VSE JE EN SAM KARNEVAL
(Mef) Verjetno bi se spodobilo, če bi za takšno okroglo številko uvodnik napisal nekdo drug in ne tisti, kije to stran takorekoč okupiral in jo izkorišča že skoraj desetletje. Lahko bi bil to kateri od soustanoviteljev časopisa ali morda kar županja v prvi osebi.
Problem ni tako majhen kot se zdi. Po eni strani je komaj mimo pustni karneval, po drugi strani je tik pred vrati dan žena, vmes pa smo doživeli še superekspresni in skoraj soglasni sprejem občinskega proračuna, da o petstotem Mandraču niti ne govorim. Vsi ti dogodki so si med seboj zelo različni, imajo pa tudi skupni imenovalec v besedi karneval, ki pravzaprav pomeni nekakšno nekontrolirano veseljačenje, polno presenečenj, skrivanja in odkrivanja in še marsikaj.
To, daje pust neposredno povezan s karnevalom seveda ni težko ugotoviti, mednarodni praznik dneva žena pa je karneval postal v tistem trenutku, ko je vsebino praznika zamenjalo veseljačenje po gostilnah in na sindikalnih veselicah. Tudi sprejemanje občinskega proračuna je bilo svojevrstni karneval.
{C Banka Koper
6. marec 2003
Trajalo je par minut, nekaj več kot je podpisani porabil v banki za pokrivanje minusa na kartici, končalo pa se je s skupno fešto ostrih političnih nasprotnikov.
In končno je tukaj še nekakšna obletnica Mandrača, ki je nastal bolj za hec kot zares, zdaj pa se ne moremo izvleči iz primeža obveznosti do bralcev in do upnikov, tako da niti izstopiti ne moremo s tega vrtiljaka vsesplošnih odvisnosti, ki velikokrat res spominjajo na velik lokalni karneval. Toda, ker je karneval povezan z veseljem naj tako tudi končam ta jubilejni zapis. Pust je bil v Izoli letos zares vesel in tudi osmi marec bo deležen tega blagoslova življenja. Ob sprejemu proračuna so bili srečni vsi, eni ker so ga spravili skozi, drugi ker so vse odgovornosti prevalili na prve, obletnica Mandrača pa je priložnost, da se smejemo sami sebi, saj smo pred več kot desetletjem rekli, da bomo naredili eno številko, zdaj pa že hitimo proti tisti s tremi ničlami..	__________________
pizzeriTaA, špaceterija
KOSILA med 11 In 15.uro^T	041/6759 55
OBALA V MALEM
k	nepremičnine
k	immobili
Šifra	lzola-05/6401110
www.sifra-nepremicnine-sp.si
DROGA
RESNIČNA VIRTUALNOST
Zapirajte vrata, da ne pride do vas občutek, da to ni za vse pravi čas.
Zdaj smo eni počasi postali drugačni, zdaj smo eni za mnoge postali odveč, za vas, ki delite, kdo so siti, kdo lačni, kdo ima vsega premalo, kdo vsega preveč. Za nas virtualno je malo brez veze, svet je v resnici, ne na ekranu.
Vsak pride tja do koder doseže, še Izola se ne konča pri Strunjanu.
Mi vemo stvari, ki jih mnogi ne veste, nam nihče več ne brani, ko se gremo igrat Naš je svetilnik, stari trgi in ceste, smo otroci sveta, mi ne rabimo vrat
SEEFIT- (g/EREBi
IZOLA, tel.: 616 80 00
IBoróteì
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12,15 -18, sobota: 8 -12 Tel.: 640 - 40 - 64
PTT's NOT DEAD
V tej rubriki objavljamo pisma z odgovori, mnenji in razmišljanji bralcev tega časopisa pa tudi tistih, ki so v časopisu slučajno omenjeni in se jim zdi vredno ali potrebno odgovarjati na tukaj izrečena in zapisana mnenja drugih. Seveda v uredništvu pazimo, da objavljamo le tista pisma, ki so v skladu z zakonom o medijih ter niso žaljiva ali bi lahko drugače prizadela kogarkoli. Pri odločanju o objavi se uredništvo odloča v skladu z lastno uredniško politiko in v tradiciji sodobne demokracije in obveščanja.
ZAKAJ PODPIRAMO ČLANSTVO SLOVENIJE V ZVEZI NATO?
Zveza Nato je nastala leta 1949 in povezuje tiste države, katerih voditelji so ocenili, da njihovi državljani delijo iste vrednote. In ker delijo iste vrednote, so jih pripravljeni tudi skupaj braniti. Nato je nastal v času, ko je po zgodovinskem in moralnem porazu fašizma in nacizma v Evropi, pa tudi širše, svetu grozil nov totalitarizem. Nato je bil zato zasnovan kot organizacija za obrambo svobodnega sveta proti tej novi nevarnosti. Vrednostni temelj nastanka in delovanja te organizacije se kljub številnim reformam in kljub spremenjenim okoliščinam po padcu berlinskega zidu ni spremenil. Ko se danes sprašujemo: članstvo Slovenije v Nato - da ali ne, moramo predvsem razmisliti o prednostih, ki jih naši državi prinaša vključitev v severnoatlantsko zavezništvo.
Koristi, ki jih bo imela Slovenija od članstva v zvezi NATO, so številne
Naj naštejemo le nekatere:	večja stopnja nacionalne varnosti,
soodgovornost in soodločanje o varnostnih vprašanjih in izzivih v Evropi in svetu, krepitev ugleda in pogajalske moči Slovenije, utrditev statusa Slovenije kot nerizične države z nizko stopnjo poslovnega tveganja. Posredne koristi pa so vključenost v znanstvene, tehnološke in informacijske tokove najrazvitejših držav ter dolgoročno znižanje potrebnih izdatkov za obrambo. Članstvo Slovenije v zvezi NATO pomeni umestitev Slovenije v politični in varnostni okvir najrazvitejših zahodnoevropskih držav in držav Severne Amerike, krepitev ugleda in prepoznavnega mednarodnega položaja naše države, pogajalske moči ter utrditev varnostnega in mednarodnega položaja Slovenije v Evropi in svetu. Članstvo Slovenije v Nato pomeni tudi utrditev mednarodne identitete Slovenije kot demokratične, miroljubne in v povezovalne procese usmerjene države.
Nobena država si danes ne more sama zagotoviti optimalne nacionalne varnosti, zato je potrebno mednarodno povezovanje in sodelovanje. Svet postaja čedalje bolj soodvisen in Slovenija ne more ostati izolirana in brezbrižna. Zato so naši razlogi, za vključitev v kolektivno obrambo, ki nam jo zagotavlja zveza NATO, še toliko večji. Slovenija trenutno res ni vojaško ogrožena, vendar nikoli ne vemo, kdaj bo. Zato bi bilo zelo neodgovorno do sedanjih in prihodnjih rodov, če bi to kolektivno varnost zavrnili.
Eno od ključnih vprašanj, ki se pojavljajo znotraj te dileme, je, ali je Nato Sloveniji v tem trenutku potreben. Na to vprašanje je možno dati podoben odgovor, kot smo ga leta 1990 in leta 1991 dali na vprašanje tistih, ki so takrat spraševali, ali je slovenska vojska potrebna. Nekateri so od nas in od takratne vlade celo zahtevali, da predstavimo slovenski skupščini dokaze o tem, da nas misli Jugoslovanska ljudska armada napasti. Dejali so, dokler tega ne vidimo, ne verjamemo, daje slovenska vojska potrebna. Približno na enaki ravni so zdaj vprašanja, ali je Nato potreben, češ ali nas kdo ogroža. Če bi natančno vedeli, kdo nas ogroža in kaj lahko prinese prihodnost, potem verjetno tudi takih dilem ne bi bilo.
Slovenci smo v novejšem času dokazali, da vemo, kaj je dobro za nas in kaj je nacionalni interes. In ko gre za odločitev o tem, ali naj Slovenija postane članica zveze NATO, gre v vrednotnem smislu za podobno odločitev, za kakršno je šlo, ko smo se odločali za osamosvojitev. Gre za nadaljevanje te odločitve.
Zato smo prepričani, da se bomo na referendumu 23. marca 2003 premišljeno odločili in glasovali ZA članstvo Slovenije v zvezi NATO. Občinski odbor SDS Izola
Bojan Zadel
OSMO ČUDO SVETA V IZOLI
Nekega lepega sončnega dne me po telefonu pokliče prijatelj: »Prihajam na ribo v Izolo, počakaj me na parkirišču pri ladjedelnici.« In res sem ga pričakal. Avto sva pustila na parkirišču in se peš odpravila po Cankarjevem drevoredu proti centru. Ko prideva pred Taverno, me pocuka za rokav in vpraša: »Ti, kje je pa v Izoli morje, in marina, in čolni?«
In glej! Na Lonki se šopiri bolšji sejem, vse v belem, ta »belina« popolnoma zakrije pogled na morje. »Skrivnost?« me vpraša, »večni bolšji trg, od jutra do večera in tudi ponoči!« Komaj smo se rešili »balona na Lonki«, pa je že tu novost - babilončki za turiste. Res pogruntacija brez primere.
Greva naprej, po Sončnem nabrežju proti Mandraču v strogem centru, Lep razgled ob morju in barke in marina. Pa pritavava počasi do Bariere. Sedeva in naročiva pijačo. Jaz sem sedel s hrbtom obrnjen v smer mandrača, on meni nasproti in kar naenkrat skoči pokonci, stegne roki in kriči: "Poglej! Kačafukaleva tudi v Izoli, kot takrat v Živinicah, ko smo šli na progo Brčko - Banoviči, se spomniš?"
In res sem se spomnil. "Veš, to je osmo čudo sveta," sem mu pojasnil, "izolska osmica."
"Ja, kje je pa mandrač?" me vpraša.
"Tik za osmico, če skočiš na mizo, ga boš videl."
"Čudno", reče, "pa kaj v Izoli nimate urbanistov in oddelka za varovanje okolja? Pa saj vendar obstaja v Piranu nekakšen zavod za varstvo kulturne dediščine, pa kakšna inšpekcija verjetno tudi obstaja, kaj ne?" mi reče - jaz pa molčim. Nimam pripomb, vendar mislim si po svoje. Spijeva pijačo in se odpraviva proti mandraču. Tam zopet vidiva morje in barke, ki se svetijo na morju.
Ko prideva na nasprotno stran mandrača, se on ozre proti Izoli in spet vpraša: "Kje je pa zdaj Izola! Seveda, spet tista bela pošast od »izolskega osmega čuda sveta«, ki zakriva pogled na Izolo in na barke! Poglej," pravi, "tako kot v Živinicah, kjer smo se ustavili, tam je bil podoben šotor, na katerem je bila narisana »anakonda« v pisanih barvah. Se spomniš napisa -Zmeja od rep do glava 5 metara, od glava do rep pet metara I po, ukupno 10 metara I po. Naročito važno za dake koji studiraju zoologiju."
Predlagam, da na izolsko osmo čudo sveta napišejo: Zmija bela morska izolska, od rep do glava 20 metrov, od glava do rep 25 metrov, skupno 45 metrov, pogled na morje 0 metrov, pogled na Izolo 0 metrov, skupaj 0 pogleda.
»No comment«, please! Fui, kul, O.K. ciao!
(p.s. »kačafukaleva« smo včasih poimenovali pocestne komedijantske šotore tip »Lonka«, včasih z zelo pestro vsebino)
bele
l-SHlRt
7A ODRASLE'
ZW,L,Xl,W
362,00 Str
Junior d.o.o. ■ Industrijska cona 9/e - Izola
GROSISTIČNA PRODAJA - ZA PROMOCIJO IN PROSTI ČAS
TRENIRKE ZA ODRASLE	3.200,00 SIT	DELOVNI ŠKORNJI	980,00	SIT
POLO majica 165gr	1.161,00 SIT	DELOVNE ROKAVICE	165,00 SIT
BREZROKAVNIKI	2.450,00 SIT	TUTE za delavnice v barvah	4.027,00 SIT
BUNDE ZA ODRASLE od	4.259,00 SIT	DELOVNE HAUE že od	3.120,00 SIT
KAPE	235,00	SIT
OBLAČILA ZA GOSTINSTVO!!!
Vse cene so brez 20% DDV
Fax: 05/641 50 81 od 8h-16 h (ob delavnikih)
VSE ARTIKLE LAHKO TISKAMO IN VEZEMO - PO DOGOVORU !
5. seja OS Izola
DESET MINUT ZA 3 MILIJARDE
Izolski občinski svetniki so v četrtek presenetili vserazen samih sebe, saj so bili očitno dovolj dobro usklajeni in dogovorjeni, da so predlog proračuna občine Izola, kar običajno velja za eno težjih materij odločanja na lokalni ravni, sprejeli v nekaj minutah in se razšli še preden so nekateri novinarji ošilili peresa.
Zgodilo se je tako, da je večina svetnikov predlog proračuna in načrt razvojnih programov občine Izola sprejela brez dodatnih vprašanj ali pripomb, svetniki LDS pa so se glasovanja vzdržali in tako je bilo "velike točke" dnevnega reda praktično konec.
Kasnejši komentarji zadovoljstva ob takšnem razpletu dogodkov so sicer različni. V vrstah takoimenovane koalicije so zadovoljni, ker so skozi proceduro brez velikih sporov in prerekanj ter pritiskov spravilitako pomemben dokument, ki jim dejansko omogoča kolikor toliko normalno funkcioniranjevseh potrebnih občinskih ustanov, iz vrst liberalne demokracije pa je prišel namig, da so se glasovanja vzdržali zato, da ne bi prevzemali soodgovornosti za težave, ki jih prerokujejo takšnemu proračunu.
NEVARNA PEŠPOT
Vse kar so svetniki v nadaljevanju še slišali so bile tri pobude svetniškega kluba LDS. Prva govori o nujni sanaciji pešpoti od Simonovega zaliva do plaže pod Belvederjem. Uporaba te poti je namreč precej nevarna, saj se s pobočja vsake toliko odkrušijo večji kamni in priletijo na pešpot, varnost pešcev pa je formalno zagotovljena le z opozorilno tablo, ki prepoveduje prehod in opozarja na kamenje. Robert Mulec s tem v zvezi daje pobudo za postavitev zaščitnih mrež oziroma kakšno drugačno dolgoročno rešitev tega problema.
Hkrati je postavil tudi poslansko vprašanje o tem ali bo Občina Izola sprejela kakršenkoli ukrep s katerim bi preprečili uničevanje vgradne razsvetljave na tej isti pešpoti. Znano je, da vandali redno uničujejo te svetiljke, tako da je pešpot v glavnem neosvetljena, pred začetkom turistične sezone pa bi bilo prav, da se ta pomanjkljivost odpravi
ŠPORTNI OBJEKTI
Igor Franca je v imenu poslanskega kluba LDS postavilo vprašanje o reševcanju prostorskih problemov nekaterih športnih društev v občini Izola. Podobna pobuda je bila javno dana tudi Centru za kulturo, šport in prireditve, saj nekatera društva nimajo najosnovnejših pogojev za svoje delo, druga pa ne vedo, kaj jim prinašajo naslednja leta, zatobi bil pogovor na to temo več kot potreben. Žal doslej s strani odgovornih ni bilo nobene pobude za pogovor o tej vsebini in tudi samo poslansko vprašanje ni prineslo pretiranega zanimanja za problematiko, saj je bila euforija ob sprejemu proračuna enostavno prevelika.
KOLIKO STANE LOKALNA OBLAST
Iz tako obsežnega dokumenta, kot je predlog občinskega proračuna naj za pokušino izberemo le stroške občinskih organov in občinske uprave. Za plače in sorodne stroške županje, občinskega sveta, podžupanov, članov delovnih teles občinskega sveta, nadzornega sveta in volilne komisije bodo letos porabili 188 milijonov (lani predvidoma 132 milijonov), med temi stroški pa je 5 milijonov namenjenih plačilu dela dveh podžupanov, 10 milijonov je namenjenih plači županje, 15 milijonov pa za sejnine članov občinskega sveta.
Za uradne objave bo občina Izola letos predvidoma porabila 8.4 milijona tolarjev, nekaj več kot 4 milijone pa je namenjenih občinskemu protokolu. Za stike (obiski, srečanja itd.) bo namenjenih 9 milijonov, občinska praznovanja bodo stala skoraj 6 milijonov, 5 milijonov bo šlo za mednarodno sodelovanje, za obveščanje in urejanje občinskih spletnih strani pa bodo namenili malo več kot 10 milijonov tolarjev. Skoraj 30 milijonov bodo namenili drugim izdatkom za blago, storitve in opavila, kot so recimo energija, prevozna sredstva itd.
Od drugih uporabnikov bo Italijanska samoupravna narodna skupnost prejela nekaj več kot 37 milijonov, za razvojne projekte bo šlo 17 milijonov, od klubov občinskih svetnikov pa bosta največ (po 828.000 tolarjev) prejala kluba LDS in ZLSD. Za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti bo šlo nekaj več kot 12 milijonov tolarjev, od tega bodo največ dobile KS Korte in KS Jagodje Dobrava.
Povejmo še, da je za delovanje Občinske uprave predvidena poraba v višini 384 milijonov tolarjev, od tega je za bruto plače zaposlenih v občinski upravi namenjenih 281 milijonov tolarjev.
BODOČA OBČINA?
Stroški lokalne oblasti sicer rastejo, toda pravi zalogaj se obeta šele takrat, ko naj bi se zgodila selitev v prostore nekdanje italijanske osnovne šole v Gregorčičevi ulici. Bolj ali manj jasno je, da se bo Upravna enota preselila na novo lokacijo, smiselnost selitve občine s Sončnega nabrežja pa bo treba še dobro premisliti.
M/ Študentski servis Consorzio studentesco servizi
STUDENTE^
zavod za posredovanje del dijakom in študentom
Župančičeva 14/111,6330 Piran-Pirano, tel. 05/671 00 20, fax.: 05/671 00 21
OE IZOLA, PITTONIJEVA 4( vhod s Postojnske ulice ) Izola, tel.: 05/663 40 15
FOTOKOPIJ6 sit..- Umik;e0o.,600
VELIKA PONUDBA DEL !
Vrsta investicij v KS Korte
PODEŽELJE KOMUNALNO VSE BOLJ OPREMLJENO
Na izolskem podeželju bodo letos zaključili kar nekaj investicij, ki bodo pomembno izboljšale komunalno opremljenost tega vse bolj naseljenega dela občine. Po čistilni napravi v Cetorah, se je lani pričela gradnja kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave v Kortah, na katero se bo priključila velika večina obstoječih stanovanjskih hiš. Nova komunalna infrastruktura omogočila pa bo tudi povečanje število novogradenj, za kar vlada precejšnje zanimanje. Dela naj bi predvidoma končali do konca letošnjega poletja, tako da bi se do zime lahko na kanalizacijo priključile prve hiše.
V	teh dneh pa pravkar poteka urejanje kanalizacije, električne napeljave in vodovoda na Maliji, ki jo izvaja Stanovanjska zadruga Jagodje. Dela potekajo v sklopu komunalne ureditve 18 parcel za novogradnje, vendar pa se bodo na nov kanalizacijski vod lahko v bodoče priključile tudi obstoječe hiše na Maliji.
ASFALT DO GRBCEV IN RAZSVETLJAVA NA KOCINI
Kot nam je povedal Marino Kleva, tajnik KS Korte je spisek letošnjih v proračunu odobrenih investicij kar zajeten. Krajevna skupnost je zadolžena za vzdrževanje več kot 20 km krajevnih, v glavnem makadamskih cest, med katerimi pa bo asfaltno prevleko končno dobila cesta do zaselka Grbci pod Šaredom Urejeno cestno povezavo bo tako dobil še zadnji zaselek v občini, za to pa je predvidenih 6 miljonov tolarjev. Obnovili bodo še nekaj poljskih poti v okolici Kort, ki vodijo na kmetijska območja, usposobiti pa želijo tudi cesto mimo Kocine, ki bo povezala Šared s Šmarsko cesto. Asfaltirati nameravjo tudi dva odseka ceste v okolici Šareda in sicer cesto za Montekalvo ter cesto do cerkve SvJakoba, kjer bodo uredili še razsvetljavo.
Javno razsvetljavo bodo dobili tudi na Kocini, še letos pa bo osvetljeno tudi avtobusno postajališče na Nožedu. Nekaj novih uličnih svetilk bodo postavili še na Maliji, na Šaredu ter v Cetorah, za vse te projekte pa je občina namenila 3 milijone tolarjev.
OBNOVILI BODO STARE VODNE VIRE
Letos se nameravajo lotiti tudi obnove dveh starih vodnih virov, ki sta bila nekdaj izjemno pomembna za vodmno oskrbo vaščanov. Gre za izvir Žaneštra pod Kortami, ki ga bodo uredili tako, da bo voda dostopna vsem okoliškim prebivalcem, ter izvir Parila pod Cetorami, kjer so domačini nekdaj prali perilo. Za tadva projekta nameravajo prodobiti tudi državna sredstva iz programa CRPOV.
NOVE HIŠNE ŠTEVILKE
V	Kortah bodo letos opravili tudi zamenjavo hišnih številk, kot so to pred leti že storili v Cetorah in na Nožeda Zdaj je na tablicah še marsikje napis »Dvori«, številne novogradnje pa so tudi prispevale svoj delež k razkropljenosti hišnih številk. Uličnega sistema še ne bo, posamezne dele Kort pa bodo poimenovali z imeni zaselkov, ki jih v vsakdanjem življenju uporabljajo domačini: Čedlje, Morgani, MedošL..
IGRIŠČE IN ZADRUŽNI DOM
Poleg komunalne ureditve kraja pa ljudje potrebujejo tudi prostore za družabno, kulturno in športno življenje. Na Šaredu so veseli novega igrišča, katerega ureditev je veljala 20 miljonov tolarjev. Občina je prispevala 13 milijonov tolarjev, 7 milijonov pa je iz namenskih skladov primaknila še država. Igrišče je zdaj primemo urejeno ter ograjeno, z pred nedavnim ustanovljenem Kulturno športnim društvom Šared pa se dogovarjajo, da bi ga prevzeli v upravljanje. Končno pa naj bi v letošnjem letu stekla tudi prenova Zadružnega doma v Kortah. Končno so uspeli pridobiti soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki se najprej ni strinjalo z gradnjo prizidka, tako da pričakujejo, da bodo konec marca zaključeni projekti, ki jih izdeluje arhitekt Boris Zuliani. Nato bodo zaprosili za gradbeno dovoljenje, najprej pa se bodo lotili ureditve odra, za kar bodo porabili 6 milijonov tolarjev. Gre za lastna sredstva, ki jih krajevna skupnost pridobiva z najemninami od prostorov v Zadmžnem domu.
RAZŠIRILI BODO POKOPALIŠČE
Poleg tega objekta pa KS Korte upravlja tudi z vaškim pokopališčem, ki ga bo nameravajo prihodnje leto razširiti, saj ne zadošča več potrebam kraja. Občina naj bi odkupila zemljišča, preostala sredstva za gradnjo pa bodo zagotovili sami iz prihodka od pokopališke dejavnosti, ki jo opravljajo.
Kot kaže krajevna skupnost po negotovostih glede njene funkcije spet dobiva vlogo, ki ji pritiče, je dejal Marino Kleva Tudi krajani se spet vse bolj obračajo nanje, tako da zares pomeni vezni člen med krajani in občinsko upravo.
(Karmen Bučar)
Prejeli smo
Hvala za predavanje
Rada bi se zahvalila ortopedu mag. Rihardu Trebšetu, dr.med., kije imel v Izoli dve predavanji o preventivi glede hrbtenice in tudi o tem, kako morajo ravnati tisti, ki imajo hrbtenico že bolno.
Vsi tisti, ki smo se predavanja udeležili smo bili nad njim zelo navdušeni. Moram reči, da so se njegovi nasveti razširili od ust do ust in zdaj že mnogi vemo, kako moramo ravnati glede hrbtenice.
Kako pomembneje dobiti pravo informacijo ob pravem času ! Želimo si še več takih predavanj tudi z drugih področij.
Koliko mater in očetov bi se bolj posvečalo svojim dojenčkom, če bi vedeli, kako zelo pomembno je obdobje do otrokovega tretjega leta. Kako lepo bi bilo, če bi kdo predaval tudi o tem, kako dobro bi bilo za nas vse, če bi si med seboj rekli čim več toplih in lepih besed. Še najbolj jih potrebuje mladina ki jo tako radi kritiziramo in ne vemo, kako s tem uničujemo njihovo samopodobo.
Dosti je še stvari o katerih bi bilo dobro vedeti kaj več. Še enkrat hvala dr. Trebšetu, ki seje med prvimi spomnil na to.
Nadja Petrič
Ob 500-ti števOki Mandrača
TAKO SE JE ZGODIL MANDRAČ
Že res, da je od tega minilo trinajst let, vendar so spomini sveži, kot bi se to zgodilo včeraj. Bil je vroč avgustovski dan (sreda), ko se je v pisarni krajevne skupnosti Izola staro mesto, kot običajno po »šihu« v Mehanotehniki, oglasila Zorka Sosič, predsednica sveta krajevne skupnosti Izola staro mesto. Pogovarjala sva se o delu in ker je mesec avgust običajno čas dopustov in ni bilo posebnih aktivnosti, je nekako v aktivistični vnemi vprašala: »Kaj pa bomo sedaj delali?« V odgovor sem ji rekel, da bomo izdali časopis krajevne skupnosti.
Tako je stekla akcija in povabilo novinarjem in tiskarskemu mojstru, k Ančki (Doro) v senco kostanjev na hladno pivo. Prišli so vsi: Mirjam Muženič, Neva Zajc, Nataša Benčič, Vlado Ostoruška, Andrej Šumenjak, Gianfranco Siljan, Drago Mislej, Vlado Vidrih in morda še kdo od izolskih novinarjev. Ideja o krajevnem časopisu je bila sprejeta.
Na drugem »redakcijskem« sestanku je bilo oblikovano ime časopisa Mandrač - v mandraču se srečujejo ljudje, se pogovarjajo, komentirajo... Mandrač naj bi odigral to vlogo, prenesel naj bi mnenja ljudi iz mandrača. Dogovorjene so bile teme in naslovi, začelo seje. Prva številka, ki je bila pravzaprav številka 0, je nastala na »Mefovi« postelji in z njegovim računalnikom AtarL Nulto številko sta finančno podprla dva sponzorja, od katerih je bil najmočnejši, nekdanja JIK banka enota Koper, ki jo je vodil Izolan g. Pavletič. Vidra je v tiskarni Birografika Bori na Levstikovi postavil časopis in ga stiskal v nakladi 1200 izvodov. Ravno toliko gospodinjstev smo imeli v krajevni skupnosti Izola staro mesto in tem so študentje razdelili nulto številko Mandrača.
Uredniški odbor, ki so ga sestavljali izolski novinarji je znal izbrati prave teme in ob njih zainteresirati bralstvo (in rubrike ČAKULE, pa KJE NAJCENEJE KUPOVATI..). In mesečnik se je zgodil. Kot mesečnik v krajevni skupnosti Izola staro mesto je izhajal vse do šeste številke, ko je zaradi zanimanja in želje krajanov iz drugih krajevnih skupnosti, prerasel v brezplačen časopis vseh Izolank in Izolanov. Prvo obletnico je praznoval 21. septembra 1990 na svetilniku ob rezanju torte in spoznanju, da je Mandrač zrasel v časopis, ki ga Izolanke in Izolani radi vzamejo v roke. (Danilo Markočič)
Izdajamo medicinske in ortopedske pripomočke
tudi na recept
(oziroma Naročilnico za tehnične pripomočke)
HOTELDELFIN
REVIJA
URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Dn» ,	13.00. l*?4?©
St. »v i 1 kas 180-11-1990
’	t *... H r-.r .	• -• ur	• vj . r , . . •	•	.	* 1	- , k .
• - * * •	V A D I L. O
Vljudno -vas vabim, da««» udmlmftit:« li «orj« mredni ftkecj« odbora bilt.ena kraj«vna skupnosti, ki bo
■	,o «ofcnrast. ‘«t ■' oni ^■	»	■ ,. i
V SREDO, 1». 00.1990 ob l<b.OO uri pri ••Ani”
• i mdr' :	'	• £jt .i»	✓. J
Na sestanku, ki bo trajal predvidoma do lé>.4S ure se bomo dogovorili' o konkretnih nalogah za‘J realizacijo 1. *tevx l.ke krajevnega galsila:'
Pr 1 Caku Jem vailo zagotovo in toe no pri «at n ost ter- - vas
* •' ao *	s... ! r i. pr e^HocTt*. k k t r v* ■	n»- k .j ;	. ■ v* i
lepo pozdravljam 1
ir r rr vt j«» ir	<borij K*!i	ir
S. -	.. i	.n-'	4	>	.•'.•***«	f
Predsednik skup^C 1 ne ^ K.8»
1	Anton .luride vi e___________
MANDRAČ IN KRAJEVNE
Kot je že znano je Mandrač nastal leta 1990 kot glasilo krajevne skupnosti Staro Mesto, kaj kmalu pa so se oglasile še ostale krajevne skupnosti, ki so tudi same želele na ta način obveščati svoje krajane. Na ti. koordinaciji svetov KS je bila sprejeta odločitev in v Izoli smo dobili glasilo vseh petih tedanjih krajevnih skupnosti občine Izola.
Tonček Juriševič, ki je še danes družbeno aktiven in je tudi občinski svetnik, je bil tedaj predsednik skupščine KS Staro mesto. Takrat je imela krajevna skupnost veliko večjo vlogo, se spominja tistih časov. »Med ljudmi, ki so to KS tedaj vodili je vzniknila ideja, da bi na nek način obveščali občane o dogajanju in tako je padla ideja o nekakšnem glasilu. Na območju naše krajevne skupnosti je živelo nekaj novinaijev, ki smo jih pritegnili k sodelovanju. Ko se je razširil na vso občino, so se sčasoma pridružili še drugi novinarji, ki so živeli v drugih delih Izole. Najprej smo se dobivali na sestankih pod kostanji pri Ančki, kmalu pa je časopis zaživel po svoje. Že od vsega začetka so ga občani dobro sprejeli in veseli me, da se je v vseh teh letih dobro prijel. Pred letom in pol, ko je bila tista kriza, sem bil prvi za to, da se Mandrač podpre, da se na nek način omogoči njegovo izdajanje,« pripoveduje Tonček Juriševič, ki pravi, da v Mandraču prebere vse, malo manj ga zanima edino šport. »Vsekakor Mandrač še vedno opravlja tisto funkcijo zaradi katere je bil ustanovljen in tisti, ki ga bere, je prav gotovo dobro informiran o dogajanju v naši občini.«
Marino Kleva je bil že v tistih časih tajnik KS Korte, to delo pa opravlja še danes. Tudi on se spominja, kako so tudi v Kortah dali pobudo, da postane Mandrač glasilo vseh krajevnih skupnosti, saj so tudi sami ugotavljali, da potrebujejo krajani več informacij o dogajanju v občini. »Mandrač vsa ta leta opravlja svojo funkcijo, vseeno pa menim, da je v njem še vedno premalo informacij s podeželja. To mi včasih rečejo tudi krajani, vendar kot vem, ga mnogi prebirajo, saj iz njega izvedo tudi o dogajanju v mestu.«
Tildi Maks Filipčič, tedanji in sedanji predsednik sveta KS Jagodje-Dobrava pravi, da so v Jagodju odločili za sodelovanje z Mandračem že od vsega začetka. »Časopisje zanimov za krajane. Vidim da ga berejo, da iz njega izvedo za razne stvari, ki se dogajajo in na razne objave tudi reagirajo. Mandrač kar dobro sledi dogajanju v Jagodju. Spomnim se, kako je obeležil prvi krajevni praznik v septembru 1992 in ga nato spremljal vsako leto, za kar se moram zahvaliti. Lahko rečem, da ga podpirajo vsi člani sveta, kar se je izkazalo tudi lani, ko se je časopis znašel v težavah. Naš svet gaje bil pripravljen tudi finančno podpreti, da ostane pri življenju,« je povedal Maks Filipčič ter malo za šalo, malo zares dodal: »Pravzaprav ga po malem ne maramo, vseeno pa vsak teden komaj čakamo, da ga odpremo in preberemo, da vidimo kaj piše o tem in onem. Naj povem še, da je moj sin naročen nanj odkar zna brati in to zaradi športa. «
Tajnik KS Livade je bila v tistem času Neda Božič, ki je v krajevni še vedno aktivna. "Najbolj mi je ostal pri srcu 1.rojstni dan Mandrača na Svetilniku. Tisto je bila res fešta in pol, a se žal nikoli več ni ponovila. Pri nas doma smo dve leti in pol zlagali Mandrač, ker ga je moj sin raznašal, pa sem bila vseeno naročena nanj. Na začetku je bil časopis brezplačen, prišel je v vsako hišo. Zdaj je to drugače, in prav je tako, saj tako zaradi stroškov ni moglo naprej. Veseli me, da se je prijel med ljudmi. Vedno je pisal o Izoli in Izolanih in to počne še danes. Morda v drugačnem slogu, vendar pa še vedno opravlja svojo funkcijo in je prav, da se ohrani." ________________________________________________________________________IK.B.J
Neva Zajc in Nataša Benčič
O IZOLI S KULTURO IN O IZOLI ZA NAJMLAJSE
Najprej, čestitam za okroglo številko izida Mandrača, vzdržljivost in vse drugo, kar se skriva za njo! Vesela sem, da sem bila del novinarske druščine, ki jo je - pred koliko leti že? - spravljala v življenje. Še zmeraj ga rada prebiram, da izvem kakšno reč, ki mi uide, ker veliko dni v tednu v Izoli samo prespim. O tem spanju bi rada rekla, da je zelo zdravilno in jutra s pogledom na morje so nekaj, česar si ne dam vzeti in me zmeraj znova oplaja s posebno energijo, na koncu tudi z zadovoljstvom, da prebivam v mestu, za katerega mislim, da je po moji meri in ga ne kanim zamenjati za nič na svetu. Kako le, saj sem se komaj preselila bližje staremu mestu, kjer sem odraščala. Če ne drugega je že naselitev nekaj tako zapletenega in težavnega, da bi je ne ponovila več. Izolo imam preprosto rada. Zato ti, dragi urednik, na vprašanje, zakaj sem iz Izole odpeljala festival - saj gre za Primorski poletni festival, mar ne? - odgovarjam z odločnim "nisem".
Kajti v skoraj desetih letih njegovega obstoja na zemljevidu njegovih prireditev nobeno sezono doslej Izola ni bila pozabljena, tudi in predvsem zato, kar sem zapisala malo prej. Tudi če bi se to v resnici zgodilo, bi imela dovolj argumentov, kajti prireditve stanejo in potrebujejo vsakršno podporo in treba jih je, kot vedo vsi prireditelji, plačati. V časih velikega navdušenja ob projektu, ki je nastajal kmalu po osamosvojitvi Slovenije in iz katerega smo v slovenskem Primorju, vseh mestih, želeli ustvariti nekakšno dubrovniško vzdušje, smo bili tudi zelo naivni, misleč, da bomo dobili večjo podporo lokalnih skupnosti, ki bi se na koncu izkazala v čaščenju umetnosti in vsesplošnem "morju poletnih užitkov".
Pa ni bilo čisto tako. Upam, da nam novi časi vstopanja v Evropo zares ne bodo "odpeljali" zamisli, izkušenj in ljudi, ki stoje za njimi, kam drugam, čez sedanjo mejo ali da nam kulturnih in civilizacijskih vzorcev ne bodo narekovali močnejši iz nove velike družine narodov, potem ko ne bo več meja, ki nas na svoj način zdaj varujejo pred globalizacijskimi apetiti. To me bolj skrbi v zadnjih časih, verjemi mi, ker nisem povsem prepričana v "obrambne sposobnosti" tukajšnje identitete. V vsesplošnem čaščenju novih katedral "hipermarket kulture" me obhaja strah pred prodajo in razprodajo narodne pripadnosti. Kdo ve katera generacija bo rekla ali odločila, da slovenskosti, na odru ali kje drugje, ne potrebuje več, nakar bova ti in jaz z vsem, kar počneva, zgolj folklorni spomin za kakšno domačijsko priložnost. To je tu vprašanje!
Za zdaj še gre, najinima festivaloma se menda obeta še ena sezona. Kar zadeva "mojega", napovedujem, da bo Izola spet dobila nekaj žlahtnega komedij an-stva z Zdrahami (Primorske zdrahe v izvirniku), ki ne sodijo nikamor drugam bolje kot v naše mesto, tudi še kakšno "Bušco.." in nekaj pouličnega dogajanja, ki ni umanjkalo v minulih letih. Zelo si prizadevam, da bi bilo tako, a spet vse ni odvisno le od mojih načrtov in vplivnosti v mnogo širših nacionalnih odnosih.
Naj ti za konec povem še, da se rada spominjam lanskega doživetja v Ladjedelnici, kjer smo s Slovenskim mladinskim gledališčem premierno uprizorili 'Preganjanje in umor Jean Paula Marata" in potem pekli ribe, da mnogi gledalci in z njimi tudi mi, ne moremo pozabiti produkcijske predstave 'Štolf' v San Simonu, očarljive tudi tedaj, ko jo je v neverjetno nadrealističo podobo spremenila nenadna nevihta, pa še ritualni dogodek brez primere, ko smo po ob treh zjutraj čakali gledalce za predstavo na plaži v Simonovem zalivu in skupaj z njimi ob koncu dočakali zoro. Tu je še spomin na premierno 'Selitev" pred leti, ki se je začela prav v Izoli, ali odplutja na krovu Beneškega princa z zgodbo o Devetstu, pianistu sredi oceana. Vsa ta odplutja in privezi so se zgodili tu, v mojem mestu, ki ga imam rada, pa čeprav nas na pomolu ni pričakala godba na pihala. Morda pa dvignemo festivalsko zastavo, skupaj, prav letos. Kaj praviš na to?
Tvoja in vaša Neva Zajc
IZOLA, MOJE MESTO
Prošnja za tekst v jubilejni petstoti številki Mandrača je bila seveda pričakovana. Saj je spomin na tisti vroč poletni popoldan pod hrasti pri Dorotu, ko nas je-pred več kot desetimi leti- nekaj novinark in novinarjev iz Izole ustanavlljalo Mandrač, še vedno živ.
A Mef v tem tekstu noče spominov. Zato le toliko: ponosna sem, da sem bila zraven, ko se je rojeval Mandrač.
Vsako rojstvo nove dejavnosti, znanstvenega odkritja, knjige,časopisa, prijateljstva, ljubezni, otroka....je prav poseben trenutek, ki dobi vrednost in žlahtnost, ko na "začetek" pogledamo z daljšim časovnim odmikom.
Napisala sem tudi: rojstvo otroka.
Ne domišljam si, kar včasih opažam pri mamah, da sem zato, ker sem enkrat rodila otroka, kaj več vredna.Tudi ne, da moram zato nehati živeti kot ženska, ki ima rada življenje, svoje delo, poklic. Nasprotno, odkar sem mama, mi gredo tudi druge stvari v življenju bolje od rok. Čas si znam organizirati bolje in drugače, samo sebe in druge ljudi gledam z večjo toleranco, manj se mi mudi, mnoge- prej neizmerno važne stvari- so zdaj smešne, celo nepomembne. Ljudje, ki se jezijo, hitijo, so polni gneva, negativne energije do sebe in drugih, ki rinejo vame, nikakor več ne sodijo v moj svet. Motijo me in izogibam se jim.Mnogo manj se ukvarjam sama s sabo. In lažje razumem marsikaj, odkar sem pojem brezpogojne ljubezni spoznala tam, kjer je najiskrenejši in najpomembnejši- v odnosu do otroka. Zdi se mi, da zdaj počasi tudi razumem, kaj pomeni imeti rad sebe. A to je proces, ki se ga še vedno učim. Seveda sem ponosna, da sem Izolanka. Še več, svoje mesto imam neizmerno rada. Do te mere, da vanj (tudi z namenom promocije) že nekaj let vabim novinarske kolege iz vse Slovenije, ki tu uživajo in o Izoli potem tudi pišejo. O Izoli govorim z ljubeznijo, o tem, daje 'biti Izolan-stanje duha", rada kaj rečem in tudi zapišem. Zato, ker smo ljudje, ki tu živimo, drugačni od Koprčanov in Pirančanov. Naš občutek pripadnosti je drugačen. Zato počnemo drugačne stvari, se nam bolj ljubi, smo Izolani. Zato včasih pri kakšni stvari, ki nas v mestu moti, tudi bolj potrpimo, nanjo pogledamo s humorjem in jo....nenazadnje, kljub tragikomičnim odnosom v našem občinskem svetu, tudi rešimo.
Tako kot otroku z zgledom prenašamo vse vrednote, tako vanj skozi naš pogled na kraj, leze tudi odnos do njega. Domovine v najožjem pomenu besede.
Moja hčerka je vesela, da je doma v Izoli, ob morju.
Zato, ker je Izola čista, ker je vsako leto bolj urejena, ker so njene sprehajalne poti daljše in lepše kot drugod, ker je pogled na Izolo z Belvederja najlepši in najbolj ljub na svetu. "Poglej, kako je Izola lepa", reče. Ker ljudi lahko pokliče po imenu in oni njo.
Seveda pa vsa ljubezen tega sveta, človeka ne bi smela narediti slepega, čeprav se nam v življenju to prav rado zgodi.
A otroške oči poleg naštetega vidijo in doživljajo tudi to:
*	daje bila na igrišču vrtca že več kot enkrat najdena igla in da torej takšen svet
obstaja tudi v našem mestu, daje to problem, ki živi z nami in se nas dotika mnogo bolj, kot smo si intimno pripravljeni priznati.
*	da si otroških knjig že skoraj dve leti v knjižnici ne izbiramo na otroškem oddelku, pač pa v zabojčku ob pultu, kjer knjižničarke sicer pridno menjajo vsebino, a otroškega oddelka z vsem trudom ne morejo nadomestiti....
*	da imamo malo otroških igrišč in na njih precej pokvarjenih igral in še premalo zelenih površin in parkov ( tudi za odrasle)
*	da imamo kar nekaj organizatorjev kulturnih programov, a so med seboj nepovezani in je tako sicer kar pestra ponudba, nepovezana in razpršena...., kot je tudi res,
*	daje časopise treba znati brati in in videti, kaj in kje nam kdo ponuja. Najbolj preprosto je reči:"Saj nič ni!", a to ne drži. Tudi zato se namreč na mnogih prireditvah, na Uri pravljic, na baletu in še kje-ponavadi srečujemo eni in isti otroci in starši....
*	Zato tu- Mef- "prodajam" idejo- tebi, turističnemu društvu, občini (?):
Tako kot izide koncertna knjižica za Mediteran festival, ali skupna knjižica vseh poletnih prireditev...bi morda ob začetku šolskega leta lahko na ravni občine izšla knjižica z vso ponudbo za otroke- na enem mestu, v eni publikaciji: ponudba športnih in kulturnih dejavnosti, prireditev, klubov....recimo pod naslovom Tzola-otrokom". V tej, torej skupaj zbrani celoviti informaciji za otroke, bi spet lahko prehiteli sosede.
*	v Mini Izoli, namenjeni turistom, bi tu in tam, kljub nedvomni odprtosti projekta,
kaj malega lahko še postorili za otroke našega mesta, ne samo turiste.
In še bi lahko naštevala, a razen prve in druge točke, se mi zdi vse našteto rešljivo na kratek rok. Čeprav bi si prav za ti dve točki želel največje hitrosti.
A Izola je , za vedno, moje mesto!
Nataša Benčič
r

Mille di questi giorni, Mandrač
L'ho sentito dire centinaia di volte: “Mandrač” è un fenomeno mediologico. Settimanale strettamente locale, anzi comunale, è il giornale che a Isola fa opinione. Se non l'ha riportato o commentato il “Mandrač” il fatto non sussiste. Come è indubbiamente un fenomeno anche il suo direttore responsabile-editore-proprietario o che altro dirsi voglia ancora: Drago Mislej- Mef. Sa tutto di tutti e quando dice di non saperne niente lo fa soltanto perché ne sa ancora molto di più. I suoi cinquecento numeri, quindi, vanno festeggiati e celebrati, perché rappresentano un 'esperienza che non ha precedenti in altre città anche ben più consistenti di quanto non lo sia Isola. Se possiamo azzardare un 'opinione, credo si possa affermare che, in un certo senso, il “Mandrač” rappresenta la coscienza collettiva degli Isolani. Quando non sanno come interpretare quello che sta succedendo a livellopolitico o sociale si aspettano una indicazione da parte dì uno dei commenti presenti sul giornale. Se non sempre Mef o chi per lui, azzecca il pronostico l'importante è che ci sia, se non altro per farci capire che nessuno è infallibile. Anche la nostra Comunità nazionale ha un suodebitocon il “Mandrač”: perché alcuni di noi si sono trovati tra i suoi promotori della prima ora, ma soprattutto perché anche il nostro “Mandracchio ” è nato ed è cresciuto ospite - crediamo gradito - in casa “Mandrač”. E stata proprio la regolarità e la precisione delle sue uscite settimanali ad imporci, noi abitualmente poco organizzati e poco metodici, una regola costante e irrinunciabile: rispettare i termini di consegna e di uscita del giornale. Non è stata cosa da poco: se il “Mandrač ” festeggia il suo mezzo millennio, il nostro ‘‘Mandracchio ’ ’ tra qualche settimana sarà a quota duecento. E tenendo conto che usciamo a numeri alternati ogni quattordici giorni, possiamo ben dire che siamo partiti quando il giornale ospite era appena a quota cento.
E c’è un 'altra ragione molto importante per cui dobbiamo essere riconoscenti al “ Mandrač".L'averci costretti ad organizzarci ed a lavorare come una vera e propria redazione ci ha fatto promuovere e realizzare nuove iniziative, soprattutto in campo editoriale. Sono nate così negli ultimi anni alcune importanti pubblicazioni che, ne siamo convinti, fanno onore a noi e a tutta la cittadinanza isolana. Ricordiamone soltanto qualcuna: “Isola in duecento cartoline ", ormai completamente esaurita, “Lo statuto di Isola in lingua volgare del 1360”, “I cognomi e gli stemmi isolani”, il “Catalogo della Biblioteca Besenghi”, ecc. Per questi, e centro altri motivi, vogliamo augurare al “Mandrač", al suo direttore ed ai suoi collaboratori, almeno - ma è solo un modo di dire - mille di questi giorni. Auguri!
Mandrač-Mandracchio: due in uno
Il tempo è volato via così veloce che non ci si rende quasi conto che il Mandrač festeggia l’uscita della sua 500-esima edizione. Il Mandrač-Mandracchio era nato su iniziativa della Comunità locale Isola-Città vecchia il 15. agosto 1990 e grazie aH’immediata adesione di un gruppo di giornalisti professionisti, abitanti di Isola e abbastanza idealisti per lavorare gratis, per una causa che andava molto al di la di ogni possibile interesse materiale.
Partiti con l’intento di colmare un certo vuoto informativo di portata “micro-locale” abbiamo ora un foglio che copre in pratica tutto il comune e per il quale c’è interesse anche altrove. Siamo testimoni - ed il bello è che ci fanno presente il fatto amici di diversi luoghi - di un fenomeno assai singolare: siamo diventati una specie di coscienza pubblica libera, non legata a questa o a quella forza politica. Il primo numero del Mandrač-Mandracchio uscì il 3 settembre del 90. Dopo i primi due numeri aveva cambiato l'intestazione e fino ad oggi il giornale ha cambiato aspetto diverse volte. Gli articoli del foglio, che per un lungo periodo era mensile, erano Parte della nostra redazione	Foto: C. Chicco bilingui.
Nel 1995 si decise di formare una redazione italiana a parte, collegata più organicamente con le nostre istituzioni, che avrebbe preparato ogni mese un foglio da inserise nel Mandrač.
Il numero 0 del Mandracchio uscì il 28 ottobre 1995, il primo numero, due settimane più tardi, 1’ 11 novembre dello stesso anno. E poi ogni due settimane un nuovo numero. Abbiamo voluto mantenere il nome “Mandracchio” non solo perché usciamo nell 'ambito del “Mandrač” (grazie soprattutto al redattore responsabile del Mandrač Drago Mislej-Mef che ci mette gentilmente a disposizione due pagine del' giornale) ma anche perché agl i inizi, quasi dieci anni fa, uscivamo come Mandrač-Mandracchio - foglio della Comunità locale Isola vecchia. E così fino ad oggi, ogni 14 giorni, usciamo come foglio a se stante, nell’ambito del Mandrač.
In questi cinque anni la redazione del Mandracchio ha organizzato varie manifestazioni, come il concorso “La nostra storia” e pubblicato una decina di libri : dal Besenghi, al coro, dalla nostra storia agli statuti di Isola, dai cognomi alla gallina per scelta e via dicendo.
Dal 7 marzo 2002 la redazione del Mandracchio gestisce anche il sito internet della C AN di Isola (www.can-is.si) in cui si trovano numerose informazioni riguardanti la nostra comunità e le sue istituzioni. Oggi il corpo redazionale conta 7 collaboratori regolari.
Andrea Sumcnjak
Palazzo Manzioli - la Storia infinita o Counting (up and down)
-
r’-iis
__
* *


Interno (spoglio) di Palazzo Manzioli oggi
Foto C. Chicco

:
Mandrač: Motivo di orgoglio
Per me personalmente l’uscita di questo cinquecentesimo numero del “Mandrač" è un momento di particolare orgoglio. Sì, perché non è neanche lontanamente facile dare vita a un foglio locale solo con l’entusiasmo di uno che ha il piacere di scrivere per più di tredici anni. Non posso e non potrò mai dimenticare che una cosa nata quasi per non farci prendere dalla noia possa avere una così lunga durata. E anche un così grande successo. Infatti, in tutti questi anni di vita, del “Mandrač” ho prestato attività al Comune di Isola e posso dire di aver avuto la fortuna di osservare quanto il foglio era atteso dai dipendenti e dai dirigenti del nostro comune. La qual cosa significa che nel suo “piccolo” il “Mandrač” ha sempre fatto opinione. E qui, sicuramente, sta il segreto del suo successo e della sua durata nel tempo. Successo che per tutti noi che abbiamo riempito le pagine dei suoi cinquecento numeri deve essere di sprone a proseguire nella nostra opera, consentendo al “Mandrač” ancora una lunga vita, possibilmente senza I problemi di carattere economico che, sinceramente, sono l’unico fardello che ha in un certo qual modo affaticato il cammino di tutti coloro che hanno saputo concedere al foglio “Mandrač-Mandracchio” buona parte del loro tempo e delle loro esperienze professionali.
Gianfranco Siljan
Seduta record del Consiglio Comunale la settimana scorsa per discutere e approvare il bilancio di previsione per il 2003. Parere e voto favorevole anche da parte dei due consiglieri connazionali, previo consenso della CAN e della Commissione per le nazionalità del consiglio stesso. Quest’ultima, riunitasi qualche giorno prima, oltre a discutere del bilancio ha provveduto anche ad eleggere il proprio presidente nella persona del doti. Mario Gasparini ed il vicepresidente Bruno Podreka. Approvata pure la proposta di richiedere alla Camera di Stato la modifica della denominazione dell’Università conformemente alla sua corretta versione italiana. Proposta che è stata fatta propria all’unanimità anche da! Consiglio Comunale.
Le nostre pubblicazioni
Facciamo un piccolocalcolo: quanti volumi sono stati pubblicati finora sotto gli auspici e con la partecipazione diretta della redazione del “Mandrac-chio”? E quante iniziative sono state intraprese sempre dopo un dibattito preliminare proprio nell’ambito della Redazione? Non si contano quasi più.
A partire da quelli sul nostro massimo poeta Pasquale besenghi degli Ughi, curati da Gianfranco Siljan, fino a quelli dedicati soprattutto a riportare a gal la alcuni stralci della lunga e non sempre facile storia isolana. Come “La nostra storia - calendario storico dalle origini al 1954”, come “Isola” - la prima rassegna storica della nostra città scritta e pubblicata dal lo storicoe-allora-cittadino onorario
di Isola Luigi Morteani, come “Isola in 200 cartoline” di cui ormai trovare anche una singola copia è impresa quasi impossibile, come“Lo statuto di Isola in lingua volgare del 1360” completamente trascritto dal manoscritto originale dal dott. Franco Degrassi e di cui si attende tranon molto la pubblicazione della seconda parte, come il volume deicato ai “Cognomi ed agli stemmi di Isola”, scritti e curati da Marino Bonifacio e Giovanni Radessi. Ma non vanno dimenticati anche i volumi di altro genere, come “Gallina per scelta”diFulviaGrbac, oppure “La scuola italiana in Slovenia oggi e domani” con i contributi del la tavola rotonda sul lo stesso tema organ izzata nella nostra sede.
Accanto alle pubblicazioni, però,
che stanno riportando alla ribalta dei nostri connazionali e dei nostri concittadini aspetti ormai quasi dimenticati del nostro passato, è proprio al 1 ’ interno del la Redazione del “Mandracchio”, che sono sorte altre importanti iniziative. Ricordiamo la mostra e la celebrazione del centesimo anniversario della prima Biblioteca Circolante di Isola e, qualche mese fa, la manifestazione solenne per ricordare i 1070 anni del primo documento storico in cui si riporta il nome della nostra città “Insula” organizzata voluta-mente a Palazzo Manzioli.
Altre iniziative sono in cantiere per i prossimi mesi e i prossimi anni, salute e volontà permettendo. Ma di quelle ne parleremo al momento opportuno sempre sulle pagine del nostro “Mandracchio”.
Silvano Sau
Si dice -non si dice
In questa nostra occasione ci soffermeremo sull’uso del verbo “guadagnare”. Vi diciamo subito che sono modi scorretti: guadagnare al totocalcio; guadagnare l’uscita del teatro, ecc. Si dice: vincere al totocalcio; arrivare, andare all’uscita del teatro. Nel verbo guadagnare, infatti, c’è il concetto di fatica, di merito. In altre parole, si guadagnerà: lo stipendio, la stima, una posizione in squadra, una lode. Speriamo di aver guadagnato la vostra comprensione.
G.S.
ISOLA
IN 200 CARTOLINE
Edizioni "Il MiinUmcchio" bolo. Izoln
Cerlebrazione del cent enti ario della “Biblioteca Popolare Circolante" di Isola
Foto: C.Chicco
Copertina del libro “Isola in 200 cartoline”
Nada Morato v	^
MANJŠINA IN PODEZEL1E RABITA ŠOLO
500 Mandračev
Ob izidu petstote številke našega časopisa je potrebno kaj pohvalnega izreči izdajateljski "hiši": takih časnikov ni veliko in že sama okrogla številka je dokaz, da Izolani potrebujemo takšen list. Le pogumno naprej do novih in še novih petstotakov!
Kar nekaj truda je bilo potrebno vložiti in vztrajnosti, daje časopis pokazal obris našega prostora in njegovih ljudi v času. Besede, objavljene v njem so bile vesele, ostre, klepetave, pa tudi zavite v celofan. Uredniki in sodelavci Mandrača bodo gotovo povedali, da delo ni bilo vedno lahko.
V kar nekaj od teh petstotih številk sem se oglasila tudi sama. Je bilo bralcem kaj tega v korist, vzpodbudo, poduk, morda v veselje? Zavedam se, da je bilo včasih težko stopiti iz učiteljske kože...Toda: ni vse, kar nas obdaja, vedno lepo in dobro. Moji nameni niso bili slabi!
Kar nekaj let že hodim po tej naši ljubi zemljici, pri tem pa vedno znova spoznavam, kako pomembna je zavest o globini, čvrstosti in zdravju lastnih korenin. Ta zavest je lastna tako majhni peščici ljudi!
ŠOLA - "ČRNA" TOČKA NA PODEŽELJU
Naj se znova, v tej jubilejni številki, dotaknem "črnih" točk na podeželju. Šoli, ki je zrasla ob velikem, skoraj tridesetletnem prizadevanju (gradili so jo tudi s prostovoljnim delom domačinov) so pred leti vzeli samostojnost in jo prodali za smešen denar. Zdaj že deset let, po poprejšnji temeljiti obnovi, propada (demolirana kurilnica, razbiti žlebovi, že načeta polkna in šipe, skladišče smeti v njeni notranjosti). Kulturno društvo je naredilo več kot en korak, da bi propad stavbe zaustavili in prostore izrabili v kulturne namene: tudi za muzej slovenske šole v Istri, kar bi kraju s svojo najstarejšo slovensko šolo na podeželju vsekakor moralo pripasti.
Pouk je že dve desetletji v montažni stavbi, ki bo dotrajana prej kot stara! Naša šola izumira. In vendar bi šola v kraju morala pomeniti vsaj toliko, kot je pomenila v "zlatih" časih: bila je središče tako kulture kot družabnega življenja, da o izobraževanju na vseh področjih (tudi odraslih!) sploh ne govorim. Pa ne "tolažimo" se le z "izgovorom", češ daje otrok vedno manj! Kje v civiliziranem svetu pa ni tako?
Da bi vozili učence iz oddaljenih krajev s kombijem, ni posluha, in tudi ne, da bi se priseljeni živelj znal in zmogel vrasti v naše okolje tudi danes, saj je bil naš prostor vedno vabljiv za nove ljudi in ti so se vedno spajali z okolico. Zakaj je danes stanje takšno?
Z naše strani je bilo storjeno kar nekaj za dvig pripadnosti k svoji, nekoč osemletni šoli: ob 180-letnici ustanovitve šole je krajevna skupnost na pobudo kulturnega društva vzidala na šolo spominsko ploščo, kraj je obiskal minister za šolstvo in šport, naš Mandrač je o problematiki pisal v podlistkih in celo izdal knjigo Stoji učilna zidana...
Naj se na tem mestu spomnim besed pokojnega tajnika KS Korte Emila Hrvatina: "Če ima manjšina v obalnem pasu svoje šole, jih moramo imeti tudi mi podeželani, saj nas je več in smo tudi mi avtohtoni!"
KAKO SKRBIMO ZA KRAJEVNE SPOMENIKE
H kulturni podobi kraja spada, kot najstarejša ustanova, tudi cerkev. Njeni člani kar vzorno skrbijo za vzdrževanje stavbe, okoliških prostorov in vseh dragocenosti, ki so v njej. Reči pa bi bilo treba besedo o drugih krajevnih spomenikih: nekoč so ljudje vzorno skrbeli za svoje izvire in parile. Res, da jih danes ne rabimo več, vendar - tudi na primer v Izoli lokomotive in "želejznice" ne rabijo več, a so jih pravkar, celo z vsem pompom, ki se
Na Ljubljanski 35 odpiramo
TRGOVINO DIŠAV
■s
takšnim dogodkom pritičejo, zopet dvignili iz pozabe. In turistu bodo lahko nekaj več pokazali! Tako se to dela, saj vsako ljudstvo, ki da nekaj nase, zna poskrbeti, da se preteklost ohranja za potomce in ljudi, ki nas
hočejo spoznati.	------- ------------------------------------
V dvorani kulturnega doma imamo celo pravcate naravne znamenitosti: ob nalivih si je moč zastonj ogledati slap, ob nabavi ustreznega teleskopa planiramo skoraj šen ogled zvezdnega neba, na oder pa bomo v goste v kratkem povabili najbljižj e jamarsko društvo! Šalo na stran: čas bi vendarle že bil, da se s streho oziroma žlebovi nekaj naredi! Pojdite pogledat, kako so urejeni zadružni domovi v Pobegih, Šmarjah, Dekanih, Novi vasi!
Pa še: ljudje, posebno mladi, se želijo rekreirati in kulturno udejstvovati. Še malo naj počakajo, saj so nam na občini obljubili, da bomo zdaj na vrsti mi. In, ko bomo imeli prostore, bo treba še smisel in čas za kulturno stroko. Vodstvo KS, tajnik, pa tudi vaški odbori bodo morali skrbeti tudi za kulturni razvoj kraja, kot so to delali njihovi predniki. Mi nimamo svoje občine in če se ne bomo sami brigali za edino avtonomijo, ki nam je dana, nam tudi občina ne bo pomagala!
Naj zaključim: Čestitam našemu listu in Dragotu, ki nad njim bedi! Le družno naprej v lepše dni. Živele dobre misli! Citajmo jih!
Nada Morato
KO LOVIŠ BESEDO, UJAMEŠ SMISEL
Škoda, da je »stari peškator« le še v pesmi. Oropani smo namreč tiste zgovorne in še kako sugestivne podobe - na obali, ure in ure, z veliko potrpežljivostjo, popravlja svojo mrežo. Nisem razumel te predanosti - vse do takrat, ko sem zaslutil, daje za tem početjem življenjska izkušnja: čim manjša luknja v mreži - tem večja riba.
Čeprav se zdi, da ribištvo izumira, smo vedno bolj »omreženi«. Medmrežje, virtualnost, globalne razsežnosti - kdo vse želi, da bi nas »omrežil«. Mislim, da podobo in zmožnosti pajka premalo cenimo! Mandrač vidim v tej perspektivi. Kot lokalnega pajka, ki z gosto mrežo na pravem mestu preži na dober ulov. Podobno kot ribič, ki z gosto mrežo ve, kje in kam bo vrgel, da bo ulov presegel pričakovanja. Evangelij ponuja bogate prispodobe o ribištvu. Jezus iz poklicnih, izkušenih ribičev naredi »ribiče ljudi«. Ti so omreženi z Besedo življenja in onstranske perspektive. Lahko rečem tudi z življenjskim Smislom. S tistimi usodnimi vprašanji: kdo sem, od kod prihajam, kam grem; v čem je smisel mojega življenja...
V teh prepletenih življenjskih mrežah vidim tudi povezavo med Mandračem in župnijskim Svetilnikom (tudi ta je že prekoračil magično številko 500). Oboji namreč v razpete mreže današnjega časa lovimo utrip Besede: življenja, ki se dogaja tu, med nami in ob nas ter nas povezuje in plemeniti na človeškem - to je telesnem, duševnem in duhovnem področju.
Odprtost za življenjsko dogajanje - Besedo z veliko začetnico, ki prebiva znotraj vsakega človeka - plemeniti skupnost, jo povezuje in ji daje smisel: tisti, vsakdanji, človeški in iz množice posameznikov dela skupnost, občestvo in tudi končni Smisel.
Čestitke ob prazniku naj bodo zavezujoče - v pomenu (včerajšnje) pepelnične srede - ne s spokornim posipanjem s pepelom - temveč v duhu Matejevega evangelija (Mt 6,1-6.16-18) - vse kar delate (molitev, post, miloščina), ne delajte zaradi ljudi (da bi vas gledali, občudovali in hvalili), temveč zaradi stvari same; to delajte na skrivnem. Bog vidi in povrne...
WÙSMMMFWM
Trgovina dišav Marjeta Hrovat s.p. Ljubljanska 35
k odprto od 8. do 15,ure 6310 IZ0LA I sobota od 8. do 13.ure
PRVIH DVAJSET KUPCEV PREJME DARILO ! ;
Andrej Sedej
____________________________ župnik
Dr. Pešič obvešča vse svoje paciente, da bo predvidoma v ponedeljek,
3.3. popoldne, pričel delati v novih prostorih v novem izolskem Zdravstvenem domu, na ulici Oktobrske revolucije 11, vhod iz smeri starega mesta.
Telefonska številka je 641 89-00
Tiskarna na robu mesta	^
BREZ BOROV NI MANDRACA
Z nekaj krajšimi presledki nastaja zadnjih dvanajst let, teden za tednom, v tiskarni Birografike Bori, naš časopis. Ob 500. številki tednika seveda nismo mogli brez skupinske fotografije tistih, ki vsak teden poskrbijo, da vse kar zapišemo in pofotografiramo dobi pravo podobo na papirju.
Lado Vidrih - Vidra, ki je natisnil tisto prvo številko Mandrača, je zgolj za to priložnost prišel v tiskarno, saj je že dlje časa odsoten z dela zaradi bolezni. Vendar se kmalu vrača in do penzije bo prav gotovo natisnil še nekaj sto izvodov časopisa, nam je obljubil.
Se in še Mandračev pa je natisnil Sandro Valdevit, kije v vseh teh letih z nami preživel vse zgode in nezgode, zamude, trenutke, ko se je računalnik »sesul« v ključnih trenutkih, vse »zdaj prihajamo, zdaj bo«, in sije vsako sredo skupaj z nami oddahnil: »No, pa je končan...« ali pa nas pozdravil: »Mandračevci, imam vas polne ...... Prav nič mu ne zamerimo, včasih je imel celo
prav.
Del izolske ekipe tiskarne Birografika Bori sta še Matej in Dragica, zdaj pa vztrajno iščejo še enega tiskarja, ki bi se jim pridružil, a ga še niso našli. Iz kleti Doma dveh topolov (stare bolnišnice) so se lani preselili v nove, večje prostore v industrijski coni, dobili nov tiskarski
stroj in drugo opremo, saj so zahteve v tiskarstvu vse večje, konkurenca pa vse močnejša. Če so z nami zdržali vsa ta leta, jim bo spopad s konkurenco prava malenkost. (K.B.)
Na tem, zdaj že pozabljenem tiskarskem stroju so natisnili prvo številko Mandrača.
ULIČNI MUZE) V IZOLI - POZIV
O ribiškem muzeju v Izoli govorimo že zelo dolgo - da ne bi bilo že to govorjenje za v muzej, smo se odločili, da stvar premaknemo z mrtve točke. V sodelovanju občine Izola, turističnega društva Izola in pod strokovnim vodstvom Muzeja Sergeja Mašere iz Pirana smo se lotili projekta ULIČNEGA MUZEJA.
Idjea tega projekta je, da bi v trgovskih ulicah (Koprski, Ljubljanski, Verdijevi, Aljetovi, Sončnem nabrežju...) razstavili zgodovinsko gradivo in ga na sistematičen način predstavili domačinom in obiskovalcem. Gradivo bo razstavljeno na primernih mestih na ulici ter v lokalih in izložbah, kjer se bomo za to dogovorili z najemniki ali lastniki.
Cilji, ki jih želimo doseči z ULIČNIM MUZEJEM so predvsem zbiranje gradiva, ki je še na voljo in ga je vredno ohraniti ter popestriti dogajanje v starem mestnem jedru.
Eksponate in gradivo za ULIČNI MUZEJ bo dal na voljo Muzej S. Mašera, vabimo pa tudi vse Izolane (in druge), da pomagajo pri zbiranju materiala za muzej. V poštev pridejo različni predmeti, dokumenti, fotografije ipd., ki so povezani z ribištvom, kot tudi z načinom življenja v Izoli nasploh. Če na podstrešju ali v kleti najdete kaj podobnega, in ste to pripravljeni odstopiti ali posoditi, vas
prosimo, da se oglasite ali pokličete na TIC Izola (tel.: 6401050) ali našega zunanjega sodelavca Zdravka Marenčiča (Mtel: 041 446123) Hvala vnaprej za sodelovanje.
Občina Izola Jože Černelič
Posadka tiskarne Birografika Bori, ki je pridelal vsaj deset let delovne dobe s tiskanjem Mandrača. Glede na to, da vsako sredo delajo do pozno v noč so si pokojnino dejansko že prislužili.
Od leve: Matej, Sandro, Vidra, Dragica
DAN ŽENA SE SPREMINJA
Dan žena je najbrž eden najbolj dilemo vzbujajočih praznikov, kar jih imamo. Nekatere(i) bi ga najraje ukinile, za druge je priložnost za zabavo, tretje(i) pa mu morda namenijo kakšno misel o današnjem položaju žensk. Ob vseh družbenih spremembah, ki so se zgodile, odkar se je Roza Luxemburg postavila v bran enakopravnosti žensk, se je spreminjal tudi praznik.
Pričujoča fotografija nam kaže, kako je leta 1973, pred natanko tridesetimi leti, skupina izolskih žena proslavila S.marec. Zbrale so se v Gostinski šoli, kjer so jih pogostili, zapel pa jim je mladinski pevski zbor gojencev omenjene šole. Fotografijo nam je prinesla naša bralka Malči Dolenc, kije ob tem zapisala, da čestita vsem ženam ob letošnjem S.marcu, spomnila pa se je tudi tedanjih pevcev, ki jim želi mnogo zadovoljstva in sreče v življenju.
Takšnih fešt ob S.marcu je vse manj, a praznik je še vedno živ. Še vedno se proslavlja z rožami in voščili, pa tudi z večerjami in zdravicami. Kljub temu pa sčasoma postaja njegova vsebina drugačna. Velike besede o pravicah in enakopravnosti žensk niso več potrebne, naj bo praznik predvsem priložnost za razmislek o dejanski vlogi in položaju ženske doma in v svetu. (K.B.)
DRAGE ŽENSKE
VSE NAJBOLJŠE OB PRAZNIKU
Mandračevci
Nogomet Pokal MNZ Koper Izola: Jadran PM 1:0 (0:0)
Izolski nogometaši so si v prvem finalnem srečanju pokala MNZ Koper priigrali zadetek prednosti.
V	zanimivem in borbenem srečanju I sta bili moštvi enakovredni, edini zadetek pa je v 88. minuti dosegel Čavar Povratni dvoboj bo v nedeljo, I 9. marca, v Krvavem Potoku.
Odbojka-2.D0L moški IZOLA:PRVAČINA 0:3 (-18,-20,-17)
Izolani zadnje čase izgubljajo točke skoraj brez pravega boja. Ekipa Prvačine sicer ni slaba, vendar še zdaleč ne tako kvalitetna, da si privoščijo gladek poraz kar na domačem igrišču. Namesto varnega bivanja v prvi polovici lestvice so Izolani zdaj na četrtem mestu od repa lestvice in če bodo v soboto izgubili v Žužemberku se jim lahko zgodi, da se bodo nepričakovano znašli v boju za obstanek.
3. DOL-ženske
INTERVAL A IZOla:ČRN0MEU 3:0 (14,18,7)
Medtem ko moška ekipa izgublja pa dekleta v tretjeligaškem prvenstvu dobesedno pometajo z nasprotnicami in so še naprej na drugem mestu prvenstvene lestvice. Trener Pešič ima vse pogosteje v mislih drugoligaško prvenstvo, čeprav je bil pred začetkom prvenstva prepričan, da bodo mlade igralke vsaj še nekaj let nabirale izkušnje v tem rangu tekmovanja. Edine resne konkurentke Izolankam so igralke mlade ekipe Kopra, ki pa verjetno ni zainteresirana za nastop v drugoligaškem tekmovanju.
Kegljanje-lAženska liga 68RICA:IZ0LA 5:3 (2991:2963)
V	derbiju spodnje polovice lestvice so Izolanke izgubile v gosteh pri Goričankah, ki zdaj za njimi zaostajajo le še za točko.
Dvoboj je bil dokaj razburljiv, na koncu pa so za vsega 28 kegljev slavile domačinke. Pri Izolankah je zelo solidno odigrala NÌV8S Samec, kije podrla 525 kegliev.
KAPUČINO
1 ŽRL-ženske M-Degro Malizia Piran fiori KM0 35:25 (17:9)
Izola

I it 1
iFPIKGf ONGHIlVi—
NAMIZNI TENIS lanaludvikmedSnaDP
V	soboto in nedeljo je v Komendi pri Mengšu potekalo člansko prvenstvo posamezno in dvojice. Največ uspeha je imela Jana Ludvik, kije v četrtfinalu izgubila z 0:4 proti kasnejši zmagovalki Safranovi iz Merkurja. Zelo dobro je tokrat igrala tudi Petra Kukovec, ki je za med osem izgubila s Halasovo iz Ilirije z 1:4. Malo je manjkalo, da bi se na glavni turnir uvrstila tudi Erika Jauševac, ki je vodila v petem, odločilnem nizu 10:8 proti Sivčevi iz Vrtojbe, nato pa nesrečno izgubila na razlike.
V	igri dvojic so igralke Arrigonija dosegle dve uvrstitvi med najboljših šestnajst, in sicer par Jana Ludvik / Erika Jauševac, ter Petra Kukovec / Marika Jauševac.
Piran Horvat, Vrčon, Juraga 1, V. Nižetič, Lukič, Ciora 10, Žugelj 1, Tutnjič, T. Nižetič 5, Stefanišin, Maršič, Derčar 14, Pleško 4. Trener
_ Alpe Filinčič
IZOla Stubelj 2, Adamič 1, Čvorak 2, Mitruševska 1, Šmitran 8, Argenti 4, Poljak, Višnjevac 3, Skopelja, Kaltak 1, Čubrilo, Čič 3, Zejnič, Gatej. Trener - Boris Čuk. Sedemmetrovke: Piran 6 (6), Izola 4 (4). Izključitve: Piran 8, Izola 10. Rdeči karton: Pleško 36 (3x2)
Obe ekipi se soočata s problemi zaradi bolezni in poškodb, vendar to ni odvzelo čara obalnemu derbiju, ki ima za oba mestna rivala še poseben pomen. Pričakovati je bilo, da bodo Izolanke po hudem porazu v prejšnjem krogu poskušale popraviti slab vtis. To jim je delno tudi uspelo, vseeno pa njihova igra ni bila dovolj učinkovita, da bi lahko resneje ogrozile favorizirane Pirančanke.
Izolske strelke, ki so v prvem polčasu poskušale zadevati predvsem od daleč, je v obup spravila razpoložena piranska vratarka Tutnjičeva. Igra domačih je ob dobri obrambi stekla po že znani formuli hitrih protinapadov, nezaustavljiva DefČarleva pa je očitno v življenski formi. Resnejšo priložnost za preobrat so IZOlanKe ZaiMIdilB V 06. minuti, ko je v garderobo morala oditi Pleškova, zaradi prekrška in kasneje napačne menjave Pirana pa so imele gostje kar Štiri minute igralko veš Kljub temu je Piranu v tem obdobju uspelo dati tri gole, Izoli pa le dva in tekma je bila odločena, (ta)
Nada Tutnič, vratarka Pirana: Tekma z Izolo je vedno pravi derbi, zato sem danes pričakovala večji odpor nasprotnic. Vse igralke odlično poznam in ni mi bilo težko braniti njihove strele. Smo v zelo dobri formi in tudi naša obramba je danes igrala tako, kot je treba.
Dražena Šmitran, najboljša strelka Izole Poraz v
prejšnjem krogu nam je pustil posledice, zato smo danes začele tekmo nesproščeno. V odmoru smo se dogovorile, da bomo v drugem polčasu zaigrale na vse ali nič in poskušale zmanjšati razliko. Res smo potem odigrale nekoliko bolje, vendar nam preobrat ni uspel.
/
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
i

Pust jo je zagodel našim, pravzaprav je on kriv za nič točk. Težko je razumeti, da se lahko stvari tako hitro sapreminjajo, sploh pa na slabše. Spomladanski zalet rokometašev je že ob minimalni spremembi (igralnega dne), pokvaril začetni vtis. Petkova tekma je bila
daleč od napovedanega, tudi od željenega. Žal tudi nobene olajševalne okoliščine ne vzdržijo. V prvem delu so Izolani še držali korak, v drugem pa je vsak poskušal po svoje. Podatek, da je najboljši strelec l.b lige zadel samo dvakrat in še ob koncu tekme, predvsem pa brez zavzete igre v obrambi pač ne bo točk. Cel kup poškodb, bolezni, predvsem pa skromni treningi so dodali nekaj svojega, toda tudi ostale ekipe imajo probleme, morda še večje. Cilji in želje se tako samo oddaljujejo in zopet bo precej slabe volje, napovedati naslednje rezultate pa je skoraj nemogoče. Tudi gostovanje v Kranju je eno izmed težjih, lepo bi prišle dve točki, predvsem pa bi razgnale oblake, kateri se zbirajo nad ekipo. Na drugi strani pri dekletih je po drugi »desetici« stanje še slabše. Derbi v Luciji se žal ni mogel končati drugače, preveč problemov, žal osebnih,
je prisotnih v ekipi. Ob vsej mladosti, ekipa ne more doseči vsaj minimalnega nivoja stabilnosti. Ob iskanju vzrokov, ne morem mimo vseh, žal nkdanji naslov, predvsem pa ne morem razumeti, da dekleta tako boječe nastopajo v obrambi. Verjamem, da je ob modemi in hitri igri rokometa možnost napak večja, vendar so zadnje statistike kafastrofalne. Primeijave danes, nekoč morda res ne vzdržijo, toda obramba je bila vedno »prva violina« ženskega rokometa v Izoli. Kaj prinašajo ostale tekme je tako skoraj nemogoče napovedati. Verjamem, da bo Borisu in igralkam le uspelo najti »skupen jezik« in popraviti bled vtis. Torej vsi maske dol, čas je za prave »face«.
www.goldenindex.com
IB DRL-moški
Dol Hrastnik : Istrabenz ni. 30:24 (12:91
Izolani so po uspešnem začetku spomladanskega dela prvenstva napovedovali boljše igre, toda v Hrastniku so spet odigrali slabo in domačini so bili jasni zmagovalci že od samega začetka srečanja.
Prav spremenljivost igre bo očitno največja nevarnost v boju za ohranitev drugoligaškega statusa izolskega moštva.
ROKOMET-ŽENSKE mlajše kategoriji
Med tednom so starejše deklice, mlajše A in B odigrale v Izoli zaostale tekme proti Sežani. Vse tri tekme so se končale z zmago domačih ekip, čeprav je zaradi bolezni manjkalo kar nekaj ključnih igralk.Prav vse tri ekipe pa so na 1. mestu v svojih kategorijah in so se že nekaj kol pred koncem območnih lig uvrstile v nadaljnje tekmovanje, to pa je četrtfinale državnega prvenstva.
Mlajše deklice B
ŽRK IZOLA BORI :ŽRK SEŽANA 19:10 (10:5)
Igrale so: Smodiš 1, Marjanovič 10, Denac 2, Vlašič 1, Sušelj 3, Žerjal, Ziba. Kraja, Viler 2, Gajzer
Mliilte deklice 1
tRK IMA BORI KNO : ŽRK SEŽANA 34:4 (26:21
Igrale so: Hotujec, Cassol, Marjanovič 5, Tomič 7, Stanič, Derdaj 3, Bajrektarevič 12, Mogorovič, Jačimovič 2, Žvab 2, Džogovič 3
Starejše deklice
ZRK IZOLA BORI KMO : ŽRK SEŽANA 30:22 (15:101
Igrale so: Čulina, Pavčnik, Poropat 4, Šimer 9, Frank, Viškovič, Poljak 2, Karajkovič 4, Kaltak 11, Antonič, Bartulovič, Hiršel
DEKLICE TRETJE V 0MAGU
V soboto je v Umagu potekal turnir v mini rokometu za letnik 1992 in 1993. Ekipa ŽRK IZOLE BORI KMO je nastopila v letniku 1993, kjer je sodelovalo 18 ekip, ki so bile razdeljene v 3 skupine po 6 ekip. Ekipa ŽRK IZOLE BORI KMO je nastopila v najmočnejši skupini, saj prvak naše skupine je bil tudi na koncu najmočnejši in najboljši, naša ekipa pa je osvojila 3. mesto v skupini.
Vsi, tako trener kot starši, ki so bili prisotni, so bili s prikazano igro najmlajših zelo zadovoljni. Moramo povedati, da večina igralk je bila še za leto mlajša od kategorije in imajo še naslednje leto priložnost, da posežejo še višje. Na koncu pa jih je organizator razveselil še s podelitvijo medalj, ki pa sojih dobili prav vsi udeleženci turnirja. To je bila prva medalja, ki sojo dobile, upamo pa,da ne tudi zadnja.
Klub se zahvaljuje staršem, ki so poskrbeli za prevoz.
Rezultati ekipe ZRK IZOLE BORI KMO:
Umag:ŽRK IZOLA BORI KM00:9 ŽRK IZOLA BORI KMO : Opatija 3:2 ZabOk:ŽRK IZOLA BORI KM011:8 ŽRK IZOLA BORI KMO : LokOS 9:2 MatUlji : ŽRK IZOLA BORI KMO B : 2
ROKOMET-STAREJŠI DEČKI B
RO ISTRABENZ PLINI IZOLA : RD MOBITEL PRULE 67 18:27 (8:13)
V nedeljo 2. marca so rokometaši igrali tekmo 8. kroga DP - zahod v Izoli.
Vratar Matej Žaro je zbolel tako, da gaje zamenjal Matjaž Kljun, ki se je dobro izkazal.
Naši so začeli zelo zmedeno in gosti so takoj vodili za 5 golov. V drugem polčasu so se Izolani več borili in se približali že na 3 gole nato pa spet popustili. Kapetan Radojkovič je dal vse od sebe in se boril do konca ampak to ni bilo dovolj za ugoden rezultat.
Za IZOlO SO igrali: Jan Radojkovič 9, Jan Rihter 5, Martin Matkovič, Luka Žaro 1, Aleksander Petrovič, Matjaž Kljun , Gašper Prelc, Andrea Radolovič 2, Ivan Markovič 1. (JR)
UMUINIE
TRŽAČANI HOČEJO AMERICA SCUP
Senzacionalna, čeprav zadnje dni kar nekako pričakovana zmaga švicarske jadrnice Alinghi, ki je po 152 letih srebrni pokal America’s Cup pripeljala v Evropo je seveda športni a tudi povsem poslovni in promocijski dogodek.
Takoj po gladki zmagi nad branilci naslova so se oglasila nekatera znana jadralska mesta ob Sredozemju in ponudila svoje gostoljublje jadralskemu sindikatu, ki prihaja iz dežele brez morja in bo leta 2007 pač nekje moral gostovati.
Doslej je že znano, da svoje morje in vse ostalo ponujajo: Napoli, Sanremo, Imperia, Cagliari, Punta Ala, Trapani, Benetke, Ravenna in Trst (vsi Italija), Barcelona, Palma de Mallorca (Španija), Lizbona in Cascais (Portugalska), Port Camargue, Saint Tropez in Marseille (Francija), Montecarlom in Hrvaška.
Seveda ni težko ugotoviti, da bodo tekmovanje dobili tisti, ki bodo branilcem naslova ponudili največ, vprašanje pa je, če bo pomoč zgolj v obliki morja, obale in vetra tudi dovolj.
Poleg organizacijskih pobud pa je zelo zanimiva tudi vest, da želi Trst (tako kot Benetke) pripraviti tudi jadralski projekt s katerim bi se pomerili za naslov najboljših jadralcev na svetu.
Skupina	večjih
tržaških podjetnikov je menda zadolžila podjetje Sailing Planet v sedežem v Trstu, naj pripravi projekt s katerim bi lahko leta 2006 med izzivalce regat na Sredozemlju lahko prijavili tudi svojo posadko in jadrnico.
Slovenije med izzivalci verjetno ne bo, saj gre za projekt, kije dražji od najdražjih doslej znanih športnih projektov na Slovenskem. Kdor hoče med uradne izzivalce, mora najprej plačati izzivalsko prijavnino v višini 128.000 evrov, še enkrat toliko mora odšteti za kavcijo, da o milijonih evrov za jadrnico, posadko in samo tekmovanje niti ne govorimo.
SPOMLADANSKI MEETING
GRAND PRIX SLOVENIJE
V organizaciji ŠD Piran bo v soboto in nedeljo, 8. in 9. marca v Piranskem zalivu prvo spomladansko srečanje jadralcev v razredih Evropa in Optimist. Čeprav je zima komaj popustila so jadralci že pripravljeni na novo sezono, Grand Prix Slovenije pa bo eno od nadomestil za nekdaj dobro obiskan Spomladanski pokal.
ORBITREKI • SOBNA KOLESA
15% POPUST
za kolesa model 2002 V MESECU FEBRUARJU
(za plačila v gotovini)
O)
O
S
O)
>
z
7;
m
C/)
z
K.
z
m
a
O
O)
H
OBIŠČITE NAS NE BO VAM ŽAL
Novinar divjal s hitrostjo 66 km/h	^
JE BIL VZGOJNI NAMEN DOSEŽEN?
Naš novinarski kolega Vlado Ostrouška nima posebnega imena med Rally vozniki in menda še ni videl niti ene dirke formule 1. Vozniški izpit je delal večkrat in temeljito, bil je razglašen za najpočasnejšega voznika med Izolani in najbolj previdnega med novinarji. Anekdota pripoveduje o tem, da mu je na starem hrošču zarjavela četrta prestava, saj je nikoli ni uporabil.
Zato je njega in vse nas šokiralo spoznanje, da je dobil kazen zaradi prehitre vožnje. Ta podvig mu je uspel med vožnjo po klancu navzdol z Belvederja proti Izoli, kjer je hitrost omejena na ciničnih 40 kilometrov na uro. Prometni strokovnjaki sicer trdijo, da je takšna omejitev nujna zaradi nevarnega cestišča, tudi previdnim voznikom pa se zdi, da je omejitev bolj ali manj namenjena pobiranju kazni za potrebe državnega proračuna. Kakorkoli že, naš šokirani kolega in voznik je policijski postaji Izola po tem dogodku naslovil naslednji dopis.
Vožnja s hitrostjo 40 km/h po klancu navzgor ni posebej moteča, vožnja navzdol pa je napor za voznika in za avtomobil.
Spoštovani!
Zakaj, sem se spraševal in se sprašujem tudi danes, ko teče drugi dan od prevzema položnice za plačilo mandatne kazni Ministrstvu za notranje zadeve. Zakaj? Ker sem v torek, 11. 02. okoli 14. 30 na cesti iz Belvederja v smeri proti Izoli prekoračil dovoljeno hitrost za 16km/h. Vsaj tako je ocenila izolska policijska patrulja ob merjenju hitrosti.
Ob korektnem odnosu policista, ki mi je izstavil tudi izpolnjeni obrazec, ki vključuje položnico, sem spoznal, da seje odločil za najtršo varianto, to je za plačilo kazni v denarni obliki. Za koliko naj bi bila nižja je pač prepuščeno vozniku - storilcu prekrška oziroma meni.
Ni kaj. To je bila še ena od odločitev, ki, vsaj po mojem njenju, prinašajo v državno blagajno kar lepe denarce. Ne preseneča, da je javno mnenje do takšnega načina pobiranja denarja negativno. Ta negativnost posledično vpliva tudi na sam odnos med policisti in občani, kar ni nič novega in je tudi v sredstvih javnega obveščanja bilo napisanih kar precej zgodb s takim negativnim prizvokom
Na žalost ni videti, da bi se stvari lahko izboljšale. Brez velikih vložkov. Le spoznanje, da se da delo opraviti bulje tudi na terenu, je prava pot za zaupanje. Odločitev: kaznovati ali ne, je v rokah policistov. Takih z iskušnjami, seveda. Včasih bi namreč zadoščala že dobra beseda ali pa prijazno opozorilo oziroma nasvet.
V mojem primeru je bil motiv drugi. Kaznovati Pridobiti denar za potrebe države, morda tudi nagrado za uspešnost pri ustavljanju voznikov, ki se jih ne da ustaviti.Resnične kršitelje zaradi znatno višjih prekoračitev hitrosti od dovoljenih, kjer je ogroženo življenje drugih udeležencev v prometu (za svojega jim očitno ni mar), roka pravice premalokrat doseže.
In ker s prekoračitvijo hitrosti za 16km/h nisem ogrožal nikogar, tudi ne vidim potrebe, da bi moral kazen plačati. Ne zaradi denarja. Zaradi ukrepa samega, s katerim ni bil dosežen vzgojni namen. Kvečjemu nasprotno. Zato tudi to pisanje in vračilo položnice.
S spoštovanjem!
Vlado Ostrouška
ZADNJE IZ 113
-	Z osebnim avtomobilom sta na mejni prehod Sečovlje pripotovala Izolana. Policisti so ugotovili, da starejšega od dvojice zaradi nečednih dejanj išče piransko sodišče. Mladeniča so policisti pospremili do sodišča in ga predali v nadaljni postopek.
-	Izolski policisti so našli otroško kolo znamke Cinzia, viola barve z ogrodjem, ki je polepljeno s slikicami. Lastnik ga lahko prevzame na izolski Policijski postaji.
-	Izolski policisti so odkrili storilca, ki v začetku leta na parkirnem prostoru pri Zdravstvenem domu vlomil v os. avtomobil Fiat Tipo in ukradel polico z zvočnikoma, avtoradiokasetofon, sončna očala in nekaj glasbenih kaset. Lastnika je oškodoval za 50 000 SIT. Zoper 23 letnega Gorenjca, ki začasno stanuje v Izoli so podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo.
Prejeli smo
POKOJNIN^POKOJNINE...............................
Klub seniork in seniorjev pri SDS je na svoji seji IO kluba odločil, da bo javnost obvestil o svojih stališčih do pokojninske politike naše vlade. Obvestiti želimo vse zainteresirane tako tiste, ki odločajo o pokojninski politiki kot tiste, ki te pokojnine prejemamo pa čeprav smo člani različnih asociacij upokojencev .Prepričani smo in zavedamo se, da moramo po desetletju vladanja neke koalicije oz. stranke, nujno začeti s popravili napak, ki jih je tako vladanje zagrešilo.
Vlada je pričela reševati "črno brezno " prav pri nas upokojencih. Bodoče restrikcije in podražitve bodo vsekakor prizadele vse državljane, a najbolj priročno je začeti pri upokojencih in jim zraven še pripovedovati pravljice o tem, kako so njihove pokojnine usklajene z rastjo plač in rastjo cen !? Da ne omenimo, da imamo v veliki vladni koaliciji celo stranko, ki se kiti v svojem naslovu z upokojenci a podpira in je podpirala ukrepe in spremembe načina usklajevanja pokojnin, ki so prispevali k osiromašenju upokojencev.Tako so naše pokojnine v preteklih dveh letih krepko zaostale za rastjo plač in celo za inflacija Baje naj bi se pokojnine lani povečale kar za 9,7%, tako trdi vlada oz. SPIZ. Podatek lahko sami preverimo če vzamemo eno leto staro pokojninsko nakaznico in jo primerjamo z letošnjo marčevsko nakaznico. Sami izračunajmo povečanje. Poiskusite.:
V februarju je prejelo pokojnine, nižje od socialne podpore več kot 60.000 upokojencev. Med njimi skoraj 40.000 upokojencev, ki so najmanj 15 let plačevali prispevke za socialno zavarovanje, ostali pa so kmetje in uživalci državnih pokojnin.
Če nam že vlada in njeni podporniki zmanjšujejo že pridobljene pravice, ki smo si jih pridobili z delom in plačevanjem pokojninskih in zdravstvenih prispevkov, res ni potrebno, da nas še zavajajo z dezinformacijami o rasti pokojnin.
Upokojenci rabimo za uveljavitev naših pravic in dostojanstva neko novo vodstvo upokojencev, ki bo znalo in hotelo predstaviti naše upravičene zahteve. Potrebujemo vodstvo, ki bo znalo pripraviti vse upokojence, da bodo javno in glasno znali izraziti svoje nestrinjanje, s kratenjem pravic upokojencev .Vodstvo, ki bo sposobno in odgovorno o tem vprašanju postaviti tudi referendumsko zahtevo.
Predlagamo, da bi finančne težave pokojninskega in invalidskega zavarovanja reševali z ukrepi, ki ne posegajo v pravice upokojencev in zavarovancev.
Predlagamo, izboljšanje izterjave prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje a ne samo od malih podjetnikov, predvsem od velikih družb, ki se sedaj tako uspešno izmikajo obveznostim. Prediagama Pospešeno odpiranje novih delovnih mest (nekdo je obljubil 100.000 novih delovnih mest ), kajti le tako bomo lahko zagotovili nemoteno delovanje obeh skladov.
Prediagama Resno pogovarjanje z vlado, in vodstvo upokojencev, ki bo vladi trd pogajalec in zagovornik pravic upokjencev.
Predsednik kluba Seniork in seniorjev pri SDS __________________________Ivan Bizjak
MANDRAČ
P
IL MANDRACCfflO
I
P
H
BIROGRAFIKA
BORI
POSLOVALNICA IZOLA FILIALE Dl ISOLA Levstikova 1 RP. 70 Tal. 066/63 82S
tiskanje fotokopiranje tipografia fotocopie
Listanje po preteklosti je nevarno opravilo. Človeka kar malo zapeljejo zapisi in nekega drugega časa, zbudijo se spomini in čas izgubi svoj omen. Menda je kar nekaj Izolanov, ki imajo zbrane vse številke Mandrača, vsem drugim pa v spomin ponujamo nekaj naslovnic skozi katere boste lahko spoznali vsebinski in predvsem oblikovni razvoj našega slavljenca.
[MANDRAČ ( IL mandrXcchio
a iùia • swoikto a iscu • citta'\cawfi
V MANDRAČUSE VSEVEI
««n m pili, i «Rtni •“i* “»«•■‘•i *• i «M U«I|IM Ulil, !•> il Uft* il pillili	*
luliili liu lUili Pfnrllll ili PIMIM m lili. Pulluli M pulili, i< »I m»i rullìi limi •») pmlw pM «Mai. ili* il lili I Animi lini n ni rmic, (il pi ii pillili, litui liti (niriii pm«. lili il Uli li
■nini, •i•l•l•«l impili. Il |i Inli prnm • 'ilik, Mi PI pulii limi mi prmpi nmmi. il •■•I tiupii lulmi li tlllm. Imii 1» njpnj mnin m, Il
li.• Unii, lifin iil« mli, ili N limo p'Pllt I'
n pmniji uìi «uti i-mi- W m u*» “!*•
m Min il iijmjftì ilnnill min U Iniim lUpml, il pii in Ili M nlm iiiilipi. finii nn l.n ImIp, ■iIpmilMjtlh ilnriP, H mi • UHI», tnt*ll ml-inlil wpilik I* Mpriillmllk, li m Jli pilil mi in. Uhi •p.n'iiM M Mtitin . imi i «nlMln «rtn* Milli, IMI II pi m li Mili lili! limi, li lili lil InpMi IiUi pn.n.1 ^liMji M «linli mil.ii» il.nl • ki limi il(pmli U •Mbit. It < PHlMijt llnllli pl Im utrnili In lilf»MCll • tlunk. li ••• ioti« IMÌUÌ4I • prilili urili, • •ku.llMi. pilili lllllillli,
i lili.M t puklilUi, • MClilnil pminlk li ir i (n. Imii pi orpi m km niili il N km upll Mpiuli, <• IM M knU pmpili. lAIl «M pilili, (I pi .M ll u pri •i ut ki pinij, Pl »n murili u miti» tirili. 1.1 lil lin )• UHO, llMl pi lil prlUpnlr Ulmn li Umit inPiiUrpi nwi, ki u
ANCHE QUESTO Sl SA-
ti emuli' Imii iuli-iill/tickii cnpiiiii ,'irii Pil liiln lliriip iilli intri cllllilu, liluli ulil pnlwll, ■ki n lil Tuli CmIh lin illi funi 1«. •a.Mkrp. u mi uptrlMlt r'11 ik Milil id r'll pil' pillili imuiIi' IkiIp PUH Hunu. «M mira itirlii rirm 1 IM piram M 1.11«
Pipa ll ikciPi inni miiili la itiillin iiiiomIi Pi Inli «'inkun MlmlMilii 1‘tMii ippll iti lini, l'irrin il IM.I lil luti Pili litru» Pilil Slimlt i plr'Uril, m I« •riUppi iMulriili, mil Pa «Ura imi Pilli (npnlirli. Cmi#ippi m pniiiu m Irm urli Pl pariti Iilli. Inlt/i, m il pnuu Prpli mi ii •' polili mmiu m Inla u Iniinkili «pmlunli Pil min itinra i Imn Ptl mrl UmPIupkU. Pii ml la ipm itili (ItU'mMi mu ilita Im lili il IrviPe mil pmkl'ii Pirmi ml pmlUf
Pi fMiplii irrintr Pi Inlm m II iklpra Miuti Pl rliouirr ul Inpl Pl prariilwii a mliiu ».»ni. prtu iponlm.it. SallMti upli illiii mi II mira ilarica «u iluimPa, Ii pni* ■«* «i mpirili Ii um Ii tli Mtlrm i poiti, Umi tilUcl vnpm uett ikittitl i rhmlrallll I lolla iIum iilli Pl priu I. Inlln Pi plim la plani mima imi ..pari I iMitiir irllpliaill i ni pallili piinlmPa u Mirali pilli li nlillu imrlkiium il ikPillimn Pilli palpili cilti! cV* ipnini Imri m il mpn II lliUupnn Inli Pi tolwi ik« m n ioipmM Pilli pupri« uiti:
Vsak časopis ima svojo podobo, pač odvisno od tega, kje nastaja, komu je namenjen, kakšna je njegova vsebina in kdo ga oblikuje. Mandrač je nastal kot glasilo Krajevne skupnosti Staro mesto, zato je na začetku bolj spominjal na bilten kot na časopis. Toda prav kmalu je dobil stalno glavo, dobil je še eno barvo in drugačen, nekoliko nenavaden format. Postal je časopis. Potem smo spoznali skrivnosti barvnega tiska in dobro leto in pol po prvi številki tednika smo natisnili naslovnico časopisa v barvah. Vse to brez filmov, ki so bili takrat še dragi kot žafran. Naš stari tiskalnik in paus papir sta opravila zrelostni preizkus.
SMUKAČ
' ^Siaiiss
[»<»* mpoatv* to M ptpMjjiofu to/ono vre knl vprMUv*	ui, bi M v fvu.nl
» W Mrhi» prfrtvtom vrtin» itiMlo rtonWrfi onnov in tu* u •oMjuno w u
fi ''»JWVMUr. dobm 1**%V ùomt/,h qr«lov. TUM. k» nrb«V> odfl. » l»tn>. i>>. Miroko in Tul«/Ijo, ra (omojlo ir, Hm- Ali bo <f*o* U krto oitil
UknAJh-IvnrlJU (ii>/ivrl> ir. rtkUlrr. toh, vff i/


d2-
PiesM
mm


wmwmMwm
^-éVitèr. ÌSff3’'
m-mà s--~
laMUO XI HOM TOtAinv
mmm
M/W©Wlv€

Ograjujejo se tisti, ki kaj imajo!

M M m> K A c :
MAMUMAC
MMMUIfl^C
ilotviiiiAvo »ii»To:;-.sis .iwim.

S-Sš Čigav je jigutaznlK?
r.Viivi Vrl- .Vl.Vl.-l
" " '■ ' M II UNI IMI r-.-lm ÌU1ANII0 PatM-
MM M U K M C
>j« uncini nič upt-veK»
m®
pllOll
«Mir- mm
M /% \i tl it /\ ('
MiEnaT-m.J 1 ir-rai/m
MjMMJI ft C
Vsi nas zapušča
[ |

Umetniki delajo vTntu	,
H
MiMMUMiMC
M^MUK^C
MiMMUKiMC M/L M U R C

mampei/m:
Jz
m
STRAHOVI PRI
HANZIOLIJU
gs&vrz&L
~H3
m, «»>> •*«*•»», t-*-. -»■■■■»■ ■»	•*«•«. ItélM
“FiH
•*•	> t	i^ti« «
•U k^l • kfw (.04 v,( •■ PI%al.a> UtV Wi» 4kM
4'.
X	J»-—~ k» *,*
XVafKl«*«^	.r
Ivi 1*1*1 It4mik.uk*
» m »»'M ft*nw r» i»>T «*
Jtmr u i« r*»-«« ••
rrrr:r.r«:;;
JS^nr^r^
»»^n	f.-». *. j—.
ÌSSSr:
a&ga^""
a>.wS~.-------:-r •	“•.•rrii^ESw,
^r—
NOVA TRGOVINA V IZOLI

fc Banka Kop or	ilT^
wA'>\ wmm i
Mandrač je že desetletje zvest tiskarni Birografika Bori, kjer so tudi natisnili prvo številko in natisnili so tudi to, ki jo imate zdajle v rokah. Vmes je bilo krajše obdobje, ko smo časopis tiskali v Piranu v tiskarni Pigraf pri Zdravku Slani, potem pa smo se vrnili k Ladu Vidrihu - Vidri in Sandru Valdevitu, ki je natisnil tudi to številko časopisa.
Z njihovo pomočjo je Mandrač postal najaktualnejši časnik pri nas. Ob desetih smo oddali v tisk zadnje strani, opolnoči je že bil v redakciji.
m/wur/m:

MANDRAČ SE POSLAVLJA
tlČITACIJA ZA OTROKE / NOGOMETAŠI V KRIZI
MARINA NA MALA VRATA
oss^t’cwrc:
srSc’r.'tasH«
»y ■» ■>■■««
ys— ifww* m i» «« «—»« —« »
lil
:kwss^S5S2
sa;??.-s^=r.C=
srriTOsr.'Któ
H m Um * tmn» *<* M»—«	■
■IIP®!
1C BanKa Kopor
Eti
Jm «• « »• trnu. K4<< M»	»I i*~ «4
mmt f—>44^k U *-4 •.<»4t4
^-4	'4-X4. .	rnn. taw
*a>*WMMI«a	m*«
M M «Imi IiMMI».	k w - l»l
■■■»»•* »"»a » Akfc»» -^«r. H M fi t-MX -44>i».,'-4	\i,-*
(1 «M ftmt Kmnvn tn trn- • fk té J» M «at t~* •*-»	—*• *-•- k-1 a% «1
«*»—HwatfaMaa^nM, •4»VT»
Bluètti WlailHnM	»ll t
U« M« k^a« U< p «a« • Uk a a« Mft. U.>I aM>Ui|iMUiaaMM»w>paMit Va«M **»•* • • «•» IM » !»•* » ta w ts aa^a
•*-« aaa N aa •**» avn iUm« aa m*my* mm* aafi.itii.i 1.4 4 «.4-4a • MaM at a*a«« a^aa*» ta a tM tda aa ta« p a>«. tMMi
a»»aa»»»«lta tp.it la aUaaaUtl t«a ta
BABIIPOIETIE
Aii
SrS'S-'SÉ-:
a^kitln^litnvdtm
Jr—.-.
2fi£?-T 9"°*^
Bili so dobri in zelo slabi časi. V začetku lanskega leta je že kazalo, da bo treba odnehati a nas je privrženost naročnikov in bralcev prepričala naj vztrajamo.
Časopis smo oblikovno nekoliko spremenili, ponudili smo nekaj novih vsebin, dobili lastne raznašalce in tako večina naročnikov dobi časopis v poštnem nabiralnku vsak četrtek že navsezgodaj zjutraj. Menda je takrat najboljši, čeprav so tudi takšni, ki si ga shranijo za konec tedna in v miru preberejo vse kar je v njem napisanega. Ob tej priložnosti se jim za vse tiskarske, slovnične, tipkarske in oblikovne napake iskreno opravičujemo.

ŠE ENA IZOLSKA MARINA?
mamph/m:
USTAVNI SPOR ZARADI LIVAD II.
jTMlMMLAM IA KABLU • RENESANSA KNJIGE


JE IZOLA SLOVENSKI CHICAGO?
HA SEJMU V SUBOTICI / EUROFEST PRED VRATI
jML^nroreic
M/WPRAC
ŠOVINIZEM TUDI NA SOMSČIH?
PMMAamSN) ntsa IMUOMUUI IBM V BBU V
H
tOalLtD |[ ŽENStICt JTOUtir^ --:
j ..liro..".'
JAGODJE BREZ "POLICAJEV*
~MiUBSPUMMiiTmAnBPaoiTrttUANnyoM
.—
I
VHMOHOlN» |*DB*	■:
rnsm^m
fc:
KO CENEJŠA
Ha

M.WI>R\f ImWWKAC MAMBR^e
KDO JE KOGA POVOZIL?	TURIZEM INOPTIMIZEM REFERENDUM O GARAŽI

ZDRUŽENE LEVICE NI VEČ
MWMMf&JttUMJWiltt.'SMMnA&flnttJejJl
ZDRAVSTVENI DOM ZA PRAZNIK
VSI LOKALI ZA EN TOLAR I HURA,Ì0LE Jt KONEC
Cot^PBUhiinzoio
mmzmmmrnšm
.M-,	:«;Cj
ŽIVL|lM|t W< DIVliai ZAHODU > p gS
mSWMSm
itiWSppi
KlbantcaKopatr --
EirjRni-^
MAMPR^Č
ODŠKODNINA ZA SLUZ POD VODO
MR TU SUAH1 GOSTINSKE ŠOU IHESEC JADRANJA

.2SSgJ
MTOPP^C
M/WPtt%€
Lovstvo je vse bolj le naravovarstvo
OLJKE SO RAZREDČILE ŽIVALSKE VRSTE
Tudi o lovstvu in o izolskih lovcih tu in tam kaj napšemo v Mandraču, zdaj pa je priložnost za nekaj več besed s tajnikom LD Izola, Zoranom Kosmino, saj se izolski lovci pripravljajo na skupščino, ki jo bodo imeli v nedeljo, 9. marca v koči na Baredih. Na prvi pogled lovstvo na našem območju nima kakšnih velikih možnosti razvoja, saj je gozdov malo, travniki se počasi krčijo in tudi njiv s tradicionalno hrano divjih živali je vse manj. Posledice takšnega spreminjanja flore in favne našega podeželja lovci še kako dobro poznajo, zato so za letos dobili dovoljenje za izredno skromen odstrel živali, saj zajcev in fazanov takorekoč ni več. Ampak o tem v nadaljevanju. Najprej pa o zgodovini izolskega lovstva.
-	Za LD Izola sta pomembna dva datuma in sicer leto 1946 in 1956. Leta 1946 je bila ustanovljena LD Strunjan v katero so bili vključeni tudi lovci iz občine Izola, deset let kasneje pa seje 23 lovcev iz naše občine odločilo, da ustanovijo svojo samostojno lovsko družino in ta uspešno gospodari z loviščem še danes.
-	Kako mislite to - gospodari z zemljiščem?
-	To dovoljenje za gospodarjenje dodeljuje lovski družini lokalna skupnost. Zadnja odločba med LD Izola in občino Izola s katero ji je občina dodelila lovišče v upravljanje izvira iz 1967 leta.
-	Ali so meje lovišča enake občinskim mejam?
-	Ocenjujemo, da ima LD Izola danes še 2.400 ha lovišča, meji pa na LD Koper, Šmarje in Strunjan. Meje lovišča se z nekaterimi manjšimi odstopanji dejansko ujemajo z mejami občin.
-	Sedež društva imate na Baredih, kjer imate tudi lepo urejen lovski dom.
-	Po letu 1991 smo si vseskozi prizadevali, da bi imeli lasten prostor za sestanke in druge društvene aktivnosti. Po osamosvojitvi pa smo zaprosili občino Izola, da nam odstopi v uporabo objekt stare šole na Baredih, ki bi ga seveda bilo potrebno adaptirati. Verjetno se spomnite v kakšnem stanju je ta nekdanja šola bila takrat. Bila je napol podrta in zaraščena s koprivami, skratka zapuščen objekt, ki ni služil nikomur. S prošnjo smo uspeli in občina nam je dovolila, da smo objekt adaptirali, uredili okolico in danes je to kraj, kjer se odvijajo vse naše aktivnosti in kraj, ki služi tudi občini in krajevni skupnosti Korte.
-	Nekateri pravijo, da je v Izoli več lovcev kot divjadi?
-	Čisto tako seveda ni, poleg tega pa naše delo ni zgolj povezano z divjadjo, ki živi v tem okolju. Kot sem že povedal je bilo ob ustanovitvi naše družine
32 lovcev, v najboljših letih nas je bilo tudi okrog 80, sedaj pa ima LD Izola 50 članov. Organizirani smo tako kot vsa društva. Predsednik je Viljem Žgavec, dela in naloge gospodarja opravlja Nelo Barut Nelo, blagajnik je Ivan Maroševič, sam pa sem že vrsto let tajnik. Morda je prav, da povem, da smo lovci združeni še v skupine (revirje) Strunjan, Korte, Baredi in Pivol..
-	Lovci ste, divjadi pa menda vse manj.
-	Res, nič več ni tako kot je bilo. Verjetno se spomnite, da je včasih kar mrgolelo fazanov, jerebic, kotom in prepelic. V vsakem grmu , tako pripovedujejo starejši lovci, sta bila po dva poljska zajca. Jerebic, prepelic in kotom zdaj ni več, fazanov le toliko, da se jih sem pa tja vidi ali sliši, ravno tako je s poljskim zajcem. Srnjad je bolj prilagodljiva in kaže, da v naravi najde še toliko zdrave in nezastrupljene hrane, daje pri reprodukciji še vedno uspešna. Zakaj skoraj ni več tistih živalskih vrst, ki so bile še pred nekaj desetletji najpogostejše v našem lovišču, je težko reči. Domnev je več in med tistimi, ki so najverjetnejše sta uporaba herbicidov in veliki nasadi monokultur (oljke, breskve, vinogradi) v katerih za malo divjad ni kritja in ni ustrezne hrane, raznovrstna škropiva pa tudi naredijo svoje. Verjetno si lahko predstavljamo kaj se zgodi z mladimi zajčki, ki sesajo prek seskov zajklje, ki je priskakljala iz plevela poškropljenega s herbicidom. Svoj davek poberejo tudi lisice, kune, psi in domače mačke, ki jih je okrog poljskih objektov čedalje več.
-	Kaj pa srnjad, divji prašiči ali celo medvedi?
- Kot sem že povedal pri srnjadi ni opaziti, da se število populacije zmanjšuje. Kot zanimivost naj povem, da srnjad na našem območju ni avtohtona in da se je sem naselila okrog leta 1962. Pred tem tukaj srnjadi skoraj niso poznali. Občasno srnjad naredi nekaj škode v mladih sadovnjakih in oljčnikih, če seveda niso ustrezno zavarovani. Ponavadi srnjad obje poganjke mladih nizkih sadik v decembru in januarju, to je v času ko je najmanj zelene hrane v naravi. Nasploh je življenje divjadi in posebej mladičev vse prej kot lagodno. Številne so tudi prometne nezgode z udeležbo srnjadi in previdnost na nekaterih odsekih cest seveda ni odveč.
Lov je prav gotovo gospodarska panoga in ne šport. Res je, da lovci, ker pač imamo orožje, smo aktivni tudi na športnih strelskih tekmovanjih (tarče, glinasti golobi), kar pa z samim izvajanjem lova nima neposredne zveze. Predlog plana odstrela posameznih vrst divjadi (enoletni in petletni plan) pripravimo sicer v Lovskih družinah, nakar roma na Zavod za gozdove, kjer ga pregledajo in če se s predlogom in obliko plana strinjajo ga potrdi pristojna Upravna enota.
Ko je plan potrjen ga mora izvršiti področna lovska družina, kar nadzira tudi lovski inšpektor in Zavod za gozdove. Kot vidite v lovu ni nič prepuščeno samovoljnemu odločanju, kajti predpisov, ki urejajo to področje je precej in vsi so dokaj ostri v sankcijah. Šodobno lovstvo ima ekonomski in naravovarstveni vidik, ki se mu daje čedalje večji pomen. Narava brez divjih odlagališč smeti je samo en drobec v naravovarstvenih prizadevanjih lovcev. Spomnite se kolektivnega čiščenja odpadkov v naši občini pod imenom «Naravi krademo smeti«.Precej smo uspeli očistiti, a kaj ko se pojavljajo vedno nova odlagališča. Eno takih je v čudoviti dolini Baredinke. Ker je še dokaj skrito se čedalje bolj polni in moral bo priti čas, ko ga bodo vzele pod drobnogled pristojne občinske in komunalne službe.

IF
Do takih nezgod je v preteklosti prihajalo na območju križišča pri Rudi, na cesti za Korte in na Belvederju. Divji prašiči prihajajo na naš teritorij občasno iz Šmarske lovske družine. V glavnem so to le posamezni primeri, tako da ne moremo govoriti o kakšni veliki škodi na koruzi, krompirju ali posevkih. Na vprašanje o medvedih pa..? Verjetno imate v mislih dogodek izpred dveh let, ko naj bi bil medved v bližini Rude. No takrat se je pa pokazalo, daje bila javnost na njegovi strani in lovci upamo, daje srečno prihlačal spet tja od koder je prišel.
-	Odnos javnosti do lova in do divjadi se spreminja.
-	Ljudje se ponovno privajamo sobivanju tudi z divjadjo, ki ji v preteklosti iz različnih vzrokov nismo bili preveč naklonjeni. Pri tem pa je treba upoštevati vse vidike tega pojava. Eno je seveda mala divjad, drugo pa so takoimenovane zveri.
Prevladati mora razum ter jasna pravila, tako za prebivalce tistih krajev kjer se te zveri pojavljajo kot za kmete in živinorejce ki jim zveri povzročajo škodo. Država je te večje zveri (medved, volk, ris) zaščitila, ni pa ravno hitra ko je potrebno poravnati nastalo škodo. Škodo, ki jo povzroči ostala divjad, recimo srnjad, jelenjad ali divji prašiči pa poravnavajo območne lovske družine. V naši LD imamo za take primere imenovano komisijo, ki se sproti dogovarja z oškodovanci o vsakem primeru posebej.
-	Kaj pa steklina in klateški psi? Ti menda povzročajo v lovišču še posebej veliko škodo!
-	Ja so tudi primeri ko psi ujamejo in obžrejo srnjad. Psi pogostokrat naredijo škodo tudi lastnikom ovc. Klateški psi, pa tudi tisti, ki se gibljejo v lovišču brez nadzora so velika nadloga in bi ponovno zaprosil njihove lastnike naj jih v naravi imajo na povodcu in pod nadzorom.
Gozdne stekline v zadnjih nekaj letih v našem lovišču ni zaznana, so se pa pojavile garje. Tudi to je zoprna zadeva ker se garje prenašajo tudi na pse in mačke, razlog več, da so psi na povodcih in ne spuščeni po lovišču, kjer zlahka pridejo v stik z garjami.
-	Lovci pravite, da ste predvsem naravovarstveniki...
-	V Izoli je zaživelo Društvo za zaščito živali in želim, da bi našli jezik
sodelovanja.____________________________
Smučanje „
UP UKUUČEK SMUČARSKE SEZONE
V soboto 1 .marca so se smučarski klubi Obalno kraške regije zbrali na tradicionalnem veleslalomu za POKAL BANKE KOPER. Tekmovanje, ki ga je odlično organiziral SlMlČarSki klllb IZ0l3 je bio na smučišču Zoncolan.
Ob čudovitem vremenu se je zbralo 335 UdBlCŽCbCCV tekmovanja, in lepo število spremljevalcev. Kljub lepemu številu »tekmovalcev« je tekma potekala tekoče in brez večjih zastojev pa tudi skoraj brez poškodb, kar pomeni, da so bili udeleženci dobro pripravljeni.
Glavni namen prireditve je bilo druženje ljubiteljev smučanja, a vseeno so bili pomembni tudi tekmovalni rezultati :
EKIPNA UVRTITEV:
1. SK CAPRIS 292 TOČK 2. SK PORTOROŽ B 244 TOČK 3. SK IZOLA 192 TOČK, 4. SK SEŽANA 180 TOČK IN 5. SK SNEŽNIK 110 TOČK
Super baby: 1. Gregor GULIČ Ca, 2. Žiga KUKANJA Se, 3. Mark GRL J Sne.
Ml. cicibanke: 1. Ana PIBOT Ca., 2. Lana JEVNIKAR Iz. 3. Kaja TURK Po.
Ml. cicibani:!.Mak CATTELANI Po. 2. Leon MARKOVIČ Ca. 3. Luka CATTELANI Po Cicibanke: 1. Urška RUPNIK 2. Gaja BUŽAN Ca 3. Ela MARKOČIČ IZ.
Cicibani: l.Tim FRANTAR Po. 2. Andrej VOLK Po. 3. Tjaž KLEVA Ml. deklice: 1. Meta ROJKO Se 2.Stela SIMIČ ll 3. Anja ZORC Sne.
Ml. dečki: 1. Jaša MONTANI Sne. 2. Jakob LOZEJ ca. 3. Vito VRANEŠIČ Po. St, deklice: 1. Kaja Felda Ca. 2. Anas Žbona Po. 3. Neja Lulik Po.
St.dečki: 1. Gregor Šavle Po. 2. Matko AndreejaŠIČ \l 3. Til Košir Ca.
Ml. mladinke: 1. Eva GlIČeK ll 2. Tamara Patemost Se. 3. Tjaša Patemost Se.
Ml. mladinci: 1. Urban Hrvatin Ca. 2. Urban Jakomin Ca. 3. Vid Koblar Po. Mladinke: 1. Deborah Mandič Ca. 2. Maja Parovel Ca. 3. Petra Cinič Ca.
Mladinci: 1. Martin Perca Ca. 2. Matej Marinac Po. 3. Roki Pečar Po.
Članice: 1. ROfflina Špller ll 2. Jana Čeme Se. 3. Tina POdgOVrnlk Iž.
Člani: 1. Samo Mažgon Po. 2. Andrek Babnik Po. 3. Andrej Kocjan Ca.
St. članice: 1. Marjuča Forza Se. 2. Helena Benčič Ca. 3. Tanja Čefarin Po.
St. člani: 1. Robi Podgoršek Se. 2. RonitKIHlBCll 3. Darjo Patemost Se.
Dame: 1. Danica Poročnik Sne. 2. Boža Rozman Sne. 3. Valentina Turk Po. Veterani: 1. Robi Turk Po. 2. Stanko Košir Ca. 3. Rudi Frantar Po.
St. dame: 1. Nija Šircelj Sne. 2. Tatjana Teraž Se.
St. veterani: 1. Zdenko Vozlič Po. 2.Sr6čkOl9P8|n0ll 3. Darko Rozman Sne.
Super dame: Ljudmila Pajer (diskvai.)
Super veterani: 1. Teo Šircelj Sne. 2. Dragovan Justin Po. 3. Enrico Komac Po. Deskanje ml.: 1. Maja Glavič Ca. 2. Tjaša Poklar Ca.
Deskanje ml: 1. Peter Šik ll. 2. Tomi VOSlnek Iz. 3. Tomi Oman Ca.
Deskanje St.: 1. Tina Čeligoj Ca. 2. Maja Parovel Ca. 3. EVS GliČek IZ.
Deskanje St.: 1. Matevž Malej Ca. 2. UrOŠ IV8I1ČIČ ll 3. Danijel Kerševan Ca. Najhitrejša je bila: R0II1ÌII3 SpIlBf Izola.
Najhitrejši: Samo Mažgon Portorož.
Da je bila prireditev res druženje sta dokazala naj mlajši LllKa Babnik, star štiri iBta in Enrico Komac star 84 Ibi
Opravičujemo se Evi Guček, ki je zmagala med mlajšimi mladinkami a smo za njen rezultat izvedeli po tisku zadnje strani.
NAj športnica in športnik Izole
PURA ADAMIČ TONČI ŽLOGAR
Prva akcija izbora najbolj popularne izolske športnice in športnika, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Zvezo športnih društev Izola je uspela celo bolj kot smo sami pričakovali. Še posebej uspešno je bilo glasovanje po elektronski pošti, ki so jo nekateri sicer želeli tudi izkoristiti, vendar večkratnega glasovanja z istega IP naslova v istem tednu nismo upoštevali.
MBd športnicami sb Ib vsb do konca bil ogorčen boi med Špelo Vasič - Stepančič, Katjo Višnievec in rokometno reprezentantko Petro Adamič, ki je na koncu zmagala z naskokom 5 glasov pred Špelo in 6 glasov pred klubsko kolegico Katjo. Za njimi so se uvrstile: Jana Ludvik,
Vesna Dekleva, Mia Bošnjak itd.
Med športniki vas le največ glasovalo za nogometnega reprezentanta Tončija Žlogarja, na drugo mesto se le uvrstil Domen Vasič - Stepančič, tretji pa je Rok Božič. Sledijo: Jože Filipčič. Mitja Gasparini, Marko Fičur, Vasilij Žbogar, Blaž Vončina, Gregor Vukovič, DAmirKodžič itd.
Priznanji za NAJ ŠPORTNICO IN ŠPORTNIKA bosta Petra Adamič in Tonči Žlogar prejela danes zvečer
ob 20. 30 uri na proslavi 500-te številke Mandrača v Manzioiijevi
palači. Njuni in drugi navijači ste seveda vabljeni na ta prijeten dogodek.
MODELARSTVO SE VRAČA!
V petek T.marca bo ob 17.uri SESTANEK v zvezi s ponovnim zagonom modelarske dejavnosti.
Sestanek bo v novopridobljenih prostorih društva Mistral na podstrešju bivše osnovne šole v Gregorčičevi ulici. Govorili bomo o oblikah modelarjenja, ki se jih bomo lotevali, o tečajih, o tekmovanjih in podobno.
Vabljeni otroci, mladina, starši - vsi, kijih modelarjenje zanima.
Letalsko društvo Mistral / Društvo prijateljev mladine / Turistično društvo Izola
Fausto Marchesan
NOGOMETAŠ Z ŽELEZNIMI KOSTMI
Izola je športno mesto. Je danes in je bila tudi včeraj in predvčerajšnjim in še prej. Pravzaprav je neverjetno, koliko vrhunskih športnikov, tudi uspešnih olimpijcev, je dalo to mesto. Ob njih pa je bilo tudi mnogo takih, ki o olimpiadi niti misliti niso mogli, čeprav so trenirali in nastopali uspešneje kot tisti, še bolj znani. So pač imeli smolo, da so se odločili za kolektivni šport, kjer je pot do vrha še toliko težja. Eden takšnih je bil tudi Fausto Marchesan, dolgoletni igralec in kapetan izolske nogometne ekipe. Za jubilejno številko Mandrača se je z njim pogovarjal Žarko Kovačič.
M: Spomini na mlada leta, šport....
F: Izola kot delavsko mesto je bila vedno športna. Kar precej panog je bilo aktivnih. Veslanje kot osnovni šport, uspešno je deloval boksarski klub (Benvenuti), aktivni so bili košarkaši, odbojka, kolesarski klub je organiziral krožne dirke po Izoli, tudi orodno telovadbo je gojilo veliko mladih (sedanja kinodvorana), in pa seveda nogomet na peščenem igrišču, sedaj parkirni prostor.
M: Tvoje prvo srečanje z nogometom?
F: Kot mulci smo se po ulicah podili z žogami iz krp, pri 12 letih sem že tekal po nogometnem igrišču, pri osemnajstih sem z specialnim zdravniškim potrdilom zaigral za prvo moštvo.
M: Ob vseh športih prav nogomet, zakaj?
F:Največ publike je prihajalo na nogometne tekme, sigurno je bilo to odločilno. Vendar sem igral tudi odbojko (prof. Janovski), treniral orodno telovadbo (prof. Cotič), med drugim sem bil tudi okrajni mladinski prvak v streljanju z zračno puško.
M: To so že bili časi, ko je v Izolo prišlo kar nekaj igralcev?
F: Res je, to so tudi časi, ko so Izolani odhajali. Med prvimi so prišli Borojevič, Tomljanovič, Miško (golman).
M: Kaj pa organizacija kluba?
F: Tajniške posle je prevzel Sorgo, formira se tudi uprava kluba, v kateri so Martelanc, Grebenc, Grahek, ekipa pa dobi prvega trenerja, dr. Starca. Tekme so se igrale na starem igrišču, trenirali smo trikrat tedensko, na gostovanja pa smo potovali s kamioni.
M: V tem času je bilo kar nekaj trenerskih imen?
F: Z dvigom oganizacije kluba smo postali »zanimivi«, kar nekaj riznanih trenerjev sem / smo imeli: Karadžič iz Reke, Demšar, dr. rme, Livijo Milan, Jerkovič...


11

. >WI 1 _ /, V' il, 7| I 1
i •	M, -1


M: Kakšni so bili športni uspehi?
F: Bili smo uspešni, predvsem proti sosedom iz Kopra, seveda smo tudi izgubljali. Vendar zaradi prijateljstva, katero je vladalo med igralci, ni bilo nobenih nesporazumov, bilo je kar nekaj igralcev različnih narodnosti. Doma v Izoli smo zelo redko izgubili, seveda je zato bilo toliko težje zmagati na gostovanju. Uspehom je sledil izpad iz slovenske lige in pa tudi manjša kriza v delovanju kluba.
M: Kako so stvari tekle naprej?
F: Po končani vojaščini leta 1961, smo zaradi gradnje novega nogometnega igrišča trenirali in igrali v Kopru. Leta 1963 že igramo na novem igrišču, čeprav brez slačilnic. V tem času dobim kapetanski trak (Sorgo konča igrati), in ga nosim do konca igralske kariere leta 1973. V tem času ekipo vodi Jerkovič, kateri v igro vnese »nogometni red«, ekipo pa dopolnjujejo mladi izolski igralci.
M: Katero mesto si igral v ekipi, koliko tekem si odigral?
F: Začel sem kot vezni igralec, po potrebi sem igral povsod, končal sem na poziciji libera, to mesto mi je tudi najbolj ležalo. Moja nogometna kariera je vezana samo na Izolo, odigral sem več kot petsto (500) tekem, žal statistik o golih nisem vodil. Naj povem tudi, da za igranje nisem dobil nobenih nadomestil. Imel sem tudi veliko srečo, saj nisem bil nikoli poškodovan, nekdo je celo dejal, da imam jeklene kosti. Poskusil sem se tudi kot trener v letih 74-75.
M: Nogomet danes, Izola, reprezentanca?
F: Sledim mu bolj iz naslonjača, današnjih igralcev Izole žal ne poznam. Pa tudi sicer je nogomet danes drugačen, hitrejši, da o denarju ne govorim. Jaz sicer o »mojem« nogometu tudi sanjam, čeprav, kot sem dejal, nisem z njim nič zaslužil. Po 35 letih dela v Mehanotehniki sedaj uživam kot upokojenec.
Katanec je z reprezentanco dosegel res veliko, kar je predvsem zasluga igralcev ki igrajo v tujini. Slovenska liga je žal »prešvoh«.
M: Kakšna bi bila tvoja izolska ekipa?
F: Fermo, Santin, Črne, Marchesan, Sorgo, Luki, Grbec Sandro, Gregorič Vinko, Gregorič Dorko, Kostič, Pilepič.
Seveda bi lahko sestavil dve do tri take ekipe, Izola je vedno imela zelo dobre nogometaše.
M: Hvala za pogovor in kar tako naprej.	Ž k K č č
Karneval v Izoli
PRIJETNO POLNO IN BOLEČE PRAZNO
Letos je bil pustni karneval v Izoli zastavljen precej bolj ambiciozno kot zadnja leta, v ta namen smo na Lonki postavili šotorin pripravili program, ki naj bi privabil maškare v Izolo. Program je bil kvaliteten, obisk pa. različen: parkrat izvrsten, dvakrat pa slab. Zakaj tako bo treba sicer še oceniti, že zdaj pa je jasno, da pustovanje v Izoli ima prihodnost, le nekatere stvari bo treba še doreči. Za prvič je ocena 3 - plus.
Začelo se je izvrstno z odlično obiskanim koncertom slovenskih HIP HOP-aijev, ki so ga žal morali ob enih , sredi koncerta Murata & Josea, prekiniti. Pred tem pa smo lahko slišali nekaj dobrih domačih reperjev, zvezdo Klemna Klemna in spoznali najmlajšo hip hop generacijo.
Tudi nedeljsko otroško pustovanje je bilo odlično obiskano in izvrstno organizirano. Kakšnih tisoč malih maškar je šlo skozi Izolo, ki je takrat bila res karnevalsko mesto.
V torek dopoldne so se po Izoli sprehodili skoraj vsi osnovnošolci in otroci iz vrtcev s svojimi učiteljicami, v torek popoldne pa so nekoliko nepričakovano prišli še na zborno mesto v šotor na Lonki. Tam žal nismo bili pripravljeni nanje a drugo leto bo že bolje, saj se bo očitno treba dogovarjati s šolami in potem bo karneval v Izoli res pravi.
Torkov večerni koncert skupine Game Over, ki je menda glavna koncertna atrakcija na Slovenskem je v šotor privabil trikrat manj ljudi od skupine Bepop. Lahko da je to posledica brezplačnega koncerta v enem od koprskih hipermarketov, bolj verjetno pa je, daje vstopnina pač vse večji problem. Tisti, ki so bili tam pa so seveda rekli: Bilo je fui kul. Izola je zakon.
PREDSTAVITEV, KI JE NI BILO
Včeraj je bil pust in Mladinski kulturni klub Korte se je udeležil pustne povorke v Izoli. Vrnili so se kar razočarani nad neorganiziranostjo tega "karnevala". Na zaključku so naši mladinci pričakovali predstavitev mask na odru. Ker tega ni bilo, se vam predstavljajo v našem Mandraču.
Dragi naši Jizlani, ki ste pod nami! Kakor vidite, smo se prišli pokazat tudi mi s »Kurt« nad vami (ZASTAVA SKUPINE).
Nekoč smo se udeleževali	>	•	j ^
pustne povorke v	_____[_
Portorožu. A tam soJLjl


mm:
^ I *
» Ì
Za maškare je gostobesedno skrbela Irena Dolinšek, igrala je skupina Hadafl, Boris, ki je bil ata in mama vsega dogajanja pa je poskrbel, da so male maškare dobile dovolj slaščic za prijetno nedeljsko popoldne. Da o nagradah za [j najboljše, ki jih je prispevala < knjigama Graffit, niti ne govorimo.
postali fini in pustnih^ povork nočejo več. Izola! ki pobere drugim vse kar »vančava«, je pobrala tudi pusta. In prav je tako, sa Jizlani smo kot ena velika družina, ki se rada druži in pust je prilika za to.
Tisti, ki ste še mladi, ne veste, da je imela Izola včasih veličastno pustno povorko in naslednji dan še pustov pogreb. »Ja, ja,« boste pokimali. Toda, toda, nekoč je bil še Bržan živ in vse se je lahko naredilo in kar zastonj! Danes pa ...
Zdaj nas lepo poglejte, kakšni smo:
-	Tale MUZIKANT nastopa kar v vlogi znanega trobentača »Lučota Anstronga« (zaigra nekaj akordov).
-	POBERIN pobira »usakoščat«; jajca, klobase, vino in tudi kakšen šold, če ga še imate.
-	Tem, kijih zdaj vidite, pravimo štracarji, cunjarji ali tudi CUNDRI Ti niso kosmati kot prekmurski kurenti z mrzlih krajev. Cunder je »mačkora« sredozemskega območja, je kar »deštra «, če je iz lepih cunj, v vetru frfota kakor kakšen »peteh«! V Severni Italiji so krpice kar na podlago nabarvali in nastal je Harlekin! Cunder predstavlja svet duhov, razpad trupla in vračanje mrtvih. Spominja nas ne prazgodovino človeštva in na čas prvega nemega gledališča.
-	Pojdimo dalje. V Kortah imamo »puno štrigonov in štrig. Štrigona smo lansko poletje posodili avtorju Figovega topa za glavno vlogo in gìas'benl šoli, daje 'izvedla o znamenitem topu glasbeno igro. "Kot vidite je naša ŠTRIGA brez klobuka. In dobro si zapomnite, zakaj: V Istri klobukov ne nosimo, ker bi jih buija odnesla! Naša štriga ima ne glavi le »feču«, pod pazduho pa metlo z »žaneštre«. Te metle nismo kupili. Le vrezat smo jo šli na Žaneštro. »Znaste, ke je ta Žaneštra?« Ta je ob poti na Gocan. Ob tej poti je, še od barona Kuštanca, lep obzidan »šturek« - izvir. Tam je bila tudi parila, da so žene lahko na njej prale. Prav bi bilo, da bi vse tovmili na staro mesto in strokovno obnovili. Za turista bi bilo to kar zanimivo, veijetno prav tako, kot je vaša »želejzenca«, drage Jizlane!«
-	K štrigi spada volkodlak, ki mu pri nas pravimo UOKELDEK Da ne bi ljudi v spanju zadavil, je treba zabili v vrata listile NOŽ.
-	Kaj bi vi vam morali pokazati zdaj? - A, ja, pustno poroko! Ker je porok pa »zmiron menj«, vam predstavljam AMERIŠKEGA MARINCA z eno lepo pupco - našo DOMAČO CIGANKO (brez feredže, prosim!). Da ne boste rekli, de ne gremo s časom »napret«!
-	Pravijo, da v tej modemi »Evropi« bo naš KMET obubožal in šprical trte kar »po starem«, z ROČNO ŠKROPILNICO. Kar poglejte si ga!
-	Joj, joj, kaj pa zdaj? ... Naši mladi so eni veliki »bužci«. Imajo samo to »KARJOLO S STARO MAŠINO ZA PISAT. In ta njihov »Windovs 1939« je prestar, da bi se na njem učili, kako se na internetu delajo spletne strani. Zamenjali bi ga radi... Povejte kar vit za kaj?
-	Za slovo od Vas in od zime, poklanjamo gospej Županiji najnovejši posnetek naše občine, ki je nastal, ko je »unidan an roplan« letal nad Kurtami. Na tej veliiiiiki fotografiji bo lahko natančno videla, kje je treba čevlje »potampljati« (Nada Morato)
Organizator letošnjega pustnega karnevala se opravičuje maškaram iz Kort zaradi neorganiziranosti pri izvedbi torkove pustne povorke. Žal je bilo vnaprej prijavljenih tako malo skupin, da si niso mogli privoščiti novih stroškov za izvedbo takšnega karnevala kot je bil otroški v nedeljo. Kortežanskim maškaram še enkrat hvala do so prišle in drugo leto bo zagotovo že bolje.
Četrtek, 6.marec ob 20.00 KULTURNI DOM IZOLA Gledališka predstava - monokomedija
y	Maijan Tomšič y
BUZEC ON. BOSCO JAZ
režija: Boris Cavazza / igra: Saša Pavček Vstopnina : v predprodaji 2.000 SIT, upokojenci, študentje, dijaki 1.800 SIT na dan predstave 2.200 SIT, upokojenci študentje, dijaki 2.000 SIT
Sobota, 8. marec ob 17.00 KULTURNI DOM IZOLA Otroška predava Grimm Polak
PALČEK
Mini teater, Ljubljana Vstopnina: 500 SIT
Sreda, 13. marec ob 18.00 KULTURNI DOM IZOLA Predstavitev knjige
Lucia Scber e il Folclore isolana
(»Lucija Scher in izolaska folklora«)
Knjigo bo predstavila Amina Dudine
Vstopnine ni!
Petek, 14. marec, ob 20.00 - KULTURNI DOM IZOLA
JSKD Izola in Kulturni center Izola koncert revije
PRIMORSKA POJE
Nastopili bodo: Mešani pevski zbor Ahec-Jasen Podgora, Moški pevski zbor Lopar, Mešani mladinski pevski zbor Quo vadiš Razdrto, Vokalna skupina Sraka Štandrež, Moški pevski zbor Vesna Križ in Mešani pevski zbor Postojna vstopnina : 800 SIT
Petek, IS.marec ob 20.30 - KULTURNI DOM IZOLA KUD Baladoor in KCI - Koncert
JAZZ MEHU
Igor Lunder with Reeds
Igor Lunder - kitara, Aleš Suša - sax, Blaž Trček - sax,
Tadej Božič - sax, Klemen Kotar - sax Vstopnina : 1.500 SIT, dve uri pred koncertom na blagajni Kulturnega doma
kino ODEON
ČETRTEK, 6.3., PETEK, 7.3., SOBOTA, 8.3., NEDEUA, 9.3., PONED., 10.3. in TOREK, 11.3.2003
8 IVI IL J ob 18.15 in 20.30 (8 Mile), glasbena drama
Režija: Curtis Hanson / Vloge: EMINEM, Kim Basinger, Britany Murphy;
SREDA, 12.3.2003
8 MILJ ob 18.15
(8 Mile), glasbena drama
Režija: Curtis Hanson / Vloge: EMINEM, Kim Basinger, Britany Murphy;
Art KINO - Odeon
sreda 12.3. ob 20.30 grozljivo osveščujoča drama:
Eksperiment - Das Experimeni
Režija: Oliver Hirschbiegel / Igrajo: Moritz Bleibtreu, Christian Berkel, Oliver StokowskiFestivali in nagrade: Montreal 2002: nagrada za režijo!
»Iščemo prostovoljce za eksperiment v simuliranem zaporu« je oglas, ki nudi možnost dobrega zaslužka, pri mladem taksistu pa prebudi tudi njegov dolgo speči novinarski instinkt. Prepričanje, daje zavohal sijajno zgodbo: »Vzemi skupini ljudi svobodo in daj drugi skupini moč, da lahko počne kar hoče; spoznal boš, kaj vse je zmožea človeški um...«. Ponudijo založniku Ziegletju, uredniku in bivšemu delodajalcu. Da bi dokumentiral svojo tajno misijo, si priskrbi skrito kamero, vgrajeno v očala. Iz večje skupine prijavljenih za eksperiment izberejo 20 ljudi, med njimi tudi nekatere njegove znance. Film temelji na resničnem "Stanfordskem eksperimentu" - pogumnem psihološkem poizkusu, ki so ga izpeljali v ameriškem mestu Paolo Alto, ko se je skupina znanstvenikov odločila izpeljati test z dvajsetimi prostovoljci, ki so jih razdelili v dve skupini. Narejen je v slugu TV oddaj Veliki brat, ki pa izgubi nadzor nad dogajanjem in nastane grozljiva študija človeške psihe. Film je potolkel vse rekorde gledanosti in pretresel občinstvo po vsej Nemčiji. Eksperiment je eden redkih filmov, ki nas s svojo šok terapijo prisili k razmišljanju.
galerija INSULA
Genesis
Jernej Forbicij
galerija ALGA
Četrtek, 06. marec ob 19.00
Otvoritev skupinske razstave likovnega društva
»Pozejdonka«
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Izola
RAČUNALNIŠKA GLASBA IN TEHNIKE SNEMANJA ( program CBASE SX)
1. sklop C:
Uporaba računalnika in klaviature pri snemanju in ustvarjanju glasbe, mentor Stojan Kralj
Zaradi velikega zanimanja bomo seminar ponovno organizirali konec marca.
Prijave in informacije dobite na sedežu OI JSKD Koper, _______________Vergerijev trg 3, tel. 66 31 381 ali 66 31 380_
BORBA \0\ STOP Z "NO LIT1ITS
Pred dnevi je izšel prvi pravi album skupine No Limits, ki jo imamo Izdani tudi za svojo, saj sta njena ustanovna člana brata Matjaž (bobni) in Boštjan (kitara) Musa Glasba, ki jo igrajo No Limits je zelo hiter hard core, na album z naslovom Borba non - stop pa so spravili 14 skladb iz obdobja od leta 1991 do 2002. To soboto, 8. marca bodo album promovirali na koncertu v ilirskobistriškem MKNZ-ju, kjer jim bodo pomagali izolski Sensation. Obeta pa se tudi promocija v novonastalem klubu Društva Horizont pod Belvederjem.
Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava
Vabimo Vas na praznovanje 8. marca ob dnevu žena, ki bo v hotelu Delfin Izola, dne 7.3. 2003 ob 18. uri. Cena večerje je 1700 SIT Vsi, ki se nameravate udeležiti praznovanja, pokličite na tel: 64147-45 (ga. Vera Jakopič) ali 641-89-08 (ga. Kristina Čermelj), vsak dan med 17. in 20. uro, do 5.3.2003. Vljudno vabljeni!
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Izola
Vabimo vas na otvoritev razstave likovnih del
Marlene Zorjan soflčijfl DWIÌI)
v četrtek, 13. marca, bo ob 19. uri v Sončni dvorani	jskd
cafe ALLE PORTE razstava fotografij
BENEŠKE MASKE
avtor DRAGAN SINOŽIČ
galerija KRKA Zdravilišče Strunjan Solinarske vedute in mestne ulice poslikave na svilo ALJOŠA KRIŽ
kavarna ZVON razstava ATANACKOV NENAD
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oddelek za otroke in mladino
vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki
ki bo v torek, 11. marca ob 17. uri,
v pravljični sobi v prostoru starega italijanskega vrtca, Drevored 1. maja 9. Prisluhnili bomo pravljici Janeza Bitenca
KDO JE VIDEL?
_______in se naučili novo pesmico. Pridite in na copatke ne pozabite!_
Buon successo di “Proposte teatrali C.R.A.L. ”
L'ultima rappresentazione teatrale organizzata alla Casa di cultura di Isol, dalla Comunità degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” con il gruppo teatrale “Proposte teatrali C.R.A.L. ” di Trieste ha abbondantemente smentito coloro che sostengono che gli isolani sono propensi a disertare le manifestazioni teatrali e culturali in genere. Ci ha fatto capire che tutto dipende dal tipo di manifestazione e, soprattutto, dalla carta di credito delle compagnie che propongono le varie manifestazioni. Noi in tantissimi anni abbiamo osservato la benevolenza del pubblico isolano nei confronti dei teatri dilettantistici i quali propongono, quasi esclusivamente, commedie brillanti, e un certo rifiuto verso le compagnie stabili che per la loro posizione artistica sono quasi costrette a mettere in scena pezzi impegnativi e il più delle volte pesanti. La cosa dovrebbe essere motivo di meditazione per queste ultime compagnie. E questo per il fatto che in base a un nostro modesto parere nulla è più deleterio per un artista di dover esibirsi in una sala senza pubblico.
G.S.
Hocus & Lotus anche ad Isola
L’apprendimento di una seconda o terza lingua è un obiettivo al quale non si può sfuggire in clima di integrazioni. Gli esperti hanno ormai consolidato la tesi che Tapprendimento di una seconda lingua può essere iniziato precocemente. Allo scopo TUniversità La Sapienza di Roma ha messo a punto un progetto di insegnamento delle lingue straniere destinato abambini dai tre agli otto anni. Il nuovo modello glottodidattico, approntato per l’insegnamento di otto lingue, comprende, oltre al materiale didattico, pure l’elaborazione teorica e un corso formativo per i docenti che scegliessero di adottarlo.
Con strategie emerse dai più moderni studi psicologici i bambini apprendono e imparano a ripetere le diciotto storie con protagonisti Hocus e Lotus, due “dinocroc”(esserini a metàtra dinosauri e coccodrilli) e di conseguenze arricchiscono la propria lingua.
Il progetto è risultato interessante pure per le scuole per l’infanzia del litorale sloveno. Grazie alla consulente pedagogica per le scuole italiane Nives Zudič Antonič un gruppo di 36 partecipanti segue da settembre un corsodi abilitazione per larealizzazione dei contenuti previsti. Così pure le educatrici della Scuola Materna L’aquilone seguono il seminario e portano ai bambini dei propri gruppi ciò che hanno appreso. L’interesse con il quale i bambini seguono i racconti di Hocus & Lotus si è potuto veder pure allo spettacolo di fine anno, dove un gruppo ha presentato con la serietà e la bravura degne della loro età una delle storie.
M.M.
Un posto anche per le scuole
Il Mandrač-Mandracchio ha ospitato da sempre anche notizie e articoli sull’istruzione, certamente parte importante della vita di una comunità sociale. Così è stato per ciò che succedeva nelle scuole di lingua italiana, ancora prima della nascita del nostro inserto in lingua italiana, quando si poteva contattare la redazione e mandare scritti e foto. Poi è stato fondato II Mandracchio e abbiamo cominciato a seguire regolarmente quanto accadeva nelle istituzioni scolastiche della nostra etnia. Molti sono stati gli eventi che abbiamo coperto in quasi dieci anni. Basterà ricordare gli articoli scritti e pubblicati sul problema dell’impraticabilità del centenario edificio adiacente alla chiesa di Santa Caterina e quelli per accompagnare la costruzione e l’inaugurazione della nuova sede. Sono state seguite pure le vicende che hanno portato all’ampliamento dell'edificio die ospita la Scuola media Pietro Coppo. Oltre alla problematica delle sedi, abbiamo cercato di riportare i momenti più interessanti dello svolgimento dei programmi e le linee di sviluppo dei nostri istituti, i successi conseguiti, ma anche eventi quotidiani di vita scolastica. In questo senso possiamo quindi affermare che II Mandracchio, grazie al Mandrač, ha potuto far conoscere le nostre scuole alla cittadinanza.
Marino Maurel
Scuola comunale.
SCUOLA SCUOLA SCUOLA SCUOLA
———-—------------------------------------—	Lunedì scorso la scuola elementare Dante Alighieri, nell’ambito delle attività
del programma sportivo Zlati Sonček - Sole d’oro, ha ospitato rincontro tra La “vecchia scuola Dante Alighieri di Isola Foto: C. Chicco j bambini di alcune scuole materne e gli alunni delle prime tre classi di alcune
scuole elementari di lingua italiana e di lingua slovena della regione. La man ifestazione, promossa dal l'Istituto perle sport de 1 la Repubb 1 ica d i S loven ia, ha lo scopo di diffondere lo sport praticato senza fini agonistici.
Non c'è più religione
Il “Mandrač" oggi festeggia l’uscita del suo cinquecentesimo numero. Straordinario, se si considera che é un settimanale locale isolano, nato per scherzo. Lo festeggerà negli ambienti di Casa Manzioli. Casa che attende i festeggiamenti del suo completato restauro da ben 19 anni. Restauro che, come si può dedurre dai numeri appena forniti, inizia ben prima della fondazione del "Mandrač”. Si sperava tanto, dopo lunghissime e inspiegabili attese, che almeno la festa del “Mandrač” potesse coincidere con l’apertura della "Manzioli”. Niente, la “Manzioli” pare sia destinata a fare da sfondo, sbiadito naturalmente, a molte altre ufficialità isolane prima di diventare sede agibile della comunità italiana di questa nostra cittadina. Speriamo che non debba attendere l’uscita del millesimo numero del “Mandrač” che significherebbe subire un restauro lungo quanto la vita di Cristo. A Dio la purtroppo ancor sempre ardua soluzione dello straziante problema.
Gianfranco Siljan
SPOR T SPOR T SPOR T SPOR TSPOR T SPOR T
Le 15-20righe, quelle che solitamente dedichiamo allo sport, raramente sono mancate nell’assemblaggio del nostro foglio. Attività sportiva che di recente è andata a ritagliarsi uno spazio sempre più ampio nel panorama, definiamolo poi itico, della nostra Comunità nazionale le cui strategie, tempo fa, erano prevalentemente incentrate su altri settori. Spesso nei nostri ambienti riesce difficile illustrare con convinzione lo straordinario valore che lo sport possiede e diffonde sotto innumerevoli aspetti. Un’attività che non va trattata parimenti ad un semplice svago per staccare dal solito tran tran quotidiano. Sport sa essere sinonimo di socievolezza ma anche di promozione. Quest’ultimo è un termine che piace meno, però quasi inevitabilmente rientra nel vocabolario del gruppo nazionale, com’è il nostro, chiamato ad esser competitivo per “giustificare” la sua esistenza. In questo senso lo sport è una fonte da non trascurare. Lo testimoniano le bacheche, ricche di trofei, che vanno ad onorare il lavoro sin qui profuso, nonostante gli odiosi problemi di natura finanziaria quali si è sempre costretti a far fronte. L’auspicio è che una volta trovati i soldi non passi l’entusiasmo.
Roberto Siljan
Concorso ISTRIA NOBILISSIMA 2002
L’Unione Italiana di Fiume comunica che il termine di consegna dei lavori per la partecipazione al Concorso d’Arte e Cultura “Istria Nobilissima" è stato prorogato fino al 15 marzo 2003.
Concorso Poeti e Scrittori degli altri Popoli e Nazionalità
Il Fondo Pubblico della RS per le Attività Culturali ha pubblicato il concorso per il XXV Incontro dei Poeti e Scrittori degli altri Popoli e Nazionalità al quale possono aderire gli interessati con residenza stabile o provvisoria in Sloveniaeche scrivono nella loro lingua madre. Il termine di adesione è fissato per il 10 marzo. Informazioni presso l’ufficio del Fondo di Isola, Viale Primo maggio 9.
ATTIVITÀ COMUNITARIA
BIBLIOTECA	Sabato 29 marzo, ore 20. Casa di
Cultura
Orario d’apertura: dal 6 gennaio 2003, da lunedì a venerdì, dalle ore 16.30 alle 19.30
MANIFESTAZIONI CULTURALI E SPETTACOLI
Lunedì 3 marzo, ore 15, CI “Dante Alighieri”
BALLO DELLE BAMBOLE Festa in maschera per i più giovani
Organizzazione: CI "Dante Alighieri". Ingresso libero.
Sabato 8 marzo, ore 19. CI “Dante Alighieri”
SERATA SOCIALE in occasione della Festa internazionale della donna
Organizzazione: CI “Dante Alighieri”
Martedì 11 marzo, ore 18, Palazzo Besenqhi (pianoterra) ISOLANOSTRA-INDIC11965-1999 La CAN e il Centro di Ricerche Storiche di Rovigno invitano alla presentazione del libro di Femuccio Delise pubblicato con gli auspici di Unione Italiana e Università Popolare di Trieste.
Il volume è un indice dei contenuti di “Isola nostra”, periodico della Comunità degli esuli d’isola. Organizzazione:	Comunità
Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola. Ingresso libero.
Martedì 11 marzo, ore 20.30, Auditorio di Portorose Serata del cinema italiano PINOCCHIO di Roberto Benigni
Organizzazione: Comunità italiana di Pirano in collaborazione con l’Auditorio di Portorose.
Venerdì 14marzo.ore18,CI“Dante Alighieri”
RICORDO DI LUCIA SCHER
Nel corso della serata verrà presentato il volume "Lucia Scher e il folclore isolano” di Amina Dudine che è stato pubblicato dalle Edizioni "La colomba" nel quinto anniversario della scomparsa della connazionale e attivista isolana.
Organizzazione: CI “Dante Alighieri". Ingresso libero.
Sabato 22 marzo, ore 18. CI “Dante Alighieri”
FESTA IN FAMEA-SALUTO ALLA PRIMAVERA
Spettacolo con il Gruppo folkgiovanile, i Minicantanti e i Cantanti di musica leggera della CI “Dante Alighieri”.
Organizzazione: CI "Dante Alighieri”. Ingresso libero.
Sabato 22 marzo, ore 20, Casa di Cultura
FANTASMI A PIRAN Commedia di Ruggero Paghi presentata dalla Compagnia filodrammatica della Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” di Pirano
Organizzazione: CI “P. Besenghi degli Ughi”. Ingresso libero.
ETHNOINSULA
Concertodel gruppoTAXIMI (Friuli - Italia)
Creazione,	invenzione,
improvvisazione, interpretazione..., questo è il significato intrinseco di
Taximi.
Anchequesta voltaci sarà la possibilità di degustare i vini del marchio “Ethnolnsula” prodotti dall’isolano
Bruno Zaro
Organizzazione:	Comunità
Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola e Centro perla Cultura - Isola Ingresso: 1.000 sit in prevendita (presso la Segreteria della Comunità e Galleria “Alga”), 1.200 sit al botteghino del teatro.
SPORT
Tornei di Briscola e Tressette Sabato 15 marzo, alle ore 17, al pianoterra di Palazzo Besenghi, avrà luogo il XIX TORNEO DI BRISCOLA della CI “P. Besenghi”. La gara aperta a tutti.
Sabato 29 marzo.alleore 17, presso la sede della CI “Dante Alighieri”, si terrà il IX TORNEO DI BRISCOLA E TRESSETTE.
Partecipazioni a tornei Le squadre di calcetto, pallacanestro e pallavolo della Comunità degli Italiani “P. Besenghi degli Ughi” di Isola continuano con gli incontri valevoli per i rispettivi gironi di qualificazione nei campionati regionali.
La squadra di calcetto della Comunità degli Italiani “Dante Alighieri” di Isola partecipa come ogni anno alla Trim lega (lega ricreativa di calcetto del Litorale). Gli incontri si svolgono ogni domenica a Capodistria.
AVVISO
Porte aperte alla CAN
La Presidenza della Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana informa i connazionali che la dirigenza della Comunità sarà a disposizione degli interessati per colloqui o informazioni ogni primo giovedì del mese dalle ore 17 alle 19.
Il Mamlracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile:
Andrea Šumcnjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumcnjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenia tei.,fax: (+386 5) 641 50 31,
641 58 53
www.can-is.si
can.isola@can-is.si
Erotična stran
MLADOLETNIM BRANJE PREPOVEDANO
PREVEC ČAROVNIC |E V ČIRU
Letošnji pust nam je postregel z neverjetnim številom časovnic. Morda je to posledica notranjega občutka državljanov Slovenije, ko pomislijo na svojo vlado, lahko pa je tudi bolj ozko razmišljanje o domačem okolju. Kakorkoli že, najopaznejša maska tega pustovanja je bil čarovnik, ki je na konju
(labradorcu) vozil bonsai čarovnico. Proti koncu dneva je čarovnik (D.M.) malo omagal, konj pa je nadaljeval svojo pot še pozno v noč.
Seveda pa so nekateri to komentirali tudi tako-le: Časi so taki, da so zdaj celo čarovnice na psu. Seveda pa je moen še en komentar: Čarovnica na psu je človeku najboljši prijatelj.
j
‘1
LJUBEZEN NA PRVI POGLED
Inflagranti smo odkrili Rudija Bučarja med izražanjem	ljubezni
kandidatki za državni zbor. Tista kandidatura ni bila najbolj uspešna, ljubezen pa je ostala, saj je bil Rudi dve leti kasneje kandidat na listi Mladi za Izolo, ki je podprla isto kandidatko za županjo.
PLATONSKA KULTURNA LJUBEZEN
Na fotografiji je mlad par dveh kulturniških delavcev, ki smo ga zalotili sredi naslednjega pogovora:
Danilo (Gledališče Izola): Kaj pri vas pušča voda v razdelilno omarico, ko pada dež?
Igor (Teatro Verdi Trst): Nikoli Danilo: Se mi je kar zdelo, da se vam godi slabše kot nam v	. r
Izoli.
Igor: Jaz imam 1.000 evrov plače.
Danilo: Jaz pa 100.000.
Igor: Srečen ti.
IZOLA - UKRAJINA
Na uredništvo smo prejeli pisemsko pošiljko z zelo zanimivim naslovnikom. Še bolj kot naslovnik je zanimiv njegov naslov, saj gre dejansko za stavbo v kateri je naše uredništvo in čeprav k nam enkrat tedensko zaidejo tudi dekleta z ukrajinskim državljanstvom nas preseneča, daje zaradi tega Izola že postala mesto v Ukrajini.
r	\
SV1TLANA LAZORIVA VELIKI TRG I
6310 UA-IZOLA UKRAJINA
Po ekspresnem sprejemu občinskega priračuna se je v prijetnem okolju znašla vesela družba smrtnih sovražnikov. Svetniki LDS, DeSUS, ZZP in ZLSD so nazdravili temu kar seje zgodilo, proti večeru pa so, po neuradnih informacijah, celo ubrano zapeli, kaj so peli pa ostaja skrivnost.
SUPERRIBALTABILE
Ko človek kupuje prevozno sredstvo je zelo pomembno, da preveri vse delujoče opcije. Pri avtomobilu je zelo pomembno, da ima sedeže, ki se jih da postaviti v ležeči položaj - takoimenovane ribaltabile. Tega se zaveda tudi županja Breda Pečan, ki rada poreče, da jo včasih vsi po vrsti ..., zato je ob prevzemu supeijahte v izolski ladjedelnici preverila tudi to možnost. Nikoli se ne ve.
Ptiček, kaj si nor?
Ernest Cah
Lepega ptička sem ulovil, tam na vrtu sredi sliv. Zgleda ptiček, daje nor po češpi skače gor in dol.
Hoj la drija, hoj la drom ptička jaz spustil ne bom. V gajbi moral bo živet in ne na češpi čepet.
Češpe ima vedno rad, skače ptiček, ker je mlad. Nekoč ko perje bo izgubil, žalosten bo sredi sliv.
Žena gajbo mu odpre, ptiček spet po češpi zre. Prestrašen in ves trd, poletel je spet na vrt.
Samohvalnica
Celestina Ražman
Zima se še kar ne da a se bliža dan žena.
Ženskam voščim mnogo zdravja pa privoščim več denarja.
Nikar ne čakajte doma, pri nas je dosti lepega.
Sadje, zelenjava po malo veliki ceni a ni vse dobro kar dobiš poceni.
Prvih 100 žena - čakajo vas rože, za vse ostale pa imamo dobre može. Veseli dan žena želim vam Celestina in skupaj z mano tudi naša trgovina.
NAGRADNA MANDRAČEVA KRIŽANKA
SESTAVIL ŠIS	Kozaški poveljnik	Risba, skica (knjiž.)	Grški poveljnik pred Trojo	Reka v Italiji	Okrajšava za ar		Kradljivec	Prebivalec Idrije	Verski blaznež			Začetnik slovenskega programa TV Koper (VLADO)	Ludolfovo število	Sirski politik (NUREDN)	Prebivalec Rateč
															
						Jm				Tm	m				
Rusko pristanišče ob Črnem morju						Rimski cesar				Rek et					
						Novinarka in direkt. PPF (NEVA)				N a Sa pesnica (MAJDA)					
Reka na Pirenejskem polotoku					NemSkl režiser (PETER) Naša tovarna čevljev						Idealna indijska žena				
Nadav, neplačilo				Otroško zavetišče									Arabski žrebec		
				Kamen (latinsko)									Okrajšava za ameriški dolar		
Urednik časopisa Mandrač (DRAGO)							Dobimo ga po rojstvu				Bolgarsko pristanišče ob Donavi				
							Mesto v Nigeriji				Avto oznaka Švedske				
Vrhunski športnik			Delnica Anton Ažbe							Pok. botra glasila KS Staro mesto (ZORKA) Dolgprepa papiga					
Kemični simbol za dušik		Ognjenik na Havajih				Reka v Sibiriji					Del človeškega telesa			Otok v otočju Tuamoto	
		Grška črka				Vzhodno-afriški grm					Italijanska tiskovna agencija				
	Ital. radiotelevizija				Kosmata odeja (pog.				Grobo domače sukno				Anton Nanut		
	Veliko drevo, opičji kruhovec				Prestol				Vnetje sluznice				V Italiji, vojak planin, enote		
Ameriška igralka (DEREK)			Filmska zvezda (angl )					Hiter franc, ples							Dolgoletni predsednik KS Staro mesto (ANTON)
			Mesto v Apuliji					Rantaža							
Avto oznaka Avstrije		Zunanjepolitični urednik Radia Koper (ANDREJ)		Ritina Farma v ZDA						Jugoslov. politik (DJURO) Tin Ujevič					
Rt ob vhodu v Boko Kotorsko						Italijanski kemik (GIULIO) Pridevnik						Franc, mesto v Pireneiih Dolgo!kul uied. Radia Kop» (GIANFRANCO)			
Kraj pri Benetkah							Dolgoletni glavni urednik TV Koper (SILVANO)				Sei Ito			Oznaka za pravi kot	
											Telovadni premik			Tajnik KS ' (Markočič)	
Glavno mesto Jordanije					Naša sopranistka (IRENA)					Arabski filozof					
					Kemični element					Ivan Ribič					
Radijska novinarka in voditeljica (NATAŠA)							Ognjenik na Havajih		Desni pritok Rena v Švici				Židovski pisatelj (ŠALOM)		
									Tisoč kilogramov				Indonezijski otok		
	Nikola Tesla			Veletok v Afriki				Rimski Atrans							
	Propadel, uničen (pogov.)			Zorana zemlja											
Dolg, ozek morski zaliv						Ime pevca Pestnerja				Močen dež					
						Pritrdilnica				Marta Zore					
Utut Adianto			Verdijeva opera Okrajšava za amper					Avto oznaka Norega Mesta			Albanski pesnik in politik (STILI JAM)				
Srb* hum orisi (M.PETROVIČ)							Zelenica v puščavi					Del koša, držaj, ročaj (narodno)			
Kot posebno darilo v tej "praznični" številki Mandrača smo pripravili nagradno križanko za katero verjamemo, da vam ne bo delala prevelikih preglavic. Tako se vsaj zdi nam, ki vemo velik del odgovorov, saj je njen avtor Šime Sučič vgradil kar nekaj imen začetnikov našega časopisa. Vseh žal ni uspel vključiti v križanko, ker se pač niso izšla, prav tako je v enem oprimem moral uporabiti ime namesto priimka.
Redni reševalci križank bodo zagonetke zlahka razrešili, tisti manj redni pa znajo imeti kakšno težavo. Avtor nam je sicer napisal rešitve treh težjih gesel a smo jih umaknili, saj seje za nagrado pač vredno potruditi. Nagrade namreč niso kar tako.
1.	nagrada je zbirka knjig založbe Grlica
2.	in 3. nagrada je Ugankarski slovar avtorja te križanke
Vaše rešitve pričakujemo na uredništvu Mandrača do 11. marca 2003 na naslov: Mandrač, Veliki trg 1, 6310 Izola. Lahko pa jih kar odložite v našem poštnem nabiralniku.
Veliko zabave in sreče Vam želimo.
Gorazd Budal, Izolan iz Kopra
BREZ FILATELISTOV NE BI BILO ZNAMK
Gorazd Budal je Izolan, čeprav živi v koprski občini, natančneje v Kampelu, v začetku tega leta je bil Izolanom še bolj znan njegov oče, ki je zadel nič več in nič manj kot prvo nagrado v akciji December v Izola, Gorazd pa je "zakrivil" to, da smo danes dobili poseben poštni pečat ob 500-tem Mandraču. Veliko ima povedati o novih trendih v filateliji, o zbirateljstvu nasploh in tudi pokaže lahko marsikaj zanimivega. Zato smo se dogovorili, da bo v Mandraču redno povedal kaj se novega dogaja na tem področju, za začetek pa nekaj najbolj osnovnih informacij.
-	Vsi smo bili v mladosti zbiralci znamk, filatelizem pa je vendarle nekaj drugega.
-	Filatelija je veda o znamkah - zbiranje in preučevanje poštnih znamk in vrednotnic.
To je definicija, ki danes le deloma drži.
Danes je filatelist tisti, ki ureja kupljene znamke v svoje albume in jih nima komu pokazati, saj še vedno velja, da je filatelija stvar starčkov. To je tudi razlog, da se danes filatelisti ukvarjamo raje z pripravo priložnostnih poštnih žigov ob zanimivih dogodkih, obletnicah in uspehih in s tem ustvarjamo in zapisujemo zgodovino na štapiljkah. Letno izide cca 200 priložnostnih poštnih žigov, ki so predstavljeni za spominskih ovitkih in so tudi predmet zbiranja.
-	Si tudi ti na začetku le zbiral znamke ali si bil takoj filatelist?
-	Resno sem pričel znamke zbirati precej pozno, pred cca 20 leti seveda Jugoslavijo, ki jo zbiram še danes. Z razpadom Jugoslavije pa se je zbiranje znamk razširilo na novonastale države in sicer : Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Herceg - Bosno, Republiko Srbsko, Republiko Srbsko krajino (1993 - 1997 ), Srbijo, Kosovo, Makedonijo in najnovejšo Črno Goro. Žal današnje zbiranje znamk ni takšno kot je bilo nekdaj. Pošte iz teritorija bivše Jugoslavije je tako malo in še na ta pisma so prilepljene redne znamke, tako da si prisiljen biti na znamke naročen in jih kupovati pri distributerju za posamezno državo. Podoben problem je tudi s slovenkimi znamkami.
-	Zbiratelji običajno zbirate po več različnih stvari Kaj te še zbirateljsko privlači?
-	Poleg prej navedenega zbiram še miške. Miške so robna številka na vsaki izdani poli znamk. Kaj to pomeni ? Za primer bom vzel redno znamko gradovi z nominalo A . Znamka je bila izdana 23. junija 2000 in do konca leta 2002 izdana oziroma ponatisnjena v 112 serijah, kar je za isto znamko to slovenski rekord.
Zbrati je treba vseh 112 številk, kar je mogoče samo tako, da si aboniran na filatelističnem okencu pošte 6104.
-	Upam, da nisi hud, ker nisem razumel, vendar verjamem, da bodo bralci že vedeli, kaj si hotel povedati Vrnimo se k znamkam. Vem, da posebej zbiraš tiste z rokometno tematiko.
- Res je. Kot tematiko, pa sem si izbral znamke na temo » ROKOMET « in jih na zadnjem oziroma 10.
rokometnem krogu požela veliko zanimanje , tako, da bo ob evropskem prvenstvu v rokometu januarja 2004 spet postavljena. V čast si štejem tudi organizacijo pobude, da ob evropskem prvenstvu izide tudi slovenska rokometna znamka.
-	Slovenska pošta izda veliko znamk, vendar večine niti ne vidimo.
-	Slovenija je do današnjega dne izdala 419 priložnostnih in rednih
poštnih znamk. Upam se trditi, da več kot polovico vseh znamk marsikateri državljan Slovenije sploh ni videl kaj šele, da bi vedel da so bile izdane. Priložnostne znamke so namreč v obtoku samo 6 mesecev po izdaji tako, daje malo možnosti da jih večje število gre v obtok, ker jih prej pokupijo zbiralci. Slovenija ima znamke, ki so bile pokupljene v tednu dni po izdaji in dosegajo na trgu desetkratno vrednost izdaje: (radiamateiji, hidrometeorologija, cirkus, ladijski vijak ),___________
jubilejnem EUROFESTU tudi prvič razstavil. Omenjena razstava je v
SLOVENIJA
IZliMIMUMI.
n
nsnvm. mnorto di m umano
-	Pokazal si mi tudi katalog poštnih znamk in žigov.
-	Vsako leto izide katakog poštnih znamk in celin SLOVENIKA, ki ga pripravlja avtor izdaje g. Jože Velikanje. Letos je kot novost priložen katalog izdanih žigov od leta 1991 do danes. Omenjani katalog se da kupiti na Pošti. Poleg tega filatelistična zveza Slovenije redno izdaja glasilo NOVA FILATELIJA , v katerem filateliste seznanja z tekočimi zadevami in dogajanji doma in v tujini.
-	Zgodovina slovenske znamke je seveda kratka a zanimiva.
-	Se pred razpadom Jugoslavije so se že pojavile znamke SLOVENIJE -Plečnikov parlament za 5,00 SLT (26.06.1991), ki sol bile za časa moratorija prepovedane in ponovno dane v poštni promet 08.10.1991. Pri nas so bile v veljavi do 25.04.1992 še jugoslovanske znamke. Ob tem prehodu poznamo tudi znamke, ki jih je pripravila tedanja pošta Slovenije z dijaki in profesorji Srednje šole za oblikovanje v Ljubljani in zaradi polemik niso nikoli bile v poštnem prometu. Znamke pa je v privatnem aranžmaju leta 1990 izdal tudi naš znani državni poslanec (filatelist) Zmago Jelinčič Plemeniti in sicer polo z 52 znamkami narodnonaprednih motivov za 10,20,50,75,80 vinaijev oz.l, 2, 5, lipah. Poleg te pole je leta 1993 izdal nalepko ob 50-letnici zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju -»narod si bo pisal sodbo sam« ter 6. aprila 1999 tri znamke z nominalo 1 euro in sicer : v počastitev prvega leta uporabe cura, 50-letnice NATA in turistični motiv Ruske kapelice pod Vršičem.
-	Kakšna je v Času elektronske pošte prihodnost filatelije?
-	Tudi Filatelisti se danes sprašujemo, kako bodo naši otroci začeli z zbiranjem Slovenskih znamk, saj jih enostavno ni nalepljenih na razglednicah oziroma pismih Slovenska pošta je v glavnem polepljena z
rednimi znamkami iz serije Slovenija -Evropa v malem, Zaščitnim znakom pošte, Idrijskimi čipkami ter serijo gradov z oznakami A, B, C, D,. Filatelisti, ki zbirajo žigosane znamke so prisiljeni določene znamke sami sebi poslati, da
.	________________, dopolnijo kolekcijo. Drugi problem za
začetnike pa je nominalna vrednost, ki je izpisana na znamki. Slovenke znamke so znamke velikih vrednosti ( imamo tudi znamko za 2.000,00 SIT ), ker pa še te ni mogoče več kupiti na pošti si prisiljen to nabaviti pri prodajalcu ob seveda višji in tržni ceni. ( isto znamko dobite za 5.000,00 SIT ). Odgovor na vprašanje ali je bomo imeli v bodoče še mlade filateliste, ki bodo zbirali slovenske znamke, je znano. Filatelist bo tisti, ki bo podedoval kakšno zbirko znamk oziroma bil sposoben kupiti starejše znamke.
-	Alije Izola kdaj premogla filatelistični klub?
-	Kolikor vem so bili izolski filatelisti vključeni v koprski klub. Taje, po razpadu piranskega ostal edini na obali. Sedež ima v Kopru, Verdijeva ulica št.7/a. Klubska srečanja so vsako nedeljo od 10,00 do 12,00 v društvenih prostorih in se jih lahko udeleži vsak, ki ga je prevzel čar filatelije. Filatelistični klub organizira 17. maja v Kopru srečanje vseh filatelistov Slovenije, kjer se da videti marsikaj zanimivega na temo poštnih znamk.
-	Za konec še o našem priložnostnem pečatu.
-	Lepo je, da smo ga dobili in zbiralci iz cele Slovenije se že zanimajo zanj.
ì v' ?
novcnufl
cvAorsKi noKoumn r estivai
wmmmm
Il U&ndr&cohio 500 številk tednika Izolanov

50 let slaščičarstva na Primorskem
ZAČEL JE EKREM SALU IZ IZOLE
Kako hitro teče čas, sva v prijetnem klepetu s Tadžedinom Salilo, nosilcem slaščičarske dejavnosti v izolski slaščičarni Jadran in njegovi podružnici v Portorožu, ugotavljala ob kavici v februarskem večeru. Drugega časa slaščičarski mojster Tačko, tako ga poznajo domačini, nima. Delovne obveznosti se v lični delavnici začnejo že zarana, ko je treba dobrote pripraviti. In spet je tu popoldanski počitek, ki, kot pravi Tačko, hitro mine. Ob 20. uri se z delom nadaljuje.
Podoben ritem, kot ga je imel njegov pokojni oče Ekrem, ki se je pred pol stoletja iz rodnega Gostivarja s trebuhom za kruhom podal v Slovenijo. Najprej v Piran, in tri leta kasneje v Izolo, ki ji je ostal zvest do zadnjih dni življenja.
Želja po uspehu je mlademu Ekremu dajala prepotrebne moči, da je zdržal tudi takrat, ko je bilo najhuje. Denimo, ko je z vozičkom prepešačil slovensko Istro in ponujal bombone, pecivo.
Iz majhnega raste veliko, pravi ljudski rek Mi bi še dodali, da brez garaštva danes v Izoli ne bi bilo dveh slaščičarn, ki jih je sinovom zapustil prav Ekrem, ki se ga v Izoli spomnijo kot človeka, ki je v vsakem primeru znal prisluhniti malemu človeku.
In če je Ekrem, ko je prišel v Izolo, dejal, da se bo tu naselil za kratek čas, si ni niti v sanjah predstavljal, da bo slaščičarska dejavnost, ki ji je prvi utrl pot na Primorskem, tu večna. Da, prav ste razumeli, z istim elanom, voljo in novimi prijemi, jo nadaljuje sin Tačko, ki je v tej dejavnosti že 35 let. Kljub temu, da so se časi obrnili, je, kot pravi Tačko, danes težje. Lahko mu verjamemo, saj je kava barov in trgovin, ki prodajajo industrijsko pecivo, samo v Izoli preko 80.
"Brez panike, mi bomo preživeli, saj kakovost naše ponudbe, kjer prevladuje ročno delo, ostaja in postaja moto za naše stalne in občasne kupce. "
Sicer pa se v slaščičarni Jadran za nove čase pripravlja tudi sin Ajhan Salii, ki se je obrti že izučil, dodatna znanja pa pridobiva v šoli v Ljubljani, kjer se trudi doseči mojstrski naziv. Prav vstop tretje generacije v izolsko slaščičarstvo obeta razvoj, kije tudi v tej dejavnosti nuja.
Nekatere stvari so večne. Tako smo v prvi številki Mandrača iz leta 1992 našli članek istega avtorja o isti slaščičarni.
Med preverjanjem besedila	smo
ugotovili, da vse takrat povedano še vedno
p.s.: Da so v »Jadranu« pravi mojstri svojega poklica, smo se lahko prepričali tudi ob 27. rojstnem dnevu TV Koper v slovenskem programu, ko smo poskusili njihovo torto. Bila je odlična.
Vlado Ostrouška
Društvo prijateljev mladine Izola PRVOMAJSKE POČITNICE
Tudi v letošnjem letu pripravljamo v času prvomajskih počitnic od 28.4. do 3.5. letovanje za otroke od 7 • 14 let na Mariborskem Pohorju (Andrejev domj.Organizirano je jahanje, lokostrelstvo, več pohodov ter enodnevni izlet v Maribor. Cena letovanja je 25.000,00 SIT, možno je plačilo v dveh obrokih. Za vse informacije pokličite na tel. 041 562 176, Barbara.
Društvo prijateljev mladine Izola, OŠ Livade, OŠ Vojka Šmuc ter SE Dante Alighieri vabimo na ogled razstave izdelkov občinskega otroškega parlamenta na temo nasilja v četrtek in petek od 17. -19. ure v Kulturnem domu v Izoli. Razstava bo na ogled tudi v vseh treh osnovnih šolah, in sicer :
SE Dante Alighieri: 10. do 14.3.
OŠ Vojka Šmuc: 17. do 21.3.
OŠ Livade:24.do28.3.
MENJAVA GENERACIJ PRI UPOKOJENCIH
Društvo upokojencev Izola je na rednem letnem občnem zboru, ki je potekal v petek, 14.februarja dobilo novo vodstvo. Predsednika Stanka Jenka, ki je društvo uspešno vodil skoraj 10 let, je zamenjal Marjan Pavlič. Podpredsednik je postal Dino Dodič, tajnik pa Andrejka Baloh, ki je zamenjala Zvezdo Rudi. Izvolili so še devet članov upravnega odbora, med katerimi so bili ponovno izvoljeni le trije člani iz prejšnjega mandata. To so Marija Kolenc, Sulejman Rizvič ter Anton Juriševič. Novoizvoljeni člani pa so Marija Bolje, Irena Kosmina, Bruno Podreka, Breda Dujc ter Jožica Jamnik Upravni odbor po novem sestavljajo predvsem mlajše upokojenke in upokojenci, tako da lahko rečemo, da je tudi pri upokojencih prišlo do nekakšne zamenjave generacij.
Sicer pa bodo v letošnjem letu nadaljevali z različnimi aktivnostmi na področju športa in kulture ter organizirali vrsto izletov. Že v soboto, S.marca pripravljajo izlet na sejem cvetja v Pordenone, v kratkem pa se bodo odpravili še v Pazin na srečanje s člani tamkajšnjega društva upokojencev, ki so dali pobudo, da bi se društvi pobratili. Člani športne sekcije se bodo spomladi udeležili prvega večjega tekmovanja v Tolmina (K.B.)
ZADNJA VEST
SGTŠ SREDNJEŠOLSKI MALONOGOMETNI PRVAKI
Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da so učenci SGTŠ iz Izole zmagali na prvenstvu srednjih šol Slovenije v malem nogometu. Na zaključnem turnirju v Radovljici so sicer nastopile ekipe SGTŠ Radovljica, SGTŠ Izola ter gimnaziji iz Celja in Murske Sobote. Izolani so v prvem krogu premagali Mursko Soboto s 6:4, v finalu pa so bili boljši še od domačinov. V rednem deluje bilo 2:2, Izolani pa so zmagali po streljanju enajstmetrovk.
Za najboljšega igralca turnirja so imenovali Marka Božiča, najboljši strelec pa je bil Sašo Božičič s štirimi zadetki.
ZAHVALA
V hladnem februarju nas je zapustil
Ivan Tomažič-Janko
Za njim je življenje polno najrazličnejših težkih preizkušenj in spoznanj, ki jih je premagoval z vipavsko trmo in izolskim potrpljenjem. Bil je partizanski kurir in žrtev povojnega nasilja, bil je v tujski legiji in bil je med politiki nove slovenske demokracije.
Vsem hvala za sožalne besede, posebej pa osebju bolnice Izola in JP Komunala Izola za vso izkazano pomoč.
Meta
Odšla na pot si brez povratka, vendar ljubezen tvoja z nama bo ostala.
Za vse, kar si v življenju nama dala, še enkrat, draga mama, hvala!
V 60. letu starosti je življensko pot sklenila najina draga mama
Zvezda Skočaj
Zahvaljujeva se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nama v teh težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujeva se tudi g. župniku za lepo opravljen obred.
Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in prižgane sveče.
Žalujoča: sin Romi z družino in hčerka Alison z Borisom
KRIMINALIJE
ZAKLJUČNI RAČUNI
Prišel je čas izdelave zaključnih računov in nekatere medsebojne obveznosti je pač treba "zapreti". Tako je na policijsko postajo prišel Izolan in povedal, da ga je znanec napadel in dobro tresnil naravnost v obraz. Policisti so ugotovili, da je to posledica zaključevanja računov, saj sta udeleženca imela nekatere neporavnane medsebojne obveznosti, vseeno pa so vročekrvnega računovodjo prijavili sodniku za prekrške.
SOLZE IN BATINE
Policisti so morali posredovati tudi v primeru zaključevanja računov med občanoma, ki sta od besed prišla tudi k fizičnemu dejanju oziroma dajanju, pri tem pa je eden od njiju uporabil celo solzilec. Ker tisti, ki naj bi jokal, ni kazal posebnih emocij je ustvarjalec solz ugotovil, dabo potegnil krajši konec pa seje raje zaklenil v svoj osebni avtomobil. To je tistega brez solz tako razjezilo, daje razbil stransko ogledalo na avtomobilu. Policisti bodo oba prijavili sodniku za prekrške zaradi kršenja javenga reda in miru, solzilec so zasegli, napisali pa bodo še ovadbo zaradi poškodovanja tuje stvari (ogledala).
BIVŠI V BIVŠEM
Policisti so morali posredovati tudi vzasebnem prostoru, kjer so med postopkom ugotovili, daje bivši partner brez dovoljenja vstopilvstanovanje bivše partnerke, kije prosila za posredovanje. Ker je z istim prekrškom še nadaljeval so ga med samim prekrškom prijeli in odpeljali k sodniku za prekrške, seveda.
BIVŠI SO PROBLEM
Dokaj podoben primer seje pripetil v čisto drugem stanovanju čisto drugim udeležencem, le policisti so bolj ali manj isti. V tem primeru je prijaviteljica sporočila, daje k njej prišel bivši fant in jo fizično napadel, zmerjal in žalil. Policisti so z njim opravili zelo temeljit pogovor, tisto kar ni razumel pa mu bo povedal še sodnik za prekrške.
JOJ TA MULARIJA
Spet povsem drugi udeleženci in spet precej isti policisti. Tokrat so morali posredovati vzasebnem prostoru, kjer sta v spor padla soseda, povod pa naj bi bili otroci, ki da povzročajo hrup. To je enega od sosedovtako razburilo, da je vrgel lončnico v polkno drugega soseda oziroma tistega, ki je sorodstveno povezan z otroci. Sevedase zaradi cvetja oziroma lončnice med sosedoma vnel hud prepir, padale so žalitve pa tudi klofute. Strasti so se ob prisotnosti policistov le pomirile, dokončen mir pa bo zavladal po njunem skupnem obisku sodnika za prekrške.
NE MARA PREGLEDOV
Pri kontroli prometa so policisti ustavili voznika osebnega avtomobila in zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola odredili preizkus alkoholiziranosti. Povabljeni je preizkus odklonil in ni želel niti podpisati policijskega zapisnika. Policisti so nato odredili strokovni pregled a je odklonil tudi tega. Policistom ni ostalo nič drugega, kot da so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljno vožnjo, predlagali pa ga bodo tudi sodniku za prekrške.
MALO JE TRČILA
Občan je poklical policijsko postajo in povedal, daje v njegov parkiran avto trčila neznana voznica in odpeljala s kraja tega nepotrebnega dogodka. Policisti so opravili ogled kraja, pregledali ostanke, povprašali prisotne in kmalu zatem izsledili voznico, ki je dobila plačilni nalog, sodniku za prekrške pa bo razložila, zakaj je kartako zapustila kraj trčenja.
NIČ NI BILO PRAV
Na policijsko postajo je prišel voznik in povedal, da mu je neznani voznik podrsal parkiran avtomobil in s kraja dogodka pobegnil. Policisti so odšli na krajtega srečanja tretje vrste in odkrili kamekaj pomanjkljivosti že pri prijavitelju. Ugotovili so, da je napačno parkiral, ni upošteval prometnega znaka in potekla mu je veljavnost nalepke. Ugotovili pa so tudi, da je neznani voznik pripeljal po nasprotni smeri in iz še bolj neznanegarazloga zapeljal na levo stran cestišča in tako podrsal avtomobil prijavitelja. Seveda ga policisti že pospešeno iščejo.
ODPLULA JE TUDI DENARNICA
Komaj se je malo otoplilo že so se začela popravila bark nin priprave na novo sezono. To seveda vedo tudi nepridipravi in zato s posebnim zanimanjem opazujejo pridne lastnike bark, ki radi pozabijo na previdnost. Tako je bilo tudi v tem primeru, ko je eden od udeležencev pridno barval barko, drugi pa mu je medtem iz osebnega avtomobila ukradel denarnico s kakšnimi 30 tisočaki.
SRAKARSKE
V	bolnici Izola je že legendami "fantom iz bolnice" iz garderobne omarice ukradel 11.500 tolarjev.
V	telovadnici osnovne šole je še neznani storilec ukradel ročno uro Casio Baby G in tako lastnika oškodoval za 23 tisočakov.
V	drugem primeru pa je neznanec učencu ukradel GSM Nokia 3510 in ga oškodoval za 50 tisoč tolaijev.
Tatovi so ob koncu tedna vdrli tudi v pet počitniških prikolic, na koncertu pa so dekletu ukradli nahrbtnik v katerem je imela denarnico z dokumenti in GSM telefon.
ALKO LESTVICA
Za pustni čas res izjemni rezultati. Zmagovalec prejšnjega tedna je namreč zbral zelo solidnih 0.89 g/kg, srebro pa sta si razdelila dva voznika z 0.67 g alkohola na kilogram krvi. Za bron je bilo tokrat dovolj že 0.63 g/kg. Dvavoznika sta odklonila preizkus alkoholiziranosti in strokovni pregled za alkohol, dva pa strokovni pregled za mamila. Zaradi poteka veljavnosti so policisti trem voznikom odvzeli registrske tablice.
VELIKA POŽARNA NEVARNOST
Do nadaljnega je še naprej v veljavi odredba o veliki požarni nevarnosti, karpomeni, daje prepovedano vsako kurjenje na prostem. Vsaka kršitev te odredbe oziroma prepovedi bo kaznovana, saj se je zaradi istih nepravidnosti tudi letos že zgodilo nekaj požarov večjih razsežnosti.
MALI OGLASI
■	V IZOLI ODDAM v najem manjšo NJIVO, z barako in kokošmi, katere prodam. Njiva je ob glavni cesti za Jagodje v bljižini trgovine Spar. tel 641 44 53
■	ODDAM OPREMLJEN POSLOVNI PROSTOR-prodajalono (8,5m2) v Trgovskem centru Supernova koper, tel: 041 734 622
-	KOMPOSTIRAN KOZJI GNOJ - EKOLOŠKI PRODAM, tel 040 342200
■	ODDAM RNOSOBNO stanovanje do koncajunija. tel 6415100
■	NUDIM VARSTVO in POMOČ starejšim osebam.tel 041 856855
-	FORD FIESTA 1.3 ghia prodam, letnik 93, 120.000 km, cena 350.000 SIT. tel 041 283988
■	Od 1. marca si lahko privoščite masažo v TPC Lucijas, obala 114, proporočljivo predhodno naročanje. tel 031 670 539-Ilka
■	ŽENSKO GORSKO KOLO AURORA, nerabljeno ugodno prodam, tel. 041/ 680458
■	IŠČEM SVETLO STANOVANJE za dve osebi za dobo 21et, lahko klasično ogrevanje. Nudim lahko tudi pomoč starejši osebi. 031 502 349
■	Mlada mamica s štirimi otroci NUJNO IŠČE STANOVANJE v okolici Izole.Tel.:031/358 842
■	Prodam NOKIO 3410 (cena 30.000 Sit), malo rabljena in lepo ohranjena. Tel: 041 287 905
■	V ZALEDJU IZOLE-sv. Nedelja prodam kmetijsko zemljišče, primemo za oljčni nasad, tel 041 799 490
■	V IZOLI ODDAMskladiščneprostorevnajem. Možna ureditev v pisarne, tel 041 799490
-	AMI 8 prodam, tel 6419 649
■	SEM mlada Francozinja,profesoricafrancoščine. Živim v Piranu. Nudim inštrukcije francoskega jezika in kulture za vse stopnje. Pridem tudi na dom. Pokličite na tel. št. 6732037, Laurence.
-Za čas od aprila do septembra najamem v Izoli dvo ali trosobno stanovanje.
Ponudbe na 64 00 010 (za Predina)
-	Najamem stanovanje v Izoli ali okolici. Tel.: 031 231590 (Loredana)
-	Pohištvo in drugo stanovanjsko opremo prodamo:-regal za dnevno sobo sestavljen iz:
2 garderobnih omar, 2 omar s steklenimi vrati, omare za TV ter nizke omarice (vse rabljeno) - 20.000 SIT -svetlo ijava omara za spalnico (kompaktna) ter 2 nizki omarici (kot novo) 35.000 SIT - 2x pomivalno korito (malo rabljeno) - 5.000 SIT na kos TV Philips, barvni (rabljen) - 5.000 SIT - hladilnik Candy, rabljen, a dela -25.000 SIT - pralni stroj 5kg Gorenje International, rabljen, dela brezhibno - 15.000 SIT - štedilnik 4x plin, 2x električna plošča, s pečico ter prostorom za plin (malo rabljen) - 35.000 SIT
-	lesena črna miza ter 5 stolov (rabljeno) - 10.000 SIT - svetlo rjava kuhinjska miza iz masivnega lesa ter 3 stoli (rabljeno) - 15.000 SIT - peč na drva, rabljena eno sezono - 20.000 SIT - bela kad, komaj rabljena (nova, 115x70) - 20.000 SIT - večji umivalnik za kopalnico, rjave barve, nov (nerabljen) -10.000 SIT - bido rjave barve, nov (nerabljen) - 12.000 SIT - manjši umivalnik za kopalnico, bele barve, nov - 5.000 SIT - ogledalo z lesenim obirjem (srednje veliko) - 8.000 SITtel: 031/433-924, Sandra
M/U¥®I»C ...........................
,.,;x	je tednik holanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tei 05/640 00 10, fax. 05/640 0015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFF1T LINE d. o. o., Izola; teLOS/640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354/Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
Nedeljski otroški pustni sprevod po Izoli je dal slutiti, da se časi izolskega karnevala vendarle vračajo. Blizu tisoč staršev z otroci se je, kljub nič kaj obetavnemu vremenu, zbralo v šotoru na Lonki, od tam pa so v spremstvu neutrudne animatorke Irene in priložnostnih godcev krenili po starem mestu in po Sončnem nabrežju nazaj do šotora. Tam so jim pripravili zabavo, jim razdelili nekaj pustnih dobrot in predvsem nagradili najlepše maske po izboru komisije v kateri so bili sami strokovnjaki za te zadeve. Za glasbo je skrbel didžej in razposajene maškare so vztrajale na zabavi dlje kot so organizatorji in njihovi starši pričakovali. Prišli so tudi iz sosednjih mest, vsi pa so rekli: Drugo leto se spet dobimo v Izoli.
IZOLANI SPET TRETJI V ZANCOLANU
Spet se zima poslavlja in skupaj z njo tudi smučarska sezona. Običaj je že, da smučarski klubi z obale in Krasa ob koncu sezone pripravijo medklubsko tekmovanje na Zancolanu in tradicija je ostala tudi pri rezultatih tekmovanja. Izolani smo tudi letos osvojili ekipno tretje mesto, med najboljšimi, ne le v svoji kategoriji, pa je bila Romina Špiler ki je bila ob deskarju Petru Šiku edina, kije Izoli prinesla zmago v svoji kategoriji.
Nova SEAT Cordoba.
Ljubljenka vetra.
Nova Cordoba vas bo prevzela in navdušila. S svojim sodobno oblikovanim in varnim aerodinamičnim telesom vzbuja občudovanje. Z izjemnimi bencinskimi in zmogljivimi, a varčnimi dizelskimi motorji samozavestno osvaja daljave.
Nova Cordoba je vse, kar želite, in vse, kar potrebujete - od 14. februarja 2003 dalje tudi na slovenskih cestah.
Avto Jereb d.0.0.
Polje 9b, 6310 Izola • Tel.: 05 616 80 00 info@a-jereb.si • www.a-jereb.si
S HE F1T
SOLARIJ ležeči in turbo
FINSKA in TURŠKA SAVNA
ROČNA in VODNA MASAŽA
URNIK:
ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 91.00 SOBOTA od 14.00 do 99.00 ob ponedeljkih uprto
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tol . A/M /1(1 A/M 14 HA
"velikimi" čas _ izolskega javneg i. Zato je *
Manzioli pripravili doge
v četrtek, 6. m
Dogajalo se bo
17.00	Prcdsi
17.05 Predstavitev knjige predstavitvi bosta poli in ekolog Anton Koi
19.00	Projekcija starih amaters
19.30	Plesni nastop Titty Dance
19.45	Predstavitev založbe Grlica
20.00	Predstavitev domače vinske
20.15	500 številk Mandrača (ogled arhivs
20.30	Podelitev priznanj naj izolskemu šj
20.45	Predstavitev ribjih izdelkov izolske
21.00	Razstava karikatur Marjana Motoha
21.15	Animirani film Konija Steinbacherja: Izdel
21.30	Predstavitev knjižnih izdaj II Mandracchio
21.45	Predstavitev slanih dobrot skrivnostne kuharice Izberite si "svoj dogodek" in pridite takrat, ko se bo nami tudi od začetka do konca.
Bralci in naročniki Mandrača ste vljudno vabljeni.Pri
Uredništvo Mandrač: