Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 19. oktobra 1921.
G3asSSo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30 K na leto. — Za inozemstvo 50 K. Posamezne številke se prodajajo po 1 K.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa:
Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Upravništvu »Domoljuba"
Temno, črno |e obzorje...
Črni oblaki nad jugoslovansko državo se vedno bolj grozeče kopičijo in moramo si priznati, da stojimo pred ogromno preizkušnjo. Pretekli teden so se v Benetkah pod pokrovitljstvom Italije pogajali Avstrijci in Mažari za zapadno Ogrsko, ki je po trianonski mirovni pogodbi sicer priso-jena Avstriji, a je Mažari niso hoteli izročiti. Ta sicer na videz nedolžni dogodek je kakor blisk posvetil v našo temno bodočnost.
Na eni strani Italija, ki nas izmed vseh .sosedov najsrditeje sovraži in vsepovsod izrablja nespretnost naših diplomatov, naš nad vse nesrečni notranjepolitični položaj, ki je nastal največ vsled sprejetja vidov-danske ustave ter nam v zahrbtni prijaznosti odjedu kos za kosom. Jadransko morje danes tudi na jugoslovanskem brecn popolnoma obvladuje in sedaj, ko je doSegla to, skuša našo državo obdati s strnjenim zidom samih zakletih sovražnikov. Odtod njeno prizadevanje za rešitev spora med Avstrijo in Mažarsko. In to prizadevanje ji je v polni meri uspelo; Kako? Brez dvoma se Mažari niso ndali radi lepili italijanskih oči, če se preje niso uklonili oboroženim grožnjam Čehoslovaške, Jugoslavije in liu-munije ter ostrim zahtevam entente. Italija jim je morala nekaj obljubiti. Lahko si mislimo, kaj. Mažarska najbolj stremi po tem, du bi se zopet upostaviia stara Ogrska. To stremljenje se je pri Mažarih že razvilo v nekako splošno bole.:lno razpoloženje. Zato je jedro in središče vse mažarske politike in vsega mrzličnega oboroževanja: slaroštefanska ogrska krona. In Italija zna to spretno izrabljati. Brez dvoma je Maža-rom obljubila nekakšno pomoč v tem njenem stremljenj« — že zaradi tega, da s tem na glavo udari Jugoslavijo, ki bi se v tem slučaju morala boriti za Banat, Bačko, Medjimurje iti Prekmurje. Čehoslovaška »i se morala biti za Slovaško in končno Rumunija za Sedmograško.
, Mažarska je razumela ta italijanski ""Sijaj ter ie na eni strani odnehala napram Avstriji, na drugi strani pa se začela se bolj oboroževati, tako da je njena armada danes pripravljena.
Na drugi strani se vedno bolj pojavljajo na obzorju Habsburžani, ki ne morejo pozabiti svojega dunajskega sijaja. Mažarska stoji z vlado vred za Karlom in čaka samo primernega trenutka, v Avstriji je silno močna struja, ki si želi zopet monarhije pod habsburškim žezlom. Avstrijski in mažarski monarhisti pa so si kljub sporu radi zapadne Ogrske stali vedno zelo blizu in danes so si še bliže. Na Bavarskem ima monarhistična misel še vedno večino za seboj. V Avstriji se zato še danes javno govori, da je zelo blizu dan, ko se bodo Mažarska, Avstrija in Bavarska sklopile v skupno podonavsko državo z bivšim cesarjem Karlom na čelu. Ta načrt ima tudi na Francoskem in Angleškem le preveč prav odličnih pristašev in zagovornikov.
Kaj pa mi?
Čisto jasno je, da bi dobili mi v novi podonavski državi velikega in močnega sovražnika, Italija pa v neprestanem boju proti nam močnega zaveznika, čisto jasno je tudi, da jc možnost našega kulturnega in gospodarskega obstoja in napredka mogoča lo v sedanji državni tvorbi, v Jugoslaviji. Nikar naj nas ne moti sedanje težko stanje, ki je prišlo zato, ker nas belgrajska žlahta raznih milijonarjev izrablja. Toda to je samo mimogrede. Že danes se vsi zavedajo, da se proti Slovencem in Hrvatom v Jugoslaviji ne more vladati; danes je vsakemu političnemu otroku jasno, da z mogočnimi koraki gremo proti najširši avtonomiji in pozneje celo proti zvezi vseh jugoslovanskih držav. Kadar dobimo Slovenci svojo avtonomijo — finančno, politično in kulturno — potem bomo sami razpolagali s svojim denarjem in pri slovenski zdravi upravi, slovenski pridnosti in podjetnosti si bomo ustvarili blagostanje, za katero nas bodo sosedje zavidali.
Podonavska država pa bo tem manjša nevarnost za nas, čim močnejša in ugled-nejša bo naša država. Ker pa je danes narti vsem jasno, da nam je ves gospodarski in politični ugled na zunaj vzela žlahta bel-grajskih milijonarjev, ki sedi na vladi in ki je s svojo žandarsko, koruptno, velesrbsko in kultumobojno politiko našo državo pripeljala na rob propada, zato je treba z vsemi močmi delali na to, da dobimo nove, spretne krmilarje v Belgradu, ki nimajo ravno globokili žepov, pač pa globok razum in veliko dalekovidnost. Treba bo uposla-
viti parlament, zbor ljudskih zastopnikov, ki ima žal danes manj besede kot nekdanja ruska duma. Treba bo, da parlament odločuje o najvažnejših zunanjepolitičnih, finančnih in notranjepolitičnih vprašanjih, o katerih danes odločuje belgrajska žlahta brez moledovanja srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda. Treba bo čimpreje iz-premeniti ustavo, ki je glavni vzrok našega slabega notranjepolitičnega položaja.
Kadar bo naša država notranje urejena in močna, bo imela ugled tudi na zunaj. Potem pa se ji tudi n jenih zunanjih sovražnikov ne bo treba bati.
Višjemu šolskemu svetu.
^ Slovenec je prinesel 18. t. m." poročilo, da je na tretjriwestm šoli v soboto dne 15. t. m. učitelj srbohrvaščine pozval učeče: »Oglase naj .se vse, ki so - pisani pri Soko-lihk In vstalo jih je — sedem. Učitelj nadaljuje: »Pričakujem, da boste do prihodnje ure vpisani vsi!
Kolikor nam je znano, je sklep Višjega šolskega sveta ta, da se v šoli ne sme agiti-zjati ne za Orla, ne za Sokola, kar je po našem mnenju edino pravilno. Sedaj ti pa pride svobodomiseln učitelj, ki misli, da sme danes počenjati, kar se mu zljnbi, in v šoli javno pritiska na učence, da morajo pristopiti k Sokolom. Seveda, otroci pa stariši že vedo, kaj bo, če se to ne zgodi. Proti tej brezmejni predrznosti svobodomiselnega učitelja najodločneje protestiramo. Sokol je ze. nas in za vse verne sta riše in otroke pro-tiverska organizacija. Kot tako so jo obsodili — in tudi dokazali — jugoslovanski škofje, naši najvišji pastirji, torej dovolj močna verska avktoriteta, ki edina ima pravico soditi, kaj se z vero strinja, kaj ne. Če torej svobodomiseln učitelj sili verne otroke k Sokolu, je to nasilje na svobodno prepričanje otrok in njihovih starišev.
Odločno zahtevamo, da višji šolski svet naredi v tem oziru enkrat red. Ali naj resno pozovemo krščanske slame, da si bodo sami red delali? Ali naj resno pozovemo vse slovensko krščansko ljudstvo na splošni bojkot proti predrznemu svobodomiselnemu učiteljstvu, ki menda smatra za svojo nalogo, vsiljevati otrokom svojo sokolsko svobodomiselno prepričanje.
Prosimo in zahtevamo, da se napravi y tem oziru popolen red!

Važno za vinogradnike.
(Konec.)
Zadnjič smo prinesli natančen deloma dobeseden posnetek nove postave o vinski užitnini. Danes nekoliko k tej postavi potrebnih pojasnil in — kritike.
Lanska postava o užitnini na vino se je bistveno poostrila v dveh ozirih. Prvič
Že užitnina povišana. Dosedaj je znašala 32 cron na hI, od sedaj naprej 140 K. To užit-nino plača, kakor dosedaj, tisti, ki vino od kmeta-vinogradnika kupi, dalje vinogradnik, ki sam vino na drobno prodaja ali je sam obenem vinski trgovec. Kmet-vino-gradnik sam torej ne plača užitnine. Da pa je pri tem kmet-vinogradnik tudi — čeprav posredno prizadet, je jasno. Zakaj vinski trgovec oziroma gostilničar ne bo sam plačal te užitnine, temveč bo skušal svoj dobiček obdržati in ga — kakor je bila dosedaj in vedno trgovska praksa, kadar so bili indirektni davki na kakšno blago povišani — še zvečati. Zato bo kupec na eni strani pritisnil na konsumenta, da bo dražje plačeval vino, na drugi strani pa na kmeta, da ga bo ceneje prodajal.
Jako nejasna je točka 9. člena XV l il., ki govori o užitnine prostem vinu za domačo .potrebo. Postava govori o »vinogradnikih, ki se bavijo s prodaja vina na drobno ali debelo«. Kakor je bila dosedanja praksa in kakor razlagajo finančni krogi, vinogradniki, ki prodajajo vino na debelo, niso kmetje-vinogradniki, ki pridelujejo vino in ga prodajajo, temveč vinski trgovci, ki so obenem vinogradniki. Iz tega sklepamo, da je tozadevna določba lanske trošarinske naredbe ostala ista: da torej sme kmet-vino-gradnik porabiti vina za domačo potrebo kolikor hoče. Njegova dolžnost je le, da vse vino 24 ur potem, ko ga je vkletil, naznani finančni kontroli. Financarji pa imajo vedno pravico vstopiti v klet in pregledati zalogo. Kmet ima dolžnost naznaniti tudi po 24 urah, kadarkoli kaj vina od-proda.
Sedaj pa pride vprašanje: čemu pa je kmet obvezan naznanjati vino? Naj to stori vinski trgovec, gostilničar in magari vinogradnik, ki toči vino na drobno. Po pravici pravi poslanec Sušnik, da je to nepotrebna šikana, mučenje našega kmeta. Le davčna oblast bo natančno vedela za vsak liter, ki ga kmet pridela...
Druga stvar, ki je nova, so grozne kazni. Če kmet zamudi vino naznaniti, se mu kar brez usmiljenja narekuje kazen: pet-do desetkratna užitnina in zaplemba vina. Torej na hI 700—1400 kron in zaplemba vina. Marsikateri kmet ima daleč do finančne straže, nima časa, da pozabi itd. In nato kazen brez usmiljenja 1 Po avstrijski postavi se je ta kazen omilila, naša trošarin-ska postava, pod katero d sedaj naprej spada tudi vinska trošarina, ne pozna pri-zanašanja. Na ta način lahko celo kmetijo uničite. Zato je Jugoslovanska kmetska
zveza najodločneje protestirala in upamo, da se bo doseglo olajšanje.
Do tačas pa opozarjamo kmete, naj
vestno vrše svojo dolžnost, da se izognejo visokim kaznim.
Od merodajne strani smo bili napro-šeni, naj objavimo še to-le: Belokranjci imajo svoje vinograde tudi na Hrvatskem, kjer sicer ne velja ta trošarinski zakon, vendar se mora vino takoj naznaniti, kakor hitro je prepeljano na to stran. V tem slučaju — če je finančna straža več ur daleč — zadostuje tudi, če naznaniš na svojo občino. Pa samo v tem slučaju.
>Kmetijski list« se skuša Izgovarjati, da je ta vinska trošarina že od lanskega leta, ko samostojni še niso bili na vladi. Vinska trošarina je od lanskega leta, res, toda s tem razločkom, da je bila lansko leto 32 K za hI, letos pa je i 40 K. Lansko leto so bile nizke kazni in še te je bilo možno omiliti, letos je napovedana pet- do desetkratna kazen z zaplembo vina — brez usmiljenja. Lansko leto, ko je bilo določeno, koliko se sme porabiti vina za domačo potrebo, je bila seveda razumljiva določba, da mora kmet naznanjati vso svojo zalogo vina, letos je ta razlog odpadel, dolžnost neprijetnih naznanil pa je ostala. In vse to je prinesla letošnja odredba o vinski trošarni tudi s podpisom ministra Puclja. Zato je vsak izgovor brezuspešen.
Protest proti brezglavi politiki.
Poslanec Anton Sušnik je poslal finančnemu ministru sledeči protest:
Finančni zakon za leto 1920-21 predpisuje specielno za Slovenijo za vino, vinski mošt in vinsko brozgo trošarine 32 K na hI, ki je pa z najnovejšo tozadevno naredbo povišana na 140 K. Pravilnik o trošarini na vino z dne 7. sept. 1920 št. 8801 pa določa, da je trošarine prosto samo ono vino, ki ga vinogradnik porablja za lastno potrebo in za delavce, zaposlene v vinogradniškem obratu. Množino takega vina določi pristojni užitninski urad sporazumno s poljedelcem, oziraje se na število članov in obseg vinogradniškega obrata. V to svrho mora producent vina ves svoj pridelek prijaviti pristojni finančni oblasti najkasneje 24 ur, ko je vino v kleti. Prestopki se kaznujejo po določilih kazenskega zakona o dohodarstvenih prestopkih.
Toda komaj je ta naredba stopila dobro v veljavo, so že spoznale oblasti same, da je kruta in neizvedljiva. Že 20. novembra istega leta je finančno ministrstvo izdalo novo naredbo, po kateri so produ-centi vina za one množine vina lastnega pridelka, ki jih porabijo zase in za svoje gospodarstvo, oproščeni plačevanja trošarine, Porabo vina lastnega pridelka za svoje gospodarstvo jim ni treba naznanjati; kontrole pa tudi ti producenti niso oproščeni. Po tej naredbi torej odpade uradna določitev množine vina za domačo porabo
kakor tudi vsako plačevanje trošarine za ono vino, ki bi se porabilo doma preko oblastno dovoljene množine, kakor je to predvidevala prvotna naredba. Vinogradnik zase in svoje gospodarstvo lahko porabi vina kolikor hoče, veliko ali malo, en del ali pa vsega, za to mu ni treba vprašati finančne oblasti in tudi ne plačati nobene trošarine. Kljub temu pa so producenti vina še nadalje podvrženi kontroli, t. j. ves svo) pridelek morajo še vedno najkasneje 24 ur, ko je spravljeno v klet, naznaniti pristojni finančni oblasti. Zakaj to? Nemogoče je najti pametnega vzroka, zakaj je ta določba ostala, Ni si je mogoče tolmačiti drugače, kakor kot pogrešek, povzročen vsled površnosti ali pa kot čisto navadno šikano.
To šikaniranje pa postane tem občut-nejše, če vpoštevamo okolnost, da se prestopki ne kaznujejo več po predpisih kazenskega zakona o dohodarstvenih pre-f stopkih, kakor v prvi naredbi, ampak po čl. 77 pravilnika za splošno trošarino, ki določa nenavadno visoko kazen. Kdor pravočasno ne naznani vsega pridelanega in vkletenega vina, zagreši tihotapstvo in plača za vse vino poleg redne užitnine še pet-do desetkratno trošarino; vino s posodo vred pa zapade državi.
Ta čezmerno visoka denarna kazen za brezpomembni prestopek in vrhu tega še konfiskacija vsega vina, je tako kruta in krivična naredba, da se mi zdi naravnost nemogoče, da bi mogla še nadalje obstojati v moderni, demokratični in pravni državi.
Zato moram v imenu Jugoslovanske kmetske zveze, v kateri je organizirana velika večina slovenskih poljedelcev in vinogradnikov, najodločneje protestirati proti nedemokratični in krivična naredbi in proti nepotrebnemu šikaniranju našega ljudstva. V imenu pravice in v interesu reda in mira v državi prosim gospoda ministra, da omenjeno naredbo takoj ukine.
Ljubljana, dne 11. oktobra 1921.
Nakup živine za izvoz.
Piše poslanec Janez Brodar.
Zadnje čase se iz naših krajev izvaža veliko število živine, kar je iz gospodarskega ozira zelo pametno, da bode kmet za-mogel ob velikem pomanjkanju krme pre-rediti čez zimo vsaj še plemensko živino, katero nujno rabi za svoje gospodarstvo. V prvi vrsti seveda pridejo tukaj v poštev krave. Nekateri ljudje, in to v prvi vrsti od mestnih ljudi, večkrat zabavljajo in se pritožujejo češ, vse bodo izvozili, kaj pa bomo mi doma jedli.
Seveda to govorijo ljudje, ki gospodarskih razmer kmeta ne poznajo. Pameten gospodar nikdar ne proda svoje živine več, kakor jo je prisiljen prodati, ker si s preveliko odprodajo živine oškoduje svoje posestvo. Dober pridelek zavisi v prvi vTsti od gnoja. Ako ima posestnik več živine, ima več gnoja, ako ima več gnoja, več pridela, kar ve vsak gospodar in zato vsak redi živine, kolikor le največ more. Zato je nespametna misel in neupravičen strah nekaterih ljudi, da bi naš kmet radi dovoljenega izvoza odprodal preveč svoje živine. Odprodal jo bode le toliko, kolikor jo ie prisiljen ob letošnji hudi suši.

Vzemimo slučaj, da bi izvoz ne bil do-ioljen. Za domač k on sum bi potrebovali k večjem eno tretjino živine, kar jo ima kmet letošnjo jesen na prodaj; za noben denar bi je ne mogel prodati in bi bil tako prisiljen jo še dalje rediti v hlevu. Koncem januarja ali februarja bi po večini kmetom zmanjkalo krme. Kaj Pa potem? Kupi seno! Kje? V državi SHS bi se je ne dobilo za noben denar, hajdi v Italijo! Italijansko seno že danes stane 5—6 kron kg, spomladi bo gotovo do 8 kron; posebno če bi se še pričelo nakupovati v velikih množinah, bi se takoj podražilo. Računaj 10 kg sena na dan za eno goved (to pa le toliko, da jo ravno pri življenju še obdržiš), je 80 kron na dan seno. V štirih mesecih za eno goved bi stalo seno okrog 10.000 K, torej več kakor bi bila sploh žival vredna. Na kake dohodke za mleko pa ob taki krmi sploh ni misliti, ker ne bi bilo o njem ne duha ne sluha. Še za domačo potrebo bi ga ljudje ne imeli, kaj šele za oddajati v mesta.
V treh do štirih mesecih bi torej kmet toliko dal za krmo, kolikor bi bila njegova živina vredna. Ali bi ne bilo to nespametno gospodarstvo? Ali bi ne bil to gospodarski grob kmeta samega? Ob takem gospodarstvu bi se naš kmet v enem letu tako zadolžil, da bi težko še kdaj izlezel iz njega. V tako gospodarstvo našega kmeta vendar ne more nihče siliti. Ne učite našega kmeta gospodariti. On že sam dobro ve in zna, kaj mu je treba ob takih izrednih slabih letinah ukreniti, kakor je letošnja. Treba bi bilo le, da bi našega kmela malo več poslušali in upoštevali njegove želje, namesto da se zabavlja čezenj po gostilnah in kavarnah. Tako bi bilo boljše za vse, ne samo za kmeta. Vsled letošnje suše bodemo trpeli vsi brez izjeme: kmetje kakor meščani.
Kmetje bi imeli marsikaj za prodaj, česar letos nimajo, živine pa preveč. To se bo prihodnje leto zelo maščevalo nad njimi. Seveda bo kdo rekel: kmet vedno tako govori, pa ima vedno vsega zadosti. Jaz pa pravim: Kmeta nobeden ne vidi, kadar je v gospodarskih težkočah in stiskah, česar drugi ne čutijo, pač pa ga vidijo in vpijejo na vse grlo, kadar svoje pridelke kakšen krajcar dražje proda. Ako bi sedaj še živino, ki jo edino še ima za prodaj, bil prisiljen dati pod ceno, kje potem prihodnje le-to dobiti denarja za vse upravne stroške? Seveda bodo meščani tudi trpeli vsled draginje, ali kmetje mar ne? Vsakomur bo treba malo potrpljenja.
Vsekakor pa je sedaj zanimivo opazovati na naših trgih nakup živine za izvoz. Kadar pridejo na trg italijanski trgovci, je cena 28 K, če jih ni, pritisnejo domači kupci na 22 K. Ravno zato si domači mesarji in živinski trgovci lastijo pravico, da imajo edino oni pravico do nakupa živine na naših sejmih in ne pustijo nobenega italijanskega trgovca na sejm a tem namenom, da potem oni — mesarji in prekupci — nakupujejo za nje in sicer za precej maslen dobiček. Največkrat se čuje, da imajo od kilograma žive teže 1 krono, torej oa vola tenkega 500 kg, 500 kron. Ako jih kupi na fnem sejmu 50 glav, zasluži tak prekupec 25.000 kron en dan. Zato ni čudno, da se ti živinski verižniki včasih skoro stepejo, kdo bode nakupoval za Italijana in pritiskajo
na kmeta z vso silo, da bi ceneje dobili živino in tako bolj ustregli italijanskemu trgovcu. da mu še nadalje poveri nakup. Ta način nakupa pa je v veliko škodo našega kmela in gredo milijoni in milijoni denarja v žepe prekupčevalcev, za milijone in milijone pa dobijo živino Italijani ceneje, kakor bi jo sicer radi plačali in morali plačati, zato pritiskajo na kmeta domači prekupčevalci, da jim je potem Italijan bolj naklonjen in mogoče se dobi še kakšen tisočak povrhu. Kje je tukaj oblast? Ali imamo oblast res samo zato tukaj, da ščiti samo verižnike, kmeta pa pusti, da ga .' me vsak izkoriščati in odirati kakor se to kateremu poljubi. Kje so samostojni, da ne napravijo nobenega reda. Meni se celo zdi, v kolikor sem dobil vpogleda na sejmu v Kranju, da naša oblast to oderuštvo celo podpira. Dokaz: v Kranju na trgu je bila cena boljšim volom, ki so se nakupovali za izvoz v Italijo, že več pondeljkov najviša do 20 kron kilogram. Ob istem času pa slučajno pridem v Ljubljano k nekemu trgovcu. Slučajno so pa v istem času prišli k njemu italijanski trgovci ter ga prosili, naj bi prevzel zanje nakup živine, kar pa je on odklonil. Ko pa italijanski trgovci povedo, kako ceno da plačujejo živino, sem naprosil trgovca, da pride ž njim v ponedeljek v Kranj na sejem, da Itali jani direktno nakupujejo živino od kmetov in tako dobe kmetje polno ceno. Takoj pa, ko so se italijanski trgovci prikazali v Kranj na sejem, so jih obsuli razni prekupci ter prosili, da zanje nakupujejo, katerih prošnje pa smo odbili s pripombo, da bodo Italijani že sami nakupovali. Ko so videli, da jim je mastni dobiček vzet in da kmela ne bodo več mogli držati v svojih kleščah radi cene živini kakor prejšnje semnje, so to hoteli na vsak način preprečiti. Pričeli so skakati ob tla in se pridušati, hiteli po pomoč k orožnikom, da vendar preprečijo še do časa Italijanom nakup, da bi kmet ne zvedel, kako ceno da plačujejo. Orožnik je bil res takoj lukaj ter zahetval od Italijanov obrtnega lista za nakup živine na kranjskem sejmu. Italijana pokažeta potne liste, da imata pravico nakupovati živino v državi SHS, kar se je orožnikom zdelo, da ne zadostuje. Zato prepovedo Italijanom nakup živine in zahtevajo, da se s sejma odstranijo. Nato jaz predstavim zastopniku ljublj. trgovca, da ima pa on pravico nakupovati živino, ako Italijani ne smejo; »dobro«, pravi orožnik, ^Italijani sami pa ne smejo.« Italijani gredo po sejmu, da bi videli, za koliko vagonov bi se živine dobilo, da bi takoj naročili vagone. Kar zopet prihiti orožnik in zahteva, da se Italijani odstranijo. Ko so prekupci videli, da se bode živina nakupovala za navzoče Italijane, so hitro pokupli za hrbtom vse boljše vole brez vsakega pritiska na !(i«p. Kakor je kateri cenil, tako je prodal. Naši kmetje so bili do skrajnosti razburjeni, ker so videli nakane domačih prekup-cev. Treba bi bilo samo migljaja in prekupci bi bili frčali s semnja. Kmetje so bili tudi zelo razburjeni, ker so videli, kako oblast (orožništvoj podpira verižnike in ne pusti, da bi smeli Mlijani sami direktno od kmeta nalcupavati in da bi tako kmetje dobili polno ceno za svojo živino. Ali sc ne pravi to. da oblast podpira verižništvo!!!
Toliko se vedno govori in čita odredb' od naše vlade, da prekupStvo, verižnistvo podvažuje vse proizv ode iu da je treba to fc vso silo pobijali in odpraviti. Da, da, mi to dobro razumemo, kadar gre za koristi meščana je vsa oblast pokoncu in vsi aparati imenitno delujejo. Kadar pa gre za koristi kmeta in za to, da se ščitijo njegovi interesi, kar bi bilo popolnoma opravičeno, takrat pa je vsa oblast mrtva, gluha in slepa in Se celo podpira tiste, ki pijejo kri kmetskih krvavih žuljev, katere so pa dobili v dolgih letih pri vzreji svoje živine. Takega oderuška ansi kmetje še ne pomnijo;* kakor je danes, pod nobeno vlado.
Vlado opozarjamo na to, kako podpira in žrtvuje milijone za lo, da se dela ne samo doma temveč tudi po drugih državah reklama za naše obrtne in industrijske izdelke, »nko se ob največji podpori vlade prirejajo veliki vzorčni sejmi, kamor se z vso močjo vabi jo tuji trgovci, da pri nas sklepajo kupčije za naše obrtne in industrijske izdelke. Kadar pa naš kmet priredi svoj semenj in slučajno ali po posredovanju njegovega zastopnika, pride tuj kupec, ki ga sicer pri industriji vlada silno rada vidi in vabi — tedaj pa ne le, da ne da kmetu nobene opore, temveč celo odganja tujega kupca samo zato, da pomaga domačim ve-rižnikom odirati našega kmeta. Ko bi vlada tako delala z našo industrijo, bi ves kapita-j lizem vzdignil revolucijo, če pa dela tako S kmetom, ki je steber države, je pa seveda ! vse prav. In v tej vladi sede in soodločujejo | tudi samostojneži, ki hočejo biti zastopniki kmetov. Vemo pa, da samostojneži ne bodo ničesar storili, ker so ti verižniki po večini najboljši pristaši Samostojne stranke.
Še med vojsko, ko nismo imeli nobene svobode, se ni tako na debelo odiralo kmeta. Na stotisoče živine se izvaža in je pri vsaki naš kmet prikra jšan vsled prekupcev; najmanj za 500 kron, kar znaša težke milijone. Tudi na trgih se ponovno pobirajo kmetski m ženicam jajca, puter, maslo itd., j kakor da bi to draginjo in pomanjkanje za-| grešil kmetski stan, ko vendar mora vsak j pameten človek vedeti, da vsa draginja kmetskih pridelkov in pomanjkanje prihaja od slabe letine, katero najbolj občuti kmet sani.
Radi mojega nastopa za koristi kmeta na živinskem trgu v Kranju me v dolgem članku napada liberalni list »Ponedeljek« s člankom, pod katerim je podpisan >Kranj-čan . Za ta članek se pa dopisniku lepo zahvaljujem, ker mi daje najlepše spričevalo, da res delam za tiste, od katerih sem izvoljen in tako, kakor oni zahtevajo. Prosim ^Kranjčana, še za par takih člankov v Ponedeljku?, potem priporočim našim kmetom, da si ga naročijo, ker bo to najboljša agitacija za mojo osebo.
Ker pa se dopisnik tega članka hoče toliko zavzemati za revnejše sloje, mu pa; povem, da ste za to najmanj upravičeni vi, liberalci, zaščitniki kapitalistov, največji iz-žemalci vseh delavnih slojev brez razlike stanu, ker nikdar in nikoli še niste imeli pravega namena zavzeti se za nižje revno ljudstvo in mu pomagati. Zato vam tudi delavno ljudstvo ne zaupa.
Dopisnik hoče tudi delavno ljudstvo in .sploh konsumenle nahujskati proti kmettL
a
kar mu pa seveda ne bo uspelo, ker delavsko ljudstvo po veliki večini izhaja iz kmetskih vrst in dobro ve, koliko kmet dela in trpi, da se zamore slabo preživeti. Sicer pa je škoda izgubljat' V3ake besede in odgovarjati kranjskim liberalcem, ker tako vem, da sem jim trn v peti. Akoravno pa bodo hoteli imeti boj z nami kmeti kranjske okolice, ga radi sprejmemo, in 6em prepričan, da se bo končal na veliko škodo kranjskih liberalcev samih, na kar že danes pozivam vse naše kmete.
Zahteva nas kmetov pa je, da oblast »skrbi za red na na živinskih trgih in da ma vsak trgovec, tako tudi italijanski, pra-ico do nakupa naše živine.
Nova bremena za našega kmeta.
(Konec.)
Pristojbina na vozove.
Finančni minister tudi vozov ni pustil pri lninv Tako je treba za vozove na vzmeteh (fedrih), katerih je na kmetih veliko — plačati za vsakega 200 dinarjev. Kaj takega je pač mogoče le pri nas in nikjer drugje na božjem svetu. — Tudi lovske karte so dražje. Cena za njih se ravna po psih. Ako lovi lovec sam brez ps,. stane na leto 30 din., z enim psom 40 din., z dvema 50 din. itd. Lovska karta velja za eno leto.
Za živinske potne liste so 3 vrste pristojbin in sicer:
Za male živali, ovce, koze ali prešiče 20 par za vsako žival. Na enem živinskem potnem listu more biti vpisanih več istovrstnih živali, ki pa mora imeti toliko kolkov po 20 par, kolikor je vpisanih živali. Za enega konja ali rogato žival, pred dvema letoma, osla ali mezga ne glede na starost po 50 par, za enega konja ali eno rogato žival v starosti nad 2 leti po 1 din. Za prenos lastnišva na kupca se plača še posebej za vsako malo žival po 20 par, za ostale pa po 50 par. Te pristojbine se v obliki kolkov prilepljajo na hrbte živinskih potnih listov in tam uničujejo. Pristojbin -proste so majhne živali kot bolhe in podobne živalice. Če se n. pr. prižene na semenj krava s teletom, kobila z žrebičkoim itd., potem se mora prilepiti na živinski potni list še kolek za 50 par. Ako se izmed živali, ki so skupno vpisane v potrdilo,
Eroda ena žival, mora za kupljeno žival upec izposlovati novo potrdilo, prodane živali pa se morajo odpisati na hrbtu prvega potrdila. Železnice in parniki ne amejo sprejemati živali brez potrdila v odpremo. Kdor ravna drugače, se kaznuje za vsak primer s 100 dinarji.
Proglasitev za polnoletne, umrle itd.
Za prošnjo, da se mladoletna oseba proglasi za polnoletno, znaša pristojbina 50 dinarjev, da se kdo proglasi za pogrešanega, umrlega, umobolnega ali zaprav-Jjivca pa 10 dinarjev. Za tiste,, ki se pogrešajo izza vojne 1. 1914 do 1918, ali ki so umrli med to vojno, znaša pristojbina 2 dinar i a 50 par. - V
Pristojbine za izgubljene listine.
Za prošnjo, da se raztrgana ali izgufcV ljena listina zamenja za novo ali proglasi z neveljavno, se plača od vrednosti dO 1000 dinarjev 5 dinarjev za vsakih nadalj-uih 100 dinarjev se po 40 par. Ako na izgubljeni listini ni označena vrednost, potem znaša pristojbina 10 dinarjev.
Pristojbina za oporoke.
Za sestaivo oporoke pred sodnikom na sodišču znaša pristojbina 20 dinarjev, ze vsako polo izven sodišča pa 50 dinarjev, Z 'hranitev oporoke pri sodišču je treba plačati 50 dinarjev, za zahtevo, da se oporoke odpre ali razglasi, pa 20 dinarjev.
Za preiskavo in obsodbo
po davčnih, carinskih, užitninskih in pri-stojbinskih zakonih se plačuje pristojbina v razmerju višine odmerjave kazni. Do všttevših 100 dinarjev 5 dinarjev, od 100 do 300 dinarjev 10 dinarjev, od 300 do 500 dinarjev 15 dinarjev itd.
Domine.
V Belgradu poznajo tudi domine. Ta finančni minister mora biti pa res kunšten gospod. Zato se jih je spomnil, da znaša pristojbina na domine in kvarte za vsako igro 15 dinarjev.
Za dovolitev žage
ali za podaljšanje obrata na prej dovoljeni žagi, z vsako žago — ravno ali krožno — na leto in sicer za domače (potočne) žage po 20 din. na leto, za umetne (parne) po 30 dinarjev.
Za prijavo sekanja lesa
v domačih gozdovih, ki šo prevzeti na licitaciji ali s pogodbo za vsako gozdno parcelo 10 din., v državnih, običnskih, cerkvenih in vaških gozdovih za vsak gozd po 12 dinarjev.
Za nalog ali opomin
s katerim se kdo opominja, da je treba plačati pristojbino, znaša pristojbina 5 dinarjev.
Za izbris ali znižbo intabulacije.
ali zaznambe je plačati, ako se ne izdajajo odločbe o tem ali se pri sodišču o tem ne posluje naprej, 5 dinarjev, če se pa to vrši, potem 10 dinarjev. Za vsako vrsto izbrisa je plačati vsako takso posebej. Za izpiske in potrdila o intabulaciji, zaznambi itd. od pole 5 dinarjev. Za vpogled intabulacijkih knjig 4 din.
V civilnih sporih,
ki se preiskujejo, obravnavajo in vodijo pri sodiščih, je plačati za razne potrebščine do vrednosti 400 din. 20 din., od 400 do 1000 din. 40 din. itd.
Za davčno prijavo znaša pristojbina 2 din., za davčno knjižico 3 din.
To bi bile v glavnem pristojbine, ki zanimajo našega kmeta. V prihodnjih številkah pa bomo navedli nekaj slučajev, kaj je vse podvrženo pristojbinam. Za danes naj omenimo, da so podvrženi pristojbinam celo pravoslavni, mohamedanski in ži-
dovski duhovniki. Če kdo pri pravoslavnih postane škof (episkop), mora plačati pristojbino 500 dinarjev itd. Katoliških duhovnikov se zaenkrat še niso spomnili. Kako bo v bodoče, ne vemo.
Gospodarska obvestila.
DENAR.	,-Y .^ '
Vrednost tujega denarja.
	10. okt.	14. okt.	17. okt.
Denar	K v	K v	K v
ameriški dolar	238 —	253 -	265 —
avstrijska krona	— 10	- 12	— 13
Češkoslovaška krona	— —	2 70	— —
angleški funt	950 -	--	1C45 —
francoski frank	— —	— —	— —
italijanska lira	9 60	9 50	10 50
bolgarski lev	— —	— —	— —
carski rubel	— —	— 11	■— —
grška drahma	— —	— —	--
nemška marka	1 98	1 90	1 85
rumunski lej	2 —	i eo	— —
švicarski frank	40 -	--	--
poljska marka			- 42
mažarska krona	— —	— —	
g Vojna posojila. Naše obvestilo o obveznicah predvojnih in vojnih posojil nekateri čitatelji napačno razumejo. Določeno je: tisti, ki imajo vojne in predvojne obveznice (obligacije, torej papirje) pri avstro-ogrski banki na Dunaju, tisti naj napravijo prošnjo pri generalni direkciji dolgov v Belgradu. Avsto-ogrska banka je na tem, da popolnoma preneha, zato hoče vrniti razne obligacije tistim, ki so jih pri njej deponirali. Kdor je pazno prebral notico, ki je povzeta iz Uradnega lista, je to itak razumel.
g Izplačilo priznanic 20 odstotnega odbitka. Izplačevanje priznanic do 1000 K se prične še tekom mesec,a oktobra, za vsote nad 1000 K pa se bodo izdale državne obveznice s tri odstotnimi obrestmi in amortizacijo do leta 1935. Ko bo objavljena zamenjava kron na osvobojenem delu Dalmacije, bo ministrstvo izdalo tudi odločitev glede tisočkronskih bankovcev s ponarejenimi znamkami.
g Vrednost našega denarja vedno bolj pada. V Švici je vrednih 100 naših kron Ie še 1 frank 85 santimov (= 1 K 85 v). Daleč nas je že pripeljala liberalna samostojna vlada. Če bo šlo tako naprej, potem bo prišlo naše gospodarstvo kmalu na boben kljub bogastvu naše države.
g Ponarejen italijanski denar. Na Dunaju so se pojavili ponarejeni italijanski bankovci po 50, 100 in 1000 lir. Kakor poročajo dunajski listi, so ti bankovci zelo dobro ponarejeni.
g Papirnatega denarja na Češkoslovaškem imajo za li milijard -38 milijonov 974 tisoč češkoslovaških kron. Od te vsote je pokritih z zlatom in srebrom le 346 milijonov 371 tisoč kron.
g Zakaj raste vrednost dolarja. Neprenehoma rastočo vrednost dolarja povzroča Nemčija, katera kupuje dolarje, da z njimi plačuje vojno odškodnino. Tako plačevanje bo uničilo vse majhne države, pa je antanta s tem kaznovala razen premagancev tudi zmagovalce,
g Vojna posojila bivše monarhije nameravajo spremeniti na Češkoslovaškem v državna posojila. In pri nas?
CENE.
S Mariborski trg. Na zadnjem semnju e cene: Mladi prašiči 3—4 tedne stari 80 do 100 K komad, 6—8 tednov stari 200 do 250 K komad, do 4 mesece stari komad 600 do 750 K, do 7 mesecev stari 800 do 900 K, 9 do 10 mesecev stari 1000 do 1100 kron, stari 1 leto 1500 do 2400 K. Plemenj-ske svinje za 1 kg žive vage 28 do 30 K, poldebele za zakol 1 kg mrtve teže 32 do 36 K. Koza komad 300 K. — Pšenica 8 do 9 K, rž 7 K, ječmen 6 do 7 K, koruza 8 K, oves 5 K za 1 kg. — Seno sc je zopet podražilo in je po 630 do 680 K, otava je po 600 do 650 K, slama po 350 do 400 K za 100 kg.
g Žitni trg. Položaj na žitnem trgu postaj od dne do dne trdnejši. Dosedanje nc-zanimanje za blago od strani kupcev počasi pada ter se že čuti močno povpraševanje po blagu. Pridelovalci pa ponujajo vedno manj blaga na prodaj, ker imajo rajše dobro blago kot pa slab denar, ki vedno bolj izgublja svojo vrednost. Ako ostane tak položaj kot je sedaj, potem je gotovo, da bodo cene še zelo poskočile.
g Cene žito. V Zagrebu stane pšenica 1070 K, bosenski oves 760 K, slavonski oves 780 K, ječmen 920 K, koruza 860 K, inoka 1650 K, mekinje 560 K.
g Cene na češkoslovaškem. Pšenica 420 do 445 K, rž 375 do 390 K, ječmen 360 do 385 K, oves 330 do 335 K, koruza 320 do 330 K, leča 900 do 1200 K, repno seme t>50 do 675 K, mak 1350 do 1450 K, rdeča detelja 1500 do 3800 K, bela detelja 2000 do 4000 K, švedska detelja 2200 do 2500 K, lucerna 2800 do 3000 K, seno 290 do 326 K, slama 65 do 125 K za 100 kg. Cene so navedene v češkoslovaških kronah.
g Cene na Mažarskem. Pšenica 1800 do 1820 K, rž 1370 do 1380 K, oves 1460 do 1480 K, lucerna 9500 do 1.100 K, bučne peške 3000 do 3200 K za 100 kg. Cene so navedene v mažarskih kronah.
ŽIVINA.
g Izvoz živine v Italijo je res zabra-
njen. Italijanska vlad se izgovarja na bolezen. Splošno mnenje pa je, da je to samo nagajanje od strani Italije, ki nagaja Jugoslaviji, kjer le more. Koliko časa bo izvoz zabranjen, se ne ve.
g 50 tisoč ovac je dovoljeno izvoziti iz naše države.
DAVKI.
g Novi davki. Po vesteh listov je direkcija davkov predložila ministrskemu svetu predlog za povečanje drž. dohodkov. Predlaga se trikratni dosedanji davek na reklame, na alkoholne pijače itd. Onim, ki plačajo manj davka kot sto dinarjev, se davek ne bo povišal.
RAZNO.
g Proti vinski trošarini. Jugosl. Kmetska zveza je poslala po poslancu Sušniku na min. predsednika in finančnega ministra novo interpelacijo, kjer zahteva 1. da se nesrečna uredba glede kontrole, krute kazni in zaplembe vina takoj ukine, 2. da se uvede amnestija (pomilostitev) za vse prestopke, ki so jih zakrivili vinogradniki od septembra o*, novembra 1920; 3. da se
v duhu ravnopravnosti in v smislu ustave, ki predvideva izenačenje davkov za celo državo, takoj izenači trošarina na vino v celi državi; 4. da se uvede takoj najstrožje postopanje proti onim finančnim stražnikom, ki so hoteli z oboroženo silo vršiti svojo službo, v kar gotovo niso poklicani, in vsled tega povzročili odpor in streljanje.
g' Naredba za vinograde. Ministrski svet je sprejel naredbo o obnovitvi vinogradov in pospeševanju vinogradništva.
g Zelo važno za kmete, posestnike vinogradov in gostilničarje. — Spisal sem knjigo, s pomočjo .katere si lahko vsak sam hitro izračuni površino vsakovrstne oblike, parcele, in vsebino vsakovrstne posode, kakor soda, kadi, cilindra itd. ter ugotovi se še nahajajočo tekočino v litrih, sodih itd. S pomočjo te knjižice ugotoviš živo težo goveje živine brez tehtnice, ako znaš le dve števili sešteti in eno odšteti. Knjiga bo 9 cm široka in 14 cm dolga in zelo pripravna za žep. Vezana bo v platno. Cena knjigi je s poštnino vred samo 34 K. Naročniki naj naročajo knjigo najpozneje do 15. novembra 1921 na naslov: »Društvo finančne kontrole v Ljubljank. Z naročbo vred je poslati polovični znesek 17 kron. Pripominjam, da se da knjiga samo sedaj v tisk in je pozneje ne bo mogoče dobiti več. — Zalagatclj.
g Vinska letina na Dolenjskem je dobra. Grozdje je sladko, le jagode so bolj drobne; pač posledica prevelike suše. V nekaterih vinogradih se je letos pojavila grozdna plesnoba.
g Oklic gozdnim posestnikom. Vsled izredne 3uše je nastalo v Sloveniji veliko pomanjkanje krmil za živino. Ker se bo porabila slama za krmo, bo nedostajalo tudi stelje in zategadelj za prihodnje leto tudi gnoja. Temu se da vsaj deloma odpomoči s tem, da se ukoristi trava po gozdih in da se porabi za nasteljo listje, kar ga bo v gozdih na razpolago. Zaradi tega se vabijo lastniki gozdov, naj letos izjemoma dovolijo živinorejcem ali brezplačno ali proti primerni odškodnini, grabiti listje po svojih gozdih — kolikor ga sami ne potrebujejo — da jim bo mogoče napraviti zadostno nasteljo. Razen tega naj gozdni posestniki sedaj jeseni, ali brezplačno ali proti primernemu plačilu, dovolijo pašnjo in ukorisčanje trave po gozdih — seveda le tam, kjer bi to ne škodovalo gozdoreji in kjer je to dopustno iz gozdnopolicijskih ozirov — da bo živinorejcem mogoče, čim dalje vzdrževati živino pod milim nebom in potemtakem pripravljeno krmo ohraniti za zimske mesece. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za gozdarstvo. Po naročilu pokrajinskega namestnika: Kremenšek s. r.
g »Slovenski Sadjar«, ilustrovan list za pospeševanje sadjarstva in glasilo Sadjarskega društva za Slovenijo, izhaja že 8. leto. Ravnokar je izšla 7.-8. letošnja številka. Ako pregledamo vsebino te številke, se moramo čuditi, da je med našimi kmetovalci, ki so izvečine tudi vsi sadjarji, tako malo umevanja in zanimanja za ta tako zanimiv in prepotreben list. Kakor posnamemo iz »Pisma«, objavljenega na str. 60, ima društvo tako malp članov, da prihodnje leto ne bo moglo izdajati lista, ako se v najbližnji bodočnosti Število članov izdatno
ne pomnoži. Najbolj žalostno je pa to, da ne plačajo članarine niti vsi tisti, ki so se pričetkom leta prijavili in s katerimi se je računalo, ko se je jel list izdajati. — Sadjarstvo je vobče najbolj omalovaževana in zanemarjena kmetijska panoga, ki pa daje izmed vseh drugih panog razmeroma največ čistih dohodkov. Koliko je še praznin zemljišč, kjer bi brez škode lahko rastlo sadno drevjel Koliko vidimo še zanemarjenega sadnega drevja, ki bi lahko dajalo trikrat več dohodkov kakor sedajl Kako slabo se ravna s sadjem, opazujemo vsako jesen! Odkod ta nečuvena brezbrižnost in ravno v sadjarstvu? Odtod, ker se ljudje premalo brigajo za strokovno izobrazbo, za strokovno vedo, ki je posebno v sadjarstvu nujno potrebna, ki jo pa splošnost more pridobiti edinole iz strokovnih knjig in časopisov. Možje-sadjarji, zlasti pa še fantje-bodoči gospodarji! Otresite se dosedanje brezbrižnosti in starokopitnosti! Zainteresirajte se bolj živo za napredek v sadjarstvu in v to svrho se brez odloga vpišite V. sadjarstvo društvo! Letna članarina znaša samo 40 kron. — Prijave sprejema uredništvo »Slov. Sadjarja« v Ljubljani, Linhartova ulica 12. Novi člani dobe še vse letošnje številke.
g Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi na podlagi doSlih prošenj sledeSa predavanja v nedeljo, dne 23. oktobra in sicer: 1. v Crešnjevcu pri Slov. Bistrici (strok, učitelj inž. Petkovšok o izboljšanju travniStva; 2. V Ti-njah na Pohorju (živinozdravnik Škofij o svinje-reji in odvračanju kužnih bolezni); 3. r Vrbjem pri Žalcu (živ. inštruktor Zupane o živinoreji); 4. v Sr. licnartu pri Veliki Nedelji (strok, učitelj inž. Kropivšek o govedoreji); 5. pri St. Benedikti! v Slov. Goricah (alrok. učitelj Priol o sadjarstvu); G. v Globokem pri Brežicah (ravnatelj lJelle o kmetijstvu).
g Gledališče v Ljubljani stane po novem proračunu 10 milijonov, 673 tisoč, 964 kron. Na leto pa stanejo državna gledališča v naši državi nad 75 milijonov kron. Ta številka pa še ne vsebuje draginjskih do-klad osobja, ki tudi znašajo veliko.
g Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žalcu ponujajo za 50 kg hmelja 6400 ao 6900 češkoslovaških kron.
g Nov obrtni zakon za celo državo. Ministrstvo za trgovino izdeluje nov obrtni zakon, ki bo veljal za celo državo.
g Zveza Prelcmurja z ostalo Slovenijo. Ministrski svet je dovolil 250 tisoč dinarjev za zgradbo mostu čez Muro pri Veržeju.
rVMKJOOOOOggggOO OOOOOOOO 00<y30000fl^^fpZ	1
| Razgled po svetu.	
fefoTe)-^ .....^.MBf—.................^efldftffl	
MAŽARSKI
pod pokroviteljstvom Italije, Francije in Anglije vedno bolj rastejo rožički. Sedaj najbolj meče svojo poželjivo poglede priti Slovaški, katero upa zopet dobiti v svojo kremplje, Zelo prav ji prihaja nezadovoljnost Slovakov, b katerimi Čehi tako dela;o kot belgrajska iSlahta s Slovenci in Hrvati.
ITALIJANSKI SOCIALISTI so imeli kongres, ki so jo vršil v znamenju ostre-' ga boja med socialisti in komunisti. Zborovale! so se večkrat trdo spoprijeli. SploSno pa se je po-rdarjalo, da je ra dosege cilja treba onotnostf stranke.
ČEŠKI NEMCI so moj čas sklenili, da ne gredo r parlament V Prago, čcS da ga ne primajo. Sedaj so uvideli, d«
I, to velik« naraka >'» So <» svoj sklep preklicali. Z delom se vee doseže kol pa s čakanjem in gledanjem, kako drugi neumnosti delajo. To bi moral tudi hrvatski Radič uvideti.
LAKOTA NA RUSKEM.
V ratnih mestih ob Volgi so skočili stnrSi i svojimi otroki v reko. Mnogo staršev je zadavilo svoje otroke, da bi jih rešilo trpljenja po glado-vanju. Mnogo otrok je pobegnilo v gozdove, kjer se iive ob koreninah. Otroški domovi imajo ie sedaj trikrat toliko otrok, kakor bi jih Bineli po prvotnem načrtu sprejeti. Število otrok, zapuščenih •d svojih starišev, raste od dne do dne. Število stradajočih otrok v tatarski republiki znaša nad •n milijon. Od teh otrok se prehranjuje 200.000 ■ ameriško pomožno akcijo, 70.000 pa jili preskrbuje država. Dosle j je obolelo 200 tisoč ljudi za-radi lakote, med temi jih je lO.O(M) umrlo.
ZVEZA NARODOV /ma svoje drugo zasedanje v Žeuevi v Švici. Sedaj ima 51 članir-držav. V tem zasedanju se je. izvolilo mednarodno razsodišče, sklepalo sc je o razorožitvi držav, postavila se je troč.lanska preiskovalna komisija za Albanijo ter se je priznala Ustanovitev armenske države.
Sirom domovme.
•oooooooooo8o88ooo«x»ooooooooco:
IZ DRŽAVNEGA ZDRAVILIŠČA GOLNIK.
Kot sedmo žrtev, ki je letošnjega leta podlegla zavratni jeiiki v zdravilišču na Golniku, so dne 7. oktobra t. I. položili v prerani grob mi farnem pokopališču v Križali pri Tržiču 25-letuega mladeniča, vojnega iuvulida Jožefa Strekur, po domače Plahutnikov ega iz vasi Koreno pri Kraš-nji. Ranjki je bil v zdravilišču nad 18 mesecev, a bolezen se je bila v njem že preveč ukoreniniln, tako da ji je slednjič podlegel. Pogreba sc jc poleg dveh pokojnikovih sester udeležilo tudi večje število tovarišev-invalidov. Upravitelistvo zdravilišča je pokojnemu na grob položilo lep venec. Mir io pokoj njegovi diši!
SEMIČ'.
.Smrt ima pri nas fadnji čas bogato žetev. V enem mesecu jih je umrlo 16. Iz ene same hišo jih je na griži in škrlatinki umrlo šest. Vsakemu sc pridna Starihova hiša v Prapročah v srce smili. Ravno tako Duhanovi na Vrtači, ki so izgubili skrbno svojo mater.
POLJANE PKI TOPLICAH.
Samostojni liberalec je povsod enak. pa naj j bo Slovenec ali Kočevar. To se je pokazalo tudi ; pri nas v Poljanah, mali župniji pri Toplicah. Prebivalci so po večini Kočcvarji. Pretekle dui smo imeli občinske volitve. Da se ne hi delalo razdora, se je na predlog gostilničarja Pečaverja sestavila za občinske volitve kompromisna lista občinske gospodarske stranke. Na sestanku sc jc izrecno povdarilo, da ta lista nima z liberalno samostojno prav nič skupnega. Pa glej spaka! Kompromisna lista jc bila naenkrat razglašena za samostojno. Naši pristaši seveda tega niso inogli mirno požreti. Podrobna agitacija od hiše do hišo je imela čudovit uspeh. V par dneh se je vpisalo od 90 volivcev nad 60 v Kmetsko zvezo, med njimi tudi 10 odbornikov s kompromisne lisic. — Dne 14. t. m. jc bila volitev župana in občinskih svetovalcev. Naši izvoljeni odborniki so se sijajno držali. Župan in izvoljeni svetovalci so odločni pristaši Kmetske iveze. Samostojni liberalci so silno poparjeni. Pravijo, da Pečaver še danes leži od same togote in jeze.
SODRAŽICA.
V petek smo imeli volitev obč. staie-instV%, ker se vlada ni ozirala na priziv manjšine, ki se rekrutira ii JDSarjev in »Katoliške kmetske« stranke. Županom je bil izvoljen g. Anton Lov-renčič, pristaš SLS. Tudi vseh osem obč. svetovalcev pripada naši stranki. Želimo, da se sedaj prične v občini redno delovanje. Bojev smo imeli
dovolj.
GROSUPLJE.
Menda nc bo odveč, ako se zope< malo po-jnenimo kako se kaj pri nas imamo. Torej začni-
mo! — Pretekli mesec je nas zapustil vsem jako priljubljeni g. kaplan Raf. Morel. Šel je za župnika na Kras. k našim neosvobojenim bratom. Bog iu sveti Mihael mu bodi povračcvalcc za njegov obilni trud in požrtvovalnost m našo prijazno cerkvico! — Dne 25. septembra jc naše >Gasilno društvo« uprizorilo igro »Lumparij Vagabund ali Troperesna deteljica«. Udeležba je bila obilna, posebno ob ponovitvi, dno 'J. t. m. Žal, da si ni mogla rudi prcmalega odra v celoti predstaviti. Vsi igralci so častno izvedli svoje vloge!-— Zadnjo dni so sliši, da nameravajo naši liberalni odborniki — povsem proti volji ljudstva — v stran potisuiti farovž ter zidati šolo. To pa ni prav! S šolo se žc še počaka par let v dosedanjih prostorih, ter sc ta čas tudi knpitul nekoliko dvigne. Prva iu glavna potreba je sedaj farovž, to ie nujna potreba, ki sc vedno in vedno bolj očito kaže, da si zagotovimo maše in ustanovimo lastno župnijo. To bi bilo res nespametno, ker šola itak pride na vrsto; z mašo bo pa kmalu pri kraju, kakor sc sliši. Posebno, ker ni novega kaplana v Šmarje, radi pomanjkanja duhovnikov — sedaj pride g. dekan ob nedeljah. Torej se z resno odločnostjo poprimimo dela, da vsaj nekaj malega vgradimo, ter no zamudimo prilike, ki se nam sedaj ponuja. Le začeti jc treba; taki strahovi tudi niso, kakor se v občo govori in sodi. Poguma v srce, ter pokažimo, da tuoi ni' upamo nekaj žrtvovati v svoj dušni blagor! To bo nam samim v veliko korist še z drugih ozirov, ker bi bil zagotovl.cn razvoj vasi v vseh svojih ugodnostih. Bodimo edini v delil, ter tudi izven soseske nabirafmo darov, pa hodete videli, d.i ni (o tako strašna reč. Naše vodilo in geslo naj bo: V slogi je moč!
KOSOVSKA MITROVICA.
Slovenski vojaki v spomin umrlemu tovarišu na Kosovem. 21. septembra ob 10. uri dopoldno je umrl po kratki holezni naš dobri tovariš Franc Mav-ko v Kosovsko-Mitroviški vojni bolnici. Franc jc bil 22 let star — doma iz Žirovnice pri Cirkniei. Že sc jc veselil, da sc v kratkem vrne v domačo vasico k svojim dragim, a usoda mu je drugače odločila. Prenesel je velike naporne marše preko č'r>ic-gorc in Albanije lanskega leta — vzdržal jc kljub veliki vročini in strašnim naporom po pečinah na fronti ob Skadrskcm jezeru, toda podlegel jc za-vratni bolezni — vzela nam ga je — inularia tro-pittt — bolezen, ki je tu tako razširjena. Odslužil je dolgih 15 mesecev svoje aktivno službe za vojaka najhujših krajih, a ni inu bilo dano sc za stalno »•uiti sc v svojo ožjo domovino. 22. septembra ob 4 uri popoldne smo ga pokopali z vojaškimi častmi na vojueiu pokopališču v Kosovski Mitrovici. Poplavili smo mu skromen križ, ki priča k.ie da leži naš Frane. Bodi mu žemljica rahla. Roditeljem pa iskreno sozalje. — Slovenski fantje 2. bat. 14. peš-pitka ii Kosovski Mitrovici.
ŠMARTNO V TUHINJU.
V nedeljo, 0. oktobra se jo vršil v Šmartuu shod SLS, ki ga je priredila okr. kmečka zveza za kamniški okraj za vso luhinjsko dolino. I/ vseh župnij tuhinjske doilnc. pa tudi iz sosednih župnij: it Cešnic, Zlatega polja in Vranjo peči jc prišlo toliko ljudstvi, da jc bil ta shod prava manifestacija krščanskega ljudstva. Poslanec g. Sta-nonih je v svojem krasnem govoru zbranemu ljudstvu priporočal tesno gospodarsko, politično in izobraževalno ter stanovsko organizacijo, ker lo dobro organizirano kmetsko ljudstvo se bo moglo braniti nasproti sovražnikom in uničevntcljcm kmetskega stanu. Za njim jc govoril g. poslanec Sušnik, ki je 7. nepobituimi dokazi pokazal popolno nesposobnost sedanje vlade v zunanji politiki in njeno krivični strankarsko notranjo politiko. Iz njegovih besedi jc ljudstvo spoznalo, da jo namen sedanje vlade s pretiranimi, krivičnimi davki in draginjo uničiti kmeta, delavca in obrtnika, priložiti sinrtui udarec katoliški Cerkvi in verski vzgoji mladine, dati pa prosto pot neveri in pomagati kapitalistom, da napolnijo svojo nenasitne blagajne. Po govorih gospodov poslancev so se začele odpirati oči tudi tistim zaslcpljenrcm, ki so sc dali vjeti samostojno—liberalnim agentom. Spoznali so, da gredo nasproti gospodarskemu poginil, namesto da bi prejeli zlate gradove, ki so jim jih obljubili, ko so lovili njih glasove. Morda sc bodo izpametovali.
Shod sc je vrši linirno. Lc dva, menda neki Vršna iz Hrušcvke in Ccstnar iz Zg. Tuhinja, oba vinsko ginjena, sta se prezgodaj oglušala k besedi, nakar so jih okolistoječi opozorili, da bo za to pozneje čas. Ko je predsednik shoda, g. Štcrvin,
po končanih govorih vprašal, kdo želi besedo j« vso temeljito molčalo. Neki liberalno-sainostojui prvak jo med govori pridno pisal. Kaj je zapisoval, sc no ve. Hudomušneži trdijo, da je računil kako dolgo so bodo dali ljudje še loviti na liberalne limanice. Zračunil pa jc menda, da nc ve« dolgo.
Tako sc je končol prelepi Bliod. Ljudstvo se jc zadovoljno razšlo s trdnim sklepom, da ob prvi priložnosti temeljito pomede s samostojnimi liberalci.
BEGUNJE NA GORENJSKEM.
Mlad fant cerkvcnik pri sv. Petru na Gori Joic Močnik je šel 3. oktobra v Bcgunjščico iskat izgubljene ovce. Ker ga zvečer ni bilo domov, so ga šli iskat Našli so ga blizu studcnca Rože mrtvega. V eni roki je imel še palico, drugo je pa položil poleg sebe in — kakor se da sklepati — lahko umrl. Bržkone ga jo zadel mrtvoud. Bil je pošten, tih in delaven mladenič, škoda zanj!
METLIKA.
Pred dvemi meseci smo v Metliki ustanovili orlovski odsek, Sovražnim nastopom metliških sokolov nasproti našim članom sc ne čudimo. Toda na gotove pjjave moramo obrniti pozornost višjih, zlasti šolskih oblasti. Metliški šolski otroci kažejo naravnost strupeno sovraštvo proti nasi organizaciji >n počenjajo pri tem div-jašlva, ki bi jih človek komaj popolnoma sprijenim surovinam pripisovati mogel. Psovko, ki spremljajo naše člane po javnih prostorih, to so malenkosti. Ivar {.a počenja nadebudna šolska mladina okoli našega telovadišča, to jc pa že znamenje popolnoma dozorelega sadu. Ker jc nase telovadišče ograjeno z 2 do iS m visokim zidom, udirajo v podstrešja tujih stavb in od tam svojo divjaštvo kažejo. Zbirajo se v času našega vežbanja okoli tejovadišča v tolpah do 10 frko-linov iu mečejo čez strehe in zid na nas stvari, ki bi zamegle često prav občutne poškodbe povzročiti. To je mladina, šolski otroci! V Metliki imamo nad ducat učiteljev in učiteljic. Aii so zavedajo, da jc ena glavnih nalog učiteljstva in vzgoje, nakloniti domovini in narodu mnogo blagih značajev? Ali ne vidijo v srcih svojih učen-eev te podivjanosti? Ali se zavedajo, da podivjanost ostane zlo, če sc tudi kaže proti našim organizacijam. Prizadeti otroci so namreč večinoma sokolski naraščaj. Njih vzgojitelji (ako v šoli kakor pri sokolu je isto učiteljstvo. Nočemo trditi, a zdi sc nam, da bo tu eden glavnih vzrokov po-surovelosti. Kajti čc otroci vidijo, da učitelj sokol in učiteljica !! sokolica na javnem prostoru javno naše člane napada, potem sc ukaželjnini otrokom nikar ne čudimo, da hočejo svoj vzor posnemati in doseči. V naši organizaciji so kmetski fantje. Kmeiski davkoplačevalec pa največ prispeva k vašim plačani. Cc iz nase roke jeste, nikar nas nc grizite, gospodje in gospodične! (temu so pritožujete: otroke, ki vam nagajajo, zlasajfe, vso zadevo pa naznanite šolskemu vodstvu, čc to nc bo ničesar ukrenilo pa višjemu šolskemu svetu. Lc čemu prizanašate? Boj proti surovosti sokolskih otrok in učiteljev se mora izvesti do konca; ali se hoče res slovcusko ljudstvo utopiti v podivjanosti?)
ŽUŽEMBERK.
Šole po treh letih smo zveneli, zakaj visi na hiši, kjer se zbirajo naši državot'. orni Sokoli, deska z napisom ^Glasbeno društvof. Mislili smo, da tega društva sploh ni, pa smo sc varali! Je še v povojih, a sc bujno razvija. Sedaj deluje odsek »Krača« s svojo harmoniko — in odsek prvovrstnih »žvižgačev«. Mimogrede bodi povedano, da je bila harmonika prvega odseka o priliki kraljcio smrti zaradi protidržavnega piskanja kontumaci-rana na peči v občinski pisarni. Odsek piskačev pa jo prvič javno nastopil v nedeljo, 2. oktobra, ko so se naši Orli na 5 vozovih vračali iz Soteske. Nismo mogli natančno določiti, ali je načelnik tega odseka, ki je tako važen za jugoslovansko k"l-luro, šušteršičev Pepi ali kateri Piltavarjcvih funtov. — G. starosti Sokola, notarju Carliju pa svetujemo, da naj obesi na svojo hišo, kjer sc zbira/-jo tudi Sokoli, še eno tablo z napisom »Prelepasko društvo«. Za načelnika bi predlagali nadebudnega davčnega prnktikuntn Pleskoviča. Ta mladi gospo-dič jc isti večer hotel pokuzati nekaterim našim Orlom, kako mora pravi Sokol izvrševati svojo vzvišei:o nalogo, ki jo ima napram narodu iu domovini. Ko jo pa videl, da imajo tudi Orli pesti, se jc umaknil. Mi mu svetujemo, naj raje pridno
Študira lastnosti davčnega vijaka. Tam so mu procenti eagotoviieni! — Toliko Se v dopolnilo k zadnjemu članku v Domoljubu, ki pod istim naslovom govori o državotvornem delu našega »Sokola«. In dopisnik v »Domovini« si upa zapisati, da so ti ljudje kraljevi »bratje«! Skromen žlovclt bi rekel, da jo to razžaljeni« Veličanstva!
IZ BOHINJA.
Naši samostojneži so zelo napredovali. Imajo r Bohinju že svojega ministra in tako korajžnega in nadarjenega Rovtarja, kateri si jo upal pozdraviti celo ministra »dr. Puclja«. Pravijo, da tudi Nomenj ni brez take gospode. Odbornik tu, odbornik tam — pa jo slabostojen kmet. C'c ga pa trezen človek vpraša, zakaj je samostojen — pa zleze z ministrom vred pod klop. Tudi dičnega Sokola ponujajo. Sokolski duh pa se ne more širiti, ker g;i imajo v kiblah. — Iskra sokolske luči je padla liuzaj na Bistrico. Toda hira, pada, ugaša. _ Bistriški mesar je velik ubožee. Meso prodaja po 30 K, živi od same zgube. — Preteklo nedeljo je imel poslanec Brodar shod. Razložil je števil-iiim udeležnikom naš položaj. — Se iz Nomenja sem prejel novico, pa jo ne objavim, da me No-inenjei, ko pridem med nje, nc rekvirirajo. — To sem nabral, ko sem pobiral stopinje po Bohinju. Še mnogo, a za danes dovolj. — Popotnik.
Politične.
p Skader, mesto na jugoslovansko-albanski meji, so prisodili naši ;; zavezniki« Albaniji. Seveda ima tu Italija svoje prste. »Zavezniki« pač vidijo našo notranje ho-matije, pa si mislijo: lop po njih.
p Reklama za demokratsko stranko. Liberalna stranka je prišla cisto na psa. Vse jo zapušča kot potapljajočo se ladjo. Narodni socialisti so se odločili, radikalci se ustanavljajo, najbliže so jim še samostojneži, ki pa tudi ginevajo kot spomladanski sneg. In liberalno ;.Jutro« ima težko nalogo: rešiti kar se da. Vsako jutro na vse pretege dokazuje, da je Moralna stranka edinozveličalna ter snubi na razne strani. Pa vse kaže, da bo vlekla »ploh«!
p Liberalna stranka je imela v nedeljo zbor zaupnikov. Sklenili so lepe resolucije proti davkom zato, da bodo njihovi ministri tem lažje nakladali nove davke, V izvršilni odbor so izvoljeni skoro vsi pristaši liberalne stranke, kolikor jih je še v Sloveniji. Izpustili so samo Dolla Ribnikarja,
p Kaj hoče Radič? Radič stoji na stališču, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi trije narodi, ki ima vsak svoje pravo in naj zato stopijo zastopniki teh narodov skupaj ter se pogovore, katere stvari bi želeli imeti skupaj, katere vsak zase, Jugoslavija naj bi bila zveza slovenske, hrvatske, srbske :n končno tudi bolgarske države. Vsaka dr-žava naj bi imela vse pravice, le na zunaj bi imeli skupno zastopstvo. Za Hrvate zahteva Radič samo sedem hrvatskih župa-n'j, Hrvatje po Bosni in Hercegovini, v Vojvodini in najbrže tudi v Dalmaciji in Sre-mu naj bi se priklopili Srbiji, Na ta način izroča Radič velik del Hrvatov srbski oblasti, Za Hrvatsko zahteva Radič, da je republika, Srbija lahko ostane kraljevina, Kralj bi mogel na zunaj zastopati celo Jugoslavijo,
p Novo posojilo. Finančni minister dr. Kumanudi je odšel v Pariz in v London, da
izvede novo državno posojilo. Kakor se doznava, so pogoji za to posojilo silno hudi. Obresti bi znašale 8%, kar še ni najhuje. Najhuje je to, da hočejo angleški kapitalisti zavarovati svoje posojilo s tem, da sc jim izroče bogati jugoslovanski rudniki, kar bi pomenjalo, da prehajamo polagoma v gospodarsko sužnost tujih narodov.
p Sijajna zmaga Ljudske stranke, V Poljanah pri Toplicah je pri občinskih volitvah sijajno zmagala Ljudska stranka. Župan in vsi svetovalci so odločni pristaši Ljudske stranke. V bivšem samostojnem novomeškem vilajetu se je zopet ena trdnjava podrla, Živeli zavedni volivci,
d Velik shod Ljudske stranke se je vršil to nedeljo na Jescnicah. Govorila sta poslanec Brodar in urednik Kremžar.
p Shodi Jugoslov. kmetske zveze. Preteklo nedeljo so se vršili izvrstno obiskani shodi Kmetske zveze v Sv. Križu pri Kostanjevici in v Cerkljah pri Krškem. Na obeh je govoril posl. Sušnik. Na obeh shodih so se sprejele ostre resolucije proti naredbi vlade o trošarini na vino. Poslanec Stanovnik je imel shode K. Z. v Črnomlju in Metliki. V Črnomlju se je ustanovila Županska zveza za Belokrajino.
p Preudarite in nato sodite, (Prosto po Kmetiskem listu.) Kdo je prodal našega kmeta belgrajskemu centralizmu? To je storila Samostojna kmetij, stranka (SKS). Kdo je privolil, da se iz žuljev naših kmetov izplača turškim veleposestnikom 1200 milijonov kron? To je privolila SKS. Kdo je izdal agrarno reformo v Bosni in Hercegovini? To je v družbi z vladnimi strankami storila SKS. Kdo preprečuje pri nas izvedbo agrarne reforme? Vladne stranke, med katere se šteje tudi SKS. Kdo se je v Belgradu potegoval za slovenske veleposestnike? To je storila SKS v klubu zemljo-radnikov. Kdo je hotel srbske kmete ogoljufati za več stotisoč kron? To ,e bila SKS, Kdo je pritiskal na živinskih semnjih ceno živine navzdol in delal velikanske dobičke? To so bili prekupci, najzvestejši pristaši SKS. Kdo je naložil nova bremena našemu kmetu pri taksah in trošarini? Finančna naredba, na kateri je podpisan tudi minister SKS, Pucelj. Kdo je zvišal vinsko trošarino od 32 K na 140 K? Finančni minister tudi s podpisom ministra SKS. Kdo je zagrozil kmetu tako neusmiljene kazni? Finančna naredba, na kateri je zopet podpisan minister SKS. Kdaj so kmeta najbolj pritiskali? Sedaj, ko sedi pri vladnem krmilu SKS.
p Razmejitvena dela v Prekmurju. so končana. Izid se še — kolikor nam je znano — dosedaj ni objavil.
p Važen spor. Liberalci in demokrati se ljuto kregajo, kdo naj bo predsednik parlamenta, ki ga pravzaprav ni, in kadar je, ga tudi ni.
Domače novice.
d Podoba Svetogorske Matere Božje zopet v svoji domovini. Preteklo nedeljo, t. j. 9. t. m., okoli treh popoldne se je vrnila milostna podoba svetogorske Matere božje — ki je bila shranjena do tedaj v frančiškanski cerkvi v Ljubljani — zopet v svojo domovino. V nepopisnem hrepenenju jo je pričakovalo v Gorici do 15.000
Marijinih častilcev. Okoli treh popoldne sta se pripeljala v Gorico dva avtomobila: na prvem je sedel prevzvišeni knez in nadškof dr. Sedej s vojim spremstvom, na drugem pa dva oo. frančiškana z milostno podobo. V kapucinskem samostanu so Mater božjo in Jezuščka okrasili z zlatima kronama, nakar so se peljali počasi na mesto, kjer je bila zbrana neštevilna množica. Čudodelno podobo sta držala v rokah svetogorski gvardijan p. Kapistran in misijonar p. Bruno ,oblečena v rolcete. Nepo-pisljivo ganljiv je bil prizor, ko se je bližala prav počasi nebeška Gospa med velikanskim špalirjem gledalcev prostoru, kjer je bila zbrana mnogoštevilna duhovščina. Ko je ljudstvo zagledalo milostno podob, je veselo vzklikalo, poklekovalo in' pozdravljalo to visoko sveto begunko, ki1 se je po dolgem času zopet vrnila v svojo solnčno domovino. Ko sta prispela avtomobila na prostor, od koder naj bi se raz-vila slavnostna procesija, so predejali milostno podobo na drug avto, ki je bil ves okrašen z rožami in palmami ter je imel krasen tron za podobo. Poleg nebeške Gospe so se vsedli na avtomobil štirje otro-čički, lilijsko beli, kot živi angelci iz nebes. Prevzvišenega knezoškofa je obdajala sijajna asistencija, oblečena v najlepše pa-ramente. Procesije so se udeležile vsemogoče korporacije — nepregledna truma. Igrale so tri godbe. Duhovščina je pela latinske litanije. Vse palače, vile in hiše so bile okrašene z zastavami in na oknih so gorele sveče. V stolni cerkvi je nato po končani procesiji govoril g. Hren tako gor-ko in navdušeno, da ni ostalo nobeno oko suho. Po govoru je bil »Te Deiim;< in nato blagoslov z Najsvetejšim. — Te velike religiozne manifestacije so se udeležile tudi politične oblasti in vojaštvo. V triumfu se' je vrnila milostna podoba Matere božje nazaj v svojo domovino — v Gorico. Toda ta triunif še ni končan; dopolnjen bo šele takrat, ko se bo vrnila — na Sveto Goroi in od tam zopet zakraljevala vsej Goriški.
— Suša 1.1834. Leta 1834. je' bila tako huda suša kakor letos. Vode so jako upadle. Pri Zidanem mostu je držal čez Savo nasproti današnjemu kolodvoru most, ki ga je zgradil leta 1222. vojvoda Leopold na istem mestu, kjer je stal stari rimski most. V bojih s cesarjem Friderikom III. so dali celjski grofje leta 1442. ta most podreti in od tega načsa ni bil na tein mestu nič več obnoljen. Leta 1834. so se videli radi zelo majhne vode zidani stebri na kranjski strani ter so jih odstranili radi plovbe. — Po Gorenjskem se govori, da se letos spet vidi blizu tam neka skala, ki ima letnico 1834. (Komur je o tem kaj znanega, naj sporočil) Zaradi suše je bilo tega leta imenitno vino. Pisec teh vrstic je od starih ljudi večkrat slišal, da so pili vino iz leta 1834. Levstik piše v Popotovanju iz Litije do Čateža (leta 1858.) o njem tako-le: »Štiri in tridesetega, to je bila pijača, to! Letošnje vse nič proti onemu, pravi Host-nik, človek pri petdesetih letih. Enajstega je bilo pa šc bolje, zavrne Bojic. Štiri in trideseto je imelo preveliko moč, da je vznak metalo; še mrli so od njega, mrli: ono pa dobro v ustih, zdravo v telesu. Ravno sem bil na Savi pri brodnikih; nikoli ne bom pozabil, kako se je živelo tiste čase!
61
Pil si ga za potico ti, pa še kdo drug poleg tebe od jutra noter do večera; na zadnje ti je pa še prinesel drobiža iz petice.«
d 0 kralju Aleksandru prinašajo ameriški in francoski listi, da se bo odpovedal prestolu v korist svojemu bratu Juriju. Če je to res, je veliko vprašanje. Na vsak način pa naj bi vlada to stvar pojasnila.
d Krščanska matil Ali gledaš na to, da ni v tvoji hiši protiverskega in svobodomiselnega časopisja? V krščansko družino samo krščansko časopisje. Proč iz vernih družin z Domovino, Kmetijskim listom, Ljudskim glasom, Pondeljkom in Novo dobo! Svobodomiselni časopisi širijo mržnjo proti duhovnikom, ki so naši dušni pastirji, širijo versko brezbrižnost, ki je vir nenrav-nosti, podpirajo sokolstvo, ki ima glaven namen širiti brezverstvo.
d Tatove zapirajo — roparje spuščajo. Mariborsko občinsko sodišče je obosodilo nekega mesarja, ki je predrago prodajal meso, na 100.000 kron globe, zopet drugega mesarja pa na 200.000 kron. Prav. A v istem času so zagrebške banke poslale celo množico zaprtih kuvert s tujimi valutami in devizami v inozemstvo. Pisma so Sla skozi ljubljansko pošto. Tu se jim je zdela stvar sumljiva in so začeli preiska-vati. Ker na ta način banko delajo velikansko škodo naši valuti in se s tem draginja vedno bolj dviga, bi morali tem bankam ne le vse valute in devize zapleniti, temveč jih povrhu še znatno kaznovati. Toda minister je drugačnega mnenja in je ukazal, da se vsa zaplenjena denarna pisma bankam vrnejo. Seveda, ministri sami so udeleženi pri bankah in odtod taka ljubezen do njih. Če se država pri tem vedno bolj pogreza, bankirske liberalne ministre malo briga.
d Naši uradi in hitra pomoč pogorel-ceni. Po svojem hitrem poslovanju se je zopet izkazal okrajni glavar v Logatcu. Junija meseca je pogorela vas Dane. Posredovalo se takoj za podpore. Deželna vlada v Ljubljani je že 11. septembra poslala potrebna vprašanja na okrajno glavarstvo v Logatec, a do oktobra še ni bilo ne odgovora, še manj podatkov. Največji revež je pogorelec in v I)anah je do 3 in pol milijona škode, pa se je doslej dobilo po velikem trudu 20.000 za vse skupaj. Ima vremena!
d Potovanje v Ameriko. Vse one osebe, ki nameravajo odpotovati v Ameriko in imajo potne liste, izdane pred 20. avgustom t. L, se morajo, preden kupijo ali dvignejo že kupljeno vozne listke za paro-brode, brezpogojno javiti, ako so iz Slovenije, pri izseljeniškem odseku poverjeni-štva za socialno politiko v Ljubljani. Vsaka oseba, ki ne bo imela potrdila, da so je prijavila, se bo na meji, ki jo hoče prekoračiti z namenom, da potuje v Ameriko, zavrnila. V interesu vsakega izseljenca je, da se natančno ravna po tem predpisu ministrstva za socialno politiko. (Iz ministr-stav za socialno politiko.)
d Materinska ljubezen. Prejšnji teden je prispela neka ladja iz Belgrada v Pan-čevo. Vsled gnječe pri izstopu z ladje je padla neka gospa s svojim otrokom v Donavo. Rešiti je niso mogli. Videl se je samo klobuk, ki je plaval po vodi. čez pol
ure pa je opazil krmar, da se omenjena gospa drži z ono roko za vreteno, v drugi pa je držala otroka. Gospa vsled strahu in napora ni mogla klicati na pomoč. Mati in otrok sta bila rošena.
d Pozov kmetskim zvezam! Vse Okrajne kmetske zveze in njih podružnice morajo imeti tekom novembra svoje občne zbore. Povsod poživite in poglobite delo po kmetskih zvezah!
d Pripravite se iih občni zbor Jugosl. Kmetske zveze! 10. nov. ob 10. uri dopoldne bo na verandi hotela Union občni zbor Jugosl. kmetske zveze. Občni zbor bo razpravljal o važnih zadevah. Vse K. Z. po deželi naj določijo delegate, ki se bodo občnega zbora udeležili Predloge, ki jih nameravate na občnem zboru staviti, naznanite vsaj nekaj dnij prej tajništvu Jugoslovanske kmetske zveze. Na občnem zboru bodo poročali poslanci Kmetsko Zveze.
d Koladarček Jugoslovansko kmetske zveze bo izšel sredi novombra. Opozarjamo že danes na to in prosimo vso podružnice kmetske zveze, kakor tudi vse okrajne kmetske zveze, da takoj prično nabirati naročnike. Vsak član J. K. Z. mora imeti naš koledarček. Založilo ga jo tajništvo Jugoslovanske kmetske zvezo, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, kjer se tudi naroča. Opozarjamo odbore kmetskih zvez, da napravijo v tem oziru svojo dolžnost..
Tajništvo, d Svobodomiselno učiteljstvo je vseeno začelo malo sram postajati, no zaradi njegove hlapčevske naturo in neznačaj-nosti, temveč radi tega, ker je pri poštenem ljudstvu izgubilo ve6 ugled. Sedaj se perejo po liberalnih časopisih. Pa kdor se v blatu pere, je še bolj umazan.
d Ljubljanski podžupan učitelj Ambrozij se je odpovedal svojemu mestu, ker bi moral sicer pustiti učiteljsko službo.
d Vnete fitatelje ima Domoljub colo v »Jutrovemc uredništvu. Tako ga obraj-tajo, da v svojem listu razlagajo celo pripombe, ki jih ima Domoljubov listek pod črto. Le tako naprej, gospodje, nekaj se bodete že naučili. Svojim naročnikom pa to vnetost >Jutrovih'' urednikov stavljamo v zgled.
d Prismode. Nekatere jugoslovanske frajle nimajo drugega dela, kot da se skušajo, katera jo lepša. Neki belgrajski list je razpisal tekmo. In za prvo jugoslovansko lepotico je bila priznana ljubljanska gospodična Mimi Tavčarjeva. Če bi se razpisala tekma, katera izmed teh frajl zna bolje kuhati in gospodinjiti — Bog ve, če bi se katera podala v tekmo.
d Praznikov bo manj. Liberalni minister dr. Kukovec misli, da je papež, zato bo v ministrstvu stavil predlog, da se število praznikov skrči.
d Koliko denarja smeš vzeti v inozemstvo? Po novi naredbi smeš vzeti v inozemstvo samo 3000 dinarjev in še to le enkrat na mesec.
(1 Organisti, glasbeniki, pozor! Dosedanje »Podporno društvo organistovt s sedežem v Celju sklicuje za dne 25. oktobra t. 1. ob pol 9. uri dopoldne v dvorani hotela >13eli volt v Celju iz-vanredni občni zbor. Vabljonl so na istega vsi or-ganisU in glasbeniki po.poklicu, ako tudi niso bili do sedaj člani omenjenega društva, da v istega včlanijo. Na tem občnem zboru se bode društvo popolnoma preustrojilo v organizacijsko društvo
vseh glasbenikov cerkvene in posvetne glasbe kateri bodemo skupno nastopili pri vladi za jj! boljšanje našega gmotnega položaja ter obenem prosili, da nas nastavlja država kot izkušene glasbenike sa strokovne učitelje petja in glasbeno teorije na ljudskih in sednjih šolah. Naš stan je strahovito slaln) plačan! Zato je skrajni čas, da se vsi zdruzimo na branik za naš obstoj. Naj ne ostane ta dan nobeden organist doma, ker vseh koristi, katere bode ta nova organizacija dosegla, bodo v prvi vrsti deležni le njeni člani. Ne za-ostajajino za drugimi stanovi, kateri so s svojimi organizacijami in skupnim nastopom že .lavno mnogoka, dosegli. Združimo se torej tudi mi in dosegli bodemo tudi svoj kos kruha. — Odbor.
d Bo ie! Samostojni poslanec Urek je podpredsednik zbornice in nima kot tak prav nobenega dela. Kljub temu so mu sedaj plačo povišali na 8000 JC mesečno, tako da ima sedaj 22.400 K mesečne plače. Ni napačno biti med samostojnimi voditelji, čeprav mora tudi samostojni kmet hude davke plačevati.
d Kolizcj, veliko kasarniško hišo v Ljubljani na Gosposvetski cesti je kupil za tri milijone škofjeloški milijonar Ilajn-rihar.
d Slana je v zadnjem tednu ajdo po sorskem polju skoro docula posmodila.
d Železniška nesreča. Na grosupeljskem kolodvoru so je ponesrečil invalid Anton Marenčič. Pripeljal se je iz Višnje-gore. Ko so začeli na Grosupljem vlak premikati, je bil mnenja, da vlak že vozi proti Ljubljani. Skočil je skozi okno iz vagona, a je padel tako nesrečno, da se jo nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
d Grozen zločin se je zgodil v občini Žiče na Štajetskem. V sredo dne 12. t. m. so našli v soteski na okrajni cesti med Žicami in Špitaličem mrtvega s prerezanim vratom in vsega razmesarjenega Lovrenca Sever, logarja kneza Windischgratza, sta-nujočega v zajčkem samostanu. Vračal se je proti domu z Bizeljskega, kjer je bil v trgatvi. Imel je pri sebi precej denarja in srebrno uro. Našli so pri njem le še sveženj z obleko in nahrbtnik, v katerem je nosil grozdje in nekaj drugega blaga. O razbojniku se še ničesar nc ve. Rajni je bil vsem priljubljen razun lovskim tatom. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
d Vlomi. Dno 6. t. m. so vlomilci vlomili v 16 vinskih shramb, t. j. hramov in zidanic, v Šmovru, obč. Dobrniče na Dolenjskem, ter napravili velikansko škodo. Vlomi so se vršili vsi podnevi od 12.—pol 4. ure popoldne in šele v zadnji zidanici, katere gospodar je Jože Udovič iz Vrhtrebnje, obč. Trebnje, in v katero je vlomil 161etni Anton Debevc iz vasi in obč. Dobrepolje, je bil k sreči ujet in potem aretiran. Ujet je bil od Jožeta Slak iz šmovra, ravno med časom, ko se je pripravljal, da bi točil vino. Drugih vlomilcev je bilo vseh skupaj se šest, vsi iz obč. Dobrepolje, kateri so pa pobegnili ter se sedaj skrbno zalezujejo. 5» seboj so imeli voz s tremi sodi, s katerim so tudi pobegnili. Namen so imeli ta, da podnevi vlomijo in ponoči odpeljejo. Spomla-di meseca marca in aprila 1921 so ravno ti vlomilci vlomili v sedem vinskih shramb ter odnesli nad 1000 litrov vina in nekaj žganja. Škoda od sedaj in spomladi je ogromna. Prizadeti naprošajo sodnijsko upravo, da naj naredi konec s takimi vlomilci, ker drugače nismo varni pred nj'mi-
d Policijski obmejni komisar na Rakeku, 26 letni Belgrajčan Milan Matjašič, se je premalo zavedal svojega policijskega dostojanstva. Nekemu potniku je zaplenil 2000 zlatih napoleondorov, in jih vtaknil v svoj žep. Ljubljanski policijski nadzornik Habe pa ni prijatelj takih policijskih ro-komavhov, je šel na Rakek in odpeljal Ma-tjašiča v keho.
d Požar je uničil v Postojni Frankovo posestvo. Škoda je ogromna.
d Tatvine na Rovih. Z ozirom na zadnji dopis iz Rov pod gorenjim naslovom, pojasnjujemo, da dopisnik ni mislil na nobeno hišo oziroma bajto v rovski fari.
d Zgubljen fant. Pretečeni torek 11. t. m. bo Oregorčevi iz Tatinca pri Predosljih želi praprot v gozdu proti Trsteniku. Z njim je bil tudi slaboumen domači sin France. Ta se jim ji zgubil v gozdu. Star je 20 let, pa mu je videti komaj 15 let. l)o sedaj ni šc nobene sledi o njem.
d Poštni žig Polšnilc. Vaše dopisnice žal ne znamo čitati. Prosimo, pišite slovensko.
d Jud in njegov sin. »Sin moi,« je rekel sleparski jud svojemu sinu. »kaj bi bilo s teboj; če bi jaz nenadoma umrl?« — »O zame bi bilo dobro, ker bi imel tvoj denar, kako pa bi bilo s tabo, je pa drugo vprašanje!«
d Slabi podatki. Nekdo je šel prosit denar v hranilnico. Tam so mu odvrnili: »O vas smo dobili jako slabe podatke.« — »No, na podatke,« je rekel, >ne dajem veliko.« — »Le potolaženi bodite, saj tudi ničesar ne boste dobili.«
Iz naših društev.
PRESKA.
Tukajšnja sknpina Jugoslovanske Strokovne '»<•/« priredi v nedeljo, dne 23. I. in. lepo igro pisatelja A. Medveda: >Stari in mladic. — Pri predstavi »vira tudi tamburaški zbor it Smlednika. Vsi prijatelji lepe zabave uljudno vabljeni.
FANTOM KAMNIŠKE DEKANIJE!
V kratkem vas odide mnogo v vojaško službovanje. Dekanijski odbor SKSZ za kamniško dekanijo vas vabi na poslovilno prireditev, ki se vrši v nedeljo 23. t. m. celi dan v Kamniku. Govorniki — bivši vojaki — vam bodo dopoldne pojasnili naloge krščanskega mladeniča v novem stanu. Popoldan pa bo posvečen prijetni zabavi in prostemu razgovoru. Natančen spored bo še ta teden prinesel - Slovenec«.
Fantje! Bratje Orli! V nedeljo 23. t. m. vsi v Kamnik!
	p^cxx»ooo<xx)oooo<x>oogpo^oooooco<>oooooooo^^	
	Dobre knjige.	
	^^o«»o<x»oooooooooc^888ocooo<K*»ooo<xxx»oS3i	
Westrove čitanke za nižje razrede srednjih Sol. V zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani jc izšla pravkar Slovenska čitanka za drugi razred srednjih sol. Sestavil jo je višji šolski nadzornik Josip Wester. Knjiga se dobi lično vezana in velja K 68.— oziroma 17 dinarjev. Bogata vsebina je zelo skrbno izbrana iz slovenske književnosti, ob koncu ima tudi nekaj prav primernega srbohrvaškega štiva. Čitanka za tretji razred izide v eku enega tedna, ona za prvi razred ji bo sledila v treh tednih. Še pred Božičem pa izide tudi Slovenska čitanka za četrti razred srednjih šoL
Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani.
Povsod skrbno povprašujejo, kdaj bomo začeli v naši cerkvi sv. Jožefa božjo službo. Na to odgovarjamo:
1.	Kaj je sedaj s cerkvijo sv. Jožefa v Ljubljani? Letos o pustu so nam jo hoteli kot »skladišče« vzeti v posvetne namene, a vsled naše pritožbe so jo nam morali pustiti v bogoslužne namene. Zdaj se pridno poklada spodnji cementni tlak, na katerega šele pride tlak i/, plošč. Ta cementni tlak bo stal sam kakih 140.000 kron.
2.	Cerkev se bo blagoslovila in odprla z božjo pomočjo in če bomo dotlej dobili dosti darov prihodnje leto 1922 na praznik sv. Jožefa.
3.	Česa je še treba v tej cerkvi? Dozdaj stoji golo zidovje. Znotraj pa manjka še vsega: oltarjev, klopi, vrat, prižnice, kora itd. Da moremo cerkev sploh odpreti in začeti zasilno božjo službo, nujno potrebujemo še najmanj 200.080 kron.
4.	Kako lahko pomagaš tudi Ti pri tem delu? Daruj sam kako podporo in nabiraj pri drugih, n. pr. za eno ploščo za tlak, pomagaj opremiti oltar Matere božje, pre-svetega Srca Jezusovega, itd.
5.	Kako plačilo dobiš za to? a) vsak dan posebej molimo za žive in mrtve dobrotnike te cerkve;
b)	vsako sredo se bere sv. maša za njene dobrotknie, pri kateri sc bomo posebno spominjali Vaših v vojski padlih sorodnikov;
c)	deležen boš vseh dobrih del, ki se bodo vršila v naši cerkvi;
d)	sv. Jožef Ti bo priprešnjik v živijo nju in zlasti ob smrtni uri.
Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani, ki bo največja izmed cerkva njemu po Slovenskem posvečenih, bodi kakor veliko, slovensko svetišče. Zato poskrbite vsi Slovenci z milodari, da se ta cerkev tudi znotraj dostojno opravi in prav kmalu odda bogoslužnemu namenu.
Bog Vam vsem stotero poplačaj!
Milodare prosimo blagovolite pošiljati posamezni, ali pa cela vas ali cela župnija na: Predstojništvo cerkve sv. Jožefa v Ljubljani.
SEDEMSTO LETNI JUBILEJ FRANČIŠKANSKEGA TRETJEGA REDA
smo v Marija Nazaretu obhajali na zelo slovesen način. K slovesnosti, ki e je začela že na predvečer praznika sv. KrančiPut asiškega s pridigo o zgodovini tretjega reda s,. Frančiška in petimi li-tanijami Matere božje, se je v prijazni samostanski župni cerkvi nazarški zbralo iz savinjske doline nad 2000 vernikov, med njimi mnogo mož-in mladeni-čev in več sto brojefa procesija vernikov iz šaleške doline pod vodstvom veleč. gg. dekana Janeza Rott-nerja in župnika Jožefa Kenedcrja. Na praznik sv. Frančiška dne 4. oktobra je bila ob 7. uri zjutraj pridiga o namenu in cilju tretjega reda, po pridigi pa je imel veleč. g. dekan školski (Rottner Janez slovesno levitirano sv. mašo .01» 9. uri so prišli na dnevni red sledeči referati: 1. Karitativno delo tretjega reda nekdaj in sedaj (P. Salvator Zobee). 2. Socialno delo in tretji red (Sušnik Avgust stud. terhn.) 3. Tretji red in možje (Hirše Frančišek, župnik). 4. Tretji red pripraven za kmetski in de-lhvski stan (P. Marijofil Holeček). 5. Tretji red in mladina (Ferme Gothard, župnik). Iz referatov se je raividelo, da so se referentje popolnoma uglobili v odkazani jim predmet, ga vsestransko obdelali in dobaiall, da je tretji red tudi dandanes .t prvi vrsti
poklican prenoviti človeško družbo v duhu Kristusovem. — Po končanih referatih so imeli voditelji (retjerednih skupščin nazarškegu okoliša sejo, ua kateri se je ustanovila zveza duhovnikov tretjered-nikov in se sklenilo, da so bodo odslej voditelji se-šli dvakrat na leto v svrho enotnega in skupnega delovanja. Slovesnosti se jo udeležilo 18 gg. duhovnikov. Na predlog p. Salvator Zobca so se odposlale udanostue izjave Njega svetosti papežu Benediktu XV., prevzvišenemu knezoškofu g. dr. Mihaelu Na-potniku, prečastitemu generalnemu ministru frančiškanskega prvega reda, p. Bernardinu Klumperju in prečastitemu provinciulu slovenske pokrajino st. Križa p. Avguštinu fampi. Naj sedemstoletnemu jubileju v Nazarju slede kmalu še druge enake slovesnosti.
		ooc<xxxxjooooooooooggggoooooooooooooooooo	•efej	n
		Listek.		
		Loooqooooooo(xx>0(x)8888oooooooooooooooooo<		
Prstan kraljice iz Sabe.
Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Poljanec.
(Dalje.)
»Tole smo torej prišli rastreljavat,« ie sam s seboj govoril Kvik. »Tele .ažurno pikajoče čebele', ali kakor že imenujejo te razstrelilne snovi (menil je azo-imide), kar lepo delujejo, toda vzeti jih bo treba množico najbolj gibkih, če se nam sploh posreči tja dospeti. Pa se mi tudi škoda zdi, zakaj stara mucika je na svoj način kar brhka.«
»Pojdimo doli,« je deial Orme. »Dognati moramo, kje smo; morebiti utegnemo v megli uiti.«
»Še en hip«, sem odvrnil- »Ali vidite tole?« in pokazal sem proti neki igli podobni skali, ki je štrlela iz megle približno miljo iuž-. no od malikove doline in — menim — dve. milji odtod, kier smo bili mi. To ie »Bela peč«; v resnici ni bela, ampak jastrebi bivaio na niei in zato je taka videti. Prei ie nisem nikoli videl, zakai šel sem po noči mimo: vam pa, da' ona zaznameniuie zečetek reže. ki vodi proti Muru navzgor; spominjate se. da nam ie Šadrah tako pripovedal. Dobro, če se nam posreči doseči to Belo peč, imamo upanie nai življenje.«
Orme si ie urno ogledal in ponovil: »Po\*. dim o doli; sicer nas tu gori opazijo,«
Šli smo doli in z mrzlično naglico začeli preiskovati. Uspeh ie bil sledeči: V oboku pod stolpom so bila dvoina vrata, pokrita z bakrenimi ali bronastimi ploščami: vanie so bile vtolčene čudne podobe, ki nai bi predstavljata živali in liudi: bile so očividno stare. Ta vrata' so imela mreže, ki so skoz nie mogli opazovati ali streljati puščic.e. Kar se ie pa nam: važnejše zdelo, ie bilo to. da niso imela kliui čavnic. ampak so bila zavarovana samo z debelimi bronastimi zapahi in zaporami, tako da smo iih lahko odstranili.
»Izginimo odtod, dokler se megla ne vzdigne«, ie deial Orme. »Če nam poide po' sreči, utegnemo sotesko doseči.«
Pritrdili smo in iaz sem tekel k velblo*; dom, ki so ležali takoi zunai obok. Preden sem jih pa dosegel, me je Kvik nazaj poklical.
»Tu-le skoz poglejte, gospod doktor« ie deial in pokazal proti eni izmed ogledovalnih odprtin.	_ I
Pogledal sem in v gosti megli videl koniei niško kardelo, ki se ie bližala vratom.	.
»Morali so nas videti vrh obzidia.
»Bedaki, da smo šli gori!« ie vzkliknil Orme.	j
Isti hip je odskočil nazai. niti sekundo prekmalu, zakai skoz odprtino, kier ie bil prei njegov obraz, se ie zabliskalo kopic1, ki je zadelo tla pod obokom. Slišali smo tudi še dru-. go kopie zarožljati na bronaste plošče na: vratih.	* i
»Nimam sreče!« ie deial Orme: vse je iz« gubljeno, vlomili bodo, Zdai pa mislim, da ie najbolje, če se lotimo držne igre. Ali imata svoie puSke, narednik in doktor? Da? Potem
si pa izberita svoie strelmce. pomenta m izstrelita v nje svoie naboie vame. Nobenega strela zasloni I Za Boga. nobenega strela zastonj! Zdai — ena-dve-tri, ogenj I«
Ustrelili smo v gosto množico moštva, ki ie raziahalo in teklo proti vratom, da bi tih razbilo. Na tako daljo smo komai mogli izgre-žiti in naboi naSili repetirk ie nosil po pet strelov. Ko se ie dim razkadil, sem naštel dobro pol tucata Tungov na tleh. dočim ie neka; drugih ranjenih omahovalo. Nekai mož in koni ie bilo tudi zadetih po kroglah, ki so preoile telesa padlih.
Uspeh tega krvavega streljanja ie bil hi-oen in pomemben. Nai so bili Tungi morda po-dunini, vendar niso bili navajeni na repetirke. Živeli so popolnoma ločeno, bili so namreč oo-dani od velike reke; če bi bdi tudi slišali o takih rečeh in slučajno slišali o stari puški s kresilom, ki ie prišla do uiih po trgovski poti, vendar o novodobnih puškah in n»h strašni inoči niso ničesar vedeli. Zato ie majhna nph sramota, če se ie njih pogum izkadil vpneo prikazni nenadne smrti, ki se um ie morala skoro čarovniška zdeti. Vsekako so nevzdrzno bežali pustivši svoie mrtvece in ramencc na
Tedai smo zopet mislili na beg. kar bi bila pač za nas naboliša pot. toda oklevali smo. ker nismo inogli verjeti, da so Tungi pot pustili nezavarovano ali naredili kai več kot se nekoliko proč umeknili, da bi nas počakali. Dočim smo tako čas gubili, se ie megla zelo razredčila, tako da smo si mogli svoj položaj ogledati, Pred nami ie proti mestu ležal velik od: prt prostor, čigar obzidje se ie končavalo pri zidoviu Harmaka. Tvorilo ie nekako predsobo pred njim; bilo ie sem postavljeno zato. da bi branilo mestni vhod skozi katerega smo bili v temi jezdili ne vedoč kam gremo.
»Tale notianja vrata so odprta -, ie deial Orme zabrnivši glavo proti velikim vratom na boli oddaljeni strani četverokotnika. Pojdimo in poglejmo, če iih moremo zapreti. Drugače tega prostora ne bomo dolgo branili,«
Tekli smo torei izprekonia proti daljnim vratom, ki so bila podobna onim. skozi katera smo pravkar streliali. samo širša. Ker m bilo nikogar, ki bi nain nagajal pri našem trudu, smo videli, da ie združene moči vseh nas treh bilo ravno, pa samo ravno dovoli c'a smo zasukali najpred ena, potem pa še druga v njih tečajih in razne zapahe in zapore deiali na njih mesta. Dva človeka bi lega dela nikoli ne bila opravila, ker smo bili oo trije in pooolnoma obupani, smo ga izvršili. Nato smo odšli nazaj pod svoj obok, in ko se ni nič zgodilo, smo po-Tabili priliko, da smo nekajkrat založili v usta jedi in pijače. Kvik ie modro omenil, da bi rrev tako lahko umrli s polnimi ali pa praznimi žclodci.
Ko smo šli preko četverokota se je megla urno tanjšala, ko je solnce izšlo, in sesalo hlapove iz premočene zemlie. se ie za nekai časa zopet zgostila.
Narednik«, ie Orme nenadoma deiaj, »tile črni ljudje so prisiljeni nas kmalu napasti. Zdaj ie čas položiti mino. dokler ne morejo videti, kai oočnemo.
.laz pravkar isto mislil, kapitan: čim orei. tein bolje ie Kvik odvrnil. »Morda bi hotel gospod doktor paziti tu na velblode, in če bi videl koga svojo glavo nad zid pomoliti, r.-.ij mu vošči dobro jutro. Sat vemo. točen stre: lec je. točen, gospod doktor«, in potapljal mi ie puško.
Prikimal sem. onadva sta pa vzela iz tovora žico in zavojčke, ki so bili podobni kosi-trenim tobakovim škatliam. Obrniena sta bila oroti kameniti zgradbi sredi čveterokotnega Piostora, ki je bila videli oltar, pa ie. menim, bil govorniški podstavek, kjer domači meše-taiii prodajali sužnje in drugo trgovsko blago. Kaj sta tam pravzaprav počela, vem. da ne vem; preveč me ie tudi res zajemalo straže-nie obzidja, preko katerega sem lahko videl nad meglo vrhove, da nisem preveč požal na njiju nočetie.
Nenadoma je bila moja čuiečnost poplačana, zakaj nad nasprotnim velikim pbokanim \hndoni se ie v razdalji sto in petdeset korakov prikazal nekak peglavar, oblečen v belo
obleko z resnično lepim t urbanom oziroma pisanim pokrivalom. ki ie paradi! gon in doli, izzivajoče vihtel sulico in glasno kričal.
Na tega moža sem zelo skrbno pomeril in še legel za to. Kot ie Kvik deial sem dober strelec, saj sem se s to umetnostjo pečal veliko let; vendar človek vseeno izgreši. česar v tem slučaju nisem želel, dasi nisem imel nika-ke osebne mižnje do ubogega fanta v lepem pokrivalu. Nenadna in skrivnostna smrt tega divjaka bi, to sem že čutil, napravila na to Ijudsvo velik vtis.	. .
Nazadnje ie obstal ločno nad vrati in začel plesati nekak bojni ples: od časa do čas; je obrnil glavo in nekai zakričal proti ostalim na oni strani obzidja. To ie bilo zame. Pomeril sem ga kar moč skrbno, kot da streljam tarčo, da zadenem v črno. Meril sem nekoliko nizko za slučaj, da bi puška udarila kvišku in zelo prijazno pritisnil na petelina. Naboi se ie vnel, krogla je šla svoio pot in mož na obzidju se ie ustavil sredi plesa in krika in popolnoma mirno obstal. Očividno ie slišal strel ali čutil piš za kroglo, toda zadet ni bil.
Dvignil sem vzmet, vrgel prazni naboi vun in se pripravljal, da iznova ustrelim: ko pa sem pogledal kvišku, sem videl, da ni bilo treba, zakaj funški poveljnik se ie vrtil na svojih petah naokoli kot vrtavka. Tri ali štirikrat se je zavrtel z neverjetno naglico, nato ie nenadoma razprostrl svoje roke. nato pa ie štrbunknil z glavo naprej z obzidja koi plavač z deske, samo na hrbet in več Sa ni bilo videti. Samo z one strani teh vrat ie vstal vik jeze in osuplosti.	.-.i.
Ker se ooteni noben Tung m več prikazal na obzidje, sem pozornost obrnil na ogledoval-no odprtino v vratih za seboj. Zapazil sem nekaj konjenikov, ki so se premikali v daljavi kakih štiri ali petsto jardov na skalnatem grebenu, kjer ni bilo megle: začel sem na nje streljati in drugi strel ie bil toliko srečen, da ie nekega moža vrgel iz sedla. Eden izmed njegovih tovarišev, ki ie moral biti iunak. ie takoj skočil na tla, ga vrgel — mrtvega ali živega na konja, se sam zavihtel za niega in v spremstvu ostalib oddirjal; preganjalo ga ie nekai bržkone brezuspešnih krogci, ki sem jih za njim poslal.
Zdaj se ie pot do soteske oroti Muru zdela prosta in obžaloval sem. da Orineia in Kvika ni bilo pri meni, da bi poizkusili uiti. Premiš-lieval sem, ali naj ju grem iskat ali nai ju pokličem, kar nenadoma zagledani, da se vračala in spotoma zagrebata žico ali žice v pesek; isti čas sem zaslišal hrum bobnečih udarcev, o katerih pomenu se nisem mogel motiti. Očividno so Tungi razbijali nasprotna bronasta vratu z neke vrste oblegovalnim ovnom. Tekel sem iiina naproti in jima povedal svoio novico.
»Dobro narejeno-«, ie deial Orme z mirnim glasom. »Zdai, narednik, zvežite te žice takoj z bateriio in pazite, da iih trdno privi-iete. Vi ste iih preiskali, ali ne? Doktor._ bodite tako dobri in odprite vrata. Ne. sami tega ne morete, vam takoi pomorem. Poglejte
t:o vel blodili in nategnite jim iermene Tile Tungi podero vrata v eni minuli in potem nam časa ne bo preoslaialo.«
»Kai nameravata?« sem orašal in ubogal
»Pokazati iim nekai umetelnega ognja! upam. Pelrte velblode pod obok, da s svojimi stopali nc zahodiio žic. Tako — zdai oa mir vi godrnjajoča živina! Zdaj oa nad te zapahe! Sveta nebesa! Kako trdovratni so! Čudim se zakaj iih Tungi ne natnažeio. Enih vrat bo dovolj, druga nas nič ne brigajo,«
Delali smo divje in posrečilo se nam jih je premekniti in na pol odpreti. Kakor daleč smo mogli videti, ni bilo zunaj nikogar. Straža se je — zdelo se ie — umaknila bodisi iz strahu pred kroglami ali iz drugih posebnih razlogov.
»Ali nai poskusimo jezditi tia?« sem predlagal.
»Ne,« je odvrnil Orme. »Če to storimo v misli, da za višino ni Tungov. ki nas bodo uo notranji strani mesta na svoiili urnih konjih hitro dohiteli. Predno zbežimo. iih moramo prestrašiti in potem nas bodo ti, ki bodo ostali, pustili v miru. Zdai pa poslušaita. Ko dam povelje, vidva odpeljita velblode na stran in pokleknejo nai kakih petdeset jardov proč, ie bliže, zakaj jaz ne vem. kako daleč ta nova razstreliva sežejo; morebiti dalje, kot mislim, Jaz bom čakal, dokler Tungi ne pridejo prav nad mino, in nato jo zažgem, nakar vaju bom skušal doseči, če ne, jezdita kar le moreta oroti tisti Beli peči in če dosoeta v Mur, izročita moje poklone Kraljevi hčeri ali kakor se že imenuje, in ii rečita, da če mi prav ni dano njej služiti, vendar narednik Kvik prav toliko razume o pikritu kot iaz. Tudi zasli4ite Šadraha in ga obesite, če ie kriv Higgsove smrti. Ubogi stari Higgs! Kako bi 0a bile te reči razveselile!«
»Oprostite, prosim, gospod kapitan,« je deial Kvik, »toda iaz bom ostal pri vas. Go-si-od doktor vam lahko pazi na tovorne živali.«
»Ali hočete biti tako dobri, narednik, in ubogati povelje in se spraviti na varno, kedar se vam reče? Zdai pa konec besedi Zaradi namenov tega pohoda ie potrebno, da si eden izmed naju izkuša ohraniti zdravo kožo..
»Ali bi potemtakem, gospod, ne mogel iaz ■/n baterijo skrbeti?« ie predlagal Kvik.
(Dalje.)
Varčna gospodinja rabi edino le
GflZELfl MILO
ki je najboljše in najceneje.
BRINJE dobi pri Franc Pogačniku,
pri
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 30.
87'»
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!
minimumi.....milimi......................................................................................................
liijUj® k®i® ram
Hk. L@!k«.
T9	_
umnim..............................................................................................................................Utlttlltlll(HHIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIillllHMMIIHIIMWIIIItil*MI(lltHMtlMIMlW1<IIMMHIIIIlHIIMIIMW'^
I
EKSPORTERJI
ali
I
■ iždelovalci ekspertnega blaga ■
kakoršnekoli stroke, ki hočejo dobiti trgovskih zvez z Nemčijo ali razširiti obstoječe, naj pošljejo svoj naslov pod „G. m. 782" na „M«djunarodiil prometni novInsHI I oglasni
zavod d. d. Zagreb, llica 21.
■MIH i
S
m
DR. GROVER i g
zopet ordinira
w i
i&KBiMiuaa
5
Pristavnik z ženo, bm? T^TK
Trnovem v Ljubljani. Pogoj: kmetijstva vajena, pridna, zanesljiva, samostojna delavca. Stanovanje in brana v hiši. Plača po dogovoru. Zglasiti so je takoj v pisarni bolela »Slon« v Ljubljani. 3817
Lesna družba * I ir i]a~L j u b ijana
Kralja Petra trg (pred sodnijo), nakupuje hlode vsake vrste, celo gozdne parcele, traine in de6ke vsakovrstnega losa.	3815
Volili I hlanpp priden in pošten, ki razume VCIIIM »Kipcu, na kmetijstvo in ima veselje do konj, se lakoj sprejme proti popolni oskrbi in dobri plači v župnem dvorcu v l.eskovcu pri Krškem.	3811
faprktje^ krojaški pomočnikU
yAp||np Istotam se sprejme (starejša) ŽEN-UliCIlCv SKA	ki bi bila poštena, pridna
u vsaj nekoliko vešča v gospodinjstvu. Služba trajna. — FRANJO S. 1IR0VAT, krojaški mojster, Gaber je pri Celju 75	3712
nnilA trdega in mehkega lesa, tudi od-Un¥« padke rezanega lesa, popolnoma ali na pol suha, npj |F kupim vsako in bukovo	.VUl-UE> množino.
Ponudbe detajlirica pismeno ali ustmeno na
Alhirc fctpnir uubuaka, K«8ierjo</
grad. Ustmene ponudbe
vsaV. daD od 2. do 6. popoldne.
1803
hflllhil com t2- t. m. od Dol. mosta do dC11' Dol. kolodvora črno platneno denarnico a večjo vsoto denarja. Kdor jo najde, naj jo prinese v policij, stražnico pri »Jurju« na Dol. cesti, ali pa v St. Jakobako Jupnišče in prejme dobro nagrado. 3757

Proda se šest mesecev star
MERJASEC
Poizve se pri FRANC TEPINA, pek. mojster, Stražišče pri Kranju. Cena po dogovoru 3789
lanišfe in predivo
zamenja v
platno
mehanična vrvf;rna, teittnica In predilnica
ANTON jjjgjjm. Rranl-Crosoplle.
Po nizki ceni dobite lastni Izdelek
potovalnih košar, več vrst žime in morske trave (afrik)
Hnton Merhar, pletarstvo Ljubljana, Sv. Petra c. 22.
£ENIIf z več tisoč VER1I1 slikami čez konfekcijo, čevlje, klo-) buke, perilo, preproge, parfumeri jo, torbarsko, no-žarsko, galanterijsko in "w	kratko blago je ravnokar
ušel. Piši e Se danes ponj. Pošlje se vsakomu zaston). Izbera ogromna, cene čudovito nizke.
»__Veletrgovina In razpoSillalnlca
«. STEHfllECKI, CELJE it 30«, Slovenija.
Pljrni ribničan, mandalon in prepe-rl£.UL U5ar (koks)
SUHE GOBEC Z
kupuje in plaža najvišje dnevne cene
KMET & KOMP., LJubljana,
! 1
Gosposvetska cesta Stev. 8. PROSIM ZA PONUDBE
1 !
PREDIVO trto
no prodajte poprej, dokler no vprašate tvrdko IVAN N. ADAMIČ, Ljubljani, Sv Petra cesta št 31, — katera plačuje najvišje.	3453
Menjalnica
Slovenske eskomptne banke
LJUBLJRNR
n '»proti glavnega kolodvora
kupuje fn prodaja devize In valute : po najugodnejših dnevnih cenah. •
mi poseben tal eideleft. Prevzem »se Me nosit.
Telefon Itev. 3.
v krmo, angleški krmilni praSek za živino, po poŠti 5 zametkov po kg za 50 kron. Glasom ukaza deželne vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastin lekarnarji, trgovci, kramarii, kmetijske in konsumne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte:
01 AVtlU hrana za d°icnfke, za otroke. Krepek tillHIflll 2a)utrelt za odrasle, daje bolnikom VHiiiflll kri. moč, zdravje. Z njegovo uporabo se prihrani mleka in sladkorja. To dokazuje na tisoče zahvelnih pisem. Po poŠti 5 zamotkov po ' ; kg 100 kron.
k'aste, liSaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po poŠti 15 kron pri
IE
Cosulich-Line
(prej flusfro-flmerikana)
Trst - Amerika
prevaža potnike v New-York redno 3 krat 7 Južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojes-nila in prodaja voznih listov.
Simon Kmetec
glavni zastopnik za Slovenijo. — LJubljana, Kolodvorska ulica 26.
■ ■
■ ■
IV. JAX IN SIN
Dtmalska cesta št. 15, LJUBLJANA Šloalnl stroji In strnit za pletenje.
Izborna konstrukcija in elegantna IzvrSitev iz tovarne v Lincu. — Ustanovljena I. 1867. — D0SI0 Je ravnokar večje število strojev za
vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni slrofl „ADLER". Ceniki zastonj in franko. Kolesa Iz prvih tovarn: Dfirkopp, Stgrla, Waffenrad.
auuoaacsaaaD
nHznHnjnmo
da so zopet došle fine velike rute
(ogrinjalke), pleti; svileni, volneni, Ifimetasti robci in šerpe, pletene gorke jopce, srajce, hlače za
moške ln Ženske; razni barhetl, hlače vina in žamet; bela, rujava, svetlo !n kamno pisana ftotenina posebno dobra. Posebno priporočamo za ženine ln neveste fino Črno ln barvasto sukno, volneno blago ln svilo v vseh barvah, fine klotaste odeje, blago za rjuhe ln namizne prte,
cvilh, vezenino (šlingarijo), srajce, ovratnike, kravate in razno drugo blago. Kdor si hoče nabaviti dobro blago ptt nizki ceni naj se obrne na trgovino
„PM IVANKI" F. & LGoričar, mm Sv. Petra cesta št. 29.
aurjr:inananannnaaannaanaonnaanancioa
JOS
Tovarna
. REICH
i
Barva vsakovrstno blago. Kemično tisti obleke. Svetlollka ovratnike, za-pestnlce ln srajce. _
PODRU2N1CB* MABIBOB NOVO MESTO KOČEVJE
ffifej Gosposka ul. 38>\>	Glavni trg._Stev. 39.
ioroč. prstani Double verižice Sienske u;e Budilke Žene ure Uhani
IsjsUrejiitrflov.rE ur.ztatnire!n I »rekralie p ČUDEN [
L1U3UANA 22, Pretsrnovnl
Zahtevale ponudbe!
UlišI - pedgane Plenice - ščisrhs
n vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja isjbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: »roti poljskim in hišnim mišim 12 K, za podgane 16 K, :a ščurke, posebne močne vrste 25 K. posebno nočna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo »roti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri Širini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu tO in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-enjadi (unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. J0NKER, Petrinjska nI. 3, ZAGREB I,
Novovpeljnna KJP DofAVilf A
-trgovina—	■	W ■ ■ ** W
LJubljana, Sv. Pelra c. 13 (vogal Kolodvor, ul.)
Usnje ter potrebščine.
Cene konkurenčne, postrežba solidna.
Kupujemo suhe gobe
priporočamo pa vse vrste semen za poletje in jesen! — Sever A Komp, Ljubljana, Wolfova ulica Stev. 12.
Prvovrstna
ES-KA KOLESA
Najfinejše predvojno kvalitetno blago.
J. OOREC, Uubliana
Gospoiveiska cesta 14.
Prvovrstne PfAff šivalne stroje
za Šivilje, krojače in čevljai je z večletno garancijo ter posamezne dele, Igle, olje Itd. zh vsakovrstne Šivalne stroje priporoča Ign. Vok, Ljubljana _Sodna ulica «7.
Isifk >I!fiI*
Ljubljana, Krekov trg št. 10
kupufe vse vrste
klavno živino in prašiče
po najvišji ceni.

Potrebno in koristno le,
da brez ocloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po naSem posredovanji! potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da bosle naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam jc bil izplačan
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o iiesprcjen.u denarja v stari domovini in vsled r.cpotrebicga preiskovanja pri nas ter po poŠtah, Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat sc dobe ljudje, ki posebno sorodnikom rodi prikrivajo sprejem poslanega denarja, čeS, bo laje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ho se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zeu-panje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslsti zopet kaki denar. Konečno sc cbrečan.o Sc no one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev fnkr.;o po veC mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v flmeiikl pošiljati dener potom naSe banke, Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
Jf
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. v Ljubljani
posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska c. 38|I.
Podružnice:
SOMBOR, MARIBOR, DJAKOVO, SPLIT, SARAJEVO, ŠIBENIK.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Državne Razredne Loterije.
Izplačuje svojim kHjentom vsak znesek brez odpovedi o gotODinf.
Izdaja konzorcij »Domoljub««.
V
Odgovorni urednik Anton Hntolk * Ljubljani.
TUka Jugoslovanska ti»W»«»-