bo morata siovenska narodna skupnost na Primorskem poostriti boj za narodno enakopravnost proti itaiijanskemu šovinizmu. Čeprav je v osimskem sporazumu jasno izdetana črta za rešitev manjšinskih probiemov med Jugostavijo in ttatijo, se itaiijanske obiasti zdaj trudijo, da b) mimo upravičenih zahtev primorskih Siovencev re-ševaie odprta vprašanja Siovencev v ttaiiji. Tako je v zadnjem času prišia na dan aiarmantna vest, da je rimska vtada že izdetata osnutek poobieščenega odtoka, ki zadeva primorske Siovence. Ta osnutek predvideva skrajno omejitev že obstoječih pravic primorskih Siovencev, saj predvideva doiočene narodne pravice samo na Tržaškem. ..Ostaia naj bi torej nesprejemijiva deiitev Siovencev v kategorije po pokrajinah, v katerih živimo, v nasprotju s sogiasno zahtevo vse naše skupnosti in demokratičnih si! po enotnem obravnavanju naših narodnostnih pravic" piše s tem v zvezi Primorski dnevnik. Rimski osnutek ima marsikatere stičnosti z avstrijskim zakonom o narodnih skupinah, saj je b)i prav tako izdeian brez sodeiovanja s prizadeto manjšino in je podobno v nasprotju z osmskim sporazumom, kakor nasprotuje avstrijska zakonodaja čienu 7 avstrijske državne pogodbe. Boj proti diskriminaciji manjšin pred forumom Združenih narodov 28. avgusta se je v Ženevi začeio zasedanje podkomisije Organizacije Združenih narodov za boj proti vsem obiikam diskriminacije in za varstvo manjšin. To je že 31. zasedanje podkomisije, ki jo je ieta 1974 ustanovita komisija Združenih narodov za čiovekove pravice. V omenjeni podkomisiji je 26 izvedencev, ki so hkrati predstavniki posameznih držav. To zasedanje se vrši v času, ko se vse manjšine na svetu zbujajo in odiočneje zahtevajo svoje osnovne čiovekove in na-cionaine pravice: od črncev in indijancev v ZDA preko narodnostnih manjšin v Evropi, npr. Korzi v Franciji, irci v Veiiki Britaniji, mi koroški Siovenci v Avstriji in še števiine druge narodnostne in verske manjšine, kajti povsod tam viada protimanjšinsko vzdušje in povsod tam raste tudi odpor prizadetih in boj za njihove pravice. Ta boj uživa ugied med demokratičnimi množicami na svetu. Dnevni red 31. zasedanja podkomisije, ki bo trajaio do 1$. septembra, predvideva razprave o kršitvah čiovekovih pravic na svetu, bivanju v zaporih ne da bi zapornikom sodiii in podobnih kršitvah čiovekovih svoboščin. V zvezi s tem so pripraviti posebno poročiio o poiožaju v Čiiu. Ena imed teh pa bo tudi poiožaj ameriških indijancev. Poieg tega pa bo tudi podkomisija proučita rezuitate svetovne konference za boj proti rasizmu in rasnemu raziikovanju, proučiti pa bodo tudi varstvo pravic narodnostnih manjšin. O nekaterih vprašanjih bo podkomisija sprejeta iastne resoiu-cije, o drugih vprašanjih pa bo izobtikovaia osnutke resoiucij in priporočita, ki jih bo nato sprejeta komisija ZM za čiovekove pravice. Ma dnevnem redu je tudi poročiio o suženjstvu in trgovini s sužnji na svetu (kar zveni skoraj neverjetno). Posebna skupina izvedencev, ki ji predseduje univ. profesor iz Beograda dr. Brane Jankovič, je proučita ta probiem in podaia ZN poročiio, v katerem med drugim ugotavija, da je apartheid kot sistem obiasti v Južni Afriki v bistvu sužnje-posestniški sistem. Vsekakor bodo skiepi ZN, izdeiani na podiagi teh razprav, korak naprej v boju vseh zatiranih manjšin v njihovem prizadevanju za enakopravnost in odpravo vsake vrste rasizma. donski naciji vsilili bolgarski etniš-ki značaj, potem to ni nič drugega kol stalen povod za teritorialne zahteve Bolgarije nasproti SFR Jugoslaviji" je s tem v zvezi pred nedavnim dejal član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Grličkov. Vsekakor vse kaže, da mnenje, ki vlada med koroškimi Slovenci, da obisk zatiralca makedonskega naroda Živkova pri njegovem somišljeniku Wagnerju na Koroškem ne pomeni nič drugega kot medsebojno podporo in izmenjavo izkušenj, kako bi se dalo učinkoviteje zatreti svobodotjubnost in boj za pravice prizadetih manjšin, ni napačno. Obe strani imata opraviti z jugoslovanskima manjšinama in matična država Jugoslavija se živo in zavzeto zavzema za pravice svojih manjšin v inozemstvu, kakor tudi zgledno rešuje probleme manjšin v lastni državi. Tako si Avstrija kot Bolgarija obetata, da bi skupno lahko nastopali proti pravičnim zahtevam Jugoslavije in si tako hočeta zasigurafi medsebojno podporo za svojo protimanjšinsko politiko. Ker gre to na račun prizadetih manjšin, je treba te namene razkrinkati in preprečiti! Stovenci in Makedonci bodo morali še naprej vztrajati v svoji pravični borbi za enakopravnost in odpravo vsakovrstne diskriminacije v obeh omenjenih državah, katerih uradne oblasti to enakopravnost ne priznajo! državnega obiska in s tem v zvezi seveda tudi za potovalno smer svojih uradnih gostov, mnenja, da se ji pred Bolgarijo svoje nedemokratične manjšinske politike in zakonodaje ni treba sramovati in da bo našla v predstavnikih Bolgarije zaveznike za svojo politiko. V tej zadevi verjetno tudi ni na napačni poti saj je tudi Bolgarija soočena s problemi jugoslovanske manjšine in hkrati tudi zagrizena nasprotnica zadovoljive in miroljubne ter pravične rešitve problema Makedoncev. Tudi Bolgarija se v zadnjem času poslužuje ostre, podobno hujskaške antijugoslovanske in protimanjšinske politike, kot je to izvedla avstrijska vlada glede ugotavljanja manjšine in zakona o narodnih skupinah. Simitis simili gaudet, pravi latinski pregovor, podobni se podobnemu dopade, in ta podobna politika proti manjšinam je verjetno tudi vez med Avstrijo in Bolgarijo. Podobnosti med Avstrijo' in Bolgarijo, glede ravnanja z jugoslovanskima manjšinama, je presenetljivo mnogo: kakor se postavlja Avstrija na stališče, da ne ve, kje bi Slovenci živeli, tako zanikajo bolgarske oblasti obstoj makedonske narodnosti v Bolgarji, v zadnjem času pa celo nesramno izjavljajo, da makedonskega naroda splahni. To pa ni bilo vedno tako: ko je bila Bolgarija pred približno tridesetimi leti, torej tik po osvoboditvi izpod fašizma, pod vodstvom velikega antifašista, revolucionarja in komunista Georgija Dimitrova, za bolgarske oblasti ni bilo dvoma, da je treba vsepovsod utrditi in izgraditi enakopravnost makedonskega naroda v Bolgariji. Po drugi svetovni vojni so pri ljudskem štetju v Bolgariji našteti še nad 200.000 Makedoncev, ki so imeli nad 300 svojih šol, gledališč in drugih kulturnih ustanov. $e leta 1946 je Dimitrov poudaril: „Brez neusmiljenega uničenja bolgarskega šovinizma izgradnja novorojene Bolgarije ni mogoča" in zohteval: .Nobene razdelitve Makedonije ali prizadevanj za njeno obvladanje in za podreditev Makedoncev, katerih pretežni del si je v okviru federativne ljudske republike Jugoslavije pridobil svojo narodnostno svobodo in enakopravnost!" Danes pa trdijo bolgarske oblasti — podobno kakor Karntner Hei-matdiensf in avstrijska buržuazija ob primeru koroških Slovencev — da makedonske manjšine oziroma makedonskega naroda v Bolgariji ni. Zanikati hočejo obstoj Makedoncev. To pa pomeni nič drugega kot izrazito nedemokratično, protimanjšinsko in antijugoslovansko stališče. .Ge se trudijo, da bi make- Evropsko odporniško gibanje je proti zastaranju vojnih ziočinov Koroška g!asbena jesen Letos jeseM: Z?o prv^ pr/reJ/tev, Zt so jo org^M/z^torj/ MeMOfM' KorošM g/rrs^erra jeseM. M prired/tev Maj /:/ po^ezova/a ^oMcertMo JejavMost Ma o^rMor/M jagos/ovaMs^e Korošce Zn afstr/js^e KorošLe, pr/reJ/tev pa Maj /:/ f /^oJocMost/ posta/a reMa, š:'r:'/a pr: Maj /:/ predvsem resMo g/as^o tad/ pr: Mas Ma avstr/js^eM: Koroš^eMt. Or-gaM/zatorj/ :e/: pr/red/tev so 5/oveM-sM prosvetMa zvezd /z Ce/ovca, M/-tarMa sM:pMOSt TčavMe Ma KorosLem m Fa/taraa s^apMost 5/oveMj Grabec v /agos/av/j/. Letos so v o^v/ra Korošce g/asAe-Me jesen: MačrtovaM: št/rje koncert:, :n s/cer v 5/oveaj Gradca, Ma /Čavna/? Ma Korošcem, v Ce/ovca :n v P/;Ler-M, sode/ova/Z pd /?odo ZagreM^Z so-/Zst/ s čemM/Zston: /dn^ow $et:Mcem :z A/dr:Aora, P/M/n/ M/ntet PLV Lja/^/jana, Eva /VovšaML/oasM o/: sprent/jav/ p/an/sta L ja/? a Pdne:gdjd :n aMsam/?e/ CoZ/eg/am A/as/cam :z A/ar//:ora, /etos s/av/ deset/etn/co svojega de/ovanja. Kncert, ^:' ;'e ndcrrovdn v P/Z/?erM, j^o ndgovdr;d/ predvsem m/admo, ade-/ež:/Z pd se gd Z?o Jo seveda /a/?Fo J: t/rag/. Prva ^orošM glasbena jesen pd se /?o vršZ/a v časa drage po/ov/ce septembra :n prve po/ov/ce oLfoAra 797$. Obiskati nas bodo čiani Kmečke zveze s Tržaškega V sobote 23. in nedelje 24. septembra tega leta nas bo obiskalo približno sto kmetov s Tržaškega v Italiji. Srečali se bc