Torek: Tednikov kopalni dan | Po''tika ~~ ~ ' ~ Podravje Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni _in_se_ne_seštevajo._ Aajerefe TEDNIK Terme Ptuj ¡ rJtV. HOTELS & RESORTS t Poslanci o svojih razlogih in ciljih O Strani 8 in 9 Kronika Podravje • Smrt zaradi C02 nastopi v manj kot minuti Z> Stran 24 Ptuj, petek, 7. novembra 2014 letnik LXVII • št. 86 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Štajerski Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - Slovenija • Veliko zanimanje za neplačana pripravništva Zgolj za malico in stroške prevoza bi jih delalo 725, prostih mest le 247 i indijske ,.$t montre v rock preoblek Ministrstvo je v šolskem letu 2014/2015 razpisalo le 47 volonterskih pripravniških mest v javnih vrtcih. Več mest je razpisalo v javnih osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, domovih za učence, srednjih šolah in dijaških domovih, in sicer 200. Na omenjeni javni razpis za volontersko pripravništvo je prispelo kar 725 vlog. To pomeni, da je bilo v jesenskem roku razpisanih mest še vedno trikrat manj, kot je bilo interesentov. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, pa več volonterskih pripravništev ne bodo razpisovali, saj tudi ta zahtevajo denar iz proračuna: za malice, potne stroške in plačilo dodatka mentorjem. 'it ■ "i . ■\ fei Foto: Črtomir Goznik Radgončani najemajo , X|ferina?-pijodajodomaj Mariborska pravljica budoliZpOdbÍjal¡i Sport Nogomet dosegla nov vrhunec O Stran 11 Kako nam vlada zapira vrata pred evropskimi milijoni O Strani 4 in 5 Cesa obtožuje M Franca Pukšiča^u njegova ■ ■ v v bivša zena V Ormožu in Lenartu veliki zapleti z upravniki stanovanj O Strani 6 in 7 2 Štajerski Aktualno petek • 7. novembra 2014 Gornja Radgona • Še o prodaji Doma starejših občanov Radgončani najemajo Čeferina, prodajo V Gornji Radgoni so zaradi prodaje 49-odstotnega poslovnega deleža v Domu starejših občanov (DSO) ptujskemu podjetju Pramag, ki ga obvladuje pravice in zakaj ni bila pravočasno zainteresirana za nakup tega deleža. Novoizvoljeni radgonski župan Stanko Rojko bo s soglasjem občinskega sveta poskušal prodajo izpodbijati. V Gornji Radgoni so župana izvolili v drugem krogu, konstitutivna seja je potekala šele včeraj popoldan. Takoj po konstitutivni seji je bila sklicana še prva izredna seja občinskega sveta. Na njej so svetniki odločali, ali naj se občina na sklep sodišča o prodaji 49-odstotnega deleža DSO ptujskemu podjetju Pramag pritoži in poskuša sama odkupiti ta poslovni delež. Kampuš: »Za nakup smo bili zainteresirani.« Ker se v javnosti porajajo očitki, zakaj občina Gornja Radgona glede na njeno predkupno pravico ni inten- Uvodnik zivneje pristopila k nakupu poslovnega deleža iz Stav-barjeve stečajne mase, smo o tem povprašali dosedanjega radgonskega župana Antona Kampuša. Povedal je, da je bila občina vseskozi zainteresirana za odkup deleža. Po njegovih besedah naj bi stečajna upraviteljica delež sedanjemu kupcu prodala samovoljno, ne da bi po uradni dolžnosti občini ponudila odkup s predkupno pravico. »Mi smo bili zainteresirani za nakup. O namenu odkupa smo obvestili tako stečajno upra-viteljico kot tudi sodni senat,« je dejal Kampuš in nadaljeval: »Če se bo občinski svet izrekel za nakup, bo treba za ta namen v proračunu zagotoviti sredstva. V tem trenutku je nemogoče napovedati, kdaj bi lahko bili postopki v zvezi z izpodbijanjem nakupa na sodišču končani.« Svinje pri koritu Ta konec tedna bodo v številnih vinorodnih krajih in m estih potekala že i. . tradicionalna martmovanja, pripravljena v čast svetega Martina, vsem dobro znanega kot zavetnika vinogradništva, Po ljudskem prepričanju Martin na ta dan iz mošta dela vino. Priljubljeni zavetnik pa je nekoliko manj znan po svoji dobrodelnosti in skromnosti, Kot škof se je namreč vse do smrti zavzemal za reveže in nasprotoval pomehkuženi duhovščini, ki se je že v tistem času vedno bolj oddaljevala od Kristusovega zgleda skromnosti ter se s tem - kot kaže - vse do današnjih dni pridno in brez kančka slabe vesti samo še nadaljevala. Sveti Martin je največkrat upodobljen, kako kot vojak deli pol plašča z beračem, ki ga je srečal nekega mrzlega jutra. In ker ni imel nič drugega, kar bi mu lahko podaril, je prerezal svoj topli vojaški plašč. Kako čudno in nevsakdanje za današnji nemoralen svet, kajne? Ko so bogataši in vplivneži tisti, ki želijo polovico trdo prigaranega in raztrganega delavskega plašča. Kaj polovico, kar vse bi imeli! Številni delavci iz dneva v dan tako trepetajo za svojimi službami in garajo za mesečni minimalni prihodek, oni pa hlastajo po mnogo večjih in nepredstavljivih kupih denarja. Seveda zasluženih na račun pridnih rok delavcev. A tudi pri kmetih ni nič bolje. S kislimi obrazu končujejo še zadnja spravila jesenskih pridelkov, saj vedo, da bodo za njih prejeli bore malo. Cene koruze in drugih pridelkov so najmanj katastrofalne, če ne kar žaljive. Norčevanju iz domače hrane ni videti konca. Na drugi strani pa se trgovci na veliko baha-jo s pridelki in dobrotami začuda s slovenskim poreklom, ki jih na trgovskih policah prodajajo tudi za nekajkrat večje zneske. Še en absurd več v naši državi. Le kje je stari dobri Martin? In kje so se izgubili pravični delodajalci in trgovci, ki ne gledajo samo na čim večji zaslužek, pač pa na čisto vest in pošteno plačilo delavcev in kmetov? Monika Levanič Rojko Kampuša pred volitvami ovadil Kakšna igra je tekla v ozadju prodaje in nakupa 49-od-stotnega poslovnega deleža v radgonskem DSO, je v tem trenutku nemogoče razvozlati in pojasniti. Novoizvoljeni radgonski župan Stanko Roj-ko je v času pred volitvami skupaj s člani svoje Liste za Gornjo Radgono s prstom kazal na tedanjega župana in svojega protikandidata Kam-puša. Nekaj dni pred drugim krogom lokalnih volitev je Lista za Gornjo Radgono na svoji spletni strani objavila izjavo za javnost, v kateri so med drugim zapisali: »Člani Liste smo ogorčeni nad dejanjem aktualnega župana Antona Kampuša, saj se je sam brez sklepa občinskega sveta odrekel predkupni pravici 49-odstotnega deleža Doma starejših občanov. Sklepamo, da se je nekdo na občini samovoljno odločil, da občina r v. Davčna utaja v Domu Ptuj zdaj tudi javno razkrita! V sredo je na Ptuju potekala seja sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj. Med točkami dnevnega reda je bila tudi seznanitev članov sveta z ugotovitvami davčnega nadzora. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, je nadzor po naših zanesljivih informacijah ugotovil za več kot milijon evrov premalo plačanih davkov od dohodkov pravnih oseb (DDPO). Ko smo o tem nedolgo nazaj povprašali direktorico Doma Kristino Dokl, nam je odgovorila: »Poudarjamo, da nadzor ni ugotovil oškodovanja premoženja in ne utaje davkov.« Po oškodovanju premoženja in utaji davkov je sploh nismo spraševali. Spraševali smo jo, ali je Dom plačal premalo davka. V sredo, na seji sveta zavoda, je direktorica z ugotovitvami davčnega nadzora seznanila člane sveta zavoda. Zaradi oznake davčna tajnost na dokumentu je bila seja sveta zavoda v tem delu za javnost zaprta. Kot je po seji razkril član sveta Janez Rožmarin, je računovodkinja Andreja Kuret v zaprtem delu seje povedala, »da je davčna inšpekcija ugotovila za več kot milijon evrov premalo plačanega davka od dohodka pravnih oseb in da so davek plačali.« J tega deleža ni zainteresirana kupiti. Praksa v tovrstnih primerih je, da župan skliče sejo občinskega sveta, kjer občin- ski svetniki s sklepom potrdijo ali zavržejo interes občine po uveljavljanju predkupne pravice. Upravičeno lahko trdimo, da je Kampuš ravnal malomarno, negospodarno ter na 'svojo roko' v škodo občine, saj bi ta z nakupom deleža postala 100-odstotni lastnik DSO, ki že nekaj let dela pozitivno in z dobičkom.« Člani Liste za Gornjo Radgono so nekdanjega župana Kampuša v zvezi s tem primerom zaradi opustitve dolžnega ravnanja kazensko ovadili in prijavili na KPK. S prstom se kaže tudi na stečajno upraviteljico O nadaljnjih korakih občine Gornja Radgona glede izpodbijanja nakupa deleža v DSO smo se pogovarjali tudi z novoizvoljenim županom Stankom Rojkom. Iz njegovih besed je bilo razbrati, da so se politične strasti po volitvah nekoliko umirile. V zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice je do nekdanjega župana Kampuša zdaj bistveno manj oster, kot je bil v izjavi Slovenija • Tudi volonterska pripravništva so strošek Pripravniki delajo zgolj za malico Diplomirana vzgojiteljica Sandra iz Majšperka vsak dan pregleda spletno stran Zavoda RS za zaposlovanje in izobrazbi upanje pogosto umre že pri branju oglasa za prosto delovno mesto. »Večina delodajalcev zahteva strokovni izpit, čeprav gre zgolj za nadomeščanje porodniške odsotnosti. Strokovnega izpita pa nimam, ker še nisem mogla opraviti pripravništva,« je pojasnila letošnja diplomantka. Pripravništva razpiše ministrstvo najmanj enkrat letno, število mest pa je kljub volonterskemu šest-, osem- ali desetmesečnemu delu omejeno. Z javnim razpisom pripravniških mest v javnih šolah in vrtcih za leto 2014/2015 so razpisali na ministrstvu le vo-lonterska pripravniška mesta. »Razlog za to je predvsem v tem, da ministrstvo želi čim širšemu krogu diplomantov omogočiti pridobivanje delovnih izkušenj, ki so zahtevane za pristop k strokovnemu izpitu, kar pa z organizacijo izključno pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem ne bi bilo mogoče,« so pojasnili na ministrstvu. Pripravništvo na področju vzgoje in izobraževanja namreč ni obvezno, delovne izkušnje, zahtevane za pristop na strokovni izpit, bi bilo mogoče pridobivati tudi na plačanem delovnem mestu. Kot pa ugotavljajo na ministrstvu, v zadnjem času zaposlitve na prostem delovnem mestu na področju vzgoje in izobraževanja skorajda ni mogoče dobiti. »Zato je nujno, da država v okviru svojih finančnih zmožnosti omogoči pridobivanje delovnih izkušenj na drugačne, vendar pa strokovno enako dobro utemeljene načine,« so povedali. Razpisanih trikrat premalo pripravništev Ministrstvo je tako v šolskem letu 2014/2015 razpisalo le 47 volonterskih priprav- Foto: Črtomir Goznik Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 7. novembra 2014 Aktualno Štajerski 3 bodo izpodbijali družina Dokl, na nogah. Sprašujejo se, zakaj občina ni uveljavila predkupne Foto: Črtomir Goznik Člane sveta zavoda Doma Ptuj je vodstvo za zaprtimi vrati seznanilo z ugotovitvami davčne inšpekcije o premalo plačanem davku od dohodka pravnih oseb. pred volitvami. »Če bo takšna volja občinskega sveta, bomo preko pooblaščene odvetniške družbe Čeferin na Okrožno sodišče Maribor vložili pritožbo na sklep o prodaji,« je poudaril Rojko in dodal: »Občina Gornja Rad- gona je stečajni upraviteljici 30. maja letos na njen dopis odgovorila v zakonitem roku. V odgovoru je občina nave- dla, da uveljavlja predkupno pravico, pogodbe o nakupu pa ne more podpisati, ker ji zakon tega ne omogoča. To pa iz več razlogov. Pogodba je bila na občino dostavljena v osnutku, brez podpisa in žiga stečajne upraviteljice. Če bi občina želela poslovni delež odkupiti, bi zato morala imeti soglasje občinskega sveta in v proračunu zagotovljena sredstva. To je v 15 dneh, kolikor je stečajna upraviteljica določila rok za podajo odgovora, skoraj nemogoče realizirati. Občina je po 30. maju stečajni upraviteljici poslala še en dopis, v katerem jo sprašuje, kakšne bodo njene nadaljnje odločitve in koraki v zvezi s prodajo poslovnega deleža. Odgovora občina ni prejela, stečajna upraviteljica je poslovni delež prodala podjetju Pramag. Sprašujemo se, zakaj stečajna upraviteljica občini ni bila pripravljena podaljšati roka za odločanje in zagotovitev sredstev, medtem ko je podjetju Pramag rok za plačilo kupnine podaljševala kar nekaj mesecev. Res pa se je treba tudi vprašati, zakaj se pred 30. majem v občinski hiši v zvezi s tem ni podrobneje govorilo in odločalo na občinskem svetu. Še to je treba poudariti - tudi vodstvo DSO je v zvezi s postopkom prodaje poslovnega deleža spisalo več pritožb, a vse neuspešno. Zdaj bomo vse sile napeli v to, da bi s pritožbo na prodajo uspeli in da bi DSO postal 100-odstotna občinska last.« Radgonski župan Rojko pa ne izključuje tudi možnosti podaje kazenske ovadbe zoper stečajno upraviteljico in nove lastnike poslovnega deleža. »Ker nekdo svojega posla ni opravil, smo v občini ob 100-odstotni delež,« je še povedal novi župan občine Gornja Radgona. Mojca Zemljarič Prostovoljno pripravništvo - novodobno suženjstvo »Volonterska pripravništva so oblika izkoriščanja in ne smemo dopustiti, da se nam močno znižani standardi dela vsilijo brez boja,« so ob dnevu dostojnega dela v oktobru zapisali v Sindikatu mladi plus. Kot so ugotovili, možnost opravljanja neplačanega pripravništva postaja vedno bolj razširjena. Volonterska pripravništva so tako prisotna v šolstvu, v pravosodju, zdravstvu, v državni upravi in v lokalnih skupnostih. Da je prostovoljno delo ali novodobno suženjstvo, kot ga mnogi poimenujejo, sporno, so ugotovili tudi politiki. Tako je v koalicijski pogodbi, ki so jo podpisale SMC, DeSUS in SD, zapisano, da so neplačane prakse in pripravništva na področjih, kjer zakonodaja predvideva obvezno pripravništvo in prakse, nedopustne. Bla. Bla. Prostovoljna pripravništva so, ker ministrstva in druge institucije bojda nimajo denarja in ker želijo v dobri veri praktično usposobiti karseda največje število teoretično podkovanih izobražencev. Slednji izbire nimajo in tako mesece delajo za povračilo potnih stroškov in malico, pa še to zgolj zato, ker je tako določil lani sprejet Zakon o delovnih razmerjih. Skoraj bi pozabila. Ti novodobni sužnji vendar pridobijo življenjsko pomembne kompetence ter izkušnje. To mantro sem slišala od svetovalcev v kariernih centrih do profesorjev, ki pa se dnevno ne sprašujejo, kako bodo preživeli. Ob pripravništvih je še ena oblika praktičnega izobraževanja - praksa. Nagrada za opravljanje prakse je določena v Zakonu o uravnoteženju javnih financ, in sicer mesečna nagrada za dijake znaša 47 evrov, za študente v višini 97 evrov. Študentom in dijakom na praksi pripadata povračilo stroškov prevoza in regres za prehrano. Toda le tistim, ki opravljajo prakso v javnem sektorju, v zasebnem pa praktikanti pogosto ne dobijo niti evra. Preverjeno. Na mladih svet stoji!? in prevozne stroške išče razpisana delovna mesta za vzgojiteljico ali pomočnico vzgojiteljice, toda kljub Pripravnik je strokovni delavec, • V ,| «v v v vrtcu oziroma šoli prvič začne opravljati delo, ustrezno smeri in stopnji njegove strokovne izobrazbe, da se usposobi za samostojno opravljanje dela. Pripravništvo traja največ 10 mesecev. niških mest v javnih vrtcih, od tega 42 volonterskih pripravniških mest za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela pomočnika vzgojitelja in pet volonterskih pripravniških mest za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela vzgojitelja predšolskih otrok oziroma svetovalnega delavca. Več mest je razpisalo v javnih osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, domovih za učence, srednjih šolah in dijaških domovih, in sicer 200. Ob tem so na ministrstvu opozorili, da so že spomladi objavili razpis za volonterska pripravniška mesta. Takrat so razpisali 100 volonterskih pripravniških mest za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela pomočnika vzgojitelja, 50 vo-lonterskih pripravniških mest Število prijavljenih na Zavodu RS za zaposlovanje Slovenija UD: Slov. Bistrica, Ptuj, Ormož Pomočniki vzgojitelja 970 77 Vzgojitelji predšolskih otrok 201 15 Profesorji razrednega pouka 288 49 Profesorji posameznih predmetov 873 101 Vir: Zavod RS za zaposlovanje kot bi bilo potrebno. Na vprašanje, zakaj ne razpišejo več volonterskih pripravništev, glede na to, da za opravljeno delo pripravniki niso plačani, so na ministrstvu odgovorili: »Dejstvo, da so razpisana le volonterska pripravniška mesta, ne pomeni, da finančnih posledic za državni proračun ni, saj se pri volonterskem pripravništvu iz sredstev proračuna krije povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo in z dela pripravnika ter pri pripravništvu v šolah tudi dodatek za delo s pripravnikom,« so odgovorili. za opravljanje vzgojno-izo-braževalnega dela vzgojitelja oziroma svetovalnega delavca ter 400 volonterskih pripravniških mest v javnih osnovnih šolah itd. In kaj pomenijo te številke? Ministrstvo financira prehrano, prevoz in dodatek mentorjem »Ministrstvo običajno prejme preko 700 vlog na posamezni razpis pripravniških mest. V sklopu javnega razpisa pripravniških mest v javnih šolah in vrtcih za leto 2014/2015 je prispelo 725 vlog,« so pojasnili. To pomeni, da je bilo v jesenskem roku razpisanih mest še vedno trikrat manj, S faksa takoj praksa Zavod RS za zaposlovanje ne omogoča opravljanja pripravništva oz. pridobitve strokovnega izpita. Subvencionirajo zaposlitve, v okviru katerih si lahko osebe pridobijo delovne izkušnje, ki jih lahko uveljavljajo kot pogoj za opravljanje strokovnega izpita. Pripravljajo pa nov program, in sicer S faksa takoj praksa. Program je namenjen mladim brezposelnim osebam do vključno 29. leta starosti in naj bi omogočil pridobivanje prvih delovnih izkušenj, ustreznih pridobljeni izobrazbi, in opravljanje strokovnega izpita, so pojasnili na Zavodu. Za 249 pripravništev 383.200 evrov, za polno plačilo potrebnih 4,9 milijona evrov Ocenjena višina sredstev, ki jih je ministrstvo namenilo za financiranje opravljanja 247 volonterskih pripravništev, je 383.199 evrov. Če bi želeli vsem prijavljenim na tokratni razpis (predvidoma eden od dveh letno) omogočiti opravljanje pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem, torej za plačilo, bi bilo za to potrebnih 4.916.363,00 evrov. Mojca Vtič 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 7. novembra 2014 Slovenija • Kako nam vlada in njena birokracija zapirata vrata pred evropskimi milijoni Denar, odločanje in upravljanje v in lokalna raven pa v pozabo? Z letom 2014 se je v Evropski uniji začelo novo programsko obdobje. Perspektiva bo trajala do leta 2020, Slovenija bo imela Regionalnega raz A pot do evropskega denarja ne bo tako lahka. Vrat nam ne zapira bruseljski birokratski in politični aparat. Ovire do črpanja evropskih sredstev si Slovenija postavlja sama. Po mnenju župana občine Slovenska Bistrica in predsednika kohezijske regije Vzhodna Slovenija Ivana Žagarja je problem že v tem, da Slovenija sploh nima dorečene, kaj šele razdelane in potrjene, strategije razvoja. Eden izmed temeljnih dokumentov, ki bo v perspektivi 2014-2020 podlaga za črpanje evropskih sredstev, je Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo. Soglasje k dokumentu sta julija podala sveta vzhodne in zahodne kohezijske regije, še isti mesec je bil dokument potrjen tudi na seji vlade. Minuli četrtek, 30. oktobra, je Evropska komisija Partnerski sporazum potrdila. Dokument zajema vseh pet skladov Evropske unije. »Z izdajo odločbe in dokončno potrditvijo dokumenta se končujejo intenzivna usklajevanja med Slovenijo, Evropsko komisijo in drugimi relevantnimi partnerji, ki Sloveniji omogočajo dostop do skupno 4,1 milijarde evrov sredstev,« pravijo na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Državna sekretarka na SVRK Alenka Smerkolj je nad potrditvijo Partnerskega sporazuma izrazila zadovoljstvo in dejala, da bo večletni finančni okvir 2014-2020 na izvedbeni ravni trajal do konca leta 2023. Ob tem je še poudarila, da se prioritete v trenutni finančni perspektivi od infrastrukturnih projektov usmerjajo v mehke vsebine, ki se osredotočajo predvsem na dvig konkurenčnosti. »Skupaj z vlaganji v raziskave, razvoj in inovacije, zaposlovanje in usposabljanje, naložbami v infrastrukturo za doseganje boljšega stanja okolja, trajno-stno rabo energije in trajno-stno mobilnost ter učinkovitim upravljanjem z viri predstavljajo ključne prioritete, zato bodo ta sredstva pomemben razvojni vir za nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije,« meni Smerkoljeva. Potrjen Partnerski sporazum je sicer tudi podlaga za potrditev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike, ki je v zaključni fazi priprave. Vlada ga bo obravnavala po pridobitvi soglasja obeh kohezijskih re- Občine v tujini pomemben pogajalec, v Sloveniji se jih iz pogajanj izriva V Evropi so po Žagarjevih besedah najuspešnejše tiste države, ki izvajajo in razumejo večnivojsko upravljanje: od lokalnega preko regionalnega do nacionalnega nivoja. »Vsi projekti izhajajo od spodaj navzgor. In če na lokalnem nivoju niso sprejeti, jih je težko ali nemogoče izvesti. Pri nas v Sloveniji je primanjkljaj upravljanja na regionalnem nivoju zelo občuten. Administrativno imamo stvari nekako urejene, politično pa še zdaleč ne,« navaja Žagar, Kirbiš Rojsova ga dopolni z besedami: »V tujini so občine pri pogajanjih pomemben partner. Pri nas se jih iz regionalnih operativnih programov dobesedno izrine. Pa čeprav so bile v minuli perspektivi občine pri črpanju evropskih sredstev zelo uspešne. Najslabše se je denimo črpal denar za velike infrastrukturne projekte. Kolikor mi je znano, se tudi plačila iz Bruslja niso nikoli zaustavila zaradi občin. Zato menim, da ni prav, da se jih tako izriva iz soodločanja. Kot da na vladi ne razumejo, da gre tudi denar iz občin v gospodarstvo. Ali gradbeništvo ni gospodarstvo? V začetku leta 2013 smo gospodarsko rast beležili izključno zaradi zagona številnih okoljskih projektov po občinah. Pa tudi trenutno rast gospodarske aktivnosti lahko pripišemo pospešenemu črpanju bruseljskega denarja in izvedbi projektov na terenu.« Monika Kirbiš Rojs: »Na vlado apeliramo, naj se odloči, kaj bodo prioritete novega programskega obdobja, in naj jih tudi ustrezno zagovarja.« gij - predvidoma do sredine tega meseca. »Po potrditvi na vladi bo Slovenija dokument posredovala v končno potrditev v Bruselj, ki jo pričakujemo konec letošnjega leta. V tem primeru v SVRK pričakujemo, da bodo resorna ministrstva lahko že v prvem polletju leta 2015 objavila prve javne razpise, upravičenci pa kandidirali za sredstva. Vseh razvojnih potreb Slovenije s temi sredstvi ne bomo mogli zadovoljiti, vsekakor pa bodo pomembna razvojna dodana vrednost. Upam in želim, da bomo premogli toliko modrosti in soglasja, da bomo na nacionalni ravni sposobni preseči nesoglasja, se uskladiti in dokument potrditi v rokih, ki smo jih dogovorili z Evropsko komisijo. Z državami zamudnicami se bodo namreč v Bruslju začeli ukvarjati šele v drugi polovici prihodnjega leta in verjamem, da je v našem skupnem interesu, da upravičencem čim prej omogočimo dostop do teh pomembnih razvojnih sredstev. V nasprotnem primeru bo črpanje v letu 2015 v Sloveniji žal talec naših lastnih, nacionalnih ultimatov«. » Predsedstvo kohezijske regije Vzhodna Slovenija s Partnerskim sporazumom ni zadovoljno. Na kaj opozarjata Žagar in Kirbiš Rojsova? • Ključni razvojni dokumenti države (Strategija razvoja Slovenije, Strategija pametne specializacije, Strategija razvoja prometnega omrežja ...) oz. vlada ne ve, v katero smer razvoja bo država sploh šla. • Sklepi, sprejeti na sejah razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija, v glavnem niso bili realizirani. • Vlada ni pripravila ločenega Operativnega programa za Vzhodno Slovenijo. Prav tako ločnica med vzhodom in zahodom ni jasna po tematskih ciljih, kar nenazadnje zahteva tudi Evropska komisija. • Vsebina dokumentov je nejasna in zelo razdrobljena. Foto: Črtomir Goznik »Iz dokumentov za novo finančno obdobje ni razvidno, da bi turizem imel kakršnokoli prioriteto. Oziroma ni ne turizma in ne denarja za turizem. Nihče me ne more prepričati, da lahko za področje turizma pričakujemo razpise, če se v operativnem programu to področje sploh ne omenja,« je povedala Monika Kirbiš Rojs. Regionalni interesi so prezrti Predsednik kohezijske regije Vzhodna Slovenija Ivan Žagar meni, da je vlada potrjevanje Partnerskega sporazuma v juliju na neki način izsilila. »Naš svet je soglasje na sporazum podal pogojno. Zahtevali smo, da se mora bistveno bolj upoštevati regionalni vidik, za katerega smo ugotavljali, da ga v dokumentu sploh ni moč najti. Že takrat sta nam manjkala tudi dva strateška dokumenta: Strategija pametne specializacije in Resolucija o prometni infrastrukturi. Teden dni po potrjevanju sporazuma na svetu regije je dokument potrjevala tudi vlada. Nisem prepričan, da v tem času v dokumentu še niso nastale kakšne spremembe. Nadalje so iz Bruslja na vsebino dokumenta prišle pripombe in nanje se je Slovenija morala odzvati. Tako da nisem več prepričan, da je Partnerski sporazum ostal v obliki in vsebini, kot je bil na svetu regije v juliju potrjen. Zato menim, da bi ga bilo treba na kohezijski regiji še enkrat verificirati.« Seznama infrastrukturnih projektov, ki bodo sofinancirani, še vedno ni. Niso vključene naslednje vsebine: lesnopredelovalna industrija, prehrana, širokopasovna omrežja, turizem, kultura, prometna infrastruktura (ceste), okoljska infrastruktura (male čistilne naprave, sekundarna omrežja ...), stara mestna / vaška jedra, športna infrastruktura in večnamenski prostori ... Način izvajanja programov / projektov ni znan; oblikovati bi bilo treba ustrezne modele javno-za-sebnih partnerstev in kombinirati vse možne vire financiranja (tako imenovani integrirani projekti), vendar o tem v tem trenutku ne razmišlja nihče. »Teritorialni izzivi« bi se morali definirati na ravni, nižji kot je NUTS2, torej na ravni NUTS3. Teritorialni izzivi so na ravni regij predvsem vsebinske narave, ki so povezani tudi s Strategijo pametne specializacije, a če imamo regionalne specifike petek • 7. novembra 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 Ljubljano, regionalna v tem času priložnost, da iz bruseljske blagajne počrpa dobre štiri milijarde evrov. voja ne bo več ... « (elektro energija v spodnji posavski regiji, geoter-malna energija v Pomurju, les na Koroškem in v jugovzhodni Sloveniji, turizem v Podravju, novi materiali - plastika, aluminij, kompoziti v Podravju, goriški in koroški regiji, IT in visoka tehnologija v goriški regiji (Ajdovščina, Nova Gorica) ter avtomobilski orodjarski grozd v savinjski regiji in avtomobilske visokotehnološke dobavitelje - Goriška in Idrija, navtika na obalno-kraški regiji), je treba to tudi nekam zapisati. Celostne teritorialne naložbe (CTN): imamo velike potrebe za integrirane projekte tako na področju turizma kot tudi logistike, ker smo tranzitna država in imamo veliko potenciala, turizem pa je ena najpomembnejših izvoznih dejavnosti, naša gospodarska rast pa temelji na izvozu (in investicijah). Turizem je ena najpomembnejših gospodarskih panog v državi in ustvari 13 % BDP. V praktično vseh regijah je bil prepoznan kot prioriteta, v Partnerskem sporazumu in Operativnem programu pa ga skoraj ni. Za turizem bo namreč skupaj na voljo le 17 milijonov evrov v okviru različnih razvojnih prioritet. Investicije v okoljsko infrastrukturo: projekti (kanalizacija, vodovod) pod 2000 populacijskih enot se ne bodo sofinancirali. Predvidena je vzpostavitev vseslovenskega demonstracijskega centra znanosti v zahodni kohe-zijski regiji! Regionalnega razvoja praktično več ne bo. Za občine bo na voljo približno milijarda evrov manj sredstev kot v preteklem obdobju (ni več prioritete razvoj regij, ni sredstev za turizem, kulturo, športno infrastrukturo ...). Sredstva za trajnostno rabo energije so sicer še na voljo, vendar v glavnem za ožjo vlado in gospodinjstva, ne za občine. Kaj bo z infrastrukturo čez deset let? Večnivojsko upravljanje bo izginilo - vse bo koncentrirano v Ljubljani, na ministrstvih, institucije na regionalni in lokalni ravni ne bodo imele nobene vloge. Ivan Žagar: »Na kriterij, da so eni projekti dobri in drugi slabi, ne morem pristati.« Foto: Črtomir Goznik »Temu, da se gospodarstvo neposredno subvencionira, nisem naklonjen. Absolutno pa podpiram to, da občine zagotavljamo podporna okolja. Treba je razumeti, da tudi prometna, komunalna in telekomunikacija infrastruktura predstavljajo podporno okolje za razvoj gospodarstva,« je prepričan Žagar. Prav tako je Žagar skeptičen, ali bodo v prihodnje bruseljska sredstva sploh še namenjena regionalnemu razvoju, čemur naj bi v osnovi služila. »Vzhodni del Slovenije ima v primerjavi z zahodnim večje razvojne težave. Poglejmo samo stanje v našem po-dravskem bazenu, ki je zaskrbljujoče. Zato je težnja, da se projekti, ki so v našem okolju nujni in potrebni, v tem dokumentu ustrezno opredelijo, da bomo lahko na razvoju sploh nekaj delali. Kajti če ne bomo črpali teh sredstev, ne bomo imeli s čim delati. Drugega denarja ne bo na razpolago. Je pa ta trenutek še ena nerodnost. Dva ministra Cerarjeve vlade, ki sta odgovorna za to področje (gospodarski resor in služba vlade za evropsko ko-hezijsko politiko), sta v odhodu. Mi na vladi sploh nimamo kompetentnega sogovornika.« Kot poudarja Žagar, dosedanja pogajanja med vlado in predstavniki regij niso šla v smeri zagotavljanja sredstev za regionalni razvoj. »Interesi regionalnega okolja so v pogovorih in pogajanjih z vlado premalo zastopani in slišani. Zagotovo smo predstavniki lokalnih skupnosti tisti, ki so nam potrebe in potenciali okolja, ki ga zastopamo najbolj poznane.« Načrtovanje regionalnega razvoja v rokah dveh uradnic na vladni službi? Nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, danes vodja oddelka za gospodarstvo na občini Slovenska Bistrica, Monika Kirbiš Rojs, meni, da bi bilo nujno sklicati posvet vlade, na katerem bi se vsi ministri in predsednik vlade pogovarjali zgolj o temi regionalnega razvoja in določili področja, ki bodo v Sloveniji prioritetna. Na ta posvet bi lahko povabili tudi predstavnika kohe-zijskih regij in prisluhnili še njunemu mnenju. »Kolikor mi je znano, se s tem področjem (regionalnega razvoja in kohezijskih sredstev) ukvarjata še samo dve uradnici na SVRK. In razumljivo je, da ti dve uradnici ne moreta določiti razvojnih prioritet. Lahko se zgodi, da bomo evropski kohezijski denar po različnih resorjih tako razdrobili, da noben ne bo imel skoraj nič od njega. Da bodo ostale samo drobtinice,« opozarja Kirbiš Rojsova. Seznam velikih projektov je v prilogi ... Priloga pa ne obstaja! Načrtuje se, da bi kohezij-ska regija Vzhodna Slovenija glede na nižji razvojni indeks iz nove finančne perspektive prejela precej več denarja kot njena zahodna soseda. Obstaja pa tudi bojazen, da bi se sredstva med regijama prelivala oziroma da bi zahod črpal še denar, ki pripada vzhodu. »Slovenija je na račun manj razvitega vzhoda izpo-gajala dodatnih 500 milijonov evrov. V dokumentih pričakujem eksplicitne navedbe, čemu bodo sredstva namenjena, ter zagotovilo, da jih ne bo mogoče prelivati. Tega v tem trenutku v dokumentih ne najdemo. Pa tudi ne seznama projektov, ki naj bi se financirali. Leta 2007 smo imeli ob pričetku finančnega obdobja vse dokumente potrjene. V dokumentaciji so bili v tabelah navedeni tudi vsi veliki projekti. Danes je situacija takšna, da je v Operativnem programu zapisano, da so veliki projekti navedeni v prilogi. Ta priloga ne obstaja oziroma do danes je še nihče ni videl. Sicer pa so vsi dokumenti, ki so pisani za novo programsko obdobje, pisani zelo ohlapno. Imajo po 200 strani in jih je nemogoče prebrati. V zapisanem se izgubiš, dokumenti so neprebavljivi. Pa ne samo po obsegu (200 ali 300 strani), temveč tudi po vsebini in popravkih. Vsakič ko dobimo novo verzijo dokumenta s popravki, ni recimo jasno označeno, kje iskati popravke. Ampak je treba znova brati celoten dokument (Partnerskega sporazuma in Operativnega programa) ter v zapisanem popravke iskati. Glede na to, da trenutno še sploh nimamo seznama projektov, se bojimo, da bo črpanje sredstev v novi perspektivi slabše, kot je bilo v stari. Niti ni znano, kateri projekti se bodo lahko financirali. Da ne govorimo o dolgotrajnih postopkih umeščanja v prostor, postopkih priprave projektne dokumentacije, pridobivanja gradbenih dovoljenj ... Saj tega v petih letih ne bomo sposobni izpeljati,« poudarjata sogovornika. Bo Slovenija prihodnje leto evropska sredstva črpala? Vlada Alenke Bratušek po Žagarjevih besedah črpanja evropskih sredstev v državnem proračunu za leto 2015 ni predvidela. Ali jih bo Ce-rarjeva predvidela v rebalansu proračuna, ta hip še ni možno reči. Ivan Žagar: »Menim, da ima nova vlada definitivno priložnost, da dokumente, na podlagi katerih bomo do leta 2020 črpali evropska sredstva, prevetri in nastavi po svoje. Pa čeprav so bili nekateri dokumenti že predhodno potrjeni in poslani v Bruselj. Pri nas se samo govori, da nekaj ni možno. Pa smo sploh preverili, kaj bi bilo možno? Ko gledam dokumente drugih držav, ugotavljam, da je marsikaj možno.« Nujno je, da se cilji in načrtovani projekti definirajo čim bolj jasno, da se sprejme strategija razvoja in da se strateški dokumenti pripravljajo tudi v strnjeni ter jasni obliki. »V vsakem primeru bi rad imel odgovor samo na eno vprašanje: za kaj bodo ta sredstva v prihodnje namenjena. To nas najbolj zanima. Ker obstaja bojazen, da denar ne bo prišel tja, kamor naj bi bil namenjen. Pričakujem, da bomo vsi deležniki skupaj sedli za mizo, pregledali dokumente in ugotovili, kje smo. Nadalje pa, da se bodo upoštevale realne in argumentirane pripombe lokalnega in regionalnega okolja. To je nujno, če želimo razvoj. Če je na obeh straneh (vladni in regionalni) prisotna pripravljenost na dialog, lahko pogajanja relativno uspešno končamo do konca tega leta,« pove Žagar. Cilji Evropa 2020 so definirani na način, da je možno z evropskim denarjem financirati zelo različna področja. Kakšne bodo na nacionalnem in regionalnem nivoju usmeritve za porabo bruseljskega denarja, je odvisno od posamezne države članice, ki kriterije za izbor projektov pripravljajo suvereno (upoštevajoč pač tematsko usmeritev iz Bruslja). To pomeni, da Slovenija sama sebi s pogoji, ki si jih predpisuje, zapira vrata pred evropskim denarjem. Mojca Zemljarič v. Od evropskega denarja odvisna tudi delovna mesta Brez dobrih treh milijard evrov evropskega denarja si je v prihodnjih letih skoraj nemogoče predstavljati delovanje državne in lokalnih skupnosti, državnih in občinskih institucij ter organov v njihovi sestavi. Evropski denar ne samo da je edini razvojni denar, ki nam je na razpolago. Z evropskim denarjem se preko projektov financira tudi marsikatero delovno mesto v državni upravi (vlada, ministrstva in organi v njihovi sestavi, agencije, inštituti ...), na občinah, v šolstvu, sodstvu ... Če denarja ne bo, bodo nekatera delovna mesta ugašala. Prav tako so od evropskega vira financiranja odvisna številna delovna mesta v realnem sektorju (podjetništvo in obrt, turizem, kmetijstvo ...). J Foto: arhiv 6 Štajerski Spodnje Podravje petek • 7. novembra 2014 Bolnišnične konice, ki bodejo Foto: Črtomir Goznik Četudi se poslovanje ptujske bolnišnice izboljšuje, mesečni presežek odhodkov nad prihodki se je iz naslova poslovanja namreč letos več kot prepolovil in znaša 46.095 evra, je skupni presežek odhodkov nad prihodki še vedno 731.178 evrov. Temu minusu iz poslovanja je treba prišteti še izplačilo drugega obroka odprave tretje četrtine neplačnih sorazmerij v skupnem znesku 316.322 evrov. V devetih mesecih letos so sicer načrtovani bolnišnični program dela presegli za več kot sedem odstotkov, prav tako opravili večji del ambulantne dejavnosti, kar v denarju pomeni trenutno neplačanih skoraj 500.000 evrov. Najbolj pa v tem trenutku dejavnost ogrožajo velike likvidnostne težave. V devetih mesecih so zapadle obveznosti znašale že skoraj štiri milijone evrov, vedno težje zadržujejo izvršbe, nekatere so tudi nenapovedane. Dan, ko ne bo denarja za izplačilo plač, je v teh razmerah vse bližje. Četudi naj bi bil aneks 2, ki naj bi odpravil bolnišnično podfinan-ciranost, že usklajen med partnerji in se čaka le še vladna potrditev, je ptujska bolnišnica, kot še nekatere druge podfinancirane slovenske bolnišnice, v nezavidljivem položaju. Na sploh je nerazumljivo, da sistem to dopušča, da je plačilo za enako storitev lahko tako dolgo tako zelo različno. Že nekaj ministrov, ki so se v preteklosti sprehodili po ptujski bolnišnici, je napovedalo odpravo te anomalije, tudi predsednik države pozna razmere, a se ne zgodi nič, kot da problema ni. Bolnišnica mora že zaradi izgube vse bolj zategovati pas, nekje pa bo moralo počiti, ker bodo rezerve tako ali drugače kmalu pošle. Kakovost dela za zdaj naj ne bi trpela, četudi je to lahko vprašljivo ob takem kleščenju stroškov in vedno večjem pomanjkanju denarja za opremo. Ptujska bolnišnica ima neslavni rekord med slovenskimi bolnišnicami: njena oprema je iztrošena 90-odstotno! Počasi pa izboljšujejo kadrovsko vrzel pri zdravnikih, a še vedno ne dovolj hitro, da bi bili člani sveta zavoda zadovoljni. Skrbi jih namreč še ena konica, najvišje plače med vsemi javnimi zavodi. Ne samo zaradi kakovosti dela, tudi zaradi zdravnika oz. zdravnikov samih, ki vsak mesec oddelajo 300 ur in več, rekorder tudi 373 ur. Najpogosteje je na tapeti plača radiologa. V svetu zavoda so mnenja, da nove sodelavce na tem oddelku in druge nujno potrebne specialiste „iščejo premalo intenzivno". Povrhu pa so zanje podatki o plačah preveč opisni, premalo analitični, ker iz njih ne morejo razbrati, koliko so zdravniki obremenjeni v rednem delovnem času in koliko zunaj njega. Manjka jim transparentnost. Plačne konice je nujno porezati, so odločeni v svetu zavoda, saj to ni dobro ne za ugled bolnišnice, ne za kakovost njenega dela, pa tudi zato ne, ker poslovanje ni uravnoteženo. Samo ugibamo lahko, kakšna bi bila razprava o teh visokih plačah, če bi bilo v ptujski bolnišnici vse urejeno, če bi imela plačila realne uteži, najsodobnejšo opremo in zanemarljivo pomanjkanje ključnih kadrov ter bi bila v nekaterih dejavnostih v špici. Tako pa v 140. letu delovanja bije eno svojih najtežjih bitk, skupaj z njo pa tudi okolje, ker pričakovane sinergije vseh odgovornih v bolnišnični zgodbi še ni. Še najmanj, kar javnost od njih pričakuje, je, da se odprtih vprašanj lotevajo vsebinsko odgovorno, brez nepotrebnih novih front, z vizijo, ki bo dala rezultate. Majda Goznik Ormož • O (ne)legitimnosti in (ne)zakonitosti upravljanja večstanova Pogodba nepopolna in brez V večini večstanovanjskih objektov na Ormoškem so v začetku leta zamenjali upravnike. Dolgo poslovnem registru vpisal kot nov poslovni subjekt in ne kot naslednik očetovega podjetja. Ta poteza je družino Vnu-čec drago stala, saj neposredni prenos upravljavskih pogodb iz enega na drugi poslovni subjekt v tem primeru ni mogoč. Zadeva pravno ne bi vzdržala niti v primeru, če bi k obstoječim pogodbam sklenili anekse. Lastnikom stanovanj in poslovnih prostorov je bila tako odprta možnost izbire novih upravnikov. Za kar so se številni tudi odločili. Večino večstanovanjskih objektov na Ormoškem sta v upravljanje prevzela Komunalno podjetje (KP) Ormož in podjetnik Mitja Lukner. Oboji, tako Komunala kot Luknerjevi, so na Ormoškem med največjimi in kapitalsko najmočnejšimi gospodarstveniki. Nadzorni odbor imenovan brez ustrezne večine, pod težo lažnih argumentov? Vladimir in Verona Pajek sta prepričana, da imajo poleg po njunem mnenju nezakonitega upravnika v bloku tudi nelegitimni nadzorni odbor. Na tem mestu je treba pojasniti, da je funkcijo predsednika nadzornega odbora v bloku zadnjih osem let opravljal prav Vladimir Pajek. »Aktualni nadzorni odbor pa se je imenoval kar sam, na nesklepčnem sestanku In z lažnimi navedbami o mojem odstopu in odstopu celotnega nadzornega odbora. Ta Isti nelegitimno Imenovan in izvoljen nadzorni odbor zdaj v vsem podpira delovanje KP Ormož, kar pomeni, da imamo brezvladje. Sicer pa nas je etažne lastnike zdajšnji sa-moimenovani predsednik nadzornega odbora v preteklosti skozi svojo funkcijo že večkrat oškodoval,« je še dejal Pajek in izrazil bojazen, da bi jim novi upravnik v kratkem precej dvignil tudi cene za ogrevanje in dobavo sanitarne vode. Vladimir Pajek: »Ker na pogodbi ni naših podpisov, je odločba UE Ormož nična.« Pajek: »Odločba je nezakonita.« Na vrata našega uredništva sta pred dnevi potrkala Vladimir in Verona Pajek, lastnika stanovanja v stanovanjskem bloku v Mihovcih pri Veliki Nedelji. Pajkova sta prepričana, da je pogodba o opravljanju upravniških storitev, ki jo ima njihov blok sklenjeno s KP Ormož, nezakonita. To pa zato, ker naj bi Upravna enota (UE) Ormož Komunali izdala odločbo o vpisu upravnikov Direktorica KP Ormož Pavla Majcen: »UE Ormož nas je pozvala k dopolnitivi pogodb.« v register na podlagi nevero-dostojnih listin oz. pogodb. Neverodostojne po mnenju Pajkovih zato, ker na njej ni lastnoročnih podpisov etažnih lastnikov z navedenimi lastniškimi deleži, kot to določa stanovanjski zakon. »Ker na pogodbi ni naših podpisov, je odločba nična. Na to nezakonitost sva z ženo vodstvo KP Ormož že opozorila. Prav tako sva na UE vložila pisni zahtevek za preklic odločbe. Njihovo ustrezno ukrepanje še čakava. Kljub opozorilom in po najinem prepričanju neveljav- Lenart • Servostan v dolg zaradi neplačnikov? Podjetje Tvoj dom nov upravnik Potem ko je več kot 400 družin v lenarških blokih v rokah upravitelja Servostan zgroženo ugotovilo, da za vodo in ogrevanje ter da jim grozi celo prekinitev dobave, se v strahu zatekajo k novim upraviteljem. Na drugi strani pa glavni krivec za neljubi dogodek, Servo-stan, ki naj bi distributerjema Eko toploti energetika in Mariborskemu vodovodu dolgoval več deset tisoč evrov, zagotavlja, da je strah odveč in se izgovarja na neplačnike, stanujoče v občinskih stanovanjih. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, so stanovalci lenarških blokov sredi septembra ugotovili, da njihov lokalni upravnik, preko katerega so redno plačevali položnice za ogrevanje in vodo, obveznosti do distributerjev ni poravnal. Zato jim je grozil celo izklop vode in ogrevanja. Stanovalce pa je še dodatno zaskrbelo ob zadnji položnici, v kateri naj bi upravnik sporočil, da v rezervnem skladu ni več sredstev, pa čeprav so redno plačevali tudi položnice za rezervni sklad. V strahu pred najhujšim so že začeli z iskanjem novih upraviteljev. Večino večstanovanj-skih stavb je v začetku tega meseca prevzel Tvoj dom iz Maribora. »S 13 stavbami, ki jih je do sedaj upravljal Servostan, imamo veljavno podpisane pogodbe o upravljanju s pri-četkom veljave 1. novembra,« je pojasnil direktor podjetja Tvoj dom Robert Golob in še dodal, da se stanovalci ostalih stavb v Lenartu in bližnji okolici še odločajo za zamenjavo upravnika. Koga bodo izbrali, še ni znano. Do konca leta naj bi Servostan poravnal dolg do Mariborskega vodovoda Po besedah direktorja Mariborskega vodovoda Danila Burnača naj bi nekaj manjših večstanovanjskih objektov prevzel kar Mariborski vodovod: »Dnevno rešujemo prošnje stanovalcev, ki se oglašajo pri nas in prenašajo pooblastila na MBV. Da objekt prevzame neposredno MBV, mora odločiti svet ali zbor stanovalcev in to ni v naši pristojnosti. Zato je preprosto potreben čas, da stanovalci sprejmejo odločitev.« Sicer pa Servostan po besedah Burnača dolg Stanovalci v lenarških blokih v strahu, da ne bi ostali brez ogrevanja, kljub temu, da so dosedanjemu upravitelju, podjetju Servo-stan, plačali vse obveznosti, množično prehajajo k drugim upraviteljem (fotografija je simbolična) do Mariborskega vodovoda, težek več deset tisoč evrov, zaenkrat dnevno poravnava. »Servostan je poravnal del obveznosti, kar je poslovna tajna. Prosili so, da bi vse poravnali do konca leta,« je še pojasnil direktor in dodal, da uporabniki in najemniki stanovanj po različnih poteh plačujejo storitev oskrbe z vodo: »Od začetka javne obravnave neplačila se morajo tudi uporabniki primerno zavarovati, da bodo njihova plačila prišla do nas.« Servostan: »Naši največji dolžniki so najemniki občinskih stanovanj.« Da bi prišlo do prekinitve dobave vode oziroma toplotne energije, se torej zaenkrat ni bati. To so zagotovili tudi iz podjetja Servostan, Foto: MZ Foto: MZ Foto: arhiv petek • 7. novembra 2014 Spodnje Podravje Štajerski 7 njskih objektov podpisov, odločba zato nezakonita? letni upravnik, podjetnik Zvonko Vnučec, se je lani jeseni upokojil. Dejavnost upravljanja je nadaljeval njegov sin Aljaž Vnučec, ki pa se je v . • 4- - I ^ .r i- W • »» .- • '•.. •• . .. •, •• ■ . .... ^FotoTviacIimir Pajek I Poslovno-stanovanjski objekt v Mihovcih KP Ormož po mnenju Vladimirja Pajka upravlja nezakonito. I ni pogodbi KP Ormož nadaljuje izvajanje vseh aktivnosti: pol leta že izdaja račune, neupravičeno zaračunava stroške upravljanja, sklicuje zbor etažnih lastnikov, na katerem se predvideva odločanje o investicijskem vzdrževanju ter s tem povezanimi visokimi finančnimi vložki. Upravniku enostavno ne zaupava in zahtevava preklic odločbe, ki jo je izdala UE Ormož,« je povedal Vladimir Pajek. UE Ormož Komunalo pozvala k dopolnitvi pogodb Direktorica KP Ormož Pavla Majcen se je na navedene očitke odzvala z besedami: »V skladu s to tematiko smo obravnavali pritožbo v eni po-slovno-stanovanjski stavbi, ki pa nima pravne podlage. Etažnim lastnikom smo pred zbori etažnih lastnikov predali predlog pogodbe. V posamezni večstanovanjski zgradbi so tako etažni lastniki imeli vpogled v predlog pogodbe in so po pregledu lahko tudi podali morebitna vprašanja oz. zahtevali pojasnila. V KP Ormož smo etažnim lastnikom podali morebitne odgovore. Pogodbo o upravljanju mora podpisati več kot 50 odstotkov etažnih lastnikov. Iz podpisov mora biti razvidno, kateri etažni lastniki posameznih delov so pogodbo podpisali. Etažni lastniki so se podpisali na seznam etažnih delov, katerih lastniki so. Iz druge priloge pa je razviden delež posameznega etažnega lastnika. Od UE Ormož smo dobili poziv za dopolnitev pogodbe, ki ga bomo izpolnili, ker ne želimo, da bi med etažnimi lastniki prihajalo do nesoglasij. Vendar je pravno-formalno pogodba v veljavi, ko prejme pogodbeni partner izvod, ki ga je podpisal drugi pogodbeni partner. Datum veljavnosti pa teče od podpisa zadnjega podpisanega datuma.« UE Ormož je Komunalo torej pozvala, da je pogodbe treba dopolniti. Pajkova sta kritična: »Na dopolnitev pogodb ne pristajava. Naj se pogodbe sklenejo na novo. Minuli petek, pred tednom dni, je po bloku hodil pred- več lenarških blokov kljub rednemu plačilu obveznosti nimajo poravnanih računov do dobaviteljev kjer so končno spregovorili. Zamenjava upravnika jim seveda ni po godu, preplah o prenehanju oskrbe z vodo in ogrevanjem pa so označili kot nesmiseln ter krivdo preložili na domnevne neplačnike: »Z dobavitelji smo dogovorjeni za obročno odplačevanje in do izklopov ne bo prišlo. Ni potrebe, da bi stanovalci te- kali okrog na lastne stroške in delali kakršnekoli menjave. S svojimi dolžniki pa bo Servo-stan začel postopati drugače, predvsem zaradi dogodkov v zadnjih dveh tednih. Dolžnikov ne moremo več tolerirati, sredstva bomo izterjali. Naši največji dolžniki zadnjih deset let so najemniki občinskih stanovanj, katerih dolg pa znaša nekaj deset tisoč evrov. Občina je obveznosti dolžna plačevati v imenu svojih najemnikov, če le-teh ne poravnajo najemniki sami. Izpad sredstev že vrsto let torej pokriva Servostan, zato stanovalci niso ogroženi, a ti zdaj bežijo k drugemu. Župan občine Janez Kramberger se problematike zaveda, prav tako smo ga f* « V. »Servostan ne bo šel v stečaj Direktorica Čuček Bezjakova je zanikala govorice, da bodo etažni lastniki položnice plačevali dvakrat. Kot neresnico je označila tudi stečaj Servostana: »Podjetje posluje že 23 let in namerava poslovati tudi v prihodnje. Trenutna situacija ne bo ogrozila dolgoročnih ciljev podjetja. Podjetje Servostan je začelo finančno prestrukturiranje. Dejavnost bo po novem poslovnem modelu razdeljena na dve, tako bosta upravljanje in trgovinska dejavnost postali ločeni.« Prav tako je še zanikala, da so sredstva iz rezervnega sklada izginila: »Govorice so popolnoma neutemeljene; rezervni sklad je nedotaknjen. Do avgustovskih položnic je bilo na enem obračunu prikazano stanje rezervnega sklada, ki je v lasti stanovalcev celotnega bloka in zraven obračun stroškov za posamezno stanovanje. Na septembrskem obračunu pa sta bila priložena dva dokumenta. Na enem dokumentu je bilo prikazano poslovanje rezervnega sklada in stanje rezervnega sklada v septembru. Na drugem dokumentu pa so bili obračunani stroški stanovanja in stanje rezervnega sklada 0 evrov. Ob prihodnjih spremembah izpisa bomo stanje rezervnega sklada iz obračunov stroška stanovanja izbrisali, saj je očitno to razlog za domnevo, da rezervnega sklada ni. Stanovalci pa bodo v prihodnje dobili oba obračuna, en obračun za rezervni sklad in en obračun za njihovo stanovanje.« J obvestili, da dolga občine ne bomo več tolerirali. Če nam občina do konca novembra 2014 ne bo zagotovila plačila obveznosti najemnikov stanovanj, bomo primorani dolg izterjati od Občine Lenart,« je na spletni strani lokalnega upravnika minulo sredo zapisala direktorica Servostana Mojca Čuček Bezjak. Približno 25 družin v težkem socialnem položaju Za pojasnila, ali najemniki občinskih stanovanj res ne plačujejo obveznosti, smo povprašali tudi na Občini Lenart. Višja svetovalka za splošne in pravne zadeve Brigita Rojs nam je sicer potrdila, da je od vsega skupaj več kot 400 družin, ki stanujejo v lenar-ških blokih, okrog 25 takih, ki so v težkem socialnem položaju: »Tem občina plačuje subvencijo iz naslova najemnin, v deležu, kot so do nje upravičeni na podlagi odločbe CSD, preostanek najemnine in obratovalne stroške pa morajo plačati sami. Nekateri ne poravnajo niti preostanka. So pa tudi neplačniki, ki niso upravičeni do subvencij in ne prejemajo socialnih pomoči, pa prav tako ne poravnavajo svojih obveznosti redno. Zoper njih so vložene izvršbe, ki jih je Servostan redno vlagal.« Monika Levanič Podpisi na seznamu ne morejo nadomestiti podpisa na pogodbi V dokumentu, ki ga je 28. oktobra izdala UE Ormož, je navedeno: »Kljub temu da je zagotovljena večina podpisov oziroma solastniških deležev, upravni organ ugotavlja, da predložen seznam ne more nadomestiti podpisa pogodbe etažnih lastnikov. Sklep etažnih lastnikov o določitvi upravnika, sprejet z večino, je le podlaga za sklenitev pogodbe.« S tem istim dopisom UE Ormož v nadaljevanju ormoško Komunalo poziva, naj omenjeno nepravilnost nemudoma ali najkasneje do 11. novembra odpravi. sednik nadzornega odbora in zbiral podpise k pogodbi. Eno stanovalko oziroma lastnico naj bi za podpis obiskal celo na njenem delovnem mestu v gostinskem lokalu.« Trije odstotki niso provizija, temveč možnost storitve nadzora Nadalje sta zakonca Pajek opozorila, da naj bi KP Ormož uporabnikom storitev oz. etažnim lastnikom zaračunaval relativno visoke stroške storitev upravljanja. »Znesek storitve z DDV je 9,5 evra. Takšen znesek za storitev upravljanja naj bi bil po najinih informacijah najvišji na tem ptujsko-ormoškem območju,« poudarjata sogovornika in dodajata: »Poleg tega si namerava KP Ormož kot upravljavec za vsako na objektu izvedeno investicijo zaračunati še strošek v višini treh odstotkov vrednosti izvedenih del. Pa čeprav po najinem mnenju ta dela spadajo v posle že zaračuna- nega rednega upravljanja. Po informacijah več upravnikov v širši okolici je to izjemen in edinstven primer. In višja kot bi bila vrednost investicije, več bi KP imel od tega.« »Tri odstotke ni provizija, ki bi jo zaračunali, ampak je bil to predlog za nadzor in vodenje investicije. Kot upravnik svoj del, ki je vključen v redno upravljanje, izvedemo brez dodatnih stroškov. Pri investicijah oziroma večjih vzdrževalnih delih pa dela izvajajo izbrani ponudniki, ki ponudijo najnižjo ceno. Izvajanje nadzora nad investicijo je predmet odločitve etažnih lastnikov. Če bodo ocenili, da je treba izvesti dodatni nadzor nad investicijo, ga lahko izvedemo, ker imamo ustrezen kader za nadzor gradbenih del. KP Ormož je etažnim lastnikom le podal predlog in ne bo zaračunal nobene provizije. V primeru, da bi etažni lastniki želeli nadzor nad investicijo, pa smo jim to storitev ponudili kot opcijo,« je pojasnila direktorica ormoške Komunale Pavla Majcen. Mojca Zemljarič Hajdina • Še o nepotrditvi mandata Antonu Cestniku Odškodninska odgovornost in sum zlorabe uradnega položaja Hajdinski svet je, kar zadeva nepotrditev mandata izvoljenemu svetniku, trenutno edini svet v Sloveniji, ki je tako ravnal zaradi domnevnih laži v volilni kampanji. Anton Cestnik, ki je bil na listi Desusa izvoljen v svet občine Hajdina, a mu mandata na konstitutivni seji niso potrdili, čeprav za to niso obstajali zakonski pogoji, je preko svojega pooblaščenca (advokata) hajdinski občinski svet konec oktobra pozval k takojšnji odpravi nezakonitega stanja oz. k takojšnji izdaji ustreznega akta (sklep občinskega sveta o nepotrditvi mandata občinskega svetnika), zoper katerega bo lahko vložil ustrezna pravna sredstva. Takšna odločitev občinskega sveta je nezakonita in pomeni nedopusten poseg v volilno pravico iz 43. člena Ustave RS. Cestnikov odvetnik občinski svet opozarja, da zaradi nezakonite nepo-trditve mandata svetniku nastaja nepremoženjska škoda zaradi razžalitve dobrega imena in časti, za kar so odgovorni (povzročitelji) za nastalo stanje tudi odškodninsko odgovorni. „Prav tako obstajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena kazenskega zakonika, saj so člani občinskega sveta kot člani lokalnega predstavniškega telesa po prvi točki 1. odstavka 99. člena kazenskega zakonika uradne osebe in obstajajo razlogi za sum, da so z izrabo svojega položaja in prestopa uradnih pravic Antonu Cestniku prizadejali škodo,« še izhaja iz poziva k takojšnji odpravi nezakonitega stanja. MG 8 Štajerski Politika petek • 7. novembra 2014 Svet je majhen Nova komisija EU Imamo novo komisijo EU, ki šteje 27 članov. Ker je predsednik želel imeti izredno izkušeno ekipo - štirje so v preteklosti službovali kotprvi ministri, pet kot namestniki prvih ministrov, devetnajst jih je zasedalo položaj državnega ministra, medtem ko jih ima sedem od njih že komisarske izkušnje. Takšna sestava vsebuje izredno močno politično sporočilo: ekipa ne bo le strokovno podkovana, temveč bo imela politično zaledje. Posledice so dvojne: po eni strani želi Juncker zaščititi Evropsko unijo pred morebitnimi posledicami pomanjkanja legitimnosti v primeru ponovne krize (dejstvo, da so državljani med finančno krizo čutili komisijo EU kot izredno birokratsko in oddaljeno institucijo, je negativno vplivalo na pozitivno reševanje težav v EU), po drugi strani je pričakovati, da bodo komisarji precej manj neodvisni pri zagovarjanju državnih nacionalnih interesov. Predsedniku bo pri koordinaciji resorjev pomagalo šest namestnikov. Podpredsedniška mesta so bila izoblikovana zato, da bi manjše vzhodne države (na začetku Slovenija, Latvija, Estonija, Bolgarija, Finska) dobile pomembno zveneče komisarsko mesto, ki v resnici predvideva le možnost koordiniranja dela med določenimi področji s skupnimi interesi in pomoč pri pripravljanju dokumentov. Potem ko seje Slovenija morala odpovedati enemu od omenjenih mest na področju energetike, je priložnost za nominacijo dobila sveže pečena namestnica Mira Cerarja gospa Violeta Bulc, ki ji je bilo zagotovljeno področje transporta, ki ni življenjskega pomena le za strateške investicije v Evropi, ampak istočasno tudi za oživitev slovenskega gospodarstva. Z odpovedjo podpredsedniškega mesta Sloveniji je Juncker lahko odobril tudi zahtevam socialistov v parlamentu EU, ki so želeli dodatnega namestnika predsednika komisije zase. Slovak Šefkovičprihaja iz levega političnega prostora in zdaj je razmerje med socialisti in liberalci enako, čeprav so slednji precej manj številni v Parlamentu. Da podpredsedniška mesta predstavljajo le titule brez resnične moči, pove tudi dejstvo, da je Juncker za svojo desno roko, torej uradno za prvega podko-misarja, izbral Timmermansa, ki mu je zagotovljena pravica do veta. Kar se tiče gospodarstva, je predsednik jasno povedal, da želi evropskemu gospodarstvu zagotoviti 300 milijard. Takšna naloga bo enakomerno razdeljena med komisarji, a zagotovo bo imel velik vpliv pri iskanju rešitev novi francoski komisar za gospodarstvo in fiskalno politiko Moscovici, ki je dobil to mesto na podlagi že omenjene francosko-italijanske naveze, ki je pripeljala Mogherinijevo do zunanjepolitičnega stolčka. Rim in Pariz si želita bolj fleksibilno ekonomsko in fiskalno politiko, s katero bi lahko spodbujala rast gospodarstva. Proti takšnemu pristopu se že dlje časa bori Nemčija. Da je ublažila udarec, je za podpredsednika za vsa ekonomska vprašanja uspela dobiti tesnega zaveznika Angele Merkel Finca Katai-nena. Vseeno se moramo zavedati, da bo nadaljnja gospodarska politika - tako kot tudi monetarna - v prihodnjih mesecih precej odvisna od ekonomskih kazalcev Nemčije. Kot je italijanska vlada že dlje časa napovedovala, vse kaže na ohladitev nemške rasti ali celo na začetek obdobja recesije. Če bi se to dejansko zgodilo, se bodo zavezništva znotraj Unije začela dinamično spreminjati. Oživitev gospodarstva in vrnitev zaupanja v inštitucije Evropske unije se lahko v nekaj letih znajde sredi tektonskih premikov tako v notranji kot v zunanji politiki zaradi upočasnitve nemške lokomotive. V tem primeru je pričakovati, da bo Berlin pritiskal za čimprejšnjo uskladitev dogovora o skupnem gospodarskem prostoru z ZDA in Kanado, ki trenutno ne napreduje po predvideni časovni lestvic. Izkazuje se, da imajo EU in ZDA precej različna stališča na šte-vilnihpodročjih in da se nekatere interesne skupine na Stari celini bojijo odprtja zaščitenega trga. Laris Gaiser www.radio-tednik.si Veselimo se druženja, z vami. RADI0D1TEDNIK Medijska hiša s tradicijo! Podravje • Prvih 100 dni po državnozborskih volitvah je mimo Poslanec in poslanki uporabi poslanskega Medtem ko sta ormoško in bistriško območje ostali brez »svojega« poslanca, so Šimenko (SDS) iz volilnega okraja Ptuj III. in Klavdija Markež (SMC) iz volilnega O tem, kako so zašli v politiko, za kaj si bodo prizadevali, kako sodelujejo med seboj, člani katerih odborov so in kje bodo stanovali, so povedali: Suzana Lep V ■ Šimenko: Pomembno je, ali si opozicijski ali koalicijski poslanec 1. V politiko sem vstopila iz dveh razlogov. Prvi je spoznanje, da vsaka država za svoj obstoj in razvoj potrebuje uspešno politiko. Pri tem imam v mislili strateški in državni nivo, ki oblikujeta politiko financ, gospodarskega razvoja, mednarodnih odnosov, izobraževanja, kulturo itd. Vse to država potrebuje, zato menim, da je prav, da se za to odločamo tudi mladi. Naš pogled je drugačen, specifičen, neobremenjen s preteklostjo ter v veliki zaskrbljenosti in odgovornosti za prihodnost. Drugi, bolj osebni razlog za vstop v politiko izhaja iz moje ocene o stanju slovenskega gospodarstva. Vez med politiko in gospodarstvom je zelo šibka. Ker sem večino svojih delovnih izkušenj pridobila v gospodarstvu, potrebe gospodarstvenikov razumem in jih bom lahko veliko bolje zastopala kot tisti, ki take izkušnje nimajo. 2. Precej mešani, saj smo v debati bolj ali manj aktivni le poslanci iz opozicije. Prav tako v teh mesecih nismo prejeli še nobenega konkretnega predloga, ki bi kazal na reševanje Slovenije iz obstoječe situacije. Žal se je vladajoča koalicija v preteklih dveh mesecih ukvarjala zgolj z mandatom Janeza Janše, ob tem pa eklatantno kršila z ustavo določene standarde sodobne države. Pomena vrednot se Slovenci še preslabo zavedamo. Seveda je to slaba popotnica novi vladi, saj se zdi, kot da ne vedo, kaj je njihova temeljna naloga, drugi pa to izkoriščajo za ohranja- nje kontinuitete slabega vodenja države. 3. Zelo pomembno je, ali nastopaš v vlogi opozicijskega ali koalicijskega poslanca. Kljub temu je za poslanca najpomembnejša neprekinjena vez z državljani. Smo predstavniki ljudi, ti od nas pričakujejo, da jih zastopamo in odločitve sprejemamo v interesu čim večjega števila. Smo eni izmed njih, imamo pa ta privilegij, da smo lahko tudi njihov glas. Svoje napore bom usmerila v to, da bo viden napredek v Sloveniji in v našem okolju. Če se bodo sprejemali Foto: Črtomir Goznik Suzana Lep Šimenko ukrepi, ki bodo ustvarjali boljše pogoje za gospodarstvo in življenje vseh, bo bolje tudi v našem okolju. Podpirala bom vse ukrepe za ustvarjanje boljših pogojev za ustanavljanje, rast in razvoj podjetij ter njihovo administrativno in davčno razbremenitev, saj verjamem, da so gospodarska rast in delovna mesta osnova za trajno blaginjo države. Še posebej bom pomagala pri iskanju razvojnih priložnosti Podravja na področju gospodarstva ter razvoja podeželja in kmetijstva. Izguba številnih delovnih mest in slab socialni status ljudi na našem koncu sta izredno skrb vzbujajoča in zahtevata takojšnje ukrepanje. 4. Sem članica treh odborov: za gospodarstvo, za finance in monetarno politiko ter za delo, družino, socialne zadeve in invalide. 5. Vedno se želim pogovarjati o odprtih problemih. O tem poskušam govoriti s čim več bolj ali manj odgovornimi. Pomemben je vsak, ker razlike v pogledih nakazujejo različne rešitve. Kot pa sem že omenila, se koalicija za zdaj še vedno organizira in odstopi, kot je na primer odstop ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, slabo situacijo le še poglabljajo. 6. Ne, nisem izrabila te možnosti in je niti ne nameravam. Kot poslanka sem bila izvoljena v volilnem okraju Ptuj III, ki zajema občine Zavrč, Cirkulane, Podlehnik, Maj-šperk, Kidričevo in Videm, kjer stanujem in imam družino. Kadar nimam obveznosti Slovenija • Občinam še manj denarja iz državnega proračuna Znižanje povprečnine in ukinitev sofinanciranja občinskih projektov Predstavniki občin in ministrstva za finance so se na sredinem sestanku posvetili pripravi sprememb proračuna za leto 2015. Vladni predlog namreč predvideva tudi znižanje povprečnine in ukinitev sofinanciranja investicijskih občinskih projektov, čemur v občinah ostro nasprotujejo. Zahtevali bodo tudi poseben sestanek pri predsedniku vlade. Znižanje povprečnine za občine je namreč v vladnem predlogu ukrepov na odhodkovni strani proračuna za leto 2015 določeno v višini 67,6 milijona evrov, 23 milijonov evrov prihranka pa si vlada obeta od ukinitve sofinanciranja investicijskih projektov občin v višini 2 % primerne porabe občin. Kot so pojasnili v Združenju občin Slovenije, so sestanek zahtevali, ker odločno nasprotujejo predlaganim ukrepom. V dopisu vladi so zapisali, da se občine zavedajo zahtevnega finančnega položaja države in so k zmanjševanju krize in konsolidaciji javnih financ že veliko prispevale. Med drugim absolutno nasprotujejo ukinitvi sredstev za sofinanciranje investicij, saj takšen predlog pomeni varčevanje na najšibkejših in najrevnejših obči- nah in je kot takšen nepravičen, nesorazmeren in nedopusten. Glede zniževanja povprečnin pa opozarjajo, da je ob kakršnemkoli zmanjševanju finančnih virov občinam nujen tudi odvzem finančnih obveznosti, ki jih imajo občine po zakonu. (sta) petek • 7. novembra 2014 Politika Štajerski 9 o svojih razlogih, ciljih in -stanovanja bili v širšem ptujskem okraju na državnozborskih volitvah julija izvoljeni trije: prvič sta v poslanske klopi sedli Suzana lep okraja ..., drugič pa Andrej Čuš (SDS), ki je bil izvoljen v .... Vsem trem poslancem smo zastavili naslednja vprašanja: 1. Kako vas je pot zanesla v politiko? 2. V poslanskih klopeh ste (oziroma niste) prvič. Kakšni so po nekaj mesecih v Državnem zboru prvi vtisi o tem delu? 3. Menite, da boste s svojim poslanskim delom uspeli doseči kak napredek v našem okolju? Kaj vas v (Spodnjem) Podravju najbolj boli in si boste prizadevali spremeniti? 4. Član-ica katerih odborov Državnega zbora ste? 5. Se "štajerski/podravski/ptujski" poslanci glede katerih vprašanj usklajujete ali bolj zaupate mnenjem svoje poslanske skupine? 6. Boste izrabili možnost uporabe poslanskega stanovanja v Ljubljani? v Državnem zboru, svoj čas preživljam v tem okolju. Ljudje od nas pričakujejo veliko in prav je tako. Odtujenost od ljudi prinaša tudi odtujenost od pravih in realnih problemov. Andrej Čuš: Ponosen sem, da sem tudi v tem mandatu najmlajši poslanec 1. Pot v politiko me je zanesla preko mladinskega sektorja in aktivnosti v mladinskih organizacijah. Zagotovo pa je k temu v preteklosti največ pripomogla izvolitev za predsednika Dijaške organizacije in predsednika podmladka SDS. Ob tem sem bil nosilec še mnogih drugih funkcij ter položajev, ki so pomembno vplivali na mojo pot. Skozi te aktivnosti in delovanje sem pridobil ogromno znanja s področja mladine, družbenih dejavnosti ter šolstva. Zagotovo je izvolitev v drugi poslanski mandat pri 24 letih velik izziv in tudi odgovornost, zato se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so mi namenili glas. Ponosen sem, da sem tudi v tem mandatu najmlajši poslanec Državnega zbora. 2. Tokrat je seveda prilagoditev in pa nastop v poslanskih klopeh malo lažja, saj sem se v preteklem letu in pol dodobra spoznal z delom poslanca. Narava dela pa je seveda takšna, da se moraš sproti kaj naučiti in tudi prisluhniti drugim. Že v preteklosti sem deloval tako, da sem se o vprašanjih in zakonih najprej pozanimal pri strokovnjakih in civilni družbi, šele nato sem se aktivno opredelil do odprtih vprašanj ter iskal najboljše rešitve za vse nas. 3. V Spodnjem Podravju nas čaka ogromno dela na področju zagotavljanja osnovne infrastrukture, prizadevati pa si moramo tudi za ustanovitev regij ter urgentni center v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju. Prizadeval si bom za nadaljevanje nekaterih infrastrukturnih projektov v naši regiji, predvsem pa bom izpostavil gradnjo avtocestnega odseka Dražen-ci-Gruškovje ter nadaljevanje elektrifikacije in posodobitve železniške proge Pragersko-Hodoš. Na področju lokalne samouprave si bom prizadeval za uvedbo pokrajin, z željo, da je Ptuj regijsko središče, saj si to tudi zasluži. Kot predstavnik mlade generacije politikov pa ne bom pozabil na problematiko mladih, ki je vse večja, še posebej v naših koncih. Brezposelnost mladih je v naših krajih nadpovprečna, treba bo preprečiti trend izseljevanja mladih v tujino. Prizadevam pa si tudi za večje povezovanje izobraževalnega sistema z gospodarstvom. 4. Aktiven sem v Odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino, Odboru za zdravstvo ter Odboru za zadeve EU. Zagotovo sem najbolj vesel dejstva, da nadaljujem svoje delovanje v odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino, saj omenjeno področje poznam zelo dobro. Moje članstvo v Odboru za zdravstvo je zagotovo velik izziv, saj je pred nami zelo pomembno obdobje, saj eno leto praktično nismo imeli ministra za omenjeno področje. Na področju delovanje v Odboru za zadeve EU je najpomembnejše poglavje črpanje evropskih sredstev, kjer se žal Foto: Črtomir Goznik Andrej Cuš nismo najbolj izkazali in bo treba narediti precej več, da bomo tudi na tem področju uspešnejši kot doslej. 5. Z drugimi poslanci iz regije sem se že dobro spoznal. Verjamem, da bomo dobro sodelovali. Seveda je pomembno, da se poslanci uskladimo ter delujemo v skladu s svojimi vrednotami in programom stranke, sem pa prepričan, da moramo predvsem gledati na dobro regije in ljudi, ki so nas izvolili oz. nam zaupali mandat. 6. Odločil sem se za najem poslanskega stanovanja, saj je bilo že v preteklosti veliko dela in sej, ki se zavlečejo ali pa so na vrsti zelo pogosto. Za stanovanje, nekaj čez 60 kvadratnih metrov je veliko, je cena blizu 300 evrov na mesec, brez drugih rednih stroškov, prav tako pa nisem upravičen do potnih stroškov. Klavdija Markež: Lahko bi rekla, da me je politika poiskala 1. Lahko bi rekla, da me je politika poiskala. Za vstop v politiko sem se odločila, ker sem prepričana, da se da zadeve spremeniti, izboljšati. Verjamem, da lahko s skupnim sodelovanjem in povezovanjem uspemo. Če ne bi bila takšnega mnenja, se za kandidaturo sploh ne bi odločila. S svojim strokovnim znanjem, prizadevnostjo in čutom za sočloveka želim prispevati k vzpostavitvi državne blaginje, ki bo temeljila na sodelovanju, znanju, odgovornosti in načelnosti. 2. Po začetni negotovosti prvih dni in spoznavanja novega delovnega okolja je delo v Državnem zboru steklo, predvsem s poudarkom na proaktivnem sodelovanju med vsemi nami. Odnosi med kolegi poslanci so odlični, prav tako zavzetost za učinkovito in transparentno delo. Dobro se počutim v novem delovnem okolju, kljub izredni dinamiki, raznolikosti strokovnih vsebin dela in drugačnemu pojmovanju dimenzije časa. 3.Verjamem v uspešno delo, prepričana sem, da bomo z odprtim dialogom, sodelovanjem z ljudmi na lokalni Foto: Črtomir Goznik Klavdija Markež ravni, povezovanjem uspeli pozitivno vplivati na razvoj našega kraja in okoliških občin. Ljudje pričakujejo takšno odgovorno ravnanje od vseh nas, ki so nam bile zaupane odgovorne naloge. V Podrav-ju imamo kar nekaj perečih problematik. Predvsem nerazvito gospodarstvo, visoko brezposelnost, beg ljudi in kadrov, ki smo jih sami vzgojili, v sosednjo Avstrijo, tudi ključne službe gredo iz naše regije ... Sama se nameravam osredotočiti predvsem na področje regionalnega razvoja, učinkovito črpanje evropskih sredstev in medresorsko povezovanje za večanje učinkovitosti našega gospodarstva in posledično zagotavljanje delovnih mest, strateški preboj gospodarstva na podlagi geo-strateškega položaja, naravnih virov. Nujen je takojšnji zagon gospodarstva, ustvarjanje novih delovnih mest in dvig konkurenčnosti. 4. Aktivno delujem in sem članica Odbora za notranje zadeve, lokalno samoupravo in javno upravo, Odbora za finance in monetarno politiko, Odbora za izobraževanje, znanost in šport ter redna članica Evropske parlamentarne skupščine OVSE. 5. S svojimi poslanskimi kolegi se seveda veliko pogovarjamo, razpravljamo, saj veliko časa preživimo skupaj. Razprave so običajno vroče in gostobesedne, tako med Štajerci, Prekmurci kot med kolegi iz drugih delov Slovenije. Seveda se ne strinjamo v vsem, imamo konstruktivne razprave, podajanje mnenj. Vendar iščemo najboljše rešitve za dosego skupnih ciljev. Različnost in velikost poslanske skupine SMC je poseben dejavnik, ki zahteva še bolj tenkočutno ravnanje in postopanje. Iskanje konsenza znotraj tako velike poslanske skupine 36 poslancev terja dodatno še veliko osredotočenost, znanje, izkušnje in komunikacijske veščine. A nam več kot uspeva. 6. Te dni si urejam možnost uporabe stanovanja v Ljubljani. Najemnina je okrog 250 evrov, k temu je treba dodati še vse stroške, ki pritičejo najemu. Minule mesece sem se vsak dan vozila, a je izredno naporno, ko se v nočnih urah vračam proti Ptuju, zjutraj pa že pred šesto na pot. Zaprosila sem za poslansko stanovanje, ki ga bom uporabljala v primerih, ko bo delo v Državnem zboru trajalo do večernih ur. Sicer pa izkoristim vsako možnost, da se vrnem v domače okolje, k svojima otrokoma. Jože Šmigoc, Majda Goznik in Mojca Zemljarič 10 Štajerski Kultura petek • 7. novembra 2Q14 Hajdina • Druga pesniška zbirka Olge Vidovič Pesnica svežine in svojstvenih odtenkov Pod okriljem KD Valentina Žumra, ki letos praznuje 15-letnico uspešnega delovanja, je izšla druga pesniška zbirka hajdoške pesnice Olge Vidovič pod naslovom Lepo je biti ženska. Javnosti jo je predstavila 22. oktobra, izšla je deset let po izdaji prve z naslovom Drugi jaz. Izdajo so omogočili KD Valentina Žumra, Občina Hajdina in ZKD občine Hajdine ter nekateri sponzorji in do-natorji. Predstavitev je pritegnila 130 ljubiteljev verzov in lepe slovenske besede, ki so z zanimanjem pokukali v čustveni svet pesnice. Med njimi so bili tudi Ivan Cimerman, pesnik in pisatelj, pesnik p. Mirko Pi-hler ter pesnica in pisateljica Sonja Votolen. Po besedah recenzenta zbirke Ivana Cimer-mana se Olga Vidovič z drugo pesniško zbirko razkriva kot zrela in čustveno bogata avtorica, ki bogastvo svojega srca in duše, svoja spoznanja in dognanja o čustvenem svetu v sebi in zunaj njega razdaja ljudem z dobrimi, toplimi zamahi. Naslov zbirke Lepo je biti ženska je predvsem pozitiven. Pesnica je mnenja, da ženske v naši družbi potrebujejo več pozornosti, predvsem pa so ženske čutne, močne in pogumne. Podpirajo tri hišne vogale, pogosto tudi četrtega. Tudi za to, da izdaš dve pesni- Foto: Črtomir Goznik Hajdoška pesnica Olga Vidovič „Pisanje je pri meni postalo življenjska potreba. Prva zbirka je bila pomoč moji duši. V drugi zbirki so pesmi bolj pozitivne, na koncu je vedno neka iskrica oz. žarek, ki zasveti iz teme, da po stezi življenja lažje hodimo pogumno naprej. Nastale so v obdobju desetih let. S spomini pa se še vedno vračam v svoje otroštvo, v mladost, veliko sem jih posvetila svoji, pred štirimi leti umrli mami oz. staršem ter moji sestri, ki je moja vodnica v življenju, velika opora. Posvečene pa so tudi sinu in vnukinji, skratka tistim najdražjim, ki me obkrožajo in me navdihujejo." ški zbirki, je potreben svojevrsten pogum, je prepričana. Pesmi je Olga Vidovič začela sistematsko zapisovati okrog 30. leta. V začetku je pisala ponoči, ko ji nemirna duša ni dala spati. Pisanje pesmi doživlja kot poseben svet, lebdenje duše, ko se odmakne od vseh dražljajev zunanjega sveta, kot neke vrste mlatilni-co v grobem, ko se misli vr-tinčijo z leve na desno, begajo sem in tja. Četudi je upokojenka, ji tako kot vsem zmanjkuje časa za vse. Aktivna je v Društvu žensk Hajdoše in TD Mitra Hajdina, vrsto let pa je pela tudi v skupini Gmajnarice iz Hajdoš. Napisala pa je tudi veliko pesmi za narodno-zabav-ne ansamble iz vse Slovenije. Zelo rada tudi vrtnari v svojem velikem skalnjaku, še vedno pa tudi rada kaj nariše, se loti kakšnega mozaika. Polaga tudi ploščice in veliko dela na vrtu. Njena največja strast pa je branje. V nastajanju pa je tudi že njena tretja pesniška zbirka, za katero je veliko pesmi že napisanih. MG Hajdina • Kulturni večer ob 16. prazniku občine Hajdina Nova zgodba o hunski legendi Atilu Že po tradiciji hajdinski občinski praznik spremlja bogat program najrazličnejših prireditev. Na kulturnem večeru, ki je oktobra potekal v dvorani DU Hajdina, je eden naših najplodovitejših in branih slovenskih pisateljev Ivan Sivec, ki je napisal že 123 knjig, kar ga uvršča na prvo mesto med avtorji, predstavil najnovejšo, četrto knjigo o Rimljanih na naših tleh, pod naslovom Atila, šiba božja. Hajdinčani so počaščeni, da je avtor prvo predstavitev svoje najnovejše knjige o Rimljanih na naših tleh, ki govori o usodi hunskega poglavarja Ati-le, izvedel med njimi. Udeležili pa so se je tudi člani turističnih društev Spodnjega Podravja, ki so ta dan preživeli v spoznavanju lepot, dediščine in ponudbe občine Hajdina. Pred tem je Ivan Sivec na temo rimske zgodovine napisal knjige Zadnji keltski poglavar, Usodna emonska lepotica in Burja nad Mrzlo reko. Ljudje imajo radi zgodovinske knjige, knjige o velikih ljudeh, velikih Slovencih, je povedal. „Ne pristajam na to, da Slovenci nimamo zgodovine, da smo narod hlapcev in dekel. Nasprotno, zelo, zelo trdoživi smo, da smo ostali na tem križpotju, na tem prepihu, na tem območju različnih kultur in narodov." Da je napisal tudi četrto „rimsko" knjigo, ima veliko zaslug tudi znana Hajdinčanka Silva Brodnjak, ki ga je povabila na rimske igre. Podlago zanjo je dobil v 100 različnih virih. Več časa so mu vzele priprave kot pisanje, je odkrito povedal. Študirati je začel hajdinsko zgodbo, ogledal si je tudi mitreje, s knjigo o zgodbah o Atili mu je veliko pomagala tudi Viktorija Dabič. V Sloveniji obstaja okrog 100 legend o njem, največ jih izhaja prav s tega območja. Nihče ne ve, kje natanko je Atila pokopan. Mnogi so ga v preteklosti že iskali, kopali. Atila je za časa svojega življenja trikrat prejahal Slovenijo. „Za vsako legendo mora biti vsaj zrno resnice," pravi Ivan Sivec, ki je prepričan, da bo tudi najnovejša knjiga pritegnila še posebej Hajdinčane; ki so dobili novo zgodbo. Slednja bo zagotovo v te kraje privabila številne, ki bodo želeli izvedeti, kje je Ati-lov grob, menda nekje v bližini cerkve sv. Roka. Kulturni večer ob 16. občinskem prazniku občine Hajdina so z nastopi obogatile ljudske pevke iz Skorbe, pesnica Olga Vidovič, Lucija Tement na ci-trah, recitatorki OŠ Hajdina Urška Murko in Nina Štumber-ger ter nadarjena mlada pevca Lana Varžič in Jure Drevenšek. MG Foto: Črtomir Goznik Ivan Sivec je 25. oktobra na Hajdini predstavil svojo četrto knjigo o Rimljanih na naših tleh z naslovom Atila, šiba božja. Predstavitev je pospremila manjša razstava o Atili članov likovno-fotografske sekcije občine Hajdina, ljubiteljskih slikarjev Cecilije Bernjak in Antona Gojkoviča. Tednikova knjigarnica Oče Letos je izšla druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika v dveh knjigah. Izdajo podpisujeta dva izdajatelja: Slovenska akademija znanosti in umetnosti (zanjo Tadej Bajd) in Znanstveno raziskovalni center SAZU Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (zanj Oto Luthar in Marko Snoj), slovar je založila Cankarjeva založba (zanjo Miha Kovač). Prva knjiga (1152 strani) zajema gesla od A do Pa, začenja s predgovorom predstojnika Inštituta za slovenski jezik Marka Snoja z datumom april, 2014. Med drugim avtor poudarja, da druga izdaja ohranja vse tradicionalne prvine prve in pravi, da na vprašanje, kdaj bomo Slovenci dobili nov informativno-nor-mativni slovar sodobne knjižne slovenščine, ki bo zadostil vsem pričakovanjem sodobnega slovaropisja in duhu današnjega časa, v razmerah, ki so na Slovenskem skoraj vedno zapletene, žal ni mogoče odgovoriti z gotovostjo. Seveda je gotovo, da je navedena izdaja sprožila veliko polemik, na socialnih omrežjih celo pozivajo k ignoriranju pričujoče knjige, katere druga, od Pe do Z, obsega 1150 strani. Slovar je bil natisnjen na Kitajskem v nakladi 5000 izvodov, cena prve in druge knjige je 189,90 evra. Kakor koli že, na tem mestu so bila pogosto citirana gesla iz prejšnjih slovarskih izdaj, najraje iz tiste v eni knjigi, ki jo je leta 1994 založila Državna založba Slovenije. Ampak zdaj je tu nova knjiga ....In slovarji pač niso knjige, ki bi jih brali na mah, kot praviloma velja za leposlovno čtivo, marveč so priročne knjige za vsakdanjo uporabo. No, prav priročen tak slovar ni, saj je velikega, obsežnega formata v dveh kar težkih oblikah. Tokrat me iz mnogih razlogov mika geslo OČE v slovarju, predvsem zaradi pravkar minulega praznika in poklonu pred-namcem ter razmišljanju o tistih, ki so nam podarili življenje in nas spremili skozi otroštvo. Seveda pa bi vas ob tem rada povabila, cenjeni bralci knjigarnice, k odlični knjigi z naslovom OČE. To je, za razliko od predstavljenega slovarja, povsem drobna leposlovka (157 strani manjšega formata), avto-biografija osebno enega najljubših živečih avtorjev Miljenka Jergovica (1966, Sarajevo). Izvirno izdajo (Otac, 2010) sem pred leti kupila na dopustu, tam v južnih krajih, neizmerno uživala v branju in tako je knjiga tudi dopustniški spominek. Torej: geslo oče je najti na 1016. strani slovarja (2014), na 722. v prejšnji izdaji (1994). V novi piše, da je oče moški v odnosu do svojega otroka: njegov oče je umrl za rakom; ima še očeta in mater; ubogati očeta; dober, skrbni oče ... No, v prejšnji izdaji pa: njegov oče je padel v nardnoosvobodilnem boju, sicer sta gesli skoraj enaki, a pričata ne le o živosti jezika, marveč tudi o družbenih, socioloških, socialnih spremembah. V prejšnji knjigi ni naveden biološki, nadomestni oče. Je pa v obeh izdajah najti besedo OTEC kot zastarelo za oče. Oče (Sanje, 2014) Miljenka Jergovica je posebno lepa knjiga, ne v materialnem, marveč v duhovno-literarnem smislu, v smislu vrednot in življenjskih izkušenj, modrosti, družinskih in socialnih vezi. Tako piše na strani 6 (prevod Aleksandra Re-kar): Nisva si bila blizu, čeprav so od vekomaj govorili, da sem izrezan on. Dobil me je pri dopolnjenih osemintridesetih letih, že ugleden sarajevski zdravnik, ki sta ga slava in položaj zgodaj postarala, toda že po dvanajstih mesecih, takoj ko sem shodil, so govorili, da sva si podobna: glava, čelo, izraz na obrazu ... Fantiček, pa tako podoben moškemu srednjih let; to najbrž obstaja samo pri nas, na Zahodu ne poznajo tega kulta podobnosti in nekakšnega sladostrastnega čudenja nad dejstvom, da je otrok podoben svojim staršem ali vsaj enemu izmed njih. Bil sem izrezan oče. Se sreča, kajti če bi bil izrezana mati, bi se zastavljalo vprašanje, kdo je moj oče . Knjigo Oče (10 € za »mehko vezavo«) zelo priporočam vsem ljubiteljem dobre knjige, še posebej pa očetom in sinovom. Liljana Klemenčič Rokomet Boleča poraza, Ornož ostal brez Mesariča Stran 12 K-1 Kujavec izgubil proti svetovnemu prvaku Stran 12 Karate Tri medalje za hajdinske karateiste Stran 12 Hura - prosti čas Mladi uživali ob športnih igrah in plesu Stran 13 iLSKA EZA ENIJE sniJE M Strelstvo Urška Kuharič znova med najboljšimi Stran 21 Kikboks Repina in Pungaršek med zmagovalci Stran 21 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiíuiajts naí na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietct www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Liga prvakov Mariborska pravljica dosegla nov vrhunec 5. november bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega nogometa, saj je Maribor z osvojeno točko proti slovitemu Chelseaju v Ligi prvakov dosegel izjemen uspeh. Varovanci Anteja Ši-mundža so se odlično kosali z neprimerno dražjimi zvezdniki in se na koncu skupaj z navijači veselili remija. Za slovenski klubski nogomet je to presežek, ki mu lahko da novega zagona. Točka za Maribor veliko pomeni v finančnem smislu (pol milijona evrov), še več pa v psihološkem. V tem momentu so bili na zadnjih srečanjih zelo slabi, pričakovati je, da bo remi s Chelseajem to povsem spremenil. Pomembno je tudi dejstvo, da v ekipi Maribora ni nenadomestljivih (na klopi so npr. bili Šuler, Vršič, Bohar in Mendy) in da se lahko vsak »rezervist« takoj vklopi v ekipo. To se povsem sklada s filozofijo športnega direktorja Zlatka Zahoviča, ki večkrat poudari, »da je klub pred vsakim posameznikom« oz. »da noben posameznik ne more biti večji od kluba«. MARIBOR - CHELSEA 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Ibraimi (50.), 1:1 Matic (73.). MARIBOR: Handanovic, Raj-čevic, Viler, Arghus, Filipovic, Sallalich (od 91. Ndiaye), Ibraimi (od 90. Bohar), Stojanovic, Mertelj, Tava res, Zahovic (od 73. Mendy). Trener Ante Šimun-dža. CHELSEA: Čech, Ivanovic (od 56. Ramires), Filipe Luis, Zou-ma, Terry, Fabregas, Hazard, Matic, Willian (od 46. Oscar), Drogba, Schürrle (od 46. Diego Costa). Trener: Jose Mourinho. Občinstvo je v razprodanem Ljudskem vrtu pripravilo izjemno vzdušje. Vijoličasti so proti Angležem celo vodili, v 50. minuti je zadel Agim Ibraimi. Chelsea je za točko zadel v 73. minuti prek Ne-manje Matica. V 85. minuti bi si lahko zagotovil tudi vse tri, toda Jasmin Handanovic je obranil enajstmetrovko Ede-nu Hazardu. V naslednji tekmi se bo Maribor 25. novembra pomeril s Sportingom v gosteh. jm, sta Agim Ibraimi (Maribor) je proti Chelseaju dosegel fantanstičen zadetek, ki je na koncu zadostoval za točko njegove ekipe. Fotografija je s tekme Zavrč - Maribor. Jose Mourinho, trener Chelseaja: »Igrali smo prepočasi, brez kreativnosti, Mariboru je bilo lahko nadzirati tekmo, dosegel je remi, kar je tudi želel. V drugem polčasu smo zaigrali bolje, bolj kreativno, hitro, imeli smo priložnosti, zaslužili bi si zmago, a je pošteno Mariboru čestitati za napore: dal je vse od sebe, naredil vse za točko. Mi smo dosegli dva lepa gola, drugega so nam razveljavili, morali bi zmagati, a moramo spoštovati odločitve sodnikov. Ta stadion je odličen, publika je bila fantastična, Maribor pa se je res izkazal. Mislim, da so bile naše menjave uspešne, saj je bil drugi polčas precej boljši kot prvi. Presenečenja se dogajajo, če nisi povsem predan v vsaki tekmi, če misliš, da tekma ne bo težka, te lahko hitro kaj preseneti. Sicer smo se hitro odzvali na gol, a Mariboru res vse čestitke za borbo, ki jo je prikazal. Ima odličnega vratarja, sodniki pa nocoj morda niso imeli najboljšega večera, poleg tega tudi meni ni uspelo prepričati svojih igralcev, da bo tekma težka.« Ante Šimundža, trener Maribora: »Mislim, da je bila tekma izjemna, fantastičen spektakel. Pokazali smo, da smo lahko konkurenčni najboljšim, zato je po mojem mnenju rezultat realen. Končnega razpleta ne obžalujem, lahko bi sicer tudi povedli z 2:0, lahko pa bi izgubili tudi to točko, če bi Chelsea zadel iz enajstih metrov. Agim Ibraimi se je po bolezni fantastično vklopil v igro, z veliko volje in želje je pokazal potrebno energijo, tudi zadel in podobne predstave pričakujem od njega tudi v prihodnje. Mislim, da so navijači Maribora najboljši navijači na svetu, vedno nam dajo potrebno energijo in spet so pokazali, da so naš dvanajsti igralec, ko nam je bilo na igrišču najtežje.« Nogomet • 1. SNL Na tekmi z Olimpijo slovo od Ptuja V soboto ob 14. uri se zagotovo splača priti na Mestni stadion na Ptuju: nogometaši Zavrča bodo namreč tam odigrali zadnje srečanje v središču Spodnjega Podrav-ja, v okviru 17. kroga Prve lige Telekom Slovenije bodo gostili Olimpijo. Zatem bodo še trikrat gostovali, nato pa sledi zimski premor. Spomladanski del prvenstva bodo beli odigrali v temeljito prenovljenem svojem nogometnem hramu, ki je praktično že gotov, do pričetka spomladanskega dela prvenstva pa bo doživel še nekaj lepotnih popravkov. Zgodnje sobotno popoldne prinaša nadvse zanimiv in atraktiven obračun moštev, ki letos igrata zelo dobro in presenečata javnost, ki od njiju tega ni pričakovala. Ljubljančani so z »nezvezdniškim« trenerjem Darkom Karapetrovičem letos končno podoba ekipe, kakršno si privrženci zmajev želijo in tega ne spreminjata niti zadnja poraza zeleno-belih (proti Domžalam v pokalu in Celju v prvenstvu). Ljubljančani so vsekakor favoriti, v gosteh so še posebej nevarni. Na gostovanjih jih spremljajo tudi organizirani navijači Green Dragonsi, ki jih na domačih tekmah zaradi spora s prvim možem zmajev Izetom Rastoderjem ni. Prvo tekmo v 8. krogu v Stožicah med Olimpijo in Za-vrčem so z 2:0 dobili prvi, in to kljub dejstvu, da so bili gostje v prvem delu igre precej boljši tekmec. Tokrat se torej ponuja odlična priložnost za povračilo, beli pa bodo storili vse, da se z zmago oddolžijo vsem simpatizerjem, ki so jih skozi celotno jesen spodbujali v najstarejšem slovenskem mestu. Obveza je torej velika, toda Zavrčani so letos že večkrat dokazali, da znajo in zmorejo, še posebej ko je najtežje. Tokrat zaradi kazni kartonov ne bosta nastopila izjemno zanesljiva in pomembna 1. SNL, 17. krog: Zavrč - Olimpija, sobota, 8. 11., ob 14.00 na Ptuju 2. SNL, 14. krog: Ankaran - Aluminij, sobota, 8. 11., ob 14.00 v Ankaranu člena ekipe Željka Orehov-ca, to sta Matija Kristič in Lovro Cvek. Poleg tega je z jesenskim delom že končal tudi dalj časa odsotni Karlo Težak, ki ima težave s »trebušnim zidom«. Na drugi strani imajo nekaj težav tudi zmaji, toda na njih se beli ne ozirajo in skušajo slediti zgolj napotkom svojega trenerskega štaba. Dober izid bi pred serijo treh zaporednih gostovanj pomenil veliko, zato pa bo seveda potrebna izdatna pomoč 12. igralca - navijačev. Vedno večjo vlogo v moštvu Zavrča dobiva Jure Matjašič, ki je bil poleti v kombinacijah za prestop k ze-leno-belim, toda naposled se je le odločil, da bo ostal pod vznožju haloških gričev. Nekdanji član ptujske Drave z optimizmom pričakuje Olim-pijo: »Proti Olimpiji bomo še dodano motivirani, saj se poslavljamo od ptujskega stadiona. Spoštujemo goste, saj letos igrajo zelo dobro, toda s strpno in agresivno igro lahko presenetimo Olimpijo in verjamem v tri točke. Pozivam tudi navijače, da nas podprejo, mi pa bomo dali vse od sebe.« tp Tenis • Mednarodni turnirji Neuspešna vrnitev po premoru Ptujčan Blaž Rola je tudi na najnovejši računalniški ATP-lestvici najboljši Slovenec, zaseda 87. mesto. Blaž je v začetku oktobra dopolnil 24 let, že pred tem pa si je vzel nekoliko daljši premor od nastopov na svetovni turneji. Po počitnicah se je odpravil v ZDA, kjer je opravil priprave za novo sezono. Ta teden je že igral na 50 tisoč dolarjev vrednem challenger turnirju v Knoxvillu v zvezni državi Tennessee. Tam je bil 4. nosilec, prvo-postavljeni je Tunizijec Malek Jaziri (71.). V 1. krogu se je Blaž pomeril z leto mlajšim Američanom, Tennysom Sandgrenom (330.), s katerim se je doslej enkrat že srečal: leta 2013 je Američan slavil na challenger turnirju na Havajih. Tako je bilo tudi tokrat, čeprav začetek tega ni napovedoval. Blaž je z breakom hitro povedel 4:1, pri rezultatu 5:3 pa tudi serviral za niz. Pri rezultatu 40:0 je imel kar tri vezane Blaž Rola Sklepni masters sezone v Londonu skupina A: Novak Bokovic (Srbija), Stanislas Wawrinka (Švica), Tomaš Berdych (Češka), Marin Čilic (Hrvaška); skupina 2: Roger Federer (Švica), Kei Niši-kori (Japonska), Andy Murray (Velika Britanija), Miloš Raonic (Kanada). zaključne žoge, a jih ni izkoristil. Američan se je vrnil v igro in kasneje slavil v tie-breaku z enim samim mini breakom (4:7). Blaž je imel tudi v drugem nizu vrsto priložnosti za break (7), a ni izkoristil niti ene same. Sandgren je na drugi strani v 4. igri izkoristil drugo in to prednost zadržal do konca. Challenger, Knoxville, rezultati: 1. krog: Rola (4.) - Tennys Sandgren (ZDA) 6:7(4), 3:6. JM Foto: MK 12 Štajerski Šport, šport mladih torek • 4. novembra 2014 Rokomet • Pokal Slovenije, 1/8 finala Boleča poraza, Ormož ostal še brez Mesarica Rezultati: Dol TKI Hrastnik - Jeruzalem Ormož 28:23 (15:8) Brežice - Drava Ptuj 31:29 (16:16) Koper 2013 - Sviš Ivančna Gorica 42:40 (36:36, 19:17) Slovan - Krka 26:34 (10:17) Gorenje Velenje - Istrabenz Plini Izola 44:19 (22:10) Črnomelj - Škofljica Pekarna Pečjak 32:26 (15:8) Dobova - Trimo Trebnje 27:30 (15:16) Tekma Celje Pivovarna Laško - Riko Ribnica bo na sporedu v ponedeljek, 10. novembra. Dol Hrastnik -Jeruzalem Ormož 29:24 (15:8) JERUZALEM: Bratanovič, Balent; Kolmančič, Čudič 2 (1), Gregorc 5, Veselko, Topolovec, Grizolt 1, Kocbek 4, Mesaric 4, Radujkovic 3, Petrovič, Rajšp 5. Trener Prapotnik. Pokalno tekmovanje je še enkrat več pokazalo svoje čare in pasti. To so na svoji koži grobo občutili rokome-taši Jeruzalema, ki so razočarali s pristopom k tekmi in nato še v sami igri. Na koncu se ni vedelo, kdo je 1. A- in kdo 1. B-ligaš. Takšne razprodaje ugleda si Ormožani ne bi smeli privoščiti. Ob zasluženi zmagi borbenih gostiteljev so gostje za dalj časa ostali brez prvega krožnega napadalca Danijela Mesarica, ki si je huje poškodoval roko. Ormožani so povedli 2:3, ves preostali del tekme pa so vodili varovanci bivšega trenerja Jeruzalema Aleša Filipčiča. Ko ekipa v enem polčasu doseže le osem zadetkov, potem je jasno, da Danijel Mesaric (Jeruzalem Ormož) bo zaradi poškodbe roke odsoten dalj časa. Foto: Črtomir Goznik nima možnosti za zmago. Odločitev o zmagovalcu je padla v zadnjih desetih minutah 1. polčasa, ko je Dolanom pri vodstvu 9:7 uspel delni izid s 6:1 (15:8). V 2. polčasu se je gostom še uspelo približati na tri zadetke zaostanka, bližje pa zaradi napak v napadu ter v obrambi ni šlo. Domači vratar Primož Cenkar je zaprl svoja vrata (15 obramb), zadevala sta Klemen Klepej (8 zadetkov) in Amal Ajdari (7 zadetkov). Pri Jeruzalemu je pordečel še Matic Topolovec in ormoška ladja se je potopila. Domačini so mirno pripeljali tekmo k srečnemu koncu in zmagi, ki jim zagotavlja uvrstitev med osem najboljših ekip v Pokalu Slovenije. Ormoške sanje o tretjem Final 4 so se razblinile kot milni mehurček. Pred Ormožani je v soboto, 8. novembra, ob 17.45 gostovanje pri Mariboru, pri katerem je vlogo trenerja prevzel slovenski selektor Boris Denič. uk Brežice - Drava Ptuj 31:29 (16:16) DRAVA PTUJ: Šulek, Janže-kovič 6, Verdenik, Jensterle 3, Bračič 5, Maroh 2. Požar. Be-denik, Sabo, Hrupič 3, Jerenec 2, Lesjak 3, Šalamun, Žuran 5, Belec. Trener: Uroš Šerbec Rokometaši Drave so v 3. krogu 1. B-lige pred domačimi gledalci za zadetek premagali Brežičane, v četrtfinalu slovenskega pokala pa so se jim ti oddolžili z zmago 31:29. V prvem polčasu je bila tekma zelo izenačena, obe ekipi sta se izmenjevali v vodstvu. Ptujski rokometaši so v napadu delovali solidno, medtem ko so bili v obrambi slabi. Njihovo obrambno postavitev 6-0 so Brežičani z lahkoto prebijali iz vseh položajev in dosegli veliko število prelahkih zadetkov. V nadaljevanju se slika ni bistveno spremenila, igralo se je gol za gol. V zadnjem delu tekme je trener Uroš Šerbec spremenil obrambno formacijo v 5-1, z Marohom naprej. Ta poteza se mu je po določenem času obrestovala, saj so rokometaši Drave prišli do prednosti treh zadetkov. Tako so v samo končnico, v zadnje štiri minute tekme, stopili s prednostjo dveh zadetkov. Po sporni sodniški odločitvi in izključitvi Maro-ha se gostje do konca tekme več niso znašli in so naredili kar nekaj tehničnih napak. Prav tako so v odločilnih trenutkih zastreljali nekaj dobrih priložnosti za zadetek. Vse to so Brežičani znali izkoristiti, saj so najprej prednost izničili, nato povedli in po nerealiziranem zadnjem napadu Ptujčanov slavili za dva zadetka. Rokometaši Drave so tako izpustili lepo priložnost za napredovanje v četrtfinale Pokala Slovenije in se bodo sedaj povsem osredotočili na prvenstvo, v katerem bodo v soboto igrali novo težko tekmo z ekipo Dola TKI Hrastnik. David Breznik K-1 • Svetovno prvenstvo Kujavec izgubil proti svetovnemu prvaku Prejšnji teden je v italijanski Marini di Carrara v K-1 v izvedbi organizacij WTKA in WKA potekalo največje svetovno prvenstvo v zgodovini borilnih športov do sedaj. Postati svetovni prvak na takšnem prvenstvu, kot je bilo letošnje Združeno svetovno prvenstvo 2014 (Unified World Champioships 2014), pomeni osvojiti najbolj prestižen naslov v zgodovini amaterskih svetovnih prvenstev v borilnih veščinah. Zaradi »objektivnih razlogov« je Slovenijo na tem prestižnem dogodku v disciplini K-1 v članski konkurenci do 71 kg zastopal le en tekmovalec, član Kung fu kluba Ptuj Bojan Kujavec. Ta je normo za nastop na SP izpolnil s 3. mestom na svetovnem pokalu v K-1 (WKF) marca letos. Za nastop v Italiji se je pripravljal v domačem klubu pod vod- Karate • London 2014 Tri medalje za hajdinske karateiste Žiga Javoršek (zgoraj) in Mitja Koderman sta v Londonu osvojila zlati medalji. London je gostil 2. svetovne igre za otroke do 14. leta starosti in prvo evropsko prvenstvo za kadete ter mladince v karateju organizacije IKU. Tekmovanja se je udeležilo 887 tekmovalcev iz 18 držav. Številčno ekipo je imela tudi slovenska reprezentanca, ki je bila zelo uspešna, saj je skupno na obeh tekmovanjih osvojila 16 medalj: dve zlati, šest srebrnih in osem bronastih. V slovenski odpravi so bili tudi mladi borci iz Karate kluba WKSA Hajdina, ki so se zelo izkazali, saj so osvojili tri medalje. V kategoriji do 57 kg je Žiga Javoršek v borbah zmagal in je postal svetovni prvak. Evropski prvak je v borbah do 52 kg postal Mitja Koderman. Aljoša Plajn-šek je osvojil 3. mesto v borbah v kategoriji do 55 kg in je nekoliko »izgorel« v želji po ubranitvi naslova svetovnega prvaka iz kanskega leta. Manj sreče je imel četrti predstavnik iz Hajdine Jaka Javor-šek, saj je zaradi zmanjšanja borišča trikrat nesrečno prestopil mejo borišča v prvem kolu in posledično izpadel. Tri osvojene medalje za Karate klub WKSA Hajdina so velik uspeh, mladi borci so jih osvojili po trdih treningih pod vodstvom trenerja Ljuba Javorška. Slednji je tudi predsednik Karate zveze WKSA Slovenije in je o tekmovanju v Londonu povedal: »Tekmovanje lahko ocenim kot zelo dobro organizirano. Sodniška organizacija je svoje delo opravila dobro, kar je vzpodbuden podatek, da se nivo sojenja dviguje v smeri kakovosti tekmovalcev.« David Breznik Bojan Kujavec je v Italiji nastopil na največjem svetovnem prvenstvu v zgodovini borilnih športov organizacij WTKA in WKA. stvom trenerja Karla Šau-perla, fizično pripravo pa je oddelal z Borisom Ciglar- jem iz PKT Ptuj. Za naporne sparinge so poskrbeli člani in soborci iz Kung fu kluba Ptuj, odlični borci iz Kluba tajskega boksa Muay Thai gym Ptuj, Legije Muay Thai iz Maribora in Leon Gyma iz Zagreba. Vsi so prispevali k dobri pripravljenosti Bojana Kujavca, ki je v Marini di Carrara nastopil v kategoriji do 71 kg, v kateri je bilo prijavljenih 15 tekmovalcev. V osmini finala je imel naš borec za nasprotnika odličnega Štefana Mez-sarosa iz Slovaške, ki pa kljub večkratnim pozivom ni prišel v ring na dvoboj, tako da je Kujavec po poteku določenega časa v skladu s pravili - s tako imenovanim »walk-over« - dvoboj zmagal in se tako uvrstil v četrtfinale. Za vstop v polfinale se je srečal z izkušenim Patrick-om Riverom, prvakom ZDA v K-1 in tajskem boksu po verziji WKA, ki je tudi na SP nastopal v obeh disciplinah. Začetek dvoboja je bil odličen, saj je Kujavec nemudoma vzpostavil prevlado in kontrolo v ringu ter si je z agresivno taktiko nabiral prednost. Borba je tako potekala vse do ene izmed izmenjav udarcev, ko je naš borec prejel zelo neugoden in močan udarec direktno v oko, zaradi katerega je izgubil ravnotežje. Sodnik v ringu je pričel šteti in ker naš borec na poškodovano oko ni mogel gledati, je sodnik v ringu dvoboj prekinil. Morda bi sodnik v kakšnem profesionalnem dvoboju dovolil nadaljevanje borbe, vendar je zdravje in varnost športnika na prvem mestu, zato je na tem mestu sodnik v ringu povsem pravilno dosodil T. K. O. (sodniška prekinitev zaradi poškodbe). Tako je moral Kujavec, kljub temu da se je v četrtfinalu pokazal kot kakovosten borec, priznati premoč Riveru, ki je nato potrdil svojo kakovost in postal dvakratni svetovni prvak, in sicer v K-1 in tajskem boksu (WKA). Bojan Kujavec se je tako osvojil 5. do 8. mesto. Vtisi iz tekmovanja v Italiji so pozitivni, šlo je za dobro izkušnjo za našega nadarjenega borca, ki je v zadnjem obdobju vidno napredoval (in še ima rezerve). Vse skupaj dokazuje, da se razvija v vrhunskega borca. David Breznik petek • 7. novembra 2014 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Šport mladih, rekreacija • Hura - prosti čas Športni napovednik Mladi uživali ob športnih igrah in plesu Zavod za šport Ptuj je v sodelovanju z Mestno občino Ptuj in Zavodom za šport Republike Slovenije Planica prejšnji teden pripravil tradicionalne športne aktivnosti Hura - prosti čas. Izvajalec aktivnosti je bilo Rekreacijsko ustvarjalno društvo Ele-ja, ki se je zelo izkazalo pri izvajanju iger za otroke Vrtca Ptuj. Teh je bilo v različnih terminih skupno okrog 200, ki so zelo uživali ob različnih športno-zabavnih aktivnostih. V športni dvorani Mladika so bili za otroke pripravljeni različni poligoni, medtem ko so se v ritmični dvorani na Mestnem stadionu na Ptuju izvajali otroški plesi. Po končanih aktivnostih v sklopu projekta Hura - prosti čas so bil otroci zelo dobre volje in so se dodobra razgibali, kar je bil tudi eden izmed osnovnih namenov akcije. David Breznik V tednu počitnic so v ritmični dvorani na Mestnem stadionu v okviru prijekta plese za otroke Vrtca Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Hura - prosti čas izvajali Bovling • Podjetniška iiga Izenačeno, da bolj ne more biti Letošnja jesenska izvedba podjetniške lige je tik pred končnico, stanje na lestvici pa obeta izjemno zanimiv zaključek. Ta bo morda celo najbolj izenačen v vsej zgodovini lige, saj ima pred zadnjimi štirimi krogi kar sedem moštev realne možnosti za zmago. Na 1. mestu s tekmo več vztraja ekipa Slovenske gorice, sledijo pa kar štiri ekipe z identičnim izkupičkom točk -37, naslednji dve pa sta jih zbrali eno manj - 36! Derbi kroga sta tokrat odigrali ekipi Slovenske gorice in Gostišče Iršič, na koncu pa sta si pravično razdelili točke - 4:4. Tames, Saška bar in Talum so slavili v dokaj izenačenih dvobojih, najvišjo zmago kroga pa je dosegla ekipa MO Ptuj. Posebej je treba izpostaviti dvoboj med ekipama VGP Drava in Boxmark Team: čeprav je bila prva nesporni favorit, so se dekleta Boxmarka na koncu veselila neodločenega izida. Ta je povsem zaslužen, še posebej zaradi tega, ker so skupno podrla 52 kegljev več od tekmecev. To ni bil prvi presenetljiv izid ki-dričevskih deklet letos, kar kaže na konstanten napredek in vedno večjo konkurenčnost. Med ekipami je najboljši izid kroga dosegla MO Ptuj (2822), sledijo Slovenske gorice, Saška bar in Gostišče Iršič. Med posamezniki se je v tem krogu najbolj izkazal Karli Kuzma (796), z enakim izkupičkom 779 sledita Janko Frešer in Črtomir Goznik, tri manj je podrl Aleš Korošec. Med najboljšo deseterico sta imeli tokrat po dva predstavnika Saška bar in MO Ptuj. V skupnem seštevku najboljših posameznikov premočno vodi Črtomir Goznik, ki povprečno v vsaki posamezni igri podre več kot 20 kegljev od najbližjih zasledovalcev (204,6-183,6). REZULTATI ZAOSTALIH TEKEM 7. KROGA: Restavracija PAN - Elektro Maribor 1:7, Slovenske gorice - Talum 5:3. REZULTATI 8. KROGA: Talum - Radio-Tednik Ptuj 6:2, Saška bar - SKEI Ptuj 5:3, Boxmark Najboljši posamezniki 8. kroga: 1. Karli Kuzma (Slovenske gorice) 796, 2. Janko Frešer (Gostišče Iršič) in Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) oba 779, 4. Aleš Korošec (Mestna občina Ptuj) 776, 5. Gregor Miložič (Saška bar) 767, 6. Robert Kurež (Saška bar) 746, 7. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 715, 8. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 713, 9. Robert Šegula (Tames) 702, 10. Miran Duran (Elektro Maribor) 700. Team - VGP Drava 4:4, Elektro Maribor - Tames 3:5, Restavracija PAN - Mestna občina Ptuj 0:8, Slovenske gorice - Gostišče Iršič 4:4. Prosta je bila ekipa Bowling center Ptuj. 1. SLOVENSKE GORICE 8 2724 41 169,5 2. SAŠKA BAR 7 2723 37 171,6 3. GOSTIŠČE IRŠIČ 7 2706 37 168,3 4. VGP DRAVA 7 2344 37 168,1 5. TALUM 7 2461 37 161,7 6. MESTNA OBČINA PTUJ 8 2822 36 168,0 7. TAMES 7 2650 36 164,1 8. ELEKTRO MARIBOR 8 2433 29 155,9 9. SKEI PTUJ 8 2505 26 163,0 10. BOWLING CENTER 7 - 25 157,9 11. BOXMARK TEAM 7 2396 19 147,1 12. RADIO-TEDNIK PTUJ 8 2446 15 160,0 13. RESTAVRACIJA PAN 7 2087 9 136,8 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 204,6, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 183,6, 3. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 183,5, 4. Gregor Miložič (Saška bar) 182,2, 5. Robert Šegula (Tames) 179,1, 6. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 179, 7. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 178,6, 8. Karli Kuzma (Slovenske gorice) 177,7, 9. Sašo Vidovič (Saška bar) 177,4, 10. Andrej Trunk (Tames) 176,5. Razpored 9. kroga (ponedeljek, 10. 11.): ob 17.30: Bowling center Ptuj - Boxmark Team, Restavracija PAN - Slovenske gorice; ob 20.00: Saška bar - VGP Drava, Talum - SKEI Ptuj, Tames - Mestna občina Ptuj, Radio-Tednik Ptuj - Gostišče Iršič. Prosta bo ekipa Elektro Maribor. JM Nogomet • 3. SNL sever ZAOSTALA TEKMA 8. KROGA: RADLJE - AHA EMMI BISTRICA 0:1 (0:1) STRELEC: Polegek (45.) AHA EMMI BISTRICA: Trajko-vski, Horvat (od 78. Fanedl), Korošec, J. Obrovnik, Grobin, Polegek, Šumak, Bečaj, U. Obrovnik, Kusič, Lukič (od 86. Danilovič). Trener: Ivan Simonič. Nogometaši iz Slovenske Bistrice so v torek v Radljah odigrali zaostalo tekmo 8. kroga. Domačini so bili popolni favoriti, vendar tega na igrišču niso upravičili. Šele druge zmage v tem prvenstvu so se tako veselili Bistričani, ki pa ostajajo na zadnjem mestu prvenstvene razpredelnice. Edini strelec na tekmi je bil Aljaž Polegek v zadnji minuti 1. polčasa. 1. MARIBOR B 2. DRAVA PTUJ 3. PODVINCI 4. K. DRAVOGRAD 5. FUŽINAR 6. AJDAS LENART 7. ŠMARJE PRI J. 8. RADLJE 9. MONS CLAUD. 10. ŠAMPION 11. K. PREVALJE 12. FOS. ŠENTJUR 13. MALEČNIK 14. A. E. BISTRICA 0 9 0 0 6 2 0 5 2 0 4 4 0 4 4 0 5 0 0 4 2 0 4 2 0 4 1 0 4 0 0 4 0 0 3 1 0 3 0 0 2 0 138:13 27 230:17 20 3 20:14 17 219:11 16 2 20:14 16 513:18 15 422:16 14 4 17:17 14 513:27 13 6 24:26 12 617:19 12 611:25 10 7 17:29 9 88:23 6 JM Nogomet • Miajše kategorije 1. SML REZULTATI 15. KROGA: Ilirija Extra-Lux - Aluminij 1:2 (0:1), Koper - Elta Izola 12:2 (4:1), Maribor Branik - Gorica 4:3 (1:2), Šampion - VOC Celje 4:2 (2:0), Krško - NOGA Triglav 5:1 (3:0), Olimpija Ljubljana - Interblock 3:0 (3:0), Rudar Velenje -Krka 2:0 (1:0), Bravo Publikum - Domžale 1:2 (0:2). 1. DOMŽALE 15 11 4 049:14 37 2. KOPER 13 10 2 151:15 32 3. ALUMINIJ 15 9 1 532:25 28 4. INTERBLOCK 14 9 0 527:15 27 5. B. PUBLIKUM 14 8 2 427:15 26 6. MARIBOR B. 13 7 4 225:20 25 7. GORICA 15 7 3 545:22 24 8. VOC CELJE 15 6 5 436:28 23 9. OLIMPIJA LJ. 15 6 4 535:27 22 10. ŠAMPION 14 6 1 724:29 19 11. KRŠKO 15 3 5 727:43 14 12. RUDAR VEL. 15 4 1 1018:40 13 13. ILIRIJA 15 3 2 1018:29 11 14. KRKA 15 2 4 917:35 10 15. N. TRIGLAV 15 3 1 1113:38 10 16. ELTA IZOLA 14 2 1 1119:68 7 1. SKL REZULTATI 15. KROGA: Ilirija Extra-Lux - Aluminij 0:5 (0:3), Koper - Elta Izola 2:1 (1:0), Maribor Branik - Gorica 6:2 (3:0), Šampion - Celje 0:0, Krško -NOGA Triglav 2:3 (1:3), Olimpija Ljubljana - Interblock 1:2 (1:1), Rudar Velenje - Krka 2:1 (0:1), Bravo Publikum -(0:1). Domžale 1:1 1. NOGA TRIGLAV 15 11 2 233:18 35 2. MARIBOR B. 13 11 1 150:11 34 3. DOMŽALE 15 11 1 339:10 34 4. ALUMINIJ 15 10 1 436:13 31 5. OLIMPIJA LJ. 15 8 2 534:20 26 6. B. PUBLIKUM 14 8 1 517:11 25 7. KRŠKO 15 7 1 720:19 22 8. INTERBLOCK 14 7 1 617:27 22 9. KOPER 13 6 2 516:14 20 10. GORICA 15 5 2 829:27 17 11. CELJE 15 5 2 818:20 17 12. KRKA 15 5 1 921:30 16 13. ILIRIJA 15 4 2 911:32 14 14. RUDAR VEL. 15 3 1 1113:36 10 15. ŠAMPION 14 2 2 1014:40 8 16. ELTA IZOLA 14 2 0 1211:51 6 Nogomet • 1. SNL PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Zavrč - Olimpija; SOBOTA ob 16.00: Celje - Gorica; SOBOTA ob 18.00: Luka Koper - Rudar, Domžale - Kalcer Radomlje; NEDELJA ob 14.00: Krka - Maribor. 2. SNL PARI 14. KROGA - PETEK ob 19.00: Šenčur - Krško, SOBOTA ob 14.00: Ankaran Hrvatini - Aluminij, Farmtech Veržej -Dravinja Kostroj, Roltek Dob - TKK Tolmin; NEDELJA ob 14.00: Šmartno 1928 - Triglav Kranj. 3. SNLSEVER PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Mons Claudius - Koroška Dravograd, AjDAS Lenart - Šampion, Fosilum Šentjur - AHA Emmi Bistrica; SOBOTA ob 16.00: Korotan Prevalje - Fužinar, Radlje - Maribor B; NEDELJA ob 14.00: Podvinci - Šmarje pri Jelšah, Drava Ptuj - Malečnik. SUPER LIGA PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Cirkulane - Videm, Ge-rečja vas - Hajdina, Boč Poljčane - Bukovci, Središče ob Dravi - Carrera Optyl Ormož; NEDELJA ob 14.00: Stojnci - Apače. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Podvinci - Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Leskovec - Zgornja Polskava. PAR 2. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Tržec - Gorišnica. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Oplotnica - Rogoznica; NEDELJA ob 14.00: Makole - Majšperk. PAR 1. KROGA - NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Polskava av-toprevozništvo Grobelnik (na igrišču v Slovenji vasi). 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 16. KROG: Aluminij - NOGA Triglav (SOBOTA ob 12.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 16. KROG: Aluminij - NOGA Triglav (SOBOTA ob 14.00) Rokomet • 1. SRL (m) 8. KROG: Maribor Branik - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 17.45) 1. B SRL 7. KROG: Drava Ptuj - Dol TKI Hrastnik, Velika Nedelja Carrera Optyl - Grosuplje (SOBOTA ob 19.00); Moškanjci Gorišnica - Črnomelj (SOBOTA ob 19.30). Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 3. KROG: Celje - ŽOK GM mobil Ptuj (SOBOTA ob 18.00) Namizni tenis • 1. SNTL (m) 4. KROG: Arrigoni - Cirkovce Šternmatik. 1. SNTL (ž) 4. KROG: Ptuj - Kajuh Slovan (SOBOTA ob 17.00) 2. SNTL(m) 4. KROG: Ptuj - Logatec; Ptuj - Ratek. Kegljanje • 2. SKL (ž) 7. KROG: Šoštanj - Drava (SOBOTA ob 18.00). David Breznik SKUPNA LESTVICA SML/SKL: 1. Domžale 71, 2. Maribor Branik 59, 3. Aluminij 59, 4. Koper 52, 5. Bravo Publikum 51, 6. Interblock 49, 7. Olimpi-ja Ljubljana 48, 8. Noga Triglav 45, 9. Gorica 41, 10. Celje 40, 11. Krško 36, 12. Šampion 27, 13. Krka 26, 14. Ilirija Extra-Lux 25, 15. Rudar Velenje 23, 16. Elta Izola 13. 2. SML, 2. SKL 2. SML, 11. krog: NŠ Robert Koren - Poli Drava 1:1 (0:1); 2. SKL, 11. krog: NŠ Robert Koren - Poli Drava 4:2 (2:1). 1. FARM. VERŽEJ 22 17 1 465:14 52 3. KRSKO 13 8 2 337:11 26 2. NŠ MURA 22 16 1 556:24 49 4. CELJE 12 8 2 224:11 26 3. DRAVINJA 20 13 4 3 59:29 43 5. DRAVOGRAD 13 7 1 524:15 22 4. POLI DRAVA 20 12 3 575:29 39 6. DRAVINJA 13 7 1 529:33 22 5. MALEČNIK 22 10 6 648:41 36 7. FARMT. VERZEJ 13 6 2 529:34 20 6. NŠ R. KOREN 22 10 5 743:27 35 8. RUDAR VEL. 13 5 3 526:16 18 7. GUMMI MIRAL 22 10 3 937:31 33 9. BISTRICA 13 3 6 414:14 15 8. A. E. BISTRICA 22 8 2 1236:53 26 10. POLI DRAVA 13 4 1 816:27 13 9. NAFTA 1903 22 8 1 1335:58 25 11. ŠAMPION 13 4 1 819:37 13 10. ŠMARTNO 28 20 7 2 1129:39 23 12. ŽALEC 13 3 3 711:31 12 11. POHORJE 20 7 1 12 35:57 22 13. POBREZJE MB 13 2 0 1115:51 6 12. KOVINAR MB 22 5 3 1423:78 18 14. K. PREVALJE 12 0 0 129:75 0 13.ŽELEZNIČAR 20 2 7 11 26:47 13 14. MIKLAVŽ/D. 20 2 3 1528:68 9 DEKLETA U-17 VZHOD REZULTATI 8. KROGA: ŽNK LIGA U-15 VZHOD MSM Ptuj - Fužinar 1:0 (0:0), REZULTATI 13. KROGA: Poli Drava Ptuj - Rudar Velenje 2:0 (1:0), Aluminij - Pobrežje Maribor 9:0 (5:0), Krško - Dravinja 4:0 (1:0), Maribor Branik - Žalec 3:0 (1:0), Šampion - Robert Koren Dravograd 1:4 (1:1), Farmtech Veržej - Bistrica 0:0. 1. MARIBOR B. 13 12 1 069:6 37 2. ALUMINIJ 13 9 1 351:12 28 Preša S. Gradec - ŽNK Maribor 0:5 (0:2), Teleing P. Beltinci -Rudar Škale 9:2 (3:0). 1. TELEING BELTI. 7 2. RUDAR ŠKALE 7 3. MSM PTUJ 8 4. FUZINAR 5. MARIBOR 6. PRESA S. GRA. 8 0 0 7 0 0102:8 21 5 1 136:14 16 4 1 328:11 13 3 1 454:15 10 2 1 520:34 7 :158 0 JM 14 Štajerski Podravje petek • 7. novembra 2014 SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI, OB 16. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA VAM ČESTITAM IN VAS VABIM NA PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA, V SOBOTO, 8. NOVEMBRA 2014. mag. StanislavJSlažar Zupan občine/ Kiajdir GOSTILNA Z vami že od teta 19321 feian POROKE SREČANJA PRAZNOVANJA OBLETNICE SEDMINE KMEČKA POJEDINA IN KRVAVICE Vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku občine HAJDINA čestitamo in se še naprej vljudno priporočamo s svojimi storitvami. Vsak vikend nudimo pravo martinovo pojedino. Za vas pripravljamo več menijev na katerih boste našli pečeno raco, kmečki krožnik ali telečjo pečenko ... PONUDBA MESECA: steaki in tris lignjev z izbrano prilogo in solato 6 €. Ana Plazar s.p. Slovenja vas 30, 2251 Ptuj, Tel.: 02/788 56 00 Sebastien Majhen s.p.. Zgornja Hajdina 12b, Hajdina Telefon: 781 5441,fax: 781 5441 Gsm: 041 620 205 e-mail: sebastien.majhen@siol.net MONTAŽA, SERVIS TOPLOTNE TEHNIKE * TOPLOTNE ČRPALKE ZA OGREVANJE HIŠ IN SANITARNE VODE, * OGREVANJE NA BI0MAS0, SEKANCI, PELET1, POLENA, * SOLARNA TEHNIKA, KOT POMOČ PRI D0GREJEVANJU-SANTIRNAV0DA, * OGREVANJE NA PLIN IN 0UE VSE TO MONTIRAMO, VZDRŽUJEMO IN SERVISIRAMO. ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE HAJDINA. Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam iskreno čestitamo ob praznovanju praznika občine Hajdina. STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se run wwmfedrulLiJ Hajdina • 16. občinski praznik Kanalizacija ostaja osrednji projekt „Do konca leta bodo realizirani vsi glavni projekti, ki smo si jih v sprejetem proračunu zastavili. Posebej uspešni smo bili pri nadaljevanju izgradnje sekundarne kanalizacije v vseh vaseh naše občine. Izpostaviti pa je treba še ureditev vaškega središča v Slovenji vasi, urejanje domov naših društev, postavitev otroških igral v vaških središčih, projekt komasacije, energetsko sanacijo osnovne šole in zaključek športnega parka ob njej, pločnik in cesto od PSC na Zg. Hajdini, asfaltiranje ceste od mitreja do Mariborske ceste, parkirišče v jami Draženci, izgradnjo tribune ob športnem igrišču na Hajdi-ni in namakalnega sistema na nogometnem igrišču v Skorbi. S sredstvi, pridobljenimi na različnih državnih razpisih, smo končali večji del kanalizacije, komasacije in energetske sanacije OŠ. Za investicije smo porabili dobro tretjino našega proračuna," je o letošnjem proračunskem letu in investicijah v občini Hajdina povedal župan Stanislav Glažar. V občini Hajdina že tradicionalno vsako leto pred občinskim praznikom potekajo številne vaške, kulturne, športne in druge prireditve. To je dokaz, da tu živijo pridni in ustvarjalni ljudje, ki jih občina in ostala združenja znajo motivirati za uspešno ustvarjanje in sodelovanje, poudarja hajdinski župan, ki je zadovoljen, da so v letošnjem letu uspeli pripraviti in na občinskem svetu potrditi strategijo trajnostnega razvoja občine Hajdina 2014/2020. V njej so opredelili strateške cilje, razvojne usmeritve in glavne prioritete po posameznih področjih. „Naš namen je bil poiskati takšne usmeritve, ki bodo vsebinsko obogatile življenje v naši občini na različnih področjih in bodo tudi dejansko uresničljive. Realizacijo bomo budno spremljali in jo glede na spremenjene pogoje tudi sproti prilagajali. Predlog proračuna za leto 2015 je v pripravi. Pri nas se že nekaj časa držimo uveljavljenega načela, da dajemo prednost tistim projektom, kjer imamo zagotovljeno sofinanciranje iz državnih ali evropskih virov. Osrednji prednostni projekt v letu 2015 bo nadaljevanje izgradnje sekundarne kanalizacije po vseh občinskih naseljih. Na osnovi potrjenega državnega financiranja smo že podpisali pogodbe z izvajalcema del, Cestnim podjetjem Ptuj in Komunalnim podjetjem Ptuj. Celotna vrednost projekta je skoraj 1,1 milijona evrov. Končali bomo tudi nekatere dvoletne projekte, ki se že izvajajo. Počasi se končuje Foto: Črtomir Goznik Stanislav Glažar, župan občine Hajdina: „Na opravljeno delo smo lahko upravičeno ponosni." projekt komasacije, začela se bo izgradnja namakalnih sistemov. V Dražencih in Hajdošah bo treba dokončati gradnjo hodnikov za pešce. Nadaljevali bomo s posodobitvijo javne razsvetljave, uredili parkirišče in cesto okrog pokopališča. Zakonodaja od nas zahteva tudi izgradnjo centra za ločene odpadke. Potreb, želja in zakonskih zahtev je veliko, vse pa bo odvisno od finančnih zmožnosti občine v priho- dnjem letu,« je o novem proračunskem letu in prednostnih investicijah povedal hajdinski župan. Na osrednji slovesnosti ob 16. občinskem prazniku, ki bo 8. novembra, se bo hajdinski župan vsem zahvalil za opravljeno delo v tem letu. Zadovoljni so, ker so vse dogodke, ki so jih začrtali v programu prireditev za letos, v celoti realizirali oz. celo presegli. MG Lenart • Praznično ob občinskem prazniku Ponosni na številne investicije Konec oktobra so s paleto kulturnih, športnih in družabnih dogodkov v Lenartu začeli obeleževati občinski praznik in ga bodo praznovali vse do srede tega meseca. Zvrstilo se bo nekaj več kot 25 različnih dogodkov. Že danes, v petek, 7. novembra, pa bo v Domu kulture Lenart potekala osrednja proslava. Ponovno izvoljeni prvi mož občine Lenart Janez Kramber-ger je ob tej priložnosti ocenil delovanje v minulem letu in se ozrl v prihodnost. Kot je dejal, bo naprej treba postoriti najnujnejše in finančno stabilizirati občino. Po besedah župana Kram-bergerja so v občini v zadnjih letih postorili marsikaj. Med najpomembnejše investicije v zadnjih letih spadajo izgradnja primarnega in sekundarnega vodovoda v KS Voličina, dograditev in energetska sanacija OŠ in vrtca v Voličini, energetska sanacija OŠ v Lenartu, popolna obnova kulturnega doma v Lenartu ter izgradnja Centra Slovenskih goric, nove poslovno-industrijske cone in vzhodne obvoznice. Kot je poudaril župan, so pri vseh naštetih projektih pridno izkoristili evropska in državna sredstva. Tudi v tem letu so vse načrtovane investicije uspešno pripeljali do konca. »Vse načrtovane projekte za leto 2014 smo kon- čali, poteka le še druga faza izgradnje komunalne opreme v naselju Radehova, zaključek tega projekta pa je načrtovan za prihodnje leto. Jeseni smo končali tudi izgradnjo sekundarnega vodovoda v Voličini, prometno in turistično ter ob-vestilno signalizacijo po območju občine, obnovo kleti VTC 13 in sanacijo plazu v Vinički vasi. Končuje se tudi projekt izgradnje primarnega vodovoda v okviru kohezijskega projekta Celovite oskrbe severovzhodne Slovenije s pitno vodo,« je pojasnil župan Kramberger. »Kratkoročne kredite bomo do konca leta vrnili« Za letos tako novih investicij ne načrtujejo, v prihodnje pa jih čaka še veliko dela: »Treba bo nujno poskrbeti za obnovo cest in ulic, pa tudi najbolj dotrajanih odsekov kanalizacije v mestu ter sanacijo nedelujočih čistilnih naprav. V volilnem programu sem natančneje opredelil svoje načrte za naslednja štiri leta, vendar pa sem mnenja, da bo v prvem letu treba postoriti le najnujnejše in občino finančno stabilizirati, da bo lahko v naslednjih letih ponovno v večjem investicijskem zagonu.« Spomnimo, da ima občina Lenart 6,4 milijona dolgoročnih in kratkoročnih kreditov ter 1,4 milijona blagovnih kreditov. »Za slednje imamo sklenjene dogo- vore o načinu plačila. Kredite in obresti redno plačujemo. Kratkoročne kredite postopoma poplačujemo in jih bomo do konca leta vrnili. Država in posamezniki dolgujejo slab milijon evrov, tudi to moramo v naslednjem letu rešiti,« še zaključi prvi mož Lenarta. Monika Levanič »V prvem letu bo treba postoriti le najnujnejše in občino finančno stabilizirati, da bo lahko v naslednjih letih ponovno v večjem investicijskem zagonu,« pravi župan občine Lenart Janez Kramberger. Foto: ML petek • 7. novembra 2014 Ljudje in dogodki Štajerski 15 Destrnik • Izpoved bivše žene nekdanjega poslanca » Pozabil je, da sva vse ustvarila skupaj « »V tem pismu ni niti ene neresnice. Zaslužim si, da me slišite, mi pomagate. Vsi skupaj bi si zaslužili poštenega kandidata za župana. Tega pa si Pu-kšič vsekakor ne zasluži,« je med drugim dejala Kristina Fuks, ki je v predvolilnem času spisala pismo o nekdanjem možu Francu Pukšiču, sedaj že poraženemu kandidatu za županski stolček na Destrniku. Kristina Fuks, bivša žena Franca Pikšiča S pismom je bivša Pukšičeva žena Kristina želela opozoriti na nemoralna in nepoštena dejanja bivšega moža. Pravi namreč, da ji je bilo v času zakona vse prej kot lahko. »Zakon mi ni dal dosti lepega. Bilo je preveč garanja, preveč dela, preveč razdajanja za vse druge. Za sebe nisem imela časa, še spočiti se nisem mogla.« Po 35 letih zakona in nevzdržnih odnosov pa sta se s Pu-kšičem razšla. »Na velikonočni ponedeljek 2012 mi je pred nos pomolil delitveni papir za podpis. V negotovosti in strahu sem ga podpisala. Nato pa je izginil, kot bi se udrl v zemljo. Ni bilo več ne duha ne sluha po možu, s katerim sem bila 35 let v zakonu.« Po tem, ko je dobila potrditev o drugi ženski v njegovem življenju, je odšla: »Verjemite mi, da mi ni bilo lahko iti. Pri 54. letih sem začela iz nič. Tri mesece sem kampirala, bila brez elektrike, vodo sem imela zunaj, stranišče pa je bilo na štrbunk.« »Ojstrovec mu je ostal cel, nič ni rabil dati« Invalidka Kristina, ki je bila 10 let zaposlena v krajevnem uradu, nekdanjemu možu najbolj zameri delitev premoženja po razvezi, ki naj bi v celoti zrasla na njegovem zelniku. »Rekel je, da sem minimalno prispevala, zato sem si tudi minimalni delež zaslužila. Ojstrovec mu je ostal cel, nič ni rabil dati. Pozabil pa je, da sva skupaj prišla na hrib in skupaj zasadila kramp in lopato in vse skupaj ustvarila,« je potožila Kristina in še dodala: »Zelo rad uporablja besedo, da je pošten. Če bi bil res pošten, bi se držal delitvene pogodbe, pa se je ne.« Po besedah Kristine nekdanji mož dolgo ni vrisal hiše, ki ji jo je zgradil. To naj bi storil šele tik pred volitvami. Še vedno pa ni asfaltiral dovoza do hiše. »V pogodbi se je zavezal, da bo kolovozno pot asfaltiral do 1. maja lani v širini treh metrov do najbližje lokalne ceste. Obnaša se tako, saj ve, da ne morem nikamor iti. Z berglami ne morem zaradi odpovedi rok. Nogi pa sta mi tako že od operacije 2007 odpovedali.« »Nujno potrebujem invalidski voziček« Kot nam je še povedala Kristina, je že pred podpisom delitvene pogodbe pri notarju zaprosila za invalidski voziček, a ni bilo posluha. Danes, ko minevata že več kot dve leti po delitvi, se ji je zdravstveno stanje poslabšalo do te mere, Studenice • Potrebujemo junake Skavti naredili igrala za studeniške otroke »Najprej smo šli v gozd po les, ga olupili ter nato z motornimi žagami obrezali in postavili mizico, klopi, ravnotežnostni poligon ter gugalnico,« je 72 ur dela povzela Maruša iz šestčlanske skupine skavtov iz Slovenskih Konjic. Konjiški skavti so v okviru vseslovenskega projekta 72 ur brez kompromisa v treh dneh postavili otroška igrala v Stu-denicah in tako postali junaki studeniških otrok. 72 ur brez kompromisa je mednarodni projekt prostovoljnega dela za mlade, stare med 14 in 30 let, ki je letos v Sloveniji potekal tretjič. 100 mladih se je združilo pod geslom Potrebujemo junake, ki so v devetih krajih po Sloveniji skušali narediti pozitivno spremembo. Tako je v Stude-nicah od nedelje, 26. oktobra, do srede, 29. oktobra, brnela motorna žaga, odzvanjal zvok zabijanja žebljev in rožljanja verig. »Bilo je super. Naredili smo nekaj konkretnega, kar ostane in se vidi. Ob tem pa smo tudi mladim dali odgovornost in priložnost, da se izkažejo,« je še povedala Maruša. Nad igrali so bili navdušeni studeniški otroci, ki so se takoj po odprtju zapodili nanje, kot tudi gostitelji Turistično društvo samostan Stu-denice, ki so skavtom nudili prenočišče in hrano. »S tem projektom smo vaščani veliko pridobili. Niti slučajno si nismo predstavljali, da bo kaj takšnega nastalo,« je vidno navdušena dejala Maja Brač-ko, predsednica društva. Mojca Vtič Kot pravi Kristina, bi moral bivši mož po pogodbi asfaltirati cesto do njenega novega doma že lani, a tega še vse do danes ni naredil: »Obnaša se tako, saj ve, da ne morem nikamor iti. Z berglami ne morem zaradi odpovedi rok. Nogi pa sta mi tako že od operacije 2007 odpovedali.« da zaradi odpovedi ramenskega obroča z berglami ne more nikamor. Nujno bi potrebovala invalidski voziček ter zdravstvene terapije, ki pa si jih ne more privoščiti: »Če je prav ali ni, imam pravico se boriti za svoje, kar sem vložila v 35-le-tno življenje in delo. V tem obdobju sem postala invalid, pa si plačilo še toliko bolj pošteno zaslužim.« Monika Levanič Pukšič: »Sklede, iz katere sem jedel, ne bom svinjal.« Za pojasnila smo se obrnili tudi na Pukšiča, ki na naša vprašanja ni želel odgovarjati. Ostro je dejal le: »Sploh ne komentiram tega, ker sem predolgo živel z njo - 35 let -in sklede, iz katere sem jedel, ne bom svinjal. Tega nisem delal in tega ne bom delal.« Foto: Mojca Vtič Skavti iz Slovenskih Konjic v treh dneh izdelali in postavili otroška igrala, ki so zelo razveselila studeniške otroke, saj so se takoj zapodili nanje. Prejeli smo Jih je država prevarala ? (2) Izjave ormoškega župana in njegove sodelavke podane na tiskovni konferenci v zvezi z odlaganjem podpisa pogodbe z izbranim izvajalcem za gradnjo novega vrtca pri Veliki Nedelji predstavlja žaljivo podcenjevanje občanov in nedopustno zavajanje javnosti. Temeljni problem izgradnje vrtca pri Veliki Nedelji ni samo v ponovni neuspešnosti občine pri javnem natečaju za pridobitev evropskih sredstev ampak predvsem v nezakonitosti priprave investicije. Iz dokumentacije pristojnega ministrstva in občinskih javnih dokumentov je namreč razvidno, da občina ni znala pripraviti vloge za sofinanciranje vrtca v skladu z jasno in razumljivo zapisanimi razpisnimi pogoji. Kljub temu, da je ministrstvo pozvalo župana k odpravi pomanjkljivosti v posredovani vlogi, občina tega ni hotela ali pa ni znala storiti na ustrezen način. Zaradi tega so grožnje s tožbami in podobne neslanosti, kot je tista o regionalnem pomenu vrtca, le neresen poskus odvračanja pozornosti od dejanskih vzrokov in krivcev za neuspešno kandidiranje oziroma nepopravljivo izgubo skoraj milijona EU sredstev, ki so izključno pri posameznikih v občinski upravi. Še hujši problem kot izgubljena sredstva, predstavljajo zamolčane nezakonitosti pri pripravi omenjene investicije in neresnične navedbe v občinski prijavi. Občina je nezakonito in brez vednosti občinskega sveta v letu 2013 financirala projektno dokumentacijo za novi vrtec pa čeprav je bila predvidena v proračunih za leti 2013 in 2014 povsem druga investicija, rekonstrukcija zunanjega ovoja vrtca. V decembru lanskega leta občina ni smela objaviti javnega naročila za gradnjo novega vrtca in posledično izbrati izvajalca, saj za ta namen v proračunih za leto 2013 in 2014 ni imela predvidenih potrebnih sredstev kot to predpisuje zakonodaja, ampak je z reba- lansom proračuna za leto 2013 zagotovila le sredstva za projektno dokumentacijo, ne pa sredstev za gradnjo. V proračun za leto 2014 je bila investicija uvrščena šele z rebalansom proračuna letošnjega marca ali tri mesece po objavi nezakonitega javnega naročila in še to v nasprotju z veljavnim občinskim odlokom o proračunu ter veljavno zakonodajo. Pri investicijah, ki se izvajajo dve ali več let, je v prvem letu potrebno zagotoviti več kot polovico potrebnih sredstev, v drugem letu največ šestdeset odstotkov sredstev zagotovljenih v prvem letu in v tretjem letu še kvečjemu dvajset odstotkov sredstev iz prvega leta investicije. Za vrtec pri Veliki nedelji je bilo na podlagi sprejetega Načrta razvojnih programov, ki ga je sprejel občinski svet kljub temu, da je pripravljen v nasprotju z veljavno zakonodajo in občinskim odlokom o proračunu za leto 2014 zagotovljenih le 42 odstotkov predvidenih stroškov, za naslednja leta pa seveda še nič. Če občinska uprava ne zna prebrati zakonov in razpisov ministrstev, bi pričakovali, da zna prebrati in spoštovati vsaj lastne odloke ter prepisati veljavne dokumente. Vse to bi župan in občinska uprava, vključno z nedopustno zlorabo otrok za predvolilno kampanjo, želela prikriti »z načelno« podporo novoizvoljenega občinskega sveta, ki nima nobenih pristojnosti pri sklepanju pogodb ter izbiri izvajalcev in ne more sprejemati nobenih tovrstnih sklepov. Za zakoniti način gradnje vrtca pri V. Nedelji bo potrebno najprej sprejeti proračun za leto 2015 in ponoviti razpis za izbor izvajalca. Za pravočasno vložitev proračuna pa bo rok ob objavi tega opozorila že potekel. Društvo za etično in osveščeno Občino Ormož Sonce Prlekije Foto: ML Foto: ML 16 Štajerski Nasveti petek • 7. novembra 2014 Alternativna medicina Dotaknimo se tradicionalne kitajske medicine Sistem tradicionalne kitajske medicine pri nas ni del uradne medicine, temveč ga uvrščamo med zdravilske sisteme. V domovini, iz katere izhaja, pa je eden izmed uradnih medicinskih sistemov. Med tradicionalno kitajsko medicino in nam dobro poznano zahodno medicino obstajajo bistvene razlike, za katere bi lahko rekli, da izhajajo že iz osnovnih filozofskih, jezikovnih in kulturnih razlik. Glavni temelj, na katerem slonita diagnoza in zdravljenje v tradicionalni kitajski medicini, predstavlja ideja o dveh energijah, jinu in jangu. S pomočjo teh dveh energij tudi sicer, ne samo v medicini, razložijo vse fizične pojave, zakonitosti in delovanja okoli in znotraj nas. Po njihovem gledanju jin in jang soobsta-jata znotraj vsake stvari, sta enakovredna in medsebojno odvisna ter šele skupaj tvorita harmonično celoto. Ti dve energiji se nenehno spreminjata in preoblikujeta, vplivata druga na drugo in sta druga od druge odvisni. Obe energiji sta hkrati vzrok in posledica, nobena ne velja za boljšo ali slabšo. Drugi temeljni koncept tradicionalne kitajske medicine predstavlja vitalna življenjska energija 'či', ki je po njihovem gledanju podlaga vsem pojavom v vesolju, med drugim ustvarja tudi celoto človeškega organizma in je osnova za obstoj duha in telesa. Menijo, da se 'či' po telesu prenaša preko energetskih kanalov, dokler je njen pretok neoviran, je telo zdravo in čvrsto. Če pride do motenj pretoka, se ravnovesje poruši in nastane bolezen. Naslednji izmed temeljnih naukov za poznavanje tradicionalne kitajske medicine je nauk o petih elementih. Ta pravi, da celoten svet sloni na gibanju in spreminjanju petih osnovnih elementov. To so les, ogenj, zemlja, kovina in voda. Elementi naj ne bi predstavljali le sistema v naravi, temveč naj bi imeli pomembno vlogo tudi v človeškem telesu. Po tem nauku vseh pet elementov skupaj tvori stabilno, organizirano in harmonično celoto, kjer so elementi med seboj tesno povezani, se med seboj nadzirajo, proizvajajo, stimulirajo in zavirajo. Poznavanje dinamike petih elementov v razmerju z notranjimi organi tradicionalni kitajski medicini pomaga razumeti in poiskati vzroke za nastanek bolezni. Notranjim organom v tradicionalni kitajski medicini pripisujejo drugačne fiziološke funkcije kot v zahodni medicini, zato jih pišejo z veliko začetnico. Organe po njihovih skupnih značilnostih razdelijo v dve skupini: 'zang' - čvrsti organi in 'fu' - votli organi. Po njihovem razumevanju se stanje vsakega notranjega organa kaže na določenem delu na površini telesa, zato po teh spremembah sklepajo na bolezenska dogajanja v notranjosti. Vsak izmed zgoraj omenjenih elementov naj bi povezoval določen notranji organ, čutilni organ, tkivo in čustva. Tradicionalno kitajsko medicino je razumeti hkrati kot umetnost življenja, filozofijo in terapijo, saj jo uporabljajo tako za vzdrževanje zdravja in dobrega počutja kot tudi zdravega načina staranja. Človek je pri tradicionalni kitajski medicini obravnavan kot nedeljiva celota, zato govorimo o celostnem pristopu do posameznika. Ob prisotnosti bolezni vedno iščejo vzroke, zaradi katerih je bolezen nastala in ne lajšajo le njenih simptomov. Piše: Lea Žnidarič, mag. farm., P3 Professional licencirana svetovalka, Lekarna TOPLEK Foto: Črtomir Goznik Smiljana Markež, mag. farm. Zdravstveni nasveti Rdeče, solzno ali vneto oko (2.) Rdeče oko je zelo pogost znak in razlog, da bolnik obišče lekarno. Eden o najpogostejših razlogov je vnetje veznice ali konjunktivitis, ki je lahko bakterijske (izcedek iz oči je belo rumenkast, oči so zjutraj zlepljene), virusne (izcedek iz oči je vodeno sluzast) ali alergijske narave (izcedek iz oči je vodeno sluzast). Vneto oko skeli, srbi in se solzi, pojavi se tudi oteklina in lokalna rdečina. Če so težave posledica alergijskega vnetja in če prepoznamo alergen, se mu je najbolje izogniti. Očesne alergije prizadenejo 25 % populacije, najpogosteje v obliki sezonskega alergičnega konjunktivitisa. Najznačilnejši simptom je srbenje. V času cvetenja ostanite v zaprtih prostorih, lahko pa si pomagate tudi s kapljicami - umetne solze, ki pomagajo sprati alergen iz očesa in jih dobimo v lekarni brez recepta. Prav tako lahko uporabite kapljice z antihistaminikom in vazokstriktorjem (v lekarni brez recepta). Prvi blaži vnetje in skelenje, drugi pa zoži žile in zmanjša pordelost in oteklino v očesu. Uporaba le-teh ne sme biti dolgotrajna in prepogosta, saj za kratek čas zmanjšajo pordelost oči. Z redno rabo namreč dosežemo prav nasproten učinek. Žile ostanejo široke, oči so kronično pordele. Pri hujših težavah zaradi alergijskega konjuktivitisa lahko pomaga antihistaminik v obliki tablet - vendar samo, če pacient res ve, da ima alergijo. Pacienti si lahko v tem primeru pomagajo tudi s hladnimi oblogami, ki pomagajo zmanjšati oteklino. Pogosti vzroki konjuktivitisa so še: vnetja globljih očesnih delov, sindrom suhega očesa, tujek na roženici ali veki, ječmenček, izpostavljenost UV-sevanju (smučanje!), različne poškodbe ... V primeru tujka v očesu si le-tega NE poskušamo odstranjevati sami. Če nam je v oko brizgnila jedka snov, si oko TAKOJ spiramo z oblico vode, izpiranje pa naj traja vsaj 10 minut in čim prej je treba obiskati zdravnika. Kapljice za oči za samozdravljenje smemo uporabljati: -za zmanjšanje izločanja očesne sluznice in zdravljenje znakov edema veznice pri bolnikih z vnetjem oči, na primer zaradi prahu, dima, megle, mraza, vetra, sevanja zaslonov ipd.; -za zdravljenje alergijskega konjunktivitisa, kot sta seneni nahod ali drugi alergeni. Uporaba teh zdravil za samozdravljenje je omejena na 72 ur, posebej če se stanje ne izboljša, če je oko še vedno razdraženo, pordelo, vid zamegljen. Vedeti moramo, da lahko zdravilo prekrije znake okužbe očesa. Vneto, rdeče in solzno oko je pogost spremljevalec nekaterih bolezni. Možni pa so tudi drugi, bolj zapleteni in bolj nevarni razlogi, kot so: povišan očesni tlak, vnetja drugih, globljih očesnih struktur, kemične poškodbe očesa, tumorji. Pomembno je vedeti, da je vnetje ali pordelost oči lahko znak resnega očesnega obolenja in da se je treba posvetovati z zdravnikom in/ali oftalmologom. Smiljana Markež, mag. farm., Lekarne Ptuj Tačke in repki Mrzli zimski čas in redka dlaka pri psu Kar nekaj vprašanj s podobno vsebino smo dobili, in sicer nekatere lastnike psov skrbi, da bo njihove ljubljenčke pozimi zeblo, saj imajo zelo redko dlako, predvsem po trebuhu. Sprašujejo, ali obstaja kakršnakoli možna terapija, ki bi privedla do boljše odlakanosti in s tem seveda do boljše toplotne izolacije v zimskih mesecih. Res je, da je gostota dlaka in poraščenost živali odvisna od letnega časa in prav najgostej-ša dlaka mora biti v zimskih mesecih, saj le tako lahko zagotavlja ustrezno zaščito živali pred dežjem, mrazom in snegom. Kakovost same dlake, njena gostota, njeno izpadanje, lesk in barva so odvisni predvsem od zdravstvenega stanja živali, prehrane živali, bivališča živali, saj ni vseeno, ali kuža živi v stanovanju na toplem ali na mrazu na prostem. Vsako bolezensko stanje živali se najprej manifestira na kakovosti dlake, ki izgubi lesk in intenzivnost barve, začne izpadati, pogosto se žival začne tudi praskati ali gristi po telesu. Zelo pogost vzrok slabe odlakanosti je tudi pomanjkanje ustreznih vitaminov, pred- vsem vitaminov skupine B, E, selena in ustreznih maščob-nih kislin, predvsem omega 3. Alergijska stanja, povezana s praskanjem in grizenjem kože, so nezaželena in potrebna zdravljenja pri veterinarju, saj lahko v nasprotnem primeru pride do bakterijskih infekcij kože z vsemi mogočimi komplikacijami, ki jim je skupno močno izpadanje dlake. Tudi hormonalne bolezni, predvsem hipotireoidizem, kar pomeni zmanjšano delovanje žleze ščitnice, je pogost vzrok slabi poraščenosti živali z dlako. Pri tej bolezni lahko dlaka popolnoma izpade, prepoznavna je predvsem po tem, da ima pes popolnoma goli rep, imenovan podganji rep. V fazi nastajanja in napredovanja bolezni pa se dla- ka izrazito zredči po telesu. Vsekakor je treba tako žival peljati k veterinarju, ki bo po postavitvi diagnoze ustrezno ukrepal. Bolezen je popolnoma ozdravljiva, saj manjkajoči Foto: Emil Senčar Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. hormon nadomestimo z rednim dajanjem hormonalnih tabletk. Kot lahko vidimo, vpliva na kakovost kožuščka pri naših kužkili veliko dejavnikov. Zato svetujem lastnikom, da take slabo odlakane pse pripeljejo v ambulanto, kjer bomo psa detajlno pregledali in ugotovili vzrok slabi odlakanosti. Terapije so v takih primerih zelo uspešne, čeprav traja kar nekaj časa, da se gostota dlake popravi. Do takrat pa lahko Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. psa, za katerega menimo, da ga zebe zaradi slabe odlaka-nosti, oblečemo v plašček ali pulover in mu na tak način pomagamo. Izbira pasjih oblačil je velika in raznovrstna, tako da nam ne bo težko najti ustreznega za našega ljubljenčka. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 7. novembra 2014 Zanimivosti, naše akcije Štajerski 17 Podravje • Plesna preobrazba se je začela 15 parov, 15 različnih razlogov, a en sam cilj Začenja se nova akcija, v kateri se bodo naši bralci in poslušalci učili plesov. Vaje bo vodil plesni učitelj Jernej Brenholc, potekale pa bodo v hotelu Primus, v klubu Gemina XIII. Tečaj, na katerem sodeluje 15 parov, je brezplačen, plesno predznanje ni potrebno, zaželeno pa je, da udeleženci s seboj prinesejo pozitivne misli in dobro voljo. Jernej Brenholc Foto: Črtomir Goznik šteje 30 let, plesati pa je začel pred 23 leti. Zadnjih 15 let je plesal z Da-nielo Pekič, s katero je v mladinski in amaterski konkurenci v kategoriji standardnih in latinsko-ameriških plesov ter v kombinaciji obeh zvrsti več kot 40-krat stal na odru za zmagovalce na vseh pomembnejših mednarodnih plesnih tekmah. Bil je član reprezentance in predstavnik Slovenije na evropskih in svetovnih prvenstvih, pokalih ter na ekipnih tekmovanjih. Ima licenco za plesnega učitelja, je dvakratni dobitnik slovenskega plesnega »oskarja« Povodni mož, sodeloval je v oddaji Zvezde plešejo, skupaj z Andrejem Škufco, Katarino Venturini in drugimi najboljšimi slovenskimi plesnimi pari je bil član slovenskega plesnega šova The 50's show. Leta 2007 je skupaj z Danielo prestopil v razred profesionalcev. Bil je finalist tako svetovnih kot tudi evropskih prvenstev v kombinaciji 10 plesov. Več informacij boste kmalu našli na spletni strani www. jer-nej.brenholc.si. Foto: Črtomir Goznik Ptuja. Irena pravi, da ima Sergej malo pojma, sama pa čisto nič. Do zdaj jima tudi življenjske okoliščine niso dopuščale, da bi se naučila plesati. Na plesni preobrazbi bosta sodelovala tudi Ivica in Alojz Ličen iz Ptuja. Želita spoznati nove plesne korake in jih v prihodnje tudi pridno uporabljati, tako kot sta to počela včasih. Z nami sta tudi Brigita in Srečko Bedrač iz Moravcev pri Mali Nedelji. Rada bi se naučila plesa, da ne bi bilo zadrege, da bi se znala zavrteti ob zvokih glasbe na plesišču ob različnih priložnostih. Naslednjih 8 tednov bosta v plesni družbi tudi Jelka in Marijan Brenholc iz Mezgovcev ob Pesnici. Zelo rada plešeta in si želita plesnih izkušenj. Natalija Škrinjar Pari, ki sodelujejo v naši Plesni preobrazbi, so: Sanda in Janko Kandrič iz Vidma pri Ptuju sta 5. novembra obeležila 9. obletnico poroke. Sanda Janku podarja plesno preizkušnjo, da se bosta v prihodnje skupaj zabavala in dobro zasukala. V naši družbi imamo tudi udeležence, ki se na poroko šele pripravljajo. Vesna Žni-darič iz Zamušanov in David Jerič iz Dragonje vasi. Par, ki se naslednje leto poroči. Zadala sta si cilj, da izpopolnita znanje o plesu ter da bi prvi poročni ples odplesala malo drugače. Tudi Nataša Flos in Marko Zelenko iz Kukave načrtujeta poroko in želita, da je njuno plesno znanje dobro. Lidija Strelec in Boštjan Čeh iz Spuhlje se želita naučiti dobro plesati. Svoje znanje bosta lahko kmalu pokazala na dogodku, o katerem za zdaj ne želita govoriti. Z nami se bosta naslednjih osem tednov družila Nataša in Domin Bošnjak iz Ptuja. Kot pravita, zelo rada plešeta in bi se želela naučiti še več, kot so »navadni« plesni koraki. Tudi Ksenija in Damijan Cebek iz Dražencev imata rada ples. Prijavila sta se zato, ker želita v današnjem času, ko vsi samo »hitimo«, preživeti nekaj časa v prijetni družbi ob prijetni glasbi in izpopolniti plesno znanje. Sabina Bračič in Tomaž Tajhmajster prihajata iz Zgornjega Gruškovja. Sabina ju je prijavila zato, ker imata rada ples. Poleg tega je vsaka nova izkušnja dobrodošla, in če lahko združimo prijetno s koristnim, je to to. Brigita in Zlatko Bezjak s Formina si tudi želita spoznati nove plesne korake. Ti nikoli niso odveč in vsako priložnost je treba izkoristiti. Tadeji Radek in Marijanu Kelcu iz Ptuja je folklora domača, kaj več, pa upata, se bosta naučila v plesni preobrazbi. Marjeta in Boris Rukav iz Dornave sta se že želela učiti plesati, a včasih pač ne gre vse po načrtih in kakšna želja ostane neizpolnjena. Anja Planinšek in Vlado Žnidarič iz Tibolcev menita, da bi svoje plesno znanje morala izpopolniti, da ne bo nerodnih situacij. Vlado namreč meni, da ne zna dovolj dobro plesati. Podobne razloge imata tudi Irena Trop in Sergej Hvalec iz Jernej Brenholc poučevanje plen Grand Hoiel Primus Terme Ptuj V času trajanja Plesne preobrazbe lahko glasujete za pare. Kateremu želite zmago in lepo nagrado? Sporočite nam to vsak teden v živo med 16. in 17. uro, lahko na spletni strani Radia Ptuj, www.radio-ptuj.si, na Facebooku ali z glasovnico, ki jo najdete v Štajerskem tedniku. NAJ PLESNI PAR PLESNE PREOBRAZBE Glasujem za plesni par: Ime in priimek plesalca:_ Ime in priimek plesalke:_ Ime in priimek glasovalca: _ Naslov:_ Tel. številka:_ Izrezani kupon (ne fotokopiran) prilepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj i Nagradno turistično vprašanje Slovenija - najobetavnejša golf destinacija za leto 2015 Vse do torka bodo na našem območju v ospredju najrazličnejša martinovanja, skorajda ne bo kraja v Spodnjem Podravju, ki martinovega praznika, ko se mošt spreminja v vino, ne bi pripravilo. Za slovenski turizem, ki se kar ne najde v teh negotovih razmerah, najbolj kritični ocenjevalci ugotavljajo, da je praktično v razsulu, saj naj bi najpomembnejše turistične objekte kmalu prevzeli tujci. Še najbolj je na udaru obalni turizem. Zato je vsaka pozitivna novica, ki prihaja iz tujih okolij, še kako dobrodošla. Na mednarodnem sejmu potovalne golf industrije, ki je letos potekal v Villi Erba, v bližini jezera Como, je Mednarodno združenje organizatorjev potovanj za golf Sloveniji podelilo prestižno priznanje za najo-betavnejšo golf destinacijo za leto 2015. Slovenija že več let strateško pristopa k razvoju golfskega produkta, nagrada pa je toliko pomembnejša, ker jo je izglasovalo ker 150 članov Mednarodnega združenja golfskih novinarjev in piscev. Z nagrado je Slovenija pritegnila pozornost mednarodne strokovne javnosti ter članov Mednarodnega združenja organizatorjev potovanj za golf, ki bodo čim prej želeli našo državo spoznati kot turistično in destinacijo s kakovostno ponudbo za igranje golfa, so sporočili iz agencije Spirit. Del pomembne slovenske zgodbe o golfu je tudi ptujsko igrišče za golf z 18 luknjami, ki se razprostira na več kot 50 ha površin in je v svojem dosedanjem delovanju že večkrat osvojilo laskavi naslov najbolj urejenega igrišča za golf v Slo- veniji. Na slovenskih igriščih za golf najpogosteje igrajo golfisti iz Italije, Avstrije in Nemčije, v zadnjih letih pa se povečuje tudi število obiskovalcev iz Skandinavije, še posebej pa iz Švedske in Finske. Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejel Zoran Tetičkovič s Ptuja, ki je odgovoril, da se za zdaj edini pravljični gozd na Ptujskem imenuje Rdeča kapica. Danes sprašujemo, kdaj je bilo od- prto ptujsko igrišče za golf. Nagrada za pravilen odgovor je monografija o obrti na Ptujskem. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 14. novembra. Jžh' Nagradno turistično vprašanje Kdaj je bilo odprto ptujsko igrišče za golf? Foto: Črtomir Goznik Ptujsko igrišče za golf je že večkrat osvojilo laskavi naslov najbolj urejenega igrišča za golf v Sloveniji. Ime in priimek: . Naslov: Davčna številka, :----------[~Ei 18 Štajerski Na sceni petek • 7. novembra 2014 Domača rasi Tina Fekonfa Besede o avtorici Rodila sem se leta 1995 na Ptuju, kjer sem obiskovala Osnovno šolo Olge Meglic. Ze takrat sem se navduševala nad književnostjo, predvsem nad pesništvom. Svoje pesmi sem izdajala v šolskem glasilu Prvi koraki, ki je bilo leta 2010 posvečeno mojim sedemnajstim pesmim, zbranim pod naslovom Sanje. Leta 2014 sem maturirala na Gimnaziji Ptuj. Ves čas osnovnega in srednjega šolanja sem se ukvarjala z literarnim ustvarjanjem. Sodelovala sem na literarnih natečajih, Cankarjevem tekmovanju in objavljala v šolskih ter drugih medijih. Trenutno se posvečam študiju anglistike in francistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Končala sem program nižje glasbene šole iz klavirja na Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj, kjer trenutno obiskujem tudi ure solo petja. O objavljeni liriki Čeprav se je mlada pesnica odločila uporabiti nekatere klasične forme, npr. sonet, je potrebno priznati, da je tako izbiro upravičila - z nadgradnjo, s svežino in z aktualizacijo. Sonet, v katerem gre za umik subjekta za predmetni svet, ima v pesniškem epicentru klavir. Ta praviloma pooseblja inteligenco, zvočno prefinjenost in družabnost (vsaj enega prisotnega glasbenika), v pesmi pa je prikazan kot neuporaben instrument, na katerem se tako nabira le še prah. Občutek samote pesnica intenzivira celo na materialni ravni - samota do kosti in mišic oziroma - v jeziku klavirja - do slonovine in ebenovine. Sicer pa je nekaj trpkih tonov zaznati tudi v preostalih pesmih - večinoma prihajajo iz razkola med idealom in stvarnostjo, pa naj gre za motiv Baudelaira, pesmi ali intimno izpričane dvojine. Prav slednja je, tako se zdi, edina odrešitev za samotne in tihe trenutke. Je pa ob grenko-sladki naravi te poezije potreben še poseben postanek pri vprašanju ritma. Struktura tega je dovršena, dodelana in zelo natančna. V »klavirskem sonetu« celo dobimo ritmično asociacijo na klavir, ki se melanholično oglaša nekje v daljavi. V pesmi o Baudelairu nas navdušujejo mnogovezja ob zaključku pesmi, ki zvenijo arhaično, a vseeno zanimivo tudi za današnji čas. To so pesmi za tiste nostalgike, ki hrepenijo po poeziji preteklosti; s to pomembno opombo, da so izpisane sveže in s posebnim ustvarjalnim nabojem. David Bedrač Mesečina polzi po okenski šipi, ledene oči se upirajo vate. Moraš zastreti na otip mrzlo okno, da oglušujoče hreščeča tišina utihne. V mračni kamri star klavir postava, v les njegov težak se prah zajeda, že leta z njim visi v zraku beda, skoz' špranje soj ga ščipa obsipava. Klavirja zvok je krik melanholije, bolj brezizrazen kakor slonovina, bolj črn kot črna je ebenovina, ki dolgo že iskreče več ne sije. Odkar se spev njegov je duš dotikal že mnogo pustih let je preminilo, že mnogokrat se vnovič je zdanilo. Nihalo stensko poldan bo odbilo, s kamina se razlezla bo toplota, klavir pa bo obdajala samota. Sij trpkega plamena sveče ugasnil v temnih je očeh, pokrila leno jih je veka, jaz pa zamišljam si v dlaneh njegovo dlan, ob sebi prsi, v katerih čutim utrip srca, obraz izgublja se v rjuhah, ob mojem čaka le še sna. In zdrznejo se topla usta v smehljaj lahak in sladek vzdih, poboža nežno me po licu in podari poljub mi tih. Nato pa se privije k meni, objame mi telo z roko. Ob mislih teh oba zaspiva in ni nama tako tesno. Baudelaire O čem razmišljaš tujec, s cvetlicami v laseh, o čem razmišljaš, sanjaš, da mrk obraz je lep? Razmišljam poezijo, ki brez besed zveni, razmišljam melodijo, ki brez glasu doni. In polja polna maka in svod neba razpet in moške z usti dečkov, žene z očmi deklet. Prelepi zvoki, zvoki svile, zvoki čiste harmonije zataknili so se mi v grlu, ne morem jih izreči več. In kar ne najdem več besed, da z njimi lepšala bi svet. Moja pesem, pusta mrka, le kup besedja se mi zdi. A naj jo zlijem na papir, še preden pesem obnemi. Filmski kotiček Pravičnik Če pogledamo medčloveške odnose tako na globalni kot na osebni ravni, pogosto vidimo, da človeštvo na duhovni ravni še vedno izšlo iz narave, saj še vedno dosledno in temeljito izvaja t. i. naravno pravo, ki sloni predvsem na zakonu močnejšega. Tisti, ki ima moč, je tisti, ki odloča in oblikuje življenje drugim. Kljub vsem civilizacijskim napredkom, filozofskim razmišljanjem in preseganju tega žalostnega, a resničnega postulata narave ljudje še vedno razmišljamo v okvirih moči in vpliva in večinoma to, kar počnemo, počnemo zato, ker to lahko počnemo, in ne zato, ker bi bilo prav in lepo. S tega stališča so moralne vrednote in etika le ba- last, posledica pa je nenehno zatiranje šibkejših, ki se nato zaradi srhljivega občutka nemoči pred krivicami zatečejo v pravljični oz. izmišljeni svet, kjer je krivica kaznovana in dobrota nagrajena. Zato ni čudno, da ima vsak narod, vsako ljudstvo, vsako mesto, ulica ali celo družina svojega junaka, ki skrb za pravičnost, red, mir in blagostanje manj vplivnih oz. povsem nebogljenih. V naši civilizaciji so takšni junaki vse od Robina Hooda do našega kralja Matjaža, vmes pa je književnost to nemoč obrnila tudi v tragično komiko s kakšnim Don Kihotom. Film Pravičnik že z naslovom pove, da gre za tovrstno zgodbo, ki jih narod nujno potrebuje, zlasti v času krize, da doživi vsaj privid pravičnosti, ki je kruti svet v resnici ne premore oz. je zreduci-rana le na osebna dejanja redkih posameznikov. Denzel Washington igra nekdanjega vrhunsko usposobljenega specialca, ki želi mladoletno rusko prostitutko reši- ti pred izkoriščevalskimi zvodniki in mafijo. Ker lepa beseda v preigrava-nju moči seveda ne zaleže, poseže po tako skrajnih metodah, da v debeli dve uri dolgem filmu seveda lastnoročno obračuna z vso rusko mafijo in to tako do- sledno in katarzično, da je film precej očitno le in zgolj fantazija nemočnih in prestrašenih. Glavni junak iz izobraženca, ki bere svetovne klasike, da bi bolje razumel človeško nrav in družbo, žalosten ugotovi, da je najbolj učinkovit argument še vedno nasilje, zato se v drugi polovici filma prelevi v terminatorskega Ramba, ki prav kirurško natančno odšteva nega-tivce, tudi karizmatičnega nega-tivca (fenomenalni Novozelandec Marton Csokas) v značilni opravi sodobnega neoliberalca, ki prisega na denar kot edinega boga, torej v črni, vitki obleki. Film je sicer izrazito žanrovske narave s klišejsko zgodbo, a ker se ne ustraši svoje dolžine in si vzame čas za karakterizacijo likov, smo dobili močan film, čigar sporočilo pa je med sličicami vendarle malce žalostno. Namreč to, da je nasilje še vedno edini učinkoviti odgovor na krivice, da za izvajanje pravice potrebujemo psihopate in da humanizacija človeštva brez nasilja enostavno ni mogoča. Iztrebljanje soljudi torej ni le otroška bolezen človeštva, ampak bo njegovo večno orodje za 'korigiranje' družbe. Matej Frece The Equalizer Igrajo: Denzel Washington, Marton Csokas, Chloe Grace Moretz, David Harbour, Bill Pullman, Melissa Leo, Dan Bilzerian, Johnny Messner, Vladimir Kulich, Robert Wahlberg Režija: Antoine Fuqua Scenarij: Richard Wenk Žanr: akcijski triler Dolžina: 131 minut Leto: 2014 Država: ZDA d j OVEN (21.3. - 20.4.) Zvedava energija bo prinesla nekaj prijetnosti in ugodnih priložnosti. Razveselili se boste novosti na delovnem mestu. Svežina vam bo koristila. V ljubezni se bo treba prilagoditi srčnemu izvoljencu. Blagodejno se boste počutili v naravi, kjer bo prava umetnost opazovati malenkosti. i TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Novembra bo za vas priložnost za preobrat. Narediti boste morali močan rez s preteklostjo. V poslovnem svetu bodo napredki počasni, toda temeljiti. Popaziti bo treba na denar - kajti tako prihaja, kot odhaja. Sreča se skriva v drobnih rečeh in pri vas bo to BIK i. (21.4. - 20.5.) * Umetnost vam bo v samopomoč. Obdajali vas bodo zelo zanimivi ljudje, od katerih se boste učili in si tako spilili svoje znanje. Harmonično bo v ljubezni in romantična energija vam bo pomagala. Življenje boste znali pogledati s svetle plati in si ustvariti prijetnosti. k J Merkurjevi varovanci boste v tem tednu doživeli srečo. Ljubezen bo prinesla nekaj prilaganja. Označevalo vas bo delo in delavne obveznosti. Pilili se boste v diplomaciji. Zdi se, da nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč in da si morate postaviti osebne meje. Narava bo vaša zaupnica in učiteljica. r^h RAK >Zj W (21.6. - 22.7.) Notranji nemir bo posledica stresa. Odločitve bodo sestavni del življenja. Pomembno bo, da se odločno soočite s tistim, kar vas čaka. Na življenje boste morali pogledati z drugega zornega kota in tako ugotoviti, da skozi težave duhovno rastemo. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti. A /J LEV (23.7. - 22.8.) Obiskala vas bo vila dobre volje. Razvedrilo, kreativne dejavnosti in umetnost bodo iztočnice, kjer boste lahko blesteli. Zdi se, da si nalagate preveč nalog. Omenjeno se bo občutilo na delovnem mestu. Popaziti boste morali, da v tem tednu ne bi spregledali pomembnega opozorila. « DEVICA ± (23.8. - 22.9.) Teden, v katerem bo mnogoprilo-žnosti za osebno in duhovno rast. Koraki usode v pogledu službe bodo zelo drzni in intenzivni. Prejeli boste tudi pohvalo in priznanje. Zvezde vam bodo naklonjene v ljubezni, kjer se odpira paleta novosti. Iskreno se bo treba pogovoriti o notranjih občutkih. (24.10. - 22.11.) Pot napredovanja bo zahtevna in vaša vztrajnost nagrajena. Na življenje boste znali pogledati bolj optimistično in drzno. Če želite narediti nekaj dobrega zase, začnite telovaditi. Finančno stanje bo podobno gugalnici. V ljubezni bo drznost tista, ki bo obrodila sočen sad. STRELEC T)\ (23.11. - 21.12.) Po zvezdnih namigih bo pred vami teden hitrosti in drznosti. Spremljala vas bo odločnost in nenavaden preobrat. Svoja razpoloženja boste menjali po kameleonsko. Na delovnem mestu bo treba dokončati začete projekte. V ljubezni se bo romantična energija prelevila v strastno razvajanje. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti. Spodbudno bo deloval pogovor in izmenjava mnenj. Uspešno bo na delovnem mestu, kjer boste korak za korakom osvajali nova obzorja. Seveda bo pri tem treba popaziti na fizično energije. Koristne učinke bo imelo razvajanje v dvoje. VODNAR (21.1. -18.2.) Drznost vam bo koristila tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Spremljala vas bo sreča in paleta ugodnosti - obdajali vas bodo zanimivi in nekoliko nenavadni ljudje. Po eni strani vam bodo učitelji in po drugi učenci. Popaziti boste morali, da si sami postavite lastna pravila igre. RIBI (19.2. - 20.3.) Slikanje in ustvarjanje bo prineslo čarobno energijo. Premiki se bodo zgodili na delovnem mestu. Omenjeno vam ne bo ravno všeč, vendarle vas tudi motilo ne bo. Sreča se skriva na strani pogumnih. Obiskala vas bo muza in tako se bodo zadeve odvijale v vašo korist. petek • 7. novembra 2Q14 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC NASA REVIJA PEVKA SADE MODA ZGORAJ BREZ VEČJA SKUPINA VOJAKOV PLAVO-GARDISTI IKRAVEC NASA GLEDALIŠKA IGRALKA (ALENKA) NASELJE PRI PREMU MESTECE V DALMACIJI RASTLINA ALOJA PREBIVALEC DEDNIKA FIZIKALNA KRIVULJA PODNASLOV SESTAVNI DEL MEČKALNIKA PROSTOR, POVRŠINA CITRONADA MODEL FORDA VODITELJ OBREDOV POLJSKA CVETICA JAVNI NASAD LED Z ZRAČNIMI MEHURČKI KRADLJIVKA DRŽAVNI ZBOR TURISTIČNO INFORMATIVNI CENTER TURISTIČNO PODJETJE KNJIŽNI JUNAK VAS PRI ANKARANU NASLOV, NAZIV MAZILO, KREMA (POG.) ROKA, NOGA VAS PRI LITIJI FR. PISEC (CLAUDE) PEVKA DEŽMAN MESTO Z ALKO SPOJ VAS PRI KOMNU OTEKLINA V TKIVU PIKER ČLOVEK PTIČJI GLAS IVAN BRATKO IGRALEC AFFLECK IGRALEC STADION V BUDIMPEŠTI MANJŠA PUŠKA PREBIVALKA TIBETA ERBIJ SNOPIČ NEMŠKI FOTOAPARAT UČENEC ŠOLE V ELEI KOPNENJE SNEGA SILOVIT TROPSKI VIHAR KOŽNA BOLEZEN GOBAVOST UGANKARSKI SLOVARČEK: CEREJ = vas pri Ankaranu, DEDNIKAR = prebivalec Dednika, LEPRA = kožna bolezen, gobavost, LEVIT = duhovniški strežnik, MEREČE = naselje pri Premu, OOLIT = ikravec, SVETEL = slovenska gleda- liška igralka (Alenka), TOPOS = slovenska revija, VALE = vas pri Komnu. ■vad3T 'NV»ao 'arNvrvi 'ivaia VOBI TN3Z3AS 'V» -Nviaaii wiNiavavvi ai aio iswiavs iabcb vnv jjnv bova oiiïqon aoivaadoani za aai naa viviai avaaaao vavNoiAin sidVNaod aanaads iiabh aivad Aoiao sodoi uuabjopoasmnvzihm aiAaiisaa Slovenska Bistrica • Travnik na čevljih Čevlji, katerih peta spremeni barvo po želji V modrih salonarjih z nekajcentimetrsko črno peto in opetnikom je stopila Ingrid Logar iz kombija z napisom Čeveljc. »Vsak dan sem v petah. Ženskam čevelj s peto naredi lepe noge in postavo,« je prepričano dejala Slovenjebistričanka, ki je v svet oblikovanja čevljev stopila šele lani, ko se ji je porodila ideja o travniku rož na čevljih. »Najprej smo razmišljali, da bi v čevlje vstavili merilnik, s katerimi bi se merili koraki in nato izračunale porabljene kalorije. Potem smo se zedinili, da bomo naredili pete. Uporabnica čevljev bo ob nakupu čevljev svoj mobilni telefon prislonila na čevelj in aplikacija se bo s čevlja prenesla na telefon. S kamero mobilnega telefona bo lahko posnela barvo majice ali torbice, preko aplikacije pa se bo peta, v kateri so led lučke, tako tudi obarvala,« je dejala Logarjeva. Prototip čevljev je bil predstavljen na 47. Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju, kjer sta si jih ogledala predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Miro Cerar. »Odziv je bil strašen. Hoteli so mi jih kupiti. Najvišja cena, ki je bila ponujena, je bila 1.000 evrov,« je povedala. Prototip, ki je bil predstavljen, je bil ustvarjen za njeno nogo. »Sedaj bomo te čevlje še dodatno razvili, da jih bodo lahko ženske dejansko obule in da jih dam na trg,« je dejala energična svetlolasa gospa srednjih let. Ljubiteljica čevljev, ki jih doma skladišči v več kot eni omari, je prve ure čevljarske obrti prvič obiskala lani. »Dobila sem taki preblisk, tega pa še nisem videla. Želela sem idejo sama razviti,« je o odločitvi za čevljarsko pot povedala Ingrid Logar. Nato je stopila do police, kjer so bili salonarji in balerinke. Slednje je vzela v roke in pokazala svojo idejo. Iz balerink je rasel rumeni tulipan. Ob tem pa je priznala, da mora čevelj še dodelati. Izobraževala se je pri oblikovalki iz Vranskega Alji Novak Viryent. »Cele dneve sem bila pri njej, spraševala in srkala znanje, tako da sem spoznala postopek,« je dejala. Nato je z idejo o oblikovanju čevljev ter pridobljenim znanjem pristopila do upokojenih čevljarjev, se dogovorila za odkup strojev in jih nato postavila v svojo delavnico. »Sedaj kar leti vse, kot da je čakalo name,« je povedala z nasmehom in neopisljivo ener- Foto. Mojca Vtič Čevelj iz barvnega usnja bo nosila sanjska ženska Miša Margan. gijo v očeh, medtem ko je sedela za svojo delovno mizo, obloženo s kopiti, kosi blaga, papirjev. »Trenutno samo oblikujem čevlje, pri izdelavi pa mi pomaga še en gospod s Primorske, ki ima več izkušenj. Bom pa sčasoma sama izdelala cel čevelj,« je povedala. V letu dni je izdelala 50 parov čevljev, je povedala in ob tem prijela v roke kopito ter kos barvastega usnja ter pokazala, kako naj bi izgledali čevlji sanjske ženske Miše Mangan. Pa tudi sicer barve krojijo vsakdan Ingrid Logar. »Barve so moja strast. Zelo rada se igram z barvami in materiali. Rjave in črne salonarje lahko kupiš povsod. Najljubši pa so mi srebrni sandalčki s prozorno peto, so res taki fensi,« je povedala. O oblikovanju in izdelavi torbic ter moških čevljev še ne razmišlja, je pa že kupila usnje za izdelavo pasov. Prav tako je že izdelala otroške čevlje. »Idej mi ne manjka, malo me omejuje zgolj čas,« je še dodala Ingrid Logar. Mojca Vtič Tednikov obraz meseca Foto: Mojca Vtic Ingrid Logar je na pot podjetništva stopila z izvirno idejo izdelave čevljev za ženske, ki spreminjajo barvo pete po želji uporabnice. Je žena in mama treh otrok, po izobrazbi je magistrica bančništva in financ, trenutno piše doktorat iz marketinga na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor, je računovodkinja v družinskem podjetju ter sodeluje pri oblikovanju čevljev, ki spreminjajo barvo pete. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 7. novembra 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (39.) Od tod in tam Neuspel pristanek Bil sem na letališču v Limi, Peru, kamor sem se pravzaprav pretihotapil, saj me policisti uradno ne bi pustili noter, ker nisem imel vavčerja za polet. Nameraval sem leteti v prestolnico Ekvadorja, v Quito, kar naj bi trajalo kakšne tri ure, v Ekvadorju pa sem imel že takoj pripravljen izlet s kolegico Carolino, s katero sva nekaj tednov prej nekaj časa skupaj potovala po Argentini. Pa ni šlo prav vse po načrtu. Na letalu je vladalo veselo vzdušje, saj med temi Latinskoameričani nikoli ni dolgčas. Sedel sem z neko prikupno ženskico, zastopnico nekega podjetja v tujini, ki je prepotovala že tudi lep del Evrope. Imela sva se kaj pogovarjati, ko pa sva zašla malo v te vode o 'čebelicah in trotih', pa se je v razpravo vključilo pol letala, da bi lahko govoričili do Marsa, če bi bilo potrebno. Čas je hitro minil in kmalu se je obetal pristanek. Vse je potekalo normalno, čutiti ni bilo nobenih turbulenc in letalo se je začelo počasi spuščati. Po protokolu se lepo vsi priveže-mo, in ko smo bili le še malo nad tlemi, se je zgodilo. Od nekod je prišel sunek vetra in je obrnil letalo za 90 stopinj na desno, da bi se kmalu znašel pri desnem oknu, čeprav sem sedel pri levem. Čez nekaj kratkih sekund se je letalo spet izravnalo in začeli smo se spet dvigovati. Hu, kakšna tišina je bila. Čez nekaj minut sem od zadaj slišal neko žensko nekaj po tihem govoriti. Tudi če bi govorila kitajsko ali arabsko, bi jo razumel - ženska je molila, da se je kar kadilo. Čez nekaj trenutkov je pilot oznanil, da danes ne moremo pristati in da gremo pristat daleč na jug, v Guayaquil. Šele takrat smo se predramili in začeli gledati naokrog, saj se je menda vsakemu nekaj minut nazaj odvrtelo pol življenja pred očmi. V Quitu je namreč tako, da so nekaj let nazaj glavno letališče zaradi hrupa preselili daleč izven Foto: Dani Zorko Tisti, ki nismo mogli spati, smo opazovali sončni vzhod v Ekvadorju. mesta med hribovje. Med temi hribi pa obstaja ena vrzel, ki občasno dela zgago in prav skozi to vrzel je menda potegnil močan sunek vetra, ki je skoraj prevrnil naše letalo. Samo to bi še manjkalo, da bi me zabrisalo med vulkane ... Kdo bi pa potem kazal slike in razlagal zgodbice po Štajerskem? In ne samo to. V Quitu me je čakalo tudi eno fejst dekle in topla postelja, zdaj pa so nas peljali nekam na jug. No, saj, če pa bi obtičal kje na drevesu sredi džungle s svojo sopotnico na drugi veji, pa tudi ne bi bilo nič bolje. Ko smo malo prišli k sebi, pa sem začel tuhtati, kako naj zdaj obvestim Carolino, da me ne bo. No, pri tem mi je moja soseda pomagala in mi po Foto: Dani Zorko Na letališču si je vsak poiskal svoj kotiček in zadrnjohal. Foto: Dani Zorko Jutranji utrinek nad oblaki na drugi strani sveta pristanku posodila telefon, da sem opravil to dolžnost. Nato pa se je začelo čakanje. V Guayaquil smo prispeli okoli pol dveh zjutraj, vse je bilo zaprto in nikjer ni bilo nikogar. Počakati smo morali na naslednje prosto letalo, čas se je pa vlekel. Tisti iz prvega razreda so menda dobili brezplačno nočitev v hotelu, mi ostali padalci pa smo po-ležavali po letališču kot sveže podrte bukve. Internetne povezave nisem mogel vzpostaviti, upal pa sem, da si vsaj telefon lahko čez noč napolnim. In glej ga zlomka, pozabil sem, da imajo v Ekvadorju ameriške vtičnice z dvema navpičnima peresoma in evropski vtikač seveda ni šel noter. Bo kar bo - z nožkom od ščipalca za nohte sem lepo v stikalo izre-zal dve okroglini in že je moj telefon veselo zarezgetal, ko je dobil tok. Enega sopotnika sem naprosil, da malo popazi na moje stvari, da sem se šel malo razgledat. Tako sem prišel do mesta, kjer so bile sanitarije in kjer so ena vrata skrivala prostor, ki sem ga nujno potreboval - tuš. Tuši-ral se nisem že skoraj tri dni, saj sem več kot en dan preživel na avtobusu, nato ves dan v Limi, zdaj pa sem bil še na nekem levem letališču. Bilo je kot v filmu Terminal s Tomom Hanksom, ko je možakar nekaj mesecev živel na letališču. Skočil sem po nekaj svojih stvari, da sem se končno lahko pošteno umil, obril in očedil kot človek, nato pa sem lepo bos in z brisačo čez ramo priracal nazaj, kot da bi bil na jadranski obali. To so samo gledali. Sveže počutje mi je pričaralo malo spanca, in ko sem se čez kakšni dve uri zbudil, se je populacija okoli mene podeseterila. Vse je že vrve-lo, najbolj pa so se mi zasvetile oči, ko je iz bližnjega šanka po hali zadišalo po kavi, tako kot včasih naš Barcaffe, ko je bil še pravi. Hudič pa je bil, da so vsi moji sotrpini na letalu nekam izginili. Šele čez nekaj časa sem na zaslonih našel odrešilno obvestilo, da se naša skupina lahko pridruži letu v Quito ob devetih. In ko bi videli, kakšna tišina je bila na letalu, ko smo vnovič pristajali ... »n TIK TI v:M Foto: Črtomir Goznik Ptuj * Od danes, 7. novembra, do nedelje, 9. novembra, bo v športni dvorani Mladika na Ptuju na ogled že tradicionalna razstava malih pasemskih živali Društva gojiteljev malih živali Ptuj. Na ogled bodo kunci, golobi, sobne ptice, papige, morski prašički, vodna in okrasna perutnina. Društvo gojiteljev malih živali Ptuj je letošnjo razstavo pripravilo v sodelovanju s tovrstnimi društvi iz Pra-gerskega, Miklavža na Dravskem polju, Dravinjske doline, Maribora, Ormoža, Ivanca iz Hrvaške in King kluba Slovenije, s katerimi že vrsto let uspešno sodelujejo. Kot je povedal vodja razstave Franc Štumberger, bodo društva predstavila svoje najboljše živali. Že tradicionalno pa se je vabilu za sodelovanje odzvala Biotehniška šola Ptuj. Obiskovalce bodo skušali navdušiti tudi s kmečkim dvoriščem, umetniški slikar se bo predstavil s slikami eksotičnih živali, predstavili pa bodo tudi čebelarjenje z AŽ-panjem. Vabi tudi velik srečelov in še nekaj drugih presenečenj. »Vstopnina je minimalna, dva evra za odraslega in en evro za otroka," je še dodal Štumberger. MG Foto: arhiv Ormož * V sklopu tridnevnega martinovanja v Ormožu bodo danes (petek) podelili tudi nagrade najboljšim vzorcem z letošnjega ocenjevanja naj špricarja in mladega vina. Tekmovanje so pripravili v gostišču Brenholc na Jeruzalemu. V potrošniški komisiji je sodelovalo 14 članov, v strokovni pa sedem. Vina je predhodno razvrstil predsednik ocenjevanja Matija Kociper, ki sam ni ocenjeval. V finalno serijo je vsaka komisija uvrstila po tri vina, ki so jih vzporedno primerjali in določili končni vrstni red. Med mladimi vini, sodelovalo je 31 vzorcev, je prvo mesto pripadlo rumenemu muškatu hrvaškega proizvajalca Vina Kunčič, drugo mesto je osvojil prav tako rumeni muškat iz kleti P&F Jeruzalem Ormož, tretje mesto pa šardone Vina Kunčič. Najboljši špricar - vino mešano z mineralno vodo Radenska - je po mnenju strokovne komisije s haložanom iz Ptujske kleti, po mnenju potrošnikov pa je najboljši špricar z janžev-cem iz Radgonskih goric. MŠ Enajst let ptujskih vinskih omizij Foto: Črtomir Goznik Ptuj * Ptujska vinska omizja, ki so se začela pred enajstimi let kot grajske vinske zgodbe in so se leta 2007 preselila v hotel Primus, so se 24. oktobra začela s simboliko. Na prvem večeru Primusovih vinskih zgodb, tudi v enajsti sezoni bodo imele skupaj 10 večerov, je Andrej Rebernišek, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, tudi ptujski mestni viničar in direktor KGZS - Zavoda Ptuj, predstavil najboljša vina enajstega grajskega ocenjevanja vinogradnikov in vinarjev VTC-13. Kot je povedal vodja vinskega omizja, tudi v novi sezoni je to Janez Vrečer, bodo na vseh večerih postregli z najboljšimi vini slovenskih pokrajin, posameznih vinorodnih območij, natočili pa bodo tudi makedonska in italijanska vina, h katerim bodo letos postregli s kar štirimi hodi hrane. Vse skupaj pa bodo zabelili z izbranimi kulturnimi nastopi. Nocoj bodo gostili glavnega enologa vinske kleti Vinakoper Boštjana Zidarja, ki bo govoril o vinskih posebnosti slovenske Istre. MG petek • 7. novembra 2014 Šport, obvestila Štajerski [ 21 Strelstvo • MT Salona DC Open 2014 Ormožanka Urška Kuharič znova med najboljšimi Minuli konec tedna je v Solinu pri Splitu potekal prvi močni mednarodnih turnir z zračnim orožjem v novi sezoni. Na turnirju so se v dobri luči predstavili tudi ormoški strelci, med njimi še posebej mlada Urška Kuharic. Aktualna državna rekorderka med mladinkami s puško (412,2) je prvi dan tekmovanja dosegla 410,5 kroga in osvojila visoko 6. mesto. S 414,7 in 413,8 sta bili najnatančnejši trenutna evropska podprvakinja Srbkinja Andrea Arsovic in hrvaška evropska prvakinja iz leta 2009 Snježana Pejčic. 21. Petra Vernik, Kovinar Ormož, 405,9, 32. Nuša Špin-dler, Ljutomer, 395,1, in 36. Vesna Mele, TSO, 388,3. V moški konkurenci s puško je bil zelo uspešen tudi grosupeljski strelec Željko Moiče-vic, ki je s 626,4 kroga slavil suvereno zmago in postavil nov državni rekord. 8. Raj-mond Debevec, Olimpija, 619,5, 16. Jan Šumak, Kovinar Ormož, 611,1. Z zračno Foto: Marija Jozak Mlada ormoška strelka Urška Kuharič je v Solinu pri Splitu pokazala dobro formo in v močni konkurenci dosegla dve visoki uvrstitvi. pištolo je prvi dan tekmovanja dobro streljanje pokazal tudi Kevin Venta in s 573 krogi na 5. mestu dosegel tretji najboljši rezultat med slovenskimi strelci. Najboljši je bil srbski reprezentant in slovenski državni prvak Da-mir Mikec s 585 krogi. Med članicami se je znova odlično odrezala tudi bodoča olimpij- ka Petra Dobravec in s 381 krogi osvojila 4. mesto. Zaradi slabšega nastopa drugi dan tekmovanja, kjer potekajo tudi finalne odločitve, je Kevin Venta s 563 krogi ostal brez finala na 11. mestu, srebrno odličje pa je na koncu osvojil Klemen Tomaševič iz Železnikov. Zmagal je Mikec s 585 krogi in najboljšim finalom 200,8 kroga. Tudi Dobravčeva je drugi dan ponovila 381 krogov, v finalu pa zaradi napake v 5. strelu osvojila 8. mesto. Urška Kuharič je drugi dan finale zgrešila le za krog, saj je s 409,7 kroga osvojila 9. mesto, 22. Petra Vernik 404,3, 36. Nuša Špindler 388,3, 38. Vesna Mele 386,2. V moški konkurenci sta se v finale s 6. in 7. najboljšim rezultatom uvrstila Moičevic s 619,8 kroga in Debevec s 619,3 kroga, nato pa si je v finalu drugo slovensko (bronasto) odličje pristreljal Moiče-vic. Dobro streljanje je drugi dan tekmovanja pokazal tudi mladi Ormožan Jan Šumak in s 616,3 kroga osvojil 11. mesto ter za finalom zaostal za slabe tri kroge. Serija mednarodnih tekmovanj z zračnim orožjem se bo ta konec tedna nadaljevala v Hočah pri Mariboru v organizaciji Sd Franca Lešnika Vuka iz Hotinje vasi. Vabljeni na ogled napetih obračunov! Simeon Gonc Kikboks • Kutina Open 2014 Tilen Repina in Timi Pungaršek med zmagovalci Ekipa ptujskih kikboksar-jev, članov KBV Ptuj, se je konec oktobra udeležila tradicionalnega mednarodnega turnirja na Hrvaškem, ki je v Kutini potekal že šestnajstič. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 340 tekmovalcev iz 51 klubov iz štirih držav. Tekmovalci KBV Ptuj so nastopali v disciplini point fighting, večina jih je nastopala v dveh kategorijah, le Timi Pungaršek je nastopal le v kick lightu. Tokrat v Kutini ni bilo nekaterih najboljših tekmovalcev KBV Ptuj. Največji uspeh sta z osvojitvijo 1. mesta zabeležila Tilen Repina (dečki do 10 let nad 32 kg) in Timi Pungaršek (mladinci do 69 kg). V kategoriji, kjer je Tilen osvojil 1. mesto, je nastopalo 15 tekmovalcev, povsem pa so prevladovali Ptujčani: Anej Pivec je osvojil 2., Jan Lenart pa 3. mesto. V kategoriji deklic do 10 let do 32 Ptujčani v Kutini kg je 3. mesto osvojila najmlajša članica KBV Ptuj Staša Štern. Med mlajšimi kadeti je v kategoriji nad 47 kg Dominik Ljubec osvojil 2. mesto, Patrik Šulek pa je v isti kategoriji osvojil 3. mesto. Med starejšimi kadeti je v kategoriji do 52 kg 2. mesto osvojil Dejan Duh, v kategoriji do 69 kg pa 2. mesto Dominik Ljubec, v kategoriji do 57 kg je 3. mesto osvojil Patrik Šulek. Med starejšimi kade- Planinski kotiček Veliki Travnik (1637 m) Sobota, 15. november 2014 Planinsko društvo Ptuj vabi na planinsko potepanje na zahodni rob Smrekovškega pogorja. Z vrha, na katerem stoji lesen stolp, se odpre lep pogled na Raduho, Peco, Uršljo goro, Komen, hribovje nad osrednjim delom reke Savinje ter delu Kamniško Savinjskih Alp. Izjemnost Smrekovškega pogorja so opazili že v prejšnjem stoletju in ga opredelili v inventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Danes je 2 km dolg andezitni hrbet med Smre-kovcem in Velikim Travnikom naravna vrednota državnega pomena. To je največji vulkanski kompleks na andezitni podlagi v Sloveniji in nahajališče nekaterih redkih in zavarovanih rastlinskih vrst. Avtobus nas bo pripeljal tik pod planino Vo-dol, od koder bomo nadaljevali proti koči na Travniku. Pot nima velikih vzponov in zato ni naporna, je pa malenkost daljša. Od koče nas bo čakal še 20-minutni vzpon na sam vrh, kjer se bomo razgledali z lesenega stolpa. Čas hoje: 4-5 ur zložne hoje. Pot je primerna za vse starostne kategorije. Odhod: ob 6.30 pred ŽP Ptuj Vrnitev: 19.00 na ŽP Ptuj Stroški izleta: 15 € Zaradi same poti ni primerno, da gremo z dvema avtobusoma, zato bo število mest omejeno na en avtobus! Prijave pri vodji izleta na tel. 051 214 758 (Bojana; od ponedeljka do petka med 8.15 in 10.30 ter med 17.00 in 19.00) oz. na mail: boja-na.iljaz@gmail.com. Zadnji rok za prijavo je sreda, 12. 11. 2014, po telefonu do 10.30, po mailu do 13.00. Zaradi časa hoje in krajšega dneva je dobro, da je odhod točen in zgoden! Zato je zaželeno, da se vsi udeleženci zberemo na ŽP Ptuj. Hvala za razumevanje.Izlet bo vodila Bojana Iljaž s sovodniki. tinjami je v dveh kategorijah (do 55 kg in do 60 kg) Nina Duh osvojila 3. mesto. Med mladinci do 89 kg je Rok Potočnik osvojil 2. mesto. V Kutini sta še nastopala Nino Bratušek in Niko Ritlop, ki pa tokrat nista posegli po prvih treh mestih. Na tekmovanju je sodil tudi mednarodni sodnik iz Ptuja Edvard Štegar, ekipo Ptuja pa sta vodila Vladimir Sitar in Timi Sitar. Franc Slodnjak PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Prireditvenik 1 Petek, 7. november 8:00 Ptuj, športna dvorana Mladika: razstava Društva gojiteljev malih živali Ptuj, kunci, golobi, morski prašički, sobne ptice, fazani, vodna in okrasna perutnina, kmečko dvorišče, panj, od petka do nedelje, do 19.00, v nedeljo do 16.00 9:00 Majšperk, pri tržnici Majšperk, poleti v petek ob 14.00, v soboto ob 7.00 in 14.00, v nedeljo ob 7.00: 4. mednarodni Martinov balonarski festival, Balonarski klub OPA, od petka do nedelje, poleti balonov in martinovanje 10:00 Ormož: Martinovzabavni šotor na Hardeku, sejem Kovito in Martinova tržnica, ob 13.00 krst mošta z glasbenimi skupinami, svečano odprtje martinovanja in sejma, 14.00 odprtje razstave pridnih rokz degustacijo kulinaričnih dobrot, krst mošta, 14.00 festival vina, 15.30 ustvarjalna delavnica za otroke, 22.00 Modrijani 10:00 Ormož: Martinovanje in sejem Kovito, vodeni ogledi gradu in grajske pristave ter gradu v Veliki Nedelji, ob 12.00 in 13.00 brezplačni ogledi kleti P&F Jeruzalem Ormož in degustacija vin, ob 12.00 predstavitev projekta, okrogla miza in enološka delavnica Gimnazije Ormož v Beli dvorani grajske pristave, 15.00 okrogla miza Problemi slovenskega vinskega marketinga in organiziranje slovenskih vinogradnikov in vinarjev, 17.00 razglasitev zmagovalca turnirja naj špricar mladega vina in potic v grajski pristavi Ormož 11:00 Dornava, pred občinsko zgradbo: predstavitev slovenske vojske 15:00 Cirkulane, Pristava, Kmetija Kozarčan: Martinovanje Haloz 2014, dan odprtih vrat, krst mošta na šaljiv način 17:00 Hajdina, dvorana Društva upokojencev: odprtje razstave Društva žena in deklet občine Hajdina in likovno fotografske sekcije 17:00 Podlehnik, Sedlašek, kmetija in vinogradništvo Cestnik Vaupotič: Martinovanje Haloze 2014, krst mošta na šaljiv način 17:00 Ptuj, Deta center: 16. praznik občine Hajdina, občinsko prvenstvo v kegljanju, SD Gerečja vas 17:00 Ptuj, velika hala Q-centra, Puhova ulica 21: odprtje retrospektivne razstave slikarja Andreja Božiča 17:00 Videm, šotor in Vidova klet: Martinovanje Haloze 2014, osrednja prireditev martinovanja v občini Videm, kulturni program, kulinarične dobrote in haloška vina 18:00 Hajdina, šotor na trgu pred občino: 16. praznikobčine Hajdina, 15. nagradna revija Štajerska frajtonarica, KD Valentina Žumra Hajdoše 18:00 Lenart, Dom kulture: proslava v počastitev občinskega praznika s podelitvijo priznanj, kulturni program 18:00 Ptuj, Park hotel: festival KPŠVino ni voda, dobrodelna licitacija, predstavitev vinogradništva Zlati grič in nastop glasbene skupine Nox acoustic 18:00 Zgornji Leskovec, Klet Stanka Perneka: Martinovanje Haloze 2014, odprte kleti vinogradnikov iz Strmca 19:00 Ptuj, CID: potopisno predavanjeAndreja Morelja, Dežele ob invTihem oceanu: ZDA, Kanada, Karibi, Tahiti, Avstralija, Japonska 19:00 Slovenska Bistrica, športna dvorana: Kulturni mozaik 2014, sodeluje 27 kulturno-ume- tniških društev in njihovih sekcij 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Roka Vilčnika, Mali priročnik biznisa, od pizdeka do tajkuna, igra Nešo Tokalič, za izven 20:00 Slovenska Bistrica, Slomškov dom: stand up komedija Matjaža Javšnika Sobota, 8. november 8:00 Hajdina, telovadnica OŠ: 16. občinski praznik, mednarodni karateturnir, karate klub WKSA Hajdina 8:30 Središče ob Dravi, pred Sokolano: srečanje z Martinom, TD 9:00 Ormož, Grajska pristava: muzejski vikend z delavnico za otroke 9:00 Ormož, izpred gradu: 11. martinov pohod med Ormoškimi goricami, PD Maksa Meška Ormož 9:00 Studenice: 10. Martinov pohod, degustacija vin, kmečke dobrote, topla malica, kostanji 10:00 Kidričevo, tržnica: martinovanje, krst mošta po starem ljudskem izročilu, kulturni program, otroške ustvarjalne delavnice, zabava s kvintetom, kmečka malica, zbiranje mošta od 10.00 do 11.00 10:00 Ormož, Kerenčičevtrg in martinov šotor: skupne skladbe godb, sodelujočih na 19. tekmovanju godb Slovenijeza pokal Vinka Strucla in tekmovanje godb 10:00 Polena pri Lenartu, ŠRC: Martinovanje, Društvovinogradnikov Lenart in občina Lenart 10:00 Ptuj, Mesto gledališče: predstava za otroke Pogumna Molly, Mini teater Ljubljana, za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven 10:30 Slovenska Bistrica, Dom svobode: lutkovna predstava Nina v čudežni deželi 12:00 Cirkulane, pri OŠ: martinov pohod med goricami, PD Cirkulane 12:00 Ormož, grajska pristava: odprtje razstave del likovno-literarne kolonije Malek 2014, kulturni program 14:00 Dornava, Cušekova domačija: tradicionalno veselo martinovanje, kulturni program, domači prigrizki in vina 14:00 Zg. Leskovec, Skorišnjak: Martinovanje po skorošjaško, zahvalna sveta maša in krst mošta 15:00 Hajdina,farnacerkevsv.Martina: 16. praznikobčine Hajdina, 19. tradicionalna prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino, 16.30 osrednja prireditev ob občinskem prazniku v šotoru pred občino, podelitev priznanj 15:00 Tržec, Djočanova domačija: Martinovo druženje, Etnografsko društvo Tržec, ljudska glasba, krst mošta na šaljiv način, druženje na prostem 16:00 Velika Varnica, pri Zveličarjevi kapeli: blagoslov mošta, kulturni program, druženje, kulinarika in glasba 17:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: družabno srečanje ob martinovem, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, zbiranje mošta, imenovanje naj Martina in šaljiv krst mošta 17:00 Videm, Pobrežje: martinovanje ob kvintonu, Folklorno društvo Pobrežje, Martinovanje na Kočarjevi domačiji 18:00 Stoperce, Zelena dolina: martinovanje z ansamblom Se pa še, krst mošta, zabava 19:00 Ptuj, klub Gemina XIII., grand hotel Primus: zaključek 13. festivala Vino ni voda, predstavitev vinogradništva Jeruzalem Ormož in nastop skupine Počeni škafi 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Roka Vilčnika, Mali priročnik biznisa, od pizdeka do tajkuna, igra Nešo Tokalič, za izven Nedelja, 9. november 9:00 Ormož, šotor na Hardeku: 7. sejem KOVITO, do 12.00 9:00 Podlehnik, Sv. Trojica v Halozah: blagoslov mošta, zbiranje mošta, sveta maša, imeno- vanjevinogradnika leta, TD Podlehnik 10:00 Hajdina, cerkev sv. Martina: 16. občinski praznik, slavnostna maša in srečanje občanov v šotoru 10:00 Ptuj, Narodni dom: nedeljska matineja ZKD, ogled filma Tomaža Snebergerja Izgubljen, da najden 11:00 Leskovec, pred prostorom TD: martinovanje, TD Klopotec Leskovecv Halozah, krst mošta, domače jedi in pijača, glasba 11:30 Makole: krst mošta, Društvo vinogradnikov Makole 14:00 Dravci: pospravljanje klopotca, krst mošta na šaljiv način, martinovanje 14:00 Poljčane, Tovarniška 1: martinovanje na prostem 15:00 Ptuj, Furstova hiša: koncert Matjaž Belak in Marko Korošec in predstavitev knjige Silve Belak Enostv različnosti 15:00 Videm, Majski Vrh, vaški dom: pospravljanje klopotca in martinovanje po haloško 18:00 Hajdina, telovadnica OŠ: gledališki spektakel, komedija, Dobri vojak Svejk, KGD Ptičica in gostje Ponedeljek, 10. november 10:00 Ormož, Ljudska univerza: predavanje Edvarda Cvetka, komandirja PP Ormož, Na varni poti, ogled PP Mestni kino Ptuj Petek, 7., sobota, 8., in nedelja, 9. november 2014: 16:00 Čebelica Maja; 18:00 Mali Budo; 20:00 Ni jeveč. Program TV Ptuj )>nnrn < Hh«:rK rvAhutA \ Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Prireditev Turistične zveze Slovenije; Zaključek vseslovenske akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna; Podelitev priznanj sodelujočim občinam; Priznanje in 1. mesto med srednjimi mesti dobil prireditve: Helena Blagne, Aleksander Mežek, , Prireditev v Portorožu pripravila Turistična zveze ekrane vas vabi Televizija Ptuj Videoprodukcija T Ptuj; Glasbeni gostje AVE, skupina Prizma Slovenij. Pred male inček Ivanuša. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 7. novembra 2Q14 O OMiklavž & ODKUP. PRODAM. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENAc BARVA BMW SERIJA 3:316D TOURING 2011 13.280,00 KOV. SIVA CITROEN C41,6 HDI TENDANCE 2011 8.980,00 KOV. SREBRNA FIAT BRAVO 2,0 MULT1JFT SPORT 2011 7.990,00 KOV. B0RD0 RDEČA HYUNDAI COUPE 1,6 COMFORT 2009 6.950.00 KOV. ČRNA OPEL ASTRA TWIN TOP 1,816V AVT. 2009 9.980,00 KOV. SIVA OPEL CORSA COSM01.3 CDTIEC0FLEX 2011 7.290,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 3008 ALLURE 1,6 HDI 2011 12.580,00 KOV. BELA PEUGEOT 308 SW CONFORT PACK 1,6 HDI 2011 7.350,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 5008 CONFORT PACK 1,6 HDI 2010 8.580,00 KOV. ČRNA RENAULT CU01,2 ST0RIA TEAM 2007 3.300,00 KOV. ČRNA RENAULT LAGUNA GRANDT0UR 2,0 DCI 2011 10.980,00 KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1,5 DCIEXPRESI0N 2008 3.890,00 KOV. ČRNA SKODA FABIA ELEGANCE 1,4 TOI 2007 4.980,00 KOV. ČRNA VW GOLF C0MF0RTLINE 1,6 TDI 2010 10.780.00 KOV. ČRNA VW PASSAT VARIANT 1,9 TOI COMFORT. 2008 7.800,00 KOV. ČRNA VW PASSAT VARIANT 1,6 TOI 2012 13.480,00 KOV. ČRNA VOLVO XC60 AWD 2,4D MOMENTUM 2010 21.900,00 BELA ODKUP VOZIL V ENI URI LETNIK CENA« OPR. EEE^B AUDI A31.6 TDI NAVIGAQJA 2012 13.990 1.LAST.,VSA OPREMA BISERNO ČRNA AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VRAT 2010 12.490 1. LAST, VL. KLJUKA KOV. ČRNA AUDI A4 AVANT 1.9 TD1101KM 2002 4.990 ODLIČEN KOV. SIVA AUDI A4 AVANT 2.0 TDI AMBITION XENON 2011 15.990 1. LAST, ODLIČEN VEČ BARV AUDI A4 AVANT 2.0 TDI XENON MMI 2008 12.990 1.LAST., ODLIČEN BISERNO ČRNA BMW 320 DT0URING LUXE USNJE 2010 13.990 VSA OPREMA, 0DUČEN BISERNO ČRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1. LAST., ODLIČEN BELA »TR0EN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI AVT 2011 9.990 1.LAST, VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 9.990 1.LAST, TOP OPREMA VEČ BARV FORD C MAX 1.6 TDQ DIESEL 2010 8.490 1.LAST., KLIMA KOV. SREBRNA HYUNDAI ¡201.4 MALO KM SLO 2009 5.490 1.LAST., MALO KM KOV. MODRA MERODES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.890 2.LAST, AVTOM. KOV. SREBRNA MERCEDES ML 270 DCI 4X4 KOT NOV 2001 6.990 2.LAST, USNJE KOV. ČRNA PEUGEOT 508 2.0 HDI SW 2011 12.490 1. LAST, ODLIČEN VEČ BARV VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT NÄVI 2005 4.790 ODLIČEN, AVT.KLJMA KOV.ČRNA VW TRANSPORTER 1.9 TDI 8+1 2004 7.490 1. LAST, ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ ASFALTIRANJE CEST, ŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, Htiail: vilko.gerecnik@siol.net ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si a AVTO HIŠA PETOVIA AVTO ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA AUDI A4 AVANT 2,01 CITROEN C31,+i 16V EXCLUSIVE CrTROEN C51,6 HDIATRACTION FORD CMAX 1,61DCI FORD« 1,6 TDCIGHIA FORD RANGER 2.5 TDQ DC 4*4 PEUGEOT 3008 ACCES 1,6 HDI PEUGEOT 5008 PREMIUM 2,0 UDI PEUGEOT 50081,6 HDI PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI VWT1GUAN 2,01 USNJE VW PASSAT CC 2,0 TDIDSG RENAULTCLIO 1,216V, EXPRESSION CONF. RENAULT SCENIC SKY 2,016V 12/2008 VOLXSWAGENTOURAN 1.6TTDI T. MODRA SV. MODRA SV. MODRA T. MODRA ČRNA ČRNA SV. MODRA ČRNA 1M..NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 1M.NAR. SERVIS, SERV.KN, SLO 1M..NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 1M,NAVI,NAR SERVIS, SERV. KN 1M.NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 1M..NAR. SERVIS, SEMI, SLO 1M..NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 1M..NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA 1M..NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 1M..NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 1M..NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 1M..NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 2.IAST..NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 1M..NAR. SERVIS, SERV. KN., SLO WM SERVIS, SERV. KNJIGA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KUKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZI L Znamka Letnik Cen£) Oprema Barva opel astra 1.416vgtc 2008 5.500,00 € avt. klima kov. srebrna volkswagen b0ra1.416vc0mf0r. 2000 2.390,00 € klima kov. modra hyundaiterracan 2.9 diesel 2002 4.230,00 c usnje kov. siva audi a6 2.0 tdi limuzina 2005 8.500,00 € serv. knjiga kov. siva renault megane 1.616vcc 2007 5.690,00 € avt. klima kov. črna peugeot 206 sw 1.416v sx 2005 3.500,00 ( 60.000 prev. kov. zlata citroen xsara picasso 2.0 hdi 2004 3.450,00 € serv. knjiga kov. zlata ford fiesta1.3 trend 2007 4.210,00( serv. knjiga kov. črna volkswagen pol01.0 comfortline 1999 770,00 { 2 x air bag modra chevrolet lacett11.416v star+ 2008 3.600,00 ( serv. knjiga kov. Črna mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde 2003 8.800,00« usnje kov. srebrna peugeot 2061.4x-design 2005 2.590,00c klima kov. srebrna volkswagen golf2.0sditrendline 2008 6.150,00« prvi last. kov. bordo ford fiesta 1.3 8v ambiente 2004 2.390,00« klima kov. olivna peugeot 3071.6 16vbreak 2002 2.590,00« klima kov. srebrna ford focus c-max1.8tdci trend 2005 4.850,00« serv. knjiga kov. t. modra škoda fabia 1.2 751 ambiente 2011 6.990,00« prvi last. kov. zelena citroen berling01.6 hdi furgon 2008 3.990,00« klima bela peugeot 407 sw 2.0 hdi st confort 2006 3.990,00« prvi last. kov. srebrna renaultcli01.216velan 2008 5.450,00« 30.000 prev. kov. rdeča PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 PTUJSKA TELEVIZIJA !sk(!7.11. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Otroci razmišljajo o trgatvi, pon. 10:00 Ustna higiena in zdravje zon, pon. 11:00 Glasbena! (slo), 36. oddaja, pon. 11:35 Modro, pon. 13:00 Ptuiska kronika, pon. 13:20 Ren TV Gorisnica, pon. 16:35 Kuninjica 17:00 To bo.moj pokl.ic: Gastronom..., pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV «Ija 09.11 S 1:20 Kuhinjica, pon. i, pon. 17:30 Otroc 18:00 Ptujs razmišljajo o trgatvi, pon _______Jjajo o ________,_ka kronika 18:20 Resi TV Ormož 19:25 Glasbena 8 (tuja), 35. oddaja, pon 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Nova sezona Hudih pokušenj 20:35 Kako so kuhale naše babice, pon. 20:55 Povabilo na kavo: Soroptimistke, pon. 21:35 GFML Permormance, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal Sobota 08,11. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Film Campus 2014: Pokopališče, pon. 9:55 Otroci razmišljajo o trgatvi, pon 0:00 Nova sezona Hudih ppkušenj, pon. 1:00 Glasbena 8 (tuja), 35. oddaja, pon 1:35 Modni jon. 2:00 Mura Drava, 11. oddaja, pon 2:30 Pomurski tednik, pon 3:00 Pregled tedna 6:35 Kuhinjica 7:00 Kako so naše babice kuhale, pon. 7:30 Otroci razmišljajo o trgatvi, pon 8:00 Ptujska kronika, non. Cista umetnost, 37. oddaja, pon. ion. 9:20 Film Čamous: Kosmata ljubezen, pon. 19:25 Glasbena! (slo), 36. oddajMiM 20:00 Gospodje Ptujski. pon.H laja, pon. 20:3011 ij In ijiii 'III1, pnii 20:50 Zgodba o gradu Tunisie, pon. 21:20 Grajske igro 2014, pon. _:45 Film Campus 2014: pon. 9:55 Otroci razmišljajo o trgatvi, pon 0:00 Široko oko: Konstitutivna seja, pon. 1:00 Glasbena 8, (slo) 36. oddaja, pon. 1:35 Modro, pon 2:00 Mura Raba TV2,12. oddaja, pon. 3:00 Kako so kuhale naše babice, pon. 4:00 Gos ilna »Pri Francet«, 104. oddaja 6:20 Kuh njica 7:10 Pregled tedna. pon. 7:30 Otroci razmišljajo o trgatvi, pon 8:00 Ptujska kronika, pon 8:20 Povabilo na kavo: Soroptimistke, pon. 9:00 Hodim, torej sem: Po poti trapistov, pon 9:15 Film Campus: Stanovanje št. 4, pon. 9:25 Glasbena 8 (tuja), 35. oddaja, pon. !0:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 NickVujičič, pon. 23:00 Info kanal Ponedeljek 10.11. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Otroci razmišljajo o trgatvi, pon 10:00 Ustna higiena in zdravje zon, pon. 11:00 Glasbena! (tuja), 35. oddaja, pon. 11:35 Modro, pon. 13:00 Ptujska kronika, pon. 16:35 Kuhinjica 17:00 To bo moj poklic: Instalater..., pon. 17:30 Otroci razmišljajo o varčevanju, pon. 18:00 Ptujska kronika 18:20 Nova sezona Hudih pokušenj, pon. 18:35 GFML Perfoimence, pon. 18:55 Delček sekunde, pon 19:25 Glasbena 8 (slo), 36. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Mura Drava, 12. oddaja 20:50 Nemški projekt, pon 21:05 Povabilo na Kavo: Soroptimistke, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon 22:20 Info kanal MEDIA-IMPEKS, d. o. o., Ptuj Iščemo: prodajnega zastopnika -komercialista za področje Slovenije, delno Avstrije. Delo za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesece. Prodaja tehničnega blaga: na terenu - dostave, pospeševanje prodaje, zbiranje naročil, pisarna - samostojno oblikovanje ponudb in delo s strankami. Pogoj: odlično znanje nemškega jezika govorno in pisno, delo z računalnikom - office, poslovna urejenost, komunikativnost - delo z ljudmi. Vozniško dovoljenje: B-kategorija. Službeno vozilo. Zaželene izkušnje. Cenimo nekadilce. Ponudbo pošljite na e-naslov: sabath@siol.net, tel: 0599 60 650. prenočišča žiga sobe / zimmer /rooms ♦ « /rt no REZERVACIJE SOB: 031 419 258 www.prenocisca-ziga.com POČITKI od 25 C Odlična KAVA, topli napitki, KUHANO VINO, naravni sokovi, sendviči... Čezvikend osvežilni COCKTAILI... KAVA + COCA COLA = 2,00 € Bojan Šoštarič s.p., Panonska ulica l, Ptuj CESEN - 3,99 EUR/kg Ponudba velja od 10.11. do 22.11.2014 oz. do prodaje zalog. Slike so simbolne. AKCIJSKA PONUDBA V MESNICAH JOŽETA MMŠTA MESO IZDELKI w , -m mm šiv émit SV. MESNATE KOSTI 0,95 €/KG ZAČINJENA PIŠČANČJA STEGNA 2,49€/KG MASA ZA ČEVAPČIČE -ČEVAPKO 2,95€/KG VPONUDBI TUDI VSAKDANSVEZA TELETINA, TEL. ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. VABLJENI V MESNICE JOŽETA FINGUŠTA! KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 7. novembra 2014 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. IS3SIS33 VUZEM,,, Prerad 48.22S7 Poleniak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. Karl Horvat, s. p., nudi sliko-pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotnoizolacijskih fasad, su-homontažne gradbene sisteme, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in poceni! Inf. 040253343, 027877316 ali horvat.romana@amis.net. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. POPRAVILO elektronskih naprav, bele tehnike,elektroinštalacij, peletnih gorilnikov, prodaja pe-letov, storitve na domu. Jurič, s. p., 041 631 571. NOVO - SALON POROČNIH OBLEK Nova kolekcija poročnih oblek 2014 za neveste. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. 115U roletarstvo ARNUŠ PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KAMNOSESTVO NOVO-NOVO N0V0-N0V0I Želite nov spomenik? Potrebujete okenske police za svojo hlžo, bi radi obnovili ali na novo uredili stopnišče iz kamna? Sedaj lahko izkoristite ugodnost Diners club kartice in naročite izdelek z možnostjo plačila do 24 obrokov. Vse uredimo pri nas, vi potrebujete samo kartico in izberete svoj izdelek! Vse informacije na mobitel 041 902 648 ali na e-pošti bojan.kolaric@gmail.com. www.kamnosestvo-kolaric.si PRODAMO kakovostna bukova in akacijeva drva z dostavo in razrezom ter kurilno olje brez stroškov dostave. Tel. 041 660 282. Mariotrans, d. o. o., Novi Bošnjani 24, Križevci. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. PRODAM odlično ohranjen rastlinjak dim. 12 m x 28 m. Lokacija: Stojnci. Cena po dogovoru. Tel. 031 375 669. DRVA, suha, cepljena polena, dolžine 20-30 cm, primerna za štedilnik in za podkuriti. Cena za 3 m3 drv je 140 EUR z dostavo. Info 031 208 904. KUPIM vse vrste kmetijskih strojev, ki-per prikolice in traktorje v kakršnem koli stanju. Telefon 041 358 960. PO UGODNI ceni prodam svinjo domače reje, težko okrog 200 kg. v Pa-cinju. Tel. 02 755 55 31 ali 031 440 253. PRODAJAMO jabolka za ozimico, sorte: jonagold, zlati delišes in idaret, možna dostava, Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91. PRODAM „drešmašin", vejalnik, 2 soda, lesena, 150-litrska, in dva kravja hamota. Tel. 02 740 90 90. PRODAM 120-kg teličko - simentalko. Tel. 031 713 160. PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, v 60-kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu nad 10 vreč nagrada bučno olje. Tel. 031 273 577 ali 720 81 08. PRODAM brejo telico simentalko v 9. mesecu brejosti. Telefon 781 01 71. PRODAM hlevski gnoj v Zabjaku, možna je tudi dostava. Telefon 031 656 718. PRODAM motokultivator IMT 509, 14 KM, s prikolico in priključki ter zamrzovalno skrinjo, 41-litrsko. Tel. 031 511 496. PRODAM odojke, težke od 25 do 35 kg. Telefon 766 1531. PRODAM odojke. Tel. 02 719 80 82. PRODAM prašiče v teži cca 100 kg, mesni tip - pietren, cena 1,80 €\kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj. PRODAM prikolico za prevoz živine (za dve živali). Tel. 719 10 89. PRODAM večjo količino mošta (gemaja). Telefon 753 31 01. V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča. Tel. 041 913 958. ZAMENJAM njivo pri ribniku Tržec, 40 arov, za njivo v okolici Moškanjcev. Tel. 041 501 410. STANOVANJE NUJNO iščem garsonjero. Tel. 041 915 368. ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju, v Prešernovi ulici. Tel. 041 428 673. ODDAMO V NAJEM enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 872 075. NEPREMIČNINE PRODAM enosobno stanovanje, 45 m2, v Bistrici ob Dravi. Cena za m2 900,00 €. Tel. 031 669 145. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM štiri zimske gume s plašči 165 x 70 x 14 za VW polo. Tel. 041 253 405. V NAJEM vzamem garažo za hrambo plovila za čez zimo. Tel. 041 345 661. PRODAM previjalno mizico in stajico po polovični ceni ter dve stari omari. Tel. 02 740 90 90. Spomin bližnjih ostaja kot cvet, ki ne veni, kot luč, ki vedno gori. SPOMIN 8. novembra 2014 bo minilo 20 let, odkar nas je zapustil Konrad Kostanjevec IZ BUKOVCEV 96 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Njegovi najdražji Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. SPOMIN 5. novembra je minilo eno leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Elizabeta Polanec IZ VAREJE 25 Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu ter prižigate svečke. Vsi njeni Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava in ena sama za vse življenje. (T. Pavček) SPOMIN 9. novembra 2014 bo minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Kristina Pintarič GORIČAK 47 Pogrešamo njeno toplo besedo in dobro srce. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Vinograd bo čakal, češnje cvetle in ptički peli, tebe pa ni in ni. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je velika praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 5. novembra sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi Anton Gol IZ ULICE ŽETALSKEGA JOŽETA 6, PTUJ Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se ga spominjate. Tvoji najdražji www.tednik.si 08:00 Gorišnica - \z naših krajev 10:00 80 letPGD Sv. Jurij 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 15:00 Video slrani 18:00 Selce -Večer napitnic 20:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 03:00 Otroški program 09:00 H ajdi na - Spravilo koruze 11:00 Veselo na Jožefovo 2010 13:00 Kronika iz Občine Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Kicar poje in igra 2 del 18:30 Selce - Večer napitnic 20:00 40 let ŠD Starše 21:00 Koncert Godbe Ptuj_ 23:00 Video strani SIP TV Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 Godemo, pojemo v Korantovi dežeii Selce - Večer napitnic Ptujska kronika Seja sveta De strni k - ponovitev Video strani Koncert Ane Karneža Pušlšank pri Mrkuci 12 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja 08:00 Veselo na Jožefovo 2009 09:20 ŠKL OB:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 18:00 Veselo na Jožefovo 2010 20:00 Pušlšank pri Mrkuci 12 21:30 Godemo, pojemo v Korantovi deželi 23:00 Video strani Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta Antona Cafuta IZ KRAIGHERJEVE 31, NA PTUJU se iskreno in z vsem spoštovanjem zahvaljujemo pogrebni službi JS Ptuj za opravljeno pogrebno slovesnost, gospodu župniku za duhovno tolažbo in cerkveni obred, gospe govornici za ganljive poslovilne besede, pevcem Feguš za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali sveče in cvetje ter ga v tako številnem sprevodu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za stiske rok, za objeme in tolažilne besede v teh težkih trenutkih. Njegovi najdražji Kot blisk iz neba bolezen je prišla, tvoj dih je zastal, a spomin na tebe večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje partnerke Jožice Sakelšek IZ PTUJA, KVEDROVA 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala za sožalja, darovane vence, sveče in za sv. maše. Hvala ge. govornici, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Ivan, Darja, Stanko in Zvonko Breznik z družinama ter Janko Verlič Bil si skrben in vztrajen v življenju, junaški v zadnjem trpljenju. Naj tvoja duša najde pokoj svoj, le mirno spi, izginile so vse skrbi! ZAHVALA ob boleči izgubi Konrada Zelenika roj. 18. 3. 1929 t 22. 10. 2014 IZ STOJNCEV 124, MARKOVCI Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala vam za vsak stisk roke, za ustno sožalje, za darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen obred, govornicama za čuteče besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, zastavonošema in podjetju Mir iz Vidma. Najlepša hvala podjetju Talum iz Kidričevega, za darovane sveče in odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste v njegovih zadnjih in težkih trenutkih lepo skrbeli zanj. Vsi tvoji Dve leti je, kar v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, vse ure, dneve in noči, kjer smo mi, si z nami tudi ti. Zatorej pot nas vodi tja, kjer mirno spiš, kjer si doma, tam tihi dom ti rože le krasijo in vedno svečke v slovo gorijo! SPOMIN 30. oktobra sta minili dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in pradedek Janez Mihelič Z MESTNEGA VRHA 106 Hvala vsem, ki prižigate svečke, in hvala tudi vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu. Hvala! Žalujoči: žena Marija, sinovi Janez, Darko in Marjan z družinami ter drugo sorodstvo Podravje • V vinskih kleteh jeseni še posebej previdno Smrt zaradi CO2 nastopi v manj kot minuti Policisti v jesenskem času ponovno opozarjajo na previdnost v kleteh ob vretju mošta in kuhanju sokov, ko se sprošča ogljikov dioksid (CO2), ki je smrtno nevaren. Na policijski upravi Maribor letos sicer niso zabeležili nobene zastrupitve s CO2, ki bi zahtevala življenje, naj pa bi bil ta plin usoden za starejša zakonca v Frankolovem, ki so ju oktobra našli v vinski kleti stanovanjske hiše. Zastrupitev s plini je med vsemi zastrupitvami zelo redka in predstavlja od pet do šest odstotkov vseh zastrupitev, je povedal Matej Bernhardt z oddelka za kardiologijo in angio-logijo v UKC Maribor. Pojasnil je: »Po pregledu več kot 10-le-tnega obdobja smo zasledili le en primer zastrupitve s CO2, do katerega je prišlo ob delu v vinski kleti (leta 2009). Seveda to ne pomeni, da do zastrupitev ne prihaja. Menim pa, da ob manjših zastrupitvah bolniki ne poiščejo pomoči oz. je spregledana, ob težkih pa žal umrejo in do nas sploh ne pridejo. Do vseh teh podatkov pa nimamo dostopa.« Sicer pa so znaki zastrupitve, kot je dejal Bernhardt, splošni (glavobol) in zato zastrupljenci ne poiščejo zdravniške pomoči. Obstaja tudi možnost, da je zdravnik ne ugotovi, ker so znaki tako splošni in postavi napačno diagnozo - na primer virozo. Ogljikov dioksid, ki nastaja tudi pri normalnem človeškem dihanju, spada med enostavne dušljivce, ki iz ozračja le izpodrivajo kisik in na ta način povzročajo pomanjkanje kisika. »Torej ni ravno klasičen strup, kot si ga po navadi predstavljajo ljudje, saj sam ni strupen, temveč so zastrupitve le posledica pomanjkanja kisika in ne direktno škodljivega vpliva CO2. Do zastrupitev lahko pride le ob visokih koncentracijah CO2. Znaki zastrupitve so tako bolj kot od časa izpostavljenosti odvisni od koncentracije CO2 v prostoru. Ob znakih zastrupitve takoj na čisti zrak V primeru le blago povišane vsebnosti CO2 v zraku imamo kljub več uram dihanja le blage znake (utrujenost, zaspanost itd. - predavanja v slabo prezračevanih prostorih), ob visokih koncentracijah, pa se zadeve lahko zgodijo zelo hitro - izguba zavesti in smrt,« je povedal Bernhardt. To pomeni, če je koncentracija CO2 triodstotna (normalno je med 0,03 in 0,04 odstotka) povzroča težko dihanje, glavobol, splošno slabost, zaspanost. Pe- Povišano koncentracijo ogljikovega dioksida lahko preverimo s preprostim testom. V prostor namestimo gorečo svečo. Če ta hitro ugasne, takoj zapustimo prostor in ga dobro prezračimo (najmanj 10 minut, odvisno od velikosti prostora), tako da naredimo prepih. Foto: Črtomir Goznik Pri koncentracijah CO2, ki je 10 % in več, lahko smrt nastopi že v manj kot eni minuti, zato je treba biti pri kletarjenju ob vretju mošta še posebej previden. todstotna koncentracija povzroča poglobljeno težko dihanje, znojenje, draženje sluznic dihal, 10-odstotna koncentracija pa modrikasto obarvanje ustnic, neredne srčne utripe, pospešeno dihanje, glavobol, motnje vida, znojenje, tresenje, nezavest in nato smrt. Pri koncentracijah CO2, ki je 10 % in več, lahko smrt nastopi že v manj kot eni minuti,« je opozoril mariborski zdravnik. Zato svetuje, da se je treba ob vstopu v kleti, tunele ali vodnjake zavedati nevarnosti in ob pojavu glavobola, zadihanosti, povišanega pritiska, srčnega utripa, krčev, zmedenosti prostor takoj zapustiti. »Dihanje normalnega zraka je namreč vse, kar je potrebno, da znaki zastrupitve izzvenijo,« je še dodal. Mojca Vtič Sveti Tomaž • Po tragediji je tuja krivda izključena V manjšem požaru umrl starejsi moški Po klicu krajanov naselja Koračice so v ponedeljek nekaj minut pred pol deseto zvečer v eni izmed stanovanjskih hiš, kjer se je iz kurilnice valil črn dim, posredovali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Koračice. V močno zadimlje-nem prostoru so ob tlečem papirju našli 63-letnega mrtvega moškega, ki naj bi po neuradnih podatkih umrl zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. »Ob prihodu smo v močno zadimljenem prostoru v kurilnici našli osebo, ki je bila takrat sama v hiši. Oseba ni kazala znakov življenja,« je pojasnil vodja intervencije PGD Koračice Albin Belšak in še dodal, da so o tem obvestili pristojne službe. Policisti so z ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, da je 63-letni moški najverjetneje umrl zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Bojan Kitel s Policijske uprave Maribor je potrdil, da je tuja krivda izključena, zato bodo zadevo končali s poročilom na pristojno državno tožilstvo. Kot nam je še povedal vodja intervencije Belšak, je gorelo v kurilnici ob peči za centralno kurjavo. »Ob prihodu PGD Ko-račice smo iz prostora odnesli moškega ter pogasili tleči papir v kotu kurilnice. Požar se ni razširil po stanovanju, škodo pa bodo ocenile za to pristojne službe,« je pojasnil Belšak in še dodal, da so na zdravljenje zaradi zastrupitve z dimom prepeljali eno osebo. Monika Levanič Gasilci so v ponedeljek zvečer vstopili v hišo (na posnetku), iz katere se je močno kadilo, in v kurilnici našli osebo, ki ni kazala znakov življenja. NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO l\/tl' O/iS,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELA ZELO LIGO, Foto: arhiv Foto: ML Napoved vremena za Slovenijo Ako je na lenartovo lepo ali grdo, do božiča bo ostalo tako. 8/9 10/13 \12/15 14/18 »4/ 10/12 10/11 " " 44-11/14 (¿¿3 10/12 44 i 12/14 12/15 11/14 333 14/16 <44^3 11/13 12/16 , ^ 11/12 — 15/1' /^íá^ N W 16/18 j 18 Danes se bo nadaljevalo oblačno vreme s pogostim dežjem, več ga bo v zahodni polovici Slovenije, na vzhodu pa bo popoldne oslabel in ponekod ponehal. Ponekod bo občasno pihal južni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, ob morju okoli 16, najvišje dnevne od 10 do 15, na Primorskem do 19 stopinj C. Opozorilo Zaradi občasnih močnejših padavin pričakujemo krajevno močnejši porast manjših vodotokov. Ob nadaljnem deževju pričakujemo postopen porast rek po državi. Visoko bo tudi plimovanje morja. Tako vreme bo predvidoma trajalo do vključno sobote. Jedi z žara na oglju v Pomaranči, Ob Dravi Vratovina Rebrca - ribs Riba X v \r * . \ « Pričakujemo vas. v _^ ^