St. 32(2138) Leto XLI Novo mesto, četrtek, 9. avgusta 1990 Cena: 10 din 13. (ebruaria 1975 \e bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI ISSN 0416-2242 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLEN * Ul V Krškem načelno soglasje o JE Edina prava pot do zaprtja JE Krško pelje preko slovenskega referenduma — Preden bo sprejeta odločitev o JE Krško, mora biti znano, kam z RAO KRŠKO — Ob obisku avstrijske zvezne ministrice za okolje otroka in družino Marillies Flemmingove preteklo sredo v Krškem so predstavniki naše vlade z dr. Leom Šešerkom na čelu sporočili, da bo že sredi prihodnjega leta vseslovenski referendum o zaprtju JE Krško. Torej je mogoče sklepati, da bodo (če bo seveda vlada obstala) elektrarno zanesljivo zaprli leta 1995. Ponovno zagotovilo, da se bo to zgodilo, pa je zaradi optimističnega tona presenetilo celo Avstrijce same. AVSTRIJCI V KRŠKEM — Na pogovorih v zeleni dvorani med avstrijsko delegacijo in predstavniki slovenske vlade je prišlo do prvih uvodnih pogovorov, katerih končni nasledek naj bi bilo zaprtje JE Krško. (Foto: J. Simčič) Govor pa ni bil samo o JE Krško, marveč tudi o rudniku urana Žirovski Vrh, ki pa ga bodo zaprli takoj in ne bodo čakali do leta 1995. Ta načelna stališča je potem nekoliko osvetlil sloven- Dolenjski turizem še v oblakih Raziskovalna naloga »Program razvoja turizma in gostinstva na Dolenjskem in v Beli krajini« premalo programska — Dolenjski turizem brez nosilca razvoja — Kaj je pravzaprav Dolenjska BERITE Od 7. do 10. strani: • Priloga Dolenjskega lista na 3. strani: • Avtobusna postaja še brez duha na 4. strani: • Zaprta območja za dober krompir na 5. strani: • Reorganizacija še buri duhove na 16. strani: • Halo, tukaj bralec »Dolenjca«! NOVO MESTO — Gospodarska zbornica Slovenije, območna enota za Dolenjsko, je v ponedeljek organizirala razpravo o raziskovalni nalogi »Program razvoja turizma in gostinstva na Dolenjskem in v Beli krajini«, ki jo je po pogodbi z enajstimi naročniki pripravil Razvojno raziskovalni center v Novem mestu. Nalogo, ki ima 119 tipkanih strani, zemljevidov in tabel, so izdelali magistra Ana Murn ter diplomirana ekonomista Mihael Hrovatič in Daija Kotnik. Med glavnimi naročniki naloge so vsekakor štiri občine dolenjske regije ter novomeška Krka. Pri analizi omenjene raziskovalne naloge, ki je zagledala luč sveta s precejšnjo zamudo, je bilo izrečenih več kritičnih pripomb, pri čemer pa ji je bilo le priznano, da dokaj dobro posnema dejansko stanje, ki pa ga zaradi objektivnih vzrokov ne more dovolj operativno predstaviti. Dokaj ostro kritiko v tej smeri je izrekel predvsem predstavnik novomeškega izvršnega sveta, kije menil, da ne potrebujemo še enega spiska želja in potreb, pač pa dobre in konkretne strokovne usmeritve za akcijo. S tem je dosegel, da bo izvajalec nalogo še enkrat pregledal in jo na določenih mestih konkretiziral in dopolnil, kot to do- loča tudi pogodba z naročniki. Razprava, ki seje razvila ob nalogi, je pokazala, daje vizija bodočega razvoja turizma v teh štirih dolenjskih občinah dokaj zabrisana, saj ni nosilca razvoja, ki bi ji dajal jasnejšo podobo in sliko, niti ni kapitala, saj je dosedanja dejavnost kapitalno šibka in prav tako tudi gospodarsko. Edina možnost je priliv kapitala od zunaj, za kar pa je treba konkretne ponudbe. Do sedaj beležimo resnejšo turistično dejavnost le v dveh zdraviliščih, na Otočcu ter v štirih občinskih centrih, pa še pri nekaterih od teh sila šibko. Vprašljiva je tudi geografska omejenost naloge na štiri občine, saj Videm že trka na vrata Evrope __ Kredit italijanske vlade za Vidmove razvojne programe bo končno dodeljen KRŠKO — Obnova najstarejšega in največjega papirnega stroja PS — Iv Podjetju Videm Krško se bo končno začela, kajti nedavno je bil podpisan sporazum med italijansko vladno kreditno ustanovo in LB — Gospodarsko banko Ljubljana o začetku postopka za koriščenje tega kredita. Gre za 27 milijard lir, s katerimi bodo v Vidmu lahko pokrili 85 odst. stroškov pri nabavi opreme za nov stroj. Gre za izjemno ugoden kredit z odplačilno dobo 20 let in po 1,75-odstotni °brestni meri. Zato so v podjetju Videm ''tožili vse sile v pripravo potrebne dokumentacije in projektov, da so se lahko uvrstili med kandidate za kredit. Kot Je mogoče sklepati na podlagi memoranduma, je Vidmu to v celoti uspelo, kprav je bilo kandidatov veliko tako iz »tovenije kot iz Jugoslavije. Potem ko ®odo izpolnjene še ostale formalnosti pridobljena potrebna jamstva pri Narodni banki Jugoslavije in drugih ustanovah —, bo kredit operativen. Vodja projekta inž. Zoran Dular predvideva, da se bo to zgodilo v septembru in tedaj bi podjetje Beloit iz Italije tudi začelo dobavljati opremo. Hkrati bodo v Vidmu dobili na ta račun tudi 900 milijonov lir nepovratnih sredstev iz programa C, kar jim bo omogočilo izkoriščanje programa B, torej izkoriščanje razvojnega kredita. Vendar pa celotnega projekta obnove papirnega stroja št. 1 in deinkinga (to je namestitev naprav za predelavo odpadnega Prišli po slovenščino Minile so Se ene Jeziko vne počitnice. Že druge, ki so jih pripra vili v Novem mestu, na Dolenjskem. Tri tedne je bilo v uku pri učiteljih slovenščine 24 otrok, starih od deset do šestnajst let. Toliko kot lani. Zvečine so prišli iz avstrijske Koroške, iz slovenskih družin. Od tam, kjer doma še »marnvajo po svovenje«. Od teh jih je sedem prišlo že drugič v to poletno specifično šolo slovenskega jezika. V druščini koroških otrok sta bili tokrat tudi dve učenki z Dunaja in dve iz Nemčije. Zanimanje za Jeziko vne počitnice se širi tudi med nemško govorečimi ljudmi onkraj Karavank, ki spoznavajo, da je znanje enega jezika več, pa četudi je to slovenščina, prednost. Tako je letos svoja dva otroka poslal na izobraževanje v Novo mesto tudi g. Georg Weiss, nekdanji konzul Republike A vstrije v Ljubljani. S tem je dal najlepši zgled, kako naj bi še potekalo in na čem še temeljilo sožitje med večinskim nemškim in manjšinskim slovenskim prebivalstvom. Ko so udeleženci Jezikovnih počitnic sedli k prvi učni uri, so nekateri med njimi znali tako malo slo venskih besed, da še preprostega stavka niso zmogli. Po nekaj več kot 30 urah, kolikor jih je bilo na voljo v treh tednih te zanimive jezikovne šole, pa se je tudi tem jezik že dodobra slovensko razvezal. Da o.»marnvanju« drugih, ki so se prišli v Novo mesto izpopolnjevat, niti ne govorimo. Vzgojno in izobraževalno delo ni bilo zastavljeno tako, da bi bilo šolsko utesnjeno in 'ogo. Organizatorji so poskrbeli, da so imeli otroci tudi dovolj razvedrila, da so si lahko ogledali kulturne ustanove in najrazličnejše zanimivosti Za njihovo vživljanje v pristno slovensko okolje pa so poskrbele tudi novomeške družine, pri katerih so mladi Korošci bivali. Novega uspeha Jezikovnih počitnic so bili vsi veseli Njihov idejni oče Nužej Tolmajer, tajnik Krščanske kulturne zveze iz Celovca, je na zaključni slovesnosti na Jasi pri Dolenjskih Toplicah dejal, da se je trud znova izplačal. Prof. Jože Škufca, vodja tega izobraževanja, je ugotavljal, da so vsi otroci napredovali v znanju slovenščine. Resnično so se vsi potrudili, da bi poletna šola slovenščine kar najbolje uspela. » Vesel sem stikov Korošcev z matično domo vino,«je na Jasi dejal slovenski šolski minister dr. Peter Vencelj. »V imenu ministrstva zagotavljam, da bomo naredili vse, da se kvaliteta, odnosi, oblike tega dela še poglobijo,«je poudaril in tako napovedal Jezikovne počitnice tudi prihodnje leto. Spet na Dolenjskem — v Novem mestu! I. ZORAN papirja, ki bo nadomestil vse dražjo lesovino) ne bodo zmogli brez lastnih virov denarja. Lastni delež je v Vidmu že zagotovljen, zdaj čakajo le še na razvojni dinar ter na bančne kredite. Kot je že znano, je obnova papirnega stroja PS — 1 pogoj za uresničitev projekta Evropa 92. Z rekonstrukcijo največjega stroja bodo povečali njegove zmogljivosti na 47 tisoč ton papirja, izboljšala pa se bo tudi kakovost in ekološka sprejemljivost proizvodnje tudi za evropski trg. Naložba je vsekakor upravičena, saj bo omogočila nadaljnje izkoriščanje s tradicijo pridobljenih spo- • KRŠKO — Generalni direktor podjetja Videm Krško Silvo Gorenc je na redni seji delavskega sveta pretekli četrtek ponudil svoj odstop. Delegati delavskega sveta so po krajši razpravi odstop sprejeli in za vršilca dolžnosti generalnega direktorja imenovali Franca Čarga. Na željo direk-toijev slovenskih tovarn papirja naj bi Gorenc poslej deloval v papimi-čarski poslovni skupnosti pri gospodarski zbornici. sobnosti za proizvodnjo papitja, določenih resursov, papir pa seveda še naprej ostaja strateška surovina oz. izdelek in si država torej ne more omisliti popolne odvisnosti od uvoza. Na vprašanje, za koliko kasni projekt, inž. Dular odgovarja, da za pol leta. Vzrok pa je bil na italijanski strani, pogojen seveda z našimi nestabilnimi političnimi raz-merami- J. SIMČIČ ODKUP PŠENICE VEČJI KOT LANI BREŽICE — Agraria Brežice je v zadnjih dneh julija zaključila z odkupom letošnjega pridelka pšenice, ki je bil po količini skoraj za tretjino večji kot lansko leto, ko so odkupili 1.550 ton tega zrnja. Letos so pri odkupu na-tehtali 2.216 ton pšenice, ki soje poželi največ na kmetijskih zemljiščih v zasebni lasti. Letošnji povprečni pridelek se giblje med 4,5 in 5 tonami po hektarju. Kmetje so po pogodbah z Agrario s pšenico zasejali 564 ha polj in na njih tudi pridelali večino odkupljene količine. li/.Ož® Ob koncu tedna bo sončno in topleje. je znano, da potekajo vzporedne študije za možnosti turističnega razvoja v doli--nah rek Krke in Kolpe in še nekatere, ki spremljajo naravne in smiselne sklope turističnih danosti, ne sledijo pa uprav-no-političnim občinskim mejam, ki so v tem kontekstu popolnoma nesmiselne. Kaj je na primer dolina Krke brez izvira Krke, njenega gornjega toka ali, denimo, brez Kostanjevice? In kaj Kolpa brez Osilnice? O vseh teh stvareh bo treba še razpravljati, zlasti pa bo treba določiti, kdo naj razmišlja o tem. Seveda so upravni dejavniki, se pravi izvršni sveti, dolžni, da na zunaj promovirajo tudi turistično • Na koncu razprave je novinar Ivan Kraško opozoril navzoče tudi na ostanek realsocialističnega pojmovanja v naslovu naloge, saj govori o razvoju turizma na Dolenjskem in Beli krajini, kar je nesmisel. Dolenjska je geografski pojem, veliko širši, kot so ga nekateri oblastniki iz čudnih vzgibov hoteli omejiti na občini Trebnje in Novo mesto, Belo krajino pojmovati kot nekaj popolnoma zase, drugega naokrog pa — kot da ni. V bistvu pa je Dolenjska med Savo, Gorjanci, Kolpo in južno od Ljubljane ena turistična enota, v kateri se marsikaj prepleta in tako bi jo bilo treba tudi pojmovati in predstavljati. dejavnost svojega področja — mimogrede povedano, zahodni strokovnjaki uvrščajo turizem med najbolj akumulativno gospodarsko dejavnost —, vendar pa je treba za operativno dejavnost tudi posebno strokovno telo. Krka je že izjavila, da ne more biti nosilka razvoja na Dolenjskem, zato so navzoči sprejeli sklep, naj o tem razmišlja gospodarska zbornica do jeseni, ko naj bi zopet razpravljali o tej temi. T. JAKŠE Z žetvijo so bile zopet težave V Črnomlju znatno manjši odkup pšenice ČRNOMELJ — Žetev pšenice je bila v črnomaljski občini zaključena v petih dneh, vendar pa so ponekod z žetvijo preveč pohiteli in poželi še ne dovolj zrelo pšenico. Kljub temu da je črnomaljske pšenice okrog 2.300 ton, kar je celo nekoliko več kot v preteklem letu, pa je je tukajšnja kmetijska zadruga do 1. avgusta odkupila le 130 ton. Načrtujejo, da bodo kmetje pripeljali še 10 do 15 ton, a je to še vedno znatno manjši odkup kot v prejšnjih letih, ko so na zadrugi odkupili 300 do 400 ton pšenice. Glavni razlog za manjši odkup je prenizka odkupna cena, eden od vzrokov za nižjo ceno pa tudi odbitek denarnega republiškega regresa ob nakupu semenske pšenice, ki se odbije tudi tistim kmetom, ki regresa za semensko pšenico sploh niso prejeli. Čeprav so v občini pripravili natančen razpored kombajnistov in tudi določili cene žetve ter upali, da letos ne bo prišlo do težav, ki se jim prejšnja leta ni bilo moč izogniti, so se zmotili. Nekateri kombajnisti namreč niso upoštevali razporeda in tudi ne dogovorjene cene, ki sojo samovoljno dvigali za 120 din za uro dela. Žal pa teh kršitev ni nihče pravočasno sporočil inšpekcijskim službam. Na črnomaljskem oddelku za družbeni razvoj so tudi prepričani, da kmetijska zadruga ni dovolj zaščitila proizvajalcev. M. B.-J. ski minister za energetiko dr. Miha Tomšič, ki je dejal, da je vlada njegovemu resorju naložila veliko nalogo, ampak po njegovem mnenju so vsi problemi rešljivi. Spet je ponovil že svojo staro zamisel o ničelni rasti porabe električne energije, gradnji nadomestnih virov z malimi elektrarnami. Pri tem pa je jasno izrazil pričakovanje, da se bo avstrijska stran vključila z naložbami v savsko verigo in druge energetske objekte. Vsemu temu se je drznil ugovarjati samo hrvaški minister za energetiko dr. Božo Udovičič, kije dejal, da se bo Hrvaška le stežka odrekla električni energiji iz JE Krško. Očitno je bilo, da je to bil šele prvi razgovor, kije potekal bolj ali manj na načelni ravni, kjer je bilo slišati precej obljub z avstrijske strani, na naši pa je bila opazna precejšnja udvorljivost avstrijskim gostom. Taje tu in tam za laično vedenje in okus celo presegala običajno mero, ki velja za taka srečanja. Vendar pa je podpredsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Leo Šešerko menil, daje tudi avstrijska javnost premalo informirana o HE Golica. Slovenijo skrbi varnost jezu, zlasti pa možnost večjega pljuska vode čez jez, kar bi se lahko zgodilo ob potresu. V takem primeru (podobne nesreče so se že dogajale v Italiji) bi bili prizadeti samo prebivalci Slovenije, ki žive pod jezom, medtem ko pod jezom ne živi noben avstrijski državljan. Podpredsednik slovenskega izvršnega sveta je menil, da bi ne bilo dobro, če bi akumulacijsko jezero napolnili. Ministrica Flemmingova je obljubila, da bo o slovenski zahtevi obvestila avstrijsko javnost. Po koncu razgovorov v krškem hotelu Sremič so se gostje odpeljali na ogled JE Krško. V razgovorih so poleg Flemmingove sodelovali še namestnik koroškega deželnega glavarja dr. Zer-natto, vodja poslanskega kluba Zelenih Wabl in drugi. Na slovenski strani pa so poleg dr. Šešerka sodelovali energetski minister dr. Tomšič, minister za varstvo okolja Jazbinšek in drugi. Popoldne so se dr. Šeško, dr. Tomšič in Jazbinšek sestali še z vsemi trgmi posavskimi župani. Tam je dr. Šešerko spet ponovil, da je referendum edina prava pot za zaprtje JE Krško. In če bi bila na referendumu izglasovana odločitev, da se elektrarna zapre, potem bi to pomenilo, daje s tem prenehala tudi njena življenjska doba. Glede na to, da Hrvatje priznavajo popolno suverenost Slovenije pri odločanju o JE Krško in njeni usodi, ne bi smelo biti problemov v odnosih s Hrvaško. Seveda bi lahko do zaprtja JE Krško prišlo že prej, še zlasti, če bi se delegati krške občinske skupščine odločili, da ne dajo soglasja za razširitev začasnega skladišča za RAO pri JE. Vendar pa ne bi bilo prav, je menil dr. Šešerko, če bi bila to stvar samo občinske skupščine. Zato je menil, da bi Slovenci morali hkrati o zaprtju odločati tudi o trajnem odlagališču za RAO. Tudi ta sestanek med vsemi tremi posavskimi župani in predstavniki slovenske vlade pa je bil samo uvod v več sestankov, na katerih se bodo pogovarjali o prihodnosti elektrarne. J. SIMČIČ Vse službe so delale odgovorno Seja komisije za ureditev roških grobišč — V bo* doče iz proračunov KOČEVJE — Na seji občinske komisije za ureditev in ohranitev grobišč v roških gozdovih so ugotovili, da so vse odgovorne službe v celoti opravile naloge. Na seji so sklenili, naj bi število članov te komisije povečali s predstavniki posameznih organov Republike Slovenije in cerkvenih organizacij. Ugotovili so, da so izdatki za žalne slovesnosti znašali okrog 600 tisoč dinarjev. Za bodoča dela in ostalo bo potrebno zagotavljati denar po vsej verjetnosti iz proračunov in iz prispevkov ^ podjetij ter drugih ustanov in posameznikov. Ugotovili so, da so denar za postavitev 5 m visokega križa, ki je delo mladega umetnika Metoda Frlica iz Poljanske' doline pri Škofji Loki, zbrali preko Cerkve. Izdatki za izdelavo in postavitev tega znamenja so znašali nekaj nad 70 tisoč dinatjev. -vd Semič bo gostil kmete Jutri in v soboto okrogli mizi o kmetijstvu in vino-_____gradništvu, v nedeljo pa kmečki tabor SEMIČ — Vseslovenski kmečki tabor, ki ga pripravlja črnomaljska podružnica Slovenske kmečke zveze, se bo pričel v petek, 10. avgusta, v Semiču, trajal pa bo kar tri dni. Prireditelji pričakujejo, da se ga bo udeležilo nekaj tisoč obiskovalcev, vendar zagotavljajo, da bo poskrbljeno za njihovo varnost, pa za jedačo, pijačo in seveda za zabavo. V petek, 10. avgusta, bo ob 17. uri v hotelu Smuk okrogla miza o smernicah v kmetijstvu. Sodelovali bodo namestnica ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Markeš, profesorja na Biotehniški fakulteti dr. Ludvik Toplak in dr. Franc Zagožen, podpredsednik SKZ Marjan Podobnik, članica izvršnega odbora SKZ prof. Mihaela Logar in član črnomaljskega IS Andrej Fabjan. V soboto bo ob isti uri v Smuku okrogla miza o vinogradništvu in kletarstvu. V pogovoru bodo sodelovali republiški sekretar za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano Jože Osterc, republiški sekretar za trg in cene mag. Maks Bastl, mag. Zdenko Rajher iz poslovne skupnosti Vinarstvo Čelje, dipl. inž. Kosta Hilarij iz Renč, preds. Društva slovenskih vinogradnikov Štefan Kuhar, podpreds. SKZ Ivan Pučnik, Peter Brcar iz odbora za cvičkarijo, mag. Julij Nemanič, preds. izvršnega odbora Društva vinogradnikov Bele krajine Anton Flek ter direktor metliške Kmetijske zadruge dipl. inž. Stanislav Bajuk. Osrednja prireditev v okviru tabora bo v nedeljo, 12. avgusta, pod staro lipo v Gorenjcih pri Semiču. Ob 14. uri bo koncert črnomaljske godbe na pihala, uro pozneje se bo pričel uradni del. Govorila bosta člana predsedstva Republike Slovenije Ivan Oman in dr. Dušan Plut, potem pa bo odprti mikrofon o razmerah v slovenskem kmetijstvu. V kulturnem programu bodo nastopili semiška folklorna skupina, Dolenjski oktet in pesnik Lojze Krakar, za zabavo na ljudskem rajanju pa bo poskrbel ansambel Slavka Pluta. PO KOPANJU NA KOPANJE — Za nekatere je v teh časih morje vedno bolj daleč. Številni najdejo tolažbo v teh avgustovskih dneh kar ob Krki. Nekateri zberejo toliko korajže, da se v Krki namočijo, zaplavajo in celo potopijo. Pa ne, da bi bila Krka mrzla, ampak je umazana in še smrdi. Zato seje treba po kopanju, ki seveda ni priporočljivo, v domači kopalnici temeljito oprhati. Posnetek j« nastal v petek popoldan pri mostu v Žužemberku, kjer je svoje potovanje končala ekološka karavana s svojo opozorilno akcijo »Rešimo Krko«. (Foto: J. Pavlin) JM SlMBJMffl ®KJH Bo Markovič še objemal Husseina? Potem ko je ves svet obsodil iraško zasedbo Kuvajta, je za jugoslovanske oblasti in njihovo zunanje ministrstvo morda le napočila priložnost, da revidirajo odnose naše države s Hussei-nom in njegovimi oficirji Droben, čeprav predvsem lepoten korak je že narejen, Jugoslavija je kot predsedujoča v gibanju neuvrščenih obsodita brutalno intervencijo Iraka, zahtevala takojšen umik iraških zasedbenih sil ter spoštovanje legalne oblasti in suverenosti Kuvajta. Naš glas in pripev neuvrščenih je kozmetičnega pomena predvsem zato, ker bo o usodi Iraka in kuvajta ob bolj ali manj glasni podpori Sovejtske zveze odločal predvsem Zahod na čelu z ZDA, hkrati pa se moramo zavedati, da ima Jugoslavija glede Iraka precej zvezane roke. S to vedno agresivno državo smo se namreč že pred leti zapletli v milijardne kupčije, iz katerih se je, če hočemo \dobiti svoj ne lahko zasluženi denar, težko umakniti. Jugoslovanska podjetja za Bagdad že desetletja grade vojaške utrdbe, energetske objekte, dobrodošlo pa je tudi naše orožje. V zameno naj bi nam Irak pošiljal nafto, kar pa počne nerad in neredno. Da je Hussein izredno štab in muhast plačnik, je bila dolgo časa jugoslovanska državna skrivnost. Zoper naše tamkajšnje prijatelje ni smel nihče niti pisniti, časniki in televizija pa so nas v rednih presledkih obveščali o vzajemnem objemanju in jutrovskem cmokanju. Brez tistega v hlačah smo biti tudi, ko je Irak napadel Iran. Skratka, v odnosih z Irakom je bila Jugoslavija vedno v podrejeni vlogi, to pa zato, ker je Hussein kadarkoli lahko rekel, da našega dela ali blaga preprosto ne bo plačal. Mi zoper tako izsiljevanje nismo imeli in najbrž tudi danes nimamo orožja, saj nismo v družbi tistih držav, ki jim bagdadski režim vse plača pač zato, ker ve, da sicer ne bo dobil tistega, kar dobi lahko samo na enem ali dveh svetovnih naslovih. Zato, kar ponuja in dela Jugosla vija, pa je še na stotine ponudnikov, ki komaj čakajo, kdaj se bo na zvezi Beograd—Bagdad kaj zataknilo. Zdaj je lepa priložnost, da iz tega zakletega kramarskega kroga izstopimo, saj je že povsem jasno, da ima od našega trgovanja z Irakom korist predvsem slednji in posamezniki na obeh straneh. Ti burni dnevi pa so kot nalašč za preverjanje naših zunanjetrgovinskih in siceršnjih bilanc z drugimi neuvrščenimi, ki jokajo, da našega blaga ne morejo plačati niti z bananami. Jugoslavija, če se bo obdržala, bo morala spoznati, dapeljepot v svetovno trgovino in biznis skozi produktivnost, kakovost ter poslovno moralo Evrope. Pozabiti je treba pravljico o neuvrščenosti, pripovedko, ki si jo je izmislila peščica nečimrnih revežev, sanjajoč o tretji svetovni velesili In res bo svetovna zgodovina o neuvrščenih zapisala, da so se tako radi vojskovali. Trgovsko, z orožjem in predvsem med seboj. M. BAUER Jordan je prvi zgradil hlev V pičlih dveh mesecih je zgradil nov hlev za 40 glav živine DOBRAVA PRI KOSTANJEVICI — Lojze Jordan potrjuje staro pravilo, da je kmet najbolj srečen takrat, kadar prigospodari nov kos zemlje ali pa zgradi nov hlev. V krški občini namreč ta trenutek ni srečnejšega kmeta, kot je Lojze. Pod streho je v pičlih dveh mesecih spravil nov, sodoben hlev za 40 glav živine. In tistega lepega dne, ko je bila otvoritev, je bilo pri Jordanovih na Dobravi vse nasmejano. Na otvoritev so povabili ljudi iz Agrokombinata pa delavce, ki so sodelovali pri gradnji. Kasneje se je vse skupaj nadaljevalo pri zidanici. Tam se je miza kar šibila od dobrot pa tudi kakšen liter vina seje spil. Gospodar Lojze je bil ves čas resen, kajti pred njim so bile že nove skrbi. Hlev je sedaj bolj prazen kot ne in treba ga bo napol- niti, če bodo hoteli Jordanovi spet namolsti toliko mleka, kot so si zadali. »Gradnje takega hleva se ne bi upal lotiti, ko bi ne bil dobil 100.000 din ne- ^ —.. Lojze Jordan PRI JORDANOVIH NA DOBRAVI — Na otvoritev hleva je prišlo bolj malo gostov, zato pa jih je bilo nekaj več potem v zidanici. Na sliki so od leve proti desni: mojster Ivan Gorišek, vodja TOK v Agrokombinatu, dr. Nace Kralj, Lojze Jordan, pospeševalec Andrej Simčič in Ivo Bodor iz Agrokombinata. (Foto: J. Simčič) Socialdemokrati so jezni Zakaj je mariborska SDZS izstopila iz De-_________mosa_________ Nedavna odločitev mariborske socialdemokratske stranke, da izstopi iz Demosa, sicer ni imela politične teže, ki bi silila v kakšna resnejša sklepanja o prihodnosti slovenske vladajoče koalicije; navsezadnje v Mariboru njenega vpliva doslej ni bilo kdove kako čutiti, poleg tega pa njenega položaja na lokalni ravni ni mogoče samodejno primeijati z vlogo in vplivom Pučnikove stranke na ravni republike. Je pa nedvomno opozorilo celotnemu Demosu, da se moč koalicije ne meri samo s številom poslanskih mest v republiškem parlamentu in z ministrskimi položaji v vladi, temveč strankarsko življenje poteka tudi po občinah — in to nemalokrat po drugačnih tirnicah kot v tako imenovani »visoki« slovenski politiki. Težko bi trdili, poznavajoč notranja razmerja v mariborskem Demosu, da je pri izstopu socialdemokratov iz koalicije (v Mariboru je ne moremo imenovati »zma- govita«, saj v vseh treh zborih občinske skupščine nima aboslutne večine poslanskih mest) šlo za nekakšne velike politične razloge. Resda lahko verjamemo njihovemu predsedniku Romanu Ljeljaku bivšemu pripadniku vojaške obveščevalne službe, obsojenemu v znanem ljubljanskem procesu, zdaj pa uspešnemu zasebnemu založniku —, da se je stranka naveličala »stopljenosti« z drugimi strankami in se kratkomalo želi v javnosti uveljaviti z lastno identiteto in programom. »Ne potrebujemo Demosa kot filtra odločitev«, je na tiskovni konferenci, na kateri je sporočil odločitev svoje stranke, izjavil Ljeljak, »temveč naj vsak odgovarja za svoja dejanja; naj se ve, kdo je kaj storil, ne pa, da se dejanja kar povprek pripisujejo Demosu«. Prav ta izjava razkriva prave in najpomembnejše razloge za razcep v mariborskem Demosu — ki so povsem osebne narave. Dolgo je bilo že znano, da se Ljeljak in predsednik mestnega Demosa Stanko Holc ne vidita posebno rada. Nesporazumi so se začeli ob pogajanjih o novi mariborski vladi, kjer je SDZS kot najmočnejša mariborska stranka znotraj koalicije propadla z večino svojih kandidatov, saj je Holc vztrajal, da mora —ne glede na strokovne sposobnosti kandidata — osnovno kadrovsko merilo biti, da morebitni kandidat Demosa ni bil nikoli član Partije. Nova razhajanja v Demosu je sprožila Hol-čeva poteza, ko je ob sprejemu deklaracije o slovenski suverenosti lastnoročno obesil na mestni rotovž slovensko zastavo brez zvezde: odmevi mariborske javnosti so po oceni nekaterih v koaliciji škodili njenemu ugledu. Ljeljak pa je povrhu vsega še očital vodstvu mestnega Demosa, da je seje predsedstva degradiralo v polzasebna srečanja treh, štirih ljudi. In tako je Maribor dobil novo politično kost za glodanje. MILAN PREDAN povratnega denarja od republiškega sklada za pospeševanje kmetijstva. Seveda pa tisti denar še zdaleč ne bi zadoščal, če ne bi gradnja potekala kar se le da gospodarno,« pripoveduje Lojze. Starega hleva tako niso do kraja podrli, marveč so uporabili enega izmed obodnih zidov. Izolacijo so porabili v tlakih, streho pa so prekrili s Trimovimi ploščami. Les je bil domač, pri delih pa so pomagali prijatelji in znanci, mojster Ivan Gorišek iz Stare vasi pri Šentjerneju pa je bil pri hlevu kuhan in pečen od jutra do večera. Hlev je bil zgrajen v pičlih dveh mesecih in ta čas je živina preživela kar v lopi. »Otvoritev hleva je zame samo potrditev moje dosedanje poti,« pravi Lojze. Na kmetiji sem začel gospodariti leta 1972 in tedaj sem tudi zgradil nov hlev. Dolga leta smo imeli pri hiši okoli 20 glav živine. Vendar pa je to premalo, če hočeš znižati stroške. Osnovna usmeritev pa ostaja še naprej ista. Tudi poslej bomo redili krave frizijske pasme, kar seveda pomeni, da bo dohodek naše kmetije odvisen od mleka. Doslej smo ga namolzli po 300 litrov na dan, zdaj naj bi ga vsaj 500 litrov. Za mleko smo se pri naši hiši odločili predvsem zaradi tega, ker nam usmerjenost v mlekarstvo zagotavlja stalen vir dohodka. No, zdaj smo poskusili tudi s sadovnjakom, vendar še ne daje pridelka. K vsemu povedanemu moram dodati, da bi imel z 8 ha premalo lastne zemlje za tako veliko čredo živine. Če bi ne imel še 6 ha zemlje v najemu, potem ne bi mogel rediti toliko krav,« je povedal Lojze. Projekte za hlev je izdelala Emona inženiring. Hlev je grajen za prosto rejo, s posebnim prostorom za molžo. V hlevu so nameščene tudi strešne lopute na hidravlično upravljanje, tako da bo mogoče v hlevu vzdrževati primerno temperaturo tudi poleti. Pri gradnji hleva je sodelovala pospeševalna služba krškega Agrokombinata, pomemben delež zaslug pa ima tudi hranilno kreditna služba. V krški občini gradijo še tri tako velike hleve, vendar je Jordan prvi, ki je hlev že dogradil, kar pomeni, da je tudi najbolj gospodarno porabil denar. J. SIMČIČ Preprečeno cisoenje Rinze Prepoved dosegli ribiči — Morda bi bilo bolje, da bi začeli s čiščenjem v zgornjem toku Rinže KOČEVJE — Vse je bilo že dogovorjeno, da se začne v ponedeljek, 6. avgusta, s čiščenjem Rinže skozi mesto Kočevje. Na mnogih sestankih doslej so namreč zahtevali, da je treba to reko očistiti, saj je njeno dno močno onesnaženo, voda je motna (še pred tremi desetletji je bila čista), ribe tako rekoč niso več užitne, voda smrdi in Rinža mestu ni v okras, pač pa v sramoto. Ko pa bi se moralo v ponedeljek delo začeti, je prišla prepoved iz Ribiške zveze iz Ljubljane. Gotovo imajo ribiči utemeljene pripombe in zahteve, ki pa bi jih bilo možno z dobro voljo rešiti ugodno za obe strani. Očiščena Rinža namreč ne bo v korist le mestu, ampak tudi ribičem, predvsem pa ribam. Nihče pa doslej ni pripomnil, da ni najbolj preudarno začeti s čiščenjem v spodnjem toku (skozi mesto) in da bi bilo bolje začeti v zgornjem toku. Že prva narasla voda bo namreč prinesla nesnago iz zgornjega (neočiščenega) dela v spodnji (očiščeni) del, kar lahko tudi pomeni, da bo vse delo (in stroški) zaman. J. PRIMC jV^AAAAAČV\V\AVVV\VV\\tVV> IC Naša anketa D DOVOLJENJE ZA JE KRŠKO KRŠKO — JE Krško je 1. avgusta dobila še vodnogospodarsko dovoljenje, ki gaje izdal republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, nadomešča pa sedanje vodnogospodarsko soglasje. To dovoljenje je JE Krško dobila na podlagi uporabnega dovoljenja, ki ga že ima. KASAŠKI PRAZNIK ŠENTJERNEJ — Šentjernejski hipodrom bo v nedeljo, 12. avgusta, prvič v svoji bogati zgodovini konjeniškega športa prireditelj 63. jugoslovanskega kasaškega derbija. Na prireditvi, ki se bo pričela ob 14.30, se bo pomerilo 12 najboljših štiriletnih kasačev v državi. Prireditelji si veliko obetajo od domačih konj, posebno še od Briške in Da-greja. Na ta dogodek se nadvse marljivo pripravljajo, saj bodo s tem obeležili tudi i05-letnico konjskih dirk na šentjer-nejskem polju. VLADA PRIPRAVLJA ČISTKO MED ODLOKI BREŽICE — Občinska vlada je obiskala vse gospodarske in negospodarske organizacije ter krajevne skupnosti v občini, da bi lahko pripravila temeljito analizo gospodarskega stanja. Do septembra namerava pripraviti predlog zoženja programov v družbenih in gospodarskih dejavnostih. V najkrajšem možnem času naj bi prečistila in novelirala tudi vse občinske predpise. Tiste, ki ničesar ne izboljšujejo, ali obstajajo celo samo na papirju, bodo ukinili, ostale pa poenostavili. Pri tem delu kot tudi nasploh pri sistematizaciji dela občinskih upravnih organov bi jim seveda prišla zelo prav temeljita deregulacija zakonov na republiški ravni. S tem namenom bodo sprožili pobude v republiških organih, na deregulacijo po posameznih področjih pa bodo poskušali vplivati tudi ob obiskih resornih ministrov v Brežicah. Bodočnost je v turizmu Tako so ugotovili najodgovornejši predstavniki občin Kočevje, Delnice in Čabar za zgornji del doline Kolpe — Izdelali bodo skupen načrt razvoja OSILNICA — V mesecu dni Do izdelan osnutek idejnega načrta razvoja zgornjega dela doline Kolpe. Tako so sklenili na sestanku predsednikov občinskih skupščin in izvršnih svetov občin Kočevje, Delnice in Čabar ter krajevne skupnosti Osilnica, ki je bil 2. avgusta v Osilnici. Osnutek bo pripravil predsednik OS Kočevje dr. Mihael Petrovič. Na naslednjem sestanku bodo zamisli vseh treh občin uskladili, nakar bodo občinske skupščine sprejele skupen načrt razvoja tega območja. Na sestanku so ugotovili, da neusklajene gradnje in drugi posegi pogosto koristijo ljudem na enem bregu Kolpe, na drugem pa škodijo. Doseženo je bilo soglasje, da bo to območje rezervirano predvsem za turizem. Zato so sklenili, da ne bodo dovolili uresničitve raznih načrtov o gradnji velikih jezov in elektrarn (Elektrogospodarstvo Reka) na tem delu Kolpe, pa tudi načrt o gradnji 22 malih elektrarn na Čabranki je vprašljiv. V načelu so dosegli soglasje o posodabljanju cest na tem območju, ki pa bodo tudi podrejene predvsem potrebam turizma in prebivalstva (ne pa prehodnemu prometu). Poudarek so dali tudi preprečevanju onesnaževanja okolja, predvsem voda in zraka, in urejanju odlagališč komunalnih in drugih odpadkov. Prizadevanja vseh treh občin bodo usmerjena v to, da bi ta del doline Kolpe ponovno oživel, saj se je veliko ljudi iz vseh treh občin v povojnem obdobju s tega območja izselilo. Ce bi dovolili uresničitev nekaterih načrtov (predvsem hrvaških), bi ta dolina (ki so jo imenovali »turistični biserček«) popolnoma izumrla, saj bi bila zaradi jezov in elektrarn zvečine tudi potopljena. J. PRIMC PRVI DOBIČEK ŽE IZPLAČAN LJUBLJANA — Delničarjem Poslovnega sistema Mercator iz vse Slovenije je bilo pred kratkim že razdeljenih več kot 10 milijonov dinarjev dobička Tak je bil namreč sklep skupščine Pos ovnega sistema Mercator, kije ugotovila ugodno poslovanje in donosnost po letni stopnji 34 odstotkov. To je omogočilo izplačila v obliki akontacij tudi v polletju, kar sicer ni bilo predvideno. Poslovni sistem Mercator, ki ga sestavlja 71 delniških družb, družb z omejeno odgovornostjo in kmetijskih zadrug, je tako prva delniška družba pri nas, ki je svojim delničarjem akontirala izplačilo dobička. Demokracija ni vladanje Vladam je usojeno, da padajo. V še tako dobrih demokracijah se to prej ali slej zgodi, pa tudi v diktaturah. Pri enih in drugih bi človek lahko rekel, da že njihov značaj nosi v sebi tudi njihov konec, različen je samo čas trajanja vladavine in pa način padca. Razlika je tudi v tem, daje v demokraciji normalno govoriti tudi o padcu vlade, medtem ko ima to v diktaturi lahko trpke posledice. Slovenci, ki smo, če rečemo malo karikirano, v obdobju pol leta občutili en in drugi sistem, bi se morali teh podobnosti in razlik zavedati. Predvsem pa bi se morali zavedati, da demokracija ni vladanje, temveč vsebina in način življenja. Zato demokracije ni moč pričakovati od vlade, kajti ona je nima. Lahko samo odpira ali zapira kanale za demokratizacijo, je pa, če hoče biti demokratična, od demokracije še kako odvisna. Zakaj to filozofiranje? Zato, ker hoče močno spodbujena neučakanost v javnosti ustvariti vtis, kot da seje z dnevom X, kot radi poimenujemo datum nastopa nove vlade, pričelo na gospodarskem in političnem področju vse od začetka. Tudi če bi si nekateri močno želeli, da bi tako bilo, se bodo morali sprijazniti z dejstvom, da so pretekla ravnanja še kako povezana z današnjimi dogajanji, kar pa tistim, ki so takrat vladali, nalaga moralno in stvarno odgovornost, jih obvezuje k sodelovanju in šele nazadnje k žgoči kritiki. FRANC ZUPANČIČ, delavec v 1MV » Mirna: »Nova vladaje izpolnila moja pričakovanja, ko si prizadeva za novo sloven-■ iBfrk J sko ustavo, za suverenost, za lastno vojsko, ' im kot 23 spravo pa bi se morala zani- j. mati za gospodarstvo in da bi delavci imeli delo. Podpiram jo, kot tudi drugo vodstvo H 'Wm Jfl Slovenije, to, da še ni naredila podrobnega programa, pa razumem, saj je čas zelo kra-$jr I^R tek. Dokler bo taka neenotnost v Jugoslavi- mE tMM ji, bo s tem tudi težko uspela.« STANE PETEK, mizar pri Riku, Ribnica: »Od nove vlade sem pričakoval, da bo Slovenija kmalu samostojna, pa ni še nič. Bo pa v redu tudi, če bo v konfederaciji. Prepričan sem bil, da bodo odpravili previsoke pokojnine, predvsem pri nekaterih borcih, pa tudi tu še ni nič. Podobno je z znižanjem davkov za obrtnike, čeprav je res, da bodo obrtniki še vedno tarnali. Razumem pa, da se vsega obljubljenega in pričakovanega ne da na hitro urediti.« Mmm? IVAN OFAK, vodja finančne operative, lntegral-Stojna Kočevje: »Pričakoval sem, da bo republiški IS reševal gospodarska vprašanja, predsedstvo pa politična. Pa ni tako. Imam občutek, kot da hoče nova vlada izvesti prevrat in spet uvesti enostrankarski sistem, saj je opozicija premalo upoštevana. Nimam občutka, da gremo v pravo smer. Seveda pa ne bi bilo upravičeno pričakovati, da bo nova vlada v tako kratkem času naredila velike spremembe.« ALOJZ PUHAN, vodja pridobivanja lesa v GG Črmošnjice: »Glede na to, kaj je sedanja vlada obljubila, sem pričakoval več od nje in lahko bi rekel, da sem razočaran in da je izgubila smer. Bolj se ukvarja s politiko namesto z gospodarstvom, ljudje pa bodo jutri na cesti in mladi nimajo nobenih perspektiv. Med ljudmi vladata nezadovoljstvo in negotovost. Po moje bi bilo treba vse stvari reševati strpno in v boljšem sodelovanju z opozicijo.« JOŽE MOZETIČ, ravnatelj osnovne šole iz Metlike: »Pričakovanja, kaj vse naj bi naredila nova vlada, so bila velika, a možnosti za uresničitev so bile očitno zelo majhne. Mislim, da sije vlada odprla preveč front na različnih področjih in vleče tudi prenagljene, ne dovolj preudarne in pretehtane poteze, zato tudi ni pravega zaupanja v tako vlado. Vsekakor je vlada veliko več obljubljala, kot je v prvih stotih dneh dejansko pokazala.« VAŠKO MARAŠ, uslužbenec iz Brežic: »Nisem pričakoval takšne zmede v skupščini in v vladi, kjer ne vedo, kaj kdo dela. Predvsem so se premalo sistematično lotili razreševanja gospodarske krize in gospod predsednik tudi malo preveč potuje po svetu. Sicer menim, da bi prava analiza in kritika morala slediti po sto dneh. Najmanj toliko bi novi vladi morali pustiti, da se izkaže, potem pa poskrbeti za večji pritisk -nanjo v skupščini.« r> VILI JUREČIČ, občinski komite ZK Krško: »Sedanji izvršni svet seje ujel v svojo lastno past predvolilnih obljub. Lotil seje namreč cele vrste problemov, ni pa se lotil poglavitne naloge, to je sanacije gospodarstva. Ta pa je prvi pogoj za uveljavljanje vseh sprememb, vključno s političnimi, ki so seveda tudi nujno potrebne. Torej lahko rečem, da.se zame izvršni svet s svojim dosedanjim delom ni kaj posebno dokazal, prej nasprotno.« JOŽA SENICA, vodja odseka družbenih dejavnosti pri sevniški občinski upravi: »Moram priznati, da sem od nove oblasti oziroma vlade pričakovala kaj več od tega, čemur smo priča ob začetku vladanja. Potrebno bi bilo več preudarnosti, tehtnosti in premisleka, zlasti prijavnih nastopih, pa naj gre za poteze predsednika vlade Peterleta ali Janeza Janše ter še zlasti dr. Pirnata. Moje prve vtise o novi vladi lahko strnem v besedi — razočaranje.« BOŽIDAR VESEL, vodja nabave pri Kremenu, Novo mesto: »Vsekakor je še prezgodaj za ocenjevanje rezultatov nove vlade, ker teh praktično še ne more biti. Najprej je treba prirediti zakonsko podlago za ukrepanje in gospodarjenje po novem. Očitki, da se premalo intenzivno ukvarja z gospodarstvom, verjetno držijo, saj je tukaj kriza zaradi dosedanjega načina gospodarjenja še najbolj očitna, za to pa so krive prejšnje, ne pa sedanja vlada.« 0LENJSKI UST Št. 32 (2138) 9. avgusta 1990 ZABAVA - Res hvalevredno je, da kolektiv hotela Kandija privablja goste z novimi, bolj domiselnimi akcijami in prireditvami. K sodelovanju vabi tudi soustvarjalce programov. Stalen gost in pre-užitkar res debele sence na kandijskem vrtu trdi, da ga je od vseh dosedanjih programov najbolj pritegnil sicer popolnoma zasebni pretep dveh kandijskih natakarjev. Vodstvu Kandije predlaga, naj vročekrvneža nastopata redno in v natakarskih uniformah. Gostov se bo kar trlo. POTOP? — Meščan, ki ima v našem ljubem Podgorju počitniško hišico, je k zidanju privlekel še kar zajeten čoln, ki ga mestni škric sicer uporablja za obmorski dopust. Pojav čolna je v višavje vnesel nemir, govori se o bližnjem vesoljnem potopu, nekaj najbolj odločnih pa si menda že teše splave. Kronisti se spominjajo, da so Podgorci v tem stoletju enkrat že sekali in se šli Noete. Bilo je pred več kot četrt stoletja, ko je bil na Dolenjskem popoln ali skoraj popoln sončni mrk. Ena gospa je rekla, daje Krka tako umazana, da bodo vsak čas prepovedali pranje avtomobilov v njej. Da ne bi vozili preveč umazani. ZABAVNO IN PESTRO MIRNA PEČ — V nedeljo, 26. avgusta, bodo prizadevni domačini vseh tukajšnjih organizacij, od gasilcev, lovcev do mladincev, že drugič pripravili pestro in zabavno prireditev, s katero so lani, ko je bila prvikrat izvedena, poželi precej uspeha. Na programu so razne kmečke igre in druge zanimivosti. Za ples in razpoloženje bo ponovno skrbel ansambel Lojzeta Slaka. V času od 23. do 29. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Golobič iz Coklovce — Edvarda, Jožefa Lahne s Sel pri Šentjerneju — Anjo, Ivanka Rupar ■z Goriške vasi —Suzano, Fanika Dular iz Krškega — Urško, Ivanka Črnič iz Bednja — Vesno, Marta Franko iz Gor. Vrhpolja — Andrejo, Barbara Vodopivec iz Dol. Stare vasi — Simona, Vanja Šega iz Soteske — Jasmino, Božena Mežnaršič iz Občic — Anjo, Jožica Hrstar z Jezera — Majo, Marija Gorenc iz Jelš — Nino, Sa-nija Kulič iz Črnomlja — Valentino, Vida Omerzel iz Krškega —Majo, Mojca Gorjanec iz Kukenberka — Matejo, Mojca Kebclj iz Dol. Karteljevega — Gašperja, Andreja Čeh iz Trebnjega — Leo, Ivanka Križman iz Primštala — Majo, Ivanka Firšt iz Šmarja —dečka in deklico. Čestitamo! IZ NOVEGA MESTA: Ruža Benkovič, Slavka Gruma 40 —Kristijana, Liljana Jajalo, Šegova 20 — Marka, Lea Brkič, Strojarska pot 2 — Katjo, Teja Lovšin, Ivana Roba 54 — Ano, Martina Tomažin, Vrhovčeva 12 — Ines, Katja Kuhar-Kranjc, Matjana Kozine 68 — Uršo in Darja Hrovatič, Šukljetova 31 —Aljo. Čestitamo! Sprehod po Metliki , fantje, ki so te dni preves- LALI KOLPO od Osilnice do Metlike, so °*li zgroženi nad njeno onesnaženostjo. V "avalu jeze so obljubljali poslati protestno Pismo obema belokranjskima občinama, naj že kaj storita za zaščito te lepotice. Fantje, na poti so bili teden dni, so povedali, da priteče največ nesnage v Kolpo pri ktaju Severin na Kolpi, zato ne bi bilo neumno, če bi romalo katero od pisem tudi na hrvaško stran. »OB KOLPI NI NIČ VEČ LEPO«, bi gotovo zapel Tomaž Domicelj, če bi se le klatil po teh naših krajih. V vročih julijskih dneh so ljudje dobesedno okupirali “fegove Kolpe in največ kopalcev ni bilo na »urejenih kopališčih«, ampak na bolj Pomaknjenih in očem skritih krajih. Videnje bilo tudi nemalo šotorov, postavlje-U|h, kjer se pač komu zljubi, pa bo moral »do tudi o tem reči besedo ali dve. Sicer "°mo prav kmalu ugotovili, da so nam slvari ušle z vajeti. ŽE NEKAJKRAT SMO SE SPOTAKNILI ob to, daje v metliški občini ve-j|ko poškodovanih, prebarvanih ali kako drugače uničenih prometnih znakov. Kdor ^ zapelje proti Drašičem, se bo lahko o }®m prepričal na lastne oči: kažipoti so po-°mljeni, napisi prebarvani s spreji, table nhrnjene v napačne smeri. PISCU TEH VRSTIC je veliko žensk hupalo, da po metliškem pokopališču 'taši. Vendar brez panike. Po pokopališ-Cu se res sprehaja moški, vendar samo , 'ato, ker si je v tamkajšnji secirnici našel ,7~ prenočišče. Podnevi možak, neprijav-Jen in živ, dela pri nekem metliškem goseničarju, ki se mu ne zdi niti toliko vredno, jjj priskrbel človeku posteljo in treho nad glavo. Po tem lahko sklepamo, a je tudi plačilo za težaško delo bolj "Uzerno. I L>A NE BI MNOŽICE, ki iščejo naj-1 Jfvejšo knjigo humoresk Tonija Gašperina Vsi smo na ražnju, tavale po Metliki, j^Pišimo, da je knjigo moč kupiti v Raj-, J11 arjevem bifeju na Partizanskem trgu in v j ;rgOvini Barve laki na Cesti bratstva in hotnosti. V Metliki jo prodajajo še v Beli11' trgovini, sicer pa v okrepčevalnici ■J°be, gostilni Veselič in Kapušin ter v tr-: K°vini Griblje. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN NEKAJ DOBREGA JE LE — Kljub številnim pripombam, kijih imajo potniki, so vendarle zadovoljni predvsem z dvema pridobitvama na novi avtobusni postaji: s streho nad glavo in s prostorom za sedenje. Nedorečenost še poudarjajo Pionirjevi panoji. (Foto: T. Jakše) Uporabniki o postaji O prednostih in pomanjkljivostih nove avtobusne postaje so mnenja različna MOJCA ŠKUFCA iz Obrha pri Dolenjskih Toplicah: »Postaja je precej oddaljena od centra mesta, kar je njena naj večja napaka, sicer pa mi je rešitev všeč. Zlasti za nas srednješolce je pomembno, da je dovolj kotičkov, kamor se bomo lahko umaknili pred gnečo, ki je prej vladala na stari avtobusni postaji.« MILENA VUKOVIČ iz Novega mesta: »V službo se redno vozim iz Novega mesta v Metliko, torej mi nova avtobusna postaja še kako m I a pride prav. Do nje se mi ne zdi dosti dlje kot do stare, pomembno pa je, da se avtobus ob konicah le izogne gneči v mestu, skozi katero je včasih vozil tudi po dvajset minut.« BOŠTJAN ŠTRASBERGER iz Šmarjeških Toplic: »Za nas se je vožnja do mesta podaljšala pa tudi hoja do centra. To je slabo, je pa blizu, če ima človek opravek pri zdravniku ali v bolnišnici. Tudi za dijake v srednješolskem centru bo bližje, slabo pa za ženske, ki nosijo blago na trg. Postaja mi je sicer všeč.« KMETIJSKA ZADRUGA V NOVIH PROSTORIH METLIKA — Te dni se bo vsa uprava Kmetijske zadruge Metlika s pospeševalno službo, blagajno HKS in drugimi preselila v bivšo Pionirjevo stavbo v bližini Vinske kleti, ki jo je Zadruga pred časom kupila in prenovila. Tako bo poslej vsa uprava na enem mestu, v sedanjih prostorih na Trgu svobode pa bosta ostali le obe zadružni trgovini. Od ponedeljka, 13. avgusta, dela uprava metliške Kmetijske zadruge v novih prostorih. KONJENIŠKA PRIREDITEV V ROSALNICAH METLIKA — Konjeniški klub Bela krajina pripravlja v nedeljo, 26. avgusta, ob 15. uri v Rosalnicah pri Metliki veliko konjeniško prireditev. Na sporedu bodo tri tekme v preskakovanju zaprek, kasaške in galopske dirke hladnokrvnih in toplokrvnih konj. Prireditev je v koledarju Konjeniške zveze Slovenije in pričakujejo tekmovalce iz vse Slovenije. Avtobusna postaja še brez duha Vse skupaj spominja na velik improvizorij — Gorjanci bodo pričeli s predprodajo kart na začetnih,progah — Nedisciplinirani vozniki uhajajo med avtobuse in po-______________tnike — Šele jeseni prava premiera NOVO MESTO — Če velja, daje avtobusna postaja ogledalo mesta, potem je bila stara novomeška avtobusna postaja slabo ogledalo, sedanja pa ni nikakršno, saj po številnih peripetijah okoli izgradnje tudi sedaj, ko je pričela z obratovanjem, ni takšna, kot naj bi bila. Več vzrokov bi lahko našteli za to: ker tudi sedaj še niso dokončani in zasedeni vsi lokali, ki naj bi ji vdihnili pravo življenje, ker še ni dokončana okolica in ker še ni dograjen novi most, ki naj bi novo postajo tudi funkcionalno šele v pravem smislu vključil v novomeško prometno infrastrukturo. Zdi pa se, da bo povsem zadihala šele potem, ko bo poleg nje zgrajena nova železniška postaja in bosta obe v medsebojnem utripu in povezavi postali ena prometna enota. Sedaj so nekako napol zadovoljni potniki in tudi avtobusni prevozniki, najbolj pa uslužbenci Gorjancev, ki so končno le prišli do lastnih in zadovoljivih delovnih prostorov. Tako pravi INDUSTRIJSKA PRODAJALNA STRAŽA — Jutri ob dvanajsti uri bodo v Novolesu v Straži odprli industrijsko prodajalno, v kateri bodo po ugodnih cenah prodajali vse vrste klasi-ranih izdelkov, kijih Novoles proizvaja v svojih obratih. Za nakup je veliko zanimanja, saj bodo cene nekaterih izdelkov občutno znižane. Franc Planinšek, vodja prodajno prometne operative na novi postaji, ki je moral v mesecu dni od nezadovoljnih potnikov in šoferjev preslišati marsika- • »Seveda imajo ljudje različna mnenja in pripombe o novi postaji,« pravi Franc Planinšek, »pripombe pa imamo tudi mi. Predvsem na tiste, ki z osebnimi avtomobili vozijo potnike, kljub jasni prepovedi, na avtobusni plato ter s tem izpostavljajo sebe in druge veliki nevarnosti. Mnogi se vozijo na novo postajo samo iz gole radovednosti. Na parkirišču nasproti postaje je dovolj prostora za osebne avtomobile. Povsem utemeljeno pa se pritožujejo taksisti, saj zanje še ni urejenega prostora ob postaji.« tero pikro na račun nove avtobusne režije v Novem mestu. »K sreči je bil štart zaradi poletnih počitnic bolj lahak, saj bi bilo v času šolske sezone vse še bolj zapleteno. Sedaj tudi na Partizanski cesti še ni zapletov, vse skupaj pa se zna bolj zakomplicirati jeseni, ko je ob konicah zjutraj in popoldne v prometu po deset in več dodatnih avtobusov.« Na platoju avtobusne postaje ne dela Karlovčane zanima vlada Delegacija IS Karlovac na obisku v Novem mestu — Zanima jih predvsem kadrovska politika ob menjavi oblasti — Gospodarska, kadrovska in etnična struk-_______tura v Karlovcu bolj zapletena NOVO MESTO — Minuli četrtek se je v Novem mestu mudila na prijateljskem posvetovalnem obisku tričlanska delegacija karlovškega izvršnega sveta, v kateri so bili njegov predsednik Ivan Presečan, podpredsednik Ivan Rast in Anica Simunčič, predsednica komiteja za prosveto in kulturo. Delegacija je obiskala izvršni svet novomeške občine, kjer seje pogovarjala s predsednikom Boštjanom Kovačičem in podpredsednikom Andrejem Kirmom, na daljšem pogovoru pa seje zadržala tudi na uredništvu Dolenjskega lista, kjer jih je zelo zanimalo, kako posluje časopis v novih družbenih in gospodarskih razmerah. Na novomeškem izvršnem svetu so člani karlovške delegacije izrazili predvsem upanje, da se bo mnoge rodove nazaj tradicionalno gospodarsko in kulturno sodelovanje med obema mestoma nadaljevalo naprej še bolj intenzivno. Živo so se zanimali za konkretne rezultate in posledice pri menjavi oblasti iz enopartijske v pluralno, pri čemer pa predvsem, kako se je to odrazilo pri posegih nove občinske vlade v kadrovsko in organizacijsko strukturo v občinski upravi, v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. S tem v zvezi je Boštjan Kovačič goste informiral o načrtovani racionalizaciji v lastni hiši, pri čemer so bile na vodilnih mestih že zamenjane tri četrtine vodilnih ljudi, skoraj za tretjino pa se bo zmanjšalo tudi število zaposlenih v občinski upravi. Goste je zlasti zanimala komisija za spremljanje rezultatov poslovanja, ki jo je ustanovil novomeški izvršni svet in ki naj bi na podlagi stvarnih podatkov in vrednosti ocenujevala stanje v gospodarstvu, tako da bi bile slabosti odkrite že v zgodnejši fazi kot doslej. Pri tem naj SPET MESARIJA NOVO MESTO — V bivši Vindi-šerjevi hiši, današnjem hotelu Kandija, je od včeraj spet mesarija. V prostorih nekdanje^ ribarnice jo je odprl Matej Bobič iz Škocjana. Nove mesarije, ki bo imela vsak dan sveže meso, bodo še posebej vesele gospodinje, saj bodo pripravili marsikaj iz receptov naših starih mam, kot svinino v mrežici in druge izdelke iz mesa. bi bili štirje kriteriji za ocenjevanje perspektive podjetja: program, komecialna projekcija, organiziranost in boniteta menagmenta. Drugih vzvodov kot uspešnost, to je goste še posebej presenetilo, pa zaenkrat ni pri selekciji kadrov v novomeški občini. Gostje so bili presenečeni tudi nad zaposlitvijo in gospodarsko strukturo v * Na Dolenjskem listu so se gostje iz Karlovca pozanimali o pogojih za izdajanje časopisa v novih političnih razmerah, zanimali so jih stroški poslovanja, družbena pomoč ter uredniška in kadrovska politika. Predvsem so želeli vedeti, kako se lahko časopis, kot je Dolenjski list, preživlja sam, saj je imel njihov občinski časopis Karlovački tjednik še do nedavnega kar 60 odstotkov dotacij, več zaposlenih in le 5000 naročnikov. Družbena subvencija Karlovškemu tjedniku je bila sedaj ukinjena, kar je močno razburilo tamkajšnje duhove. novomeški občini, kije vsaj v primerjavi s karlovško precej ugodnejša, čeprav seveda ne rožnata. V Karlovcu se nova oblast srečuje s še bolj zatečeno situacijo v gospodarstvu, velika je prezaposlenost, neugodna je kadrovska struktura, vse skupaj pa obremenjuje dejstvo, daje področje močno narodnostno mešano — blizu štirideset odstotkov prebivalstva je srbskega — kar še bolj otežuje odločnejše reze v že tako občutljiva področja. T. JAKŠE ♦J*«** G H — razen informacijskega okenca Gorjancev in okenca za prodajo domačih kart — pravzaprav še nič. Potniki pa imajo streho nad glavo, prostor za sedenje in čakalnico. Žalostno je, da že našteto v primerjavi s staro postajo omeni ogromen napredek. Na gornjem platoju sedaj privatnik ureja gostinski lokal, v spodnjem nivoju s pločnikom in cesto pa je že vse od otvoritve postaje odprt bife. »V kratkem bomo za začetne proge iz Novega mesta pričeli s predprodajo kart, tako da bomo potnike in šoferje vsaj delno razbremenili. V načrtu imamo tudi povezavo z rezervacijskima centroma v Zagrebu in Ljubljani, s katerima bomo računalniško usklajevali zasedenost avtobusov in tako lahko tudi pri nas prodajali rezervacije na vseh daljših linijah,« pravi Franc Planinšek. T. JAKŠE DRAGO SPANJE NOVO MESTO — Mnogim zaposlenim na občinski upravi že tako ni do mirnega spanja, odkar seje zvedelo, da bo nova občinska metla še letos pometla kar s približno tretjino zaposlenih. Sedaj pa tudi za tiste, ki s sladkim jutranjim spancem do sedaj niso imeli problemov, ni miru. Odkar je uveden fiksni delovni čas, je sedma ura neizprosna. Že 1. avgusta, ko je bil novi režim uveden, so se morali trije zaposleni posloviti od 4 odstotkov mesečne plače. Dva sta zamudila po dve minuti, eden pa štiri. Delo je šlo v Ljubljano 5 predvideno širitvijo me- tliškega obrata IMP za ________sedaj ni nič___________ METLIKA — V metliškem obratu IMP delo sicer poteka normalno, tudi plače dobivajo redno, a vendar je še letos kazalo, da bo bolje. V metliškem obratu ljubljanskega podjetja Črpalke, kije sodilo v sklop sozda IMP, je že dalj ča$a zaposlenih 24 ljudi, kar je dobra desetina vseh delavcev v tem podjetju, ki zaposluje 210 ljudi. V Metliki delajo vgradne elektromotorje za vse črpalke za centralno kurjavo, ki jih proizvajajo v podjetju. Ker pa zaradi težav upada tudi prodaja teh črpalk, tudi za metliški obrat ni več toliko dela, da bi bile polno zasedene vse njihove zmogljivosti. Vsekakor pa ni nič z načrtovanim širjenjem programa v metliškem obratu in s tem povezano zaposlitvijo za novih 10 delavcev. Dogovorjeno je namreč bilo, da bo v Metliki tekla proizvodnja in kompletna montaža majhnih potopnih črpalk in v ta namen so v metliškem obratu usposobili zgornje prostore. Naredili so že tudi prve serije teb črpalk, a so potem celoten program preselili v Ljubljano, ker je v tamkajšnjih obratih stanje še težje in dela še bolj primanjkuje. V Metliki upajo, da se bodo časi po- pravili in da bodo le dobili ta program nazaj. Kljub vsemu pa so zadovoljni, da imajo delo in pravijo, da tudi ni bojazni, da bi jim ga povsem zmanjkalo. Z načrtovano širitvijo obrata pa bo treba pač nekaj časa počakati. ^ g ELBA V DVEH ETAŽAH — Nova Bevčeva trgovina v Ulici talcev v Novem mestu ima kar 150 m2 površine, njeno otvoritev pa je prvi »požegnal« prošt Jože Lap. (Foto: J. Pavlin) Odprli so Elbo Nova elektro-trgovina Bevčevih v Ulici talcev NOVO MESTO — V Ulici talcev smo minulo sredo »požegnali« še eno novo privatno podjetje iri trgovino. Sin in hči električarja Marjana Bevca sta skupaj s Slavkom Stanišem, bivšim poslovodjem trgovine Elektrotehna v Novem mestu, ustanovila trgovsko podjetje Elba, ki se ukvarja s trgovino na drobno in debelo ter z inženiringom. Njihov osnovni program zajema prodajo elektroinstalacijskega in elektrotehničnega materiala z belo tehniko in svetlobnimi telesi. V trgovini bodo stranke lahko naročile tudi izdelke iz. njihove lastne proizvodnje, kot so razdelilniki za stanovanjske in industrijske objekte, zidni kanali za instalacije za jaki in šibki tok in še kaj. Podjetje ponuja tudi svoje storitve za izvedbo elektroin-stalacijskih del, strelovodnih naprav, polaganje energetskih kablov in opravljanje raznih meritev. Tako kot za druge zasebne trgovine velja tudi za Elbo, da bodo cene konkurenčne, saj bodo večino blaga nabavljali brez posrednikov. INVALIDNINE Z ZAMUDO NOVO MESTO - Prejemniki vojaških vojnih invalidnin, za katere prihaja denar vsak mesec na pošte iz. Beograda, so ta mesec zaman prihajali na pošte po svoje prejemke. Zaradi sprememb v zakonodaji bodo tokrat prejeli svoj denar z 10-do 15-dnevno zamudo. Njihovi prejemki ne bodo znižani. UPOKOJENCI NA GORJANCE! NOVO MESTO — V soboto, 11. avgusta, ob 11. uri prireja Zveza društev upokojencev občine Novo mesto srečanje upokojencev pri Miklavžu na Gorjancih. Pričakujejo, da bo na srečanje, kije prirejeno v čast dneva upokojencev, prišlo kakih dva tisoč udeležencev iz vse novomeške občine. Tri možnosti za razširitev šole Metliška osnovna šola je s 700 učenci največia v Beli krajini in je že več let pretesna — Odločitev med tremi možnostmi — V naslednjem šolskem letu še do starem DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 11. avgusta, bodo kot dežurne odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure, naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market Dolenjka na Kristanovi • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ • v nedeljo bo v Novem mestu od 8. do 11. ure odprta prodajalna KZ na Glavnem trgu 4. METLIKA — Sedanjo metliško osnovno šolo so zgradili pred 25 leti in za tiste čase je bila to sodobna in prostorna stavba. Sedaj pa se že več let v tej šoli, kije s 700 učenci največja osnovna šola v Beli krajini, otepajo s hudo utesnjenostjo in pomanjkanjem prostora. Zato morajo imeti dvoizmenski pouk in pet ali šest oddelkov ima pouk popoldne; to so izključno šolarji iz Metlike in bližnje okolice, kar seveda njim in njihovim staršem, konec koncev pa tudi učiteljem in drugemu šolskemu osebju povzroča precej težav. Tako se v Metliki že dalj časa zastav- ja, je pa, dolgoročno gledano, najbolj lja vprašanje razširitve oziroma dograditve šole. Tudi na eni prvih sej občinske skupščine v novi sestavi je bilo zastavljeno tako vprašanje. V Metliki vidijo tri možnosti za rešitev prostorske stiske v osnovni šoli. Prva je dograditev stavbe bivših sisov na Pungartu, tretja pa ureditev stare šole na Partizanskem trgu. Vsaka od teh možnosti ima svoje prednosti in šibke točke, vsaka zahteva precej denarja, za katerokoli pa se bodo odločili, je jasno, daje ne bodo uresničili do začetka šolskega leta 1990/91. Preden se bodo lotili dela, morajo strokovnjaki izdelati analizo posamezne variante, da se bodo lahko odločili za najugodnejšo. Kot rečeno, ima vsaka svoje prednosti in šibke točke. Dograditev prizidka bi zahtevala največ denar- smotrna. Ne dosti cenejša bi bila preureditev stavbe na Pungartu, katere prednost pa je, daje v kompleksu sedanje šole, na Pungartu je zunanje športno igrišče ter kulturni dom. Najcenejša možnost bi bila ureditev stare šole, je pa precej stran od sedanje šole, zaradi prometa se zastavlja vprašanje varnosti otrok, ni telovadnice, hrano bi bilo treba voziti. Če bi se bilo treba odločiti na hitro, bi bilo morda najbolje, da bi za silo uredili staro šolo in se potem v miru pripravljali na dograditev sedanje. Za večja dela sedaj ni denarja, kajti dozidava ali druga večja dela niso v programu za letos, še več, cel6 sedanjo stopnjo, po kateri se zbira denar za šolstvo, naj bi zmanjšali. Kdorkoli že, odločitev mora biti skrbno pretehtana in strokovno utemeljena, mora priti v program za naslednje leto. Jasno pa je, da se ves denar ne bo zbral od prispevne stopnje in bo treba zagotoviti dodaten denar in naj bo to kot tako imenovano združevanje sredstev ali pa se bodo ljudje odločili za samoprispevek, o čemer je tudi že dalj časa govor. A. BARTELJ METLIŠKA ŠOLA DOBI PSIHOLOGA METLIKA — V metliški osnovni šoli tudi med počitnicami ni miru. Sedaj, ko ni pouka, opravljajo razna vzdrževalna dela, od beljenja do zamenjave parketa v nekaterih učilnicah. Tako bo šola za začetek šolskega leta urejena in obnovljena. V novem šolskem letu bo v Metliki približno toliko šolarjev kot v prejšnjem, se pravi okoli 700, pouk v prvem razredu pa bo potekal v treh oddelkih. Zaradi odhoda v pokoj in na porodniške dopuste bo v novem šolskem letu na šoli tudi nekaj novih učiteljic, dobili pa bodo tudi stalnega psiholga. DOLENJSKI UST PSI il IZ NkŠIH OBČIN lii.i Vli IZ NKŠIH OBČIN lli 200 hektarjev spornih gozdov Večina gozdov tozda Črmošnjice so bivši kočevarski in Auerspergovi gozdovi oziroma razlaščeni gozdovi medvojne italijanske družbe Emona — Bivši lastnik _______________zahteva nazaj 200 ha gozdov — Dom v najem ČRMOŠNJICE — Črmošnjiški tozd novomeškega Gozdnega gospodarstva gospodari s 5.833 hektarji gozdov. Največji del teh gozdov je v Kočevskem Rogu in v glavnem so to bivši kočevarski gozdovi in gozdovi bivše Auerspergove veleposesti. Med vsemi gozdovi črmošnjiškega tozda je tudi 267 hektaijev zasebnih gozdov, med njimi tudi cerkveni. S temi gozdovi že ves čas upravljajo njihovi lastniki. Del gozdov črmošnjiškega tozda je tudi nasproti Kočevskega Roga, na območju, ki se razprostira proti Uršnim selam in ki mu gozdarji rečejo Drvo-devnik. Tudi v tem deluje bilo nekaj veleposestniških gozdov. Medtem ko v primeru gozdov medvojne italijanske družbe Emona stvar ni sporna, prav tako ne, pravijo v Črmošnjicah, za nekaj zaplenjenih kočevarskih gozdov, pa se je že oglasil nekdanji lastnik velikega gozdnega kompleksa v Drvodevniku in predložil seznam gozdnih parcel, ki naj bi mu jih vrnili. Gre za okoli 200 hek- planu, da bi letos v teh gozdovih posekali okoli 800 kubikov lesa, vseskozi pa seveda tudi v teh gozdovih opravljajo gojitvena dela. Sedaj je v črmošnjiškem tozdu zaposlenih 55 ljudi in kaže, da se bo do konca leta to število še zmanjšalo na kakih 50; pred leti pa je bilo v Črmošnjicah celo 80 zaposlenih. Obseg del se zmanjšuje, njihovi glavni kupci so Novoles, IMV in krška Celuloza in tudi oni odkupujejo manj lesa kot prejšnja leta, zlasti pa imajo težave s plačili. Ker se obseg del zmanjšuje, je seveda tudi manj denarja za gojitvena dela, ker ni predvidene realizacije, pa še cene lesa so nizke, ne morejo v gozdove vlagati toliko, kot bi morali. Da se število zaposlenih v tem tozdu zmanjšuje, pove tudi podatek, da v njihovem samskem domu ta čas živi samo sedem delavcev. Seveda pa so z vzdrževanjem doma precejšnji stroški, zato so se odločili, da ga bodo dali v najem. Dom je sorazmerno nov, zgradili so ga leta 1978, v njem je 35 ležišč, kuhinja, menza in ostali prostori. Glede na to, da od Dolenjskih Toplic do Črnomlja ni nobenega takega objekta in daje v neposredni bližini smučišče Gače, najbrž ne bo težko dobiti podjetnega človeka, ki ga bo prevzel. ^ g tarjev gozdov. »To so edini sporni gozdovi v našem tozdu,« pravijo v Črmošnjicah. In v teh gozdovih, odkar velja moratorij, nič ne sekajo, čeprav je bilo v Pečenka za sto dinarjev Ali kako bo zdravstvo postalo cenejše v' I TURISTIČNI JEZDEC — Franc Okorn iz Drage v občini Kočevje, kjer ima družinsko kmetijo, je živinorejec in rejec konj. Na svojem »ranču Okorn« ima šolo jahanja, sprejema domače in tuje turiste, je pa tudi reden gost turističnih prireditev v bližnji in daljni okolici od Cerknice do Kočevja in drugod. Sodeluje na tekmovanjih (njegova hči tudi), poleg tega pa je na voljo za vožnje s kočijo. Predstavil seje kot gost na nedavnem turističnem dnevu v Osilnici (na foto-graflji) (Foto: J. Primc) GENERALA v OSILNICI OSILNICA — Generala Dane Popovič iz Ljubljane in Marjan Čap sta bila 1. avgusta s sodelavci na obisku pri vojakih, ki posodabljajo cesto od Broda na Ko|pi do Mirtovičev. Ob tej priložnosti sta se o nadaljnjem sodelovanju pogovarjala z vodstvom občinske skupščine Delnice in krajevne skupnosti Osilnica. Na območju KS Osilnica vojska že 15 let pomaga občanom pri gradnji cest, vodovodov, TV pretvornikov in pri napeljavi telefonov. IZ KS OSILNICA NADALJUJEJO GRADNJO —7. avgusta so začeli z nadaljnjo gradnjo turistično-športnega rekreacijskega centra v Starih malnih pri Osilnici. Dela so zastala zaradi pomanjkanja denarja (nelikvidnost podjetij, ki združujejo denar i gradnjo) pred dvema mesecema. PRENAVL /UALI BODO KAJAKAŠKO STEZO — 15. avgusta bodo začeli prenavljati kajak kanu stezo v Starih malnih, kjer bodo potekale tudi priprave kajakašev na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Sloveniji. POPRAVLJAJO HUDOURNIKE — Na območju KS Osilnica je podjetje Hidrotehnik iz Ljubljane začelo odpravljati škodo, ki so jo prizadejali hudourniki, in tudi urejati hudournike. Z deli so začeli na potoku Belica, nadaljevali pa bodo na Čabranki in Kolpi. ČRNOMELJ — Črnomaljski zdravstveni dom, tako kot ostali domovi na območju Dolenjskega zdravstvenega centra, ni podpisal pogodbe o financiranju, ker bi to pomenilo, da pristajajo na za skoraj tretjino manj denaija. Tako bi jim proti koncu septembra že zmanjkalo denarja in bi lahko za letos zaprli »štacuno«. Seveda se da te stvari reševati tudi drugače. Denarja bi jim namreč zmanjkalo, če bi hoteli osnovno zdravstvo obdržati na ravni, na kateri so sedaj, se pravi, če bi hoteli delati po sedaj veljavnih in sprejetih programih. »Ne moremo pa mi sami od sebe in po lastni presoji, zato ker ne dobimo dovolj denarja, ukiniti nekaterih zdravstvenih storitev, ki sedaj zavarovancu pripadajo,« pravijo v Črnomlju. »Še to, kar imamo sedaj, je premalo, zlasti kar se tiče prostorov, opreme in tudi kadrov.« Zato v črnomaljskem zdravstvenem domu pravijo, naj kar v republiki, od koder prihaja denar, rečejo, da si morajo poslej ljudje sami plačevati na primer protetična dela ali kaj podobnega. Ker tega ne morejo in nočejo narediti in ker niso podpisali pogodbe, po kateri bi dobivali tretjino denarja manj, jim je (in vsem ostalim) območna enota republiške uprave za zdravstveno varstvo sama od sebe znižala cene njihovih storitev. Takoje točka v zobozdravstveni dejavnosti po novem vredna 13,34, prej pa je bila 20,30, in po tej novi vrednosti jim jo bodo tudi plačevali. To je približno tako, kot če bi človeku dali 100 dinarjev in ga poslali po tri kile pečenke, kje in kako jo bo za ta denar dobil, pa je njegova stvar. Zaradi kroničnega pomanjkanja denarja za zdravstvo je najbrž jasno, da bo treba nekaj iz že do sedaj ne najbolj bogatega programa zdravstvenega varstva črtati. Jasno je, da zobnih protez, če spet vzamemo to primerjavo, ne bo moč delati na račun plač zaposlenih v zdravstvu. Jasno pa bi moralo biti še nekaj: da s kakršnimikoli ukrepi in ukinjanjem oziroma krčenjem programov bolezni ne bodo opravili. Bolnih ljudi ne bo nič manj, kvečjemu jih bo zaradi vse slabšega gmotnega in socialnega stanja vedno več. A. BARTELJ Se hudiča bi prodali SEMIČ — Od aprila ima Semič eno trgovino več. Gre za zasebno samopostrežno trgovino z mešanim blagom in diskontno trgovino, ki jo je v Mladici odprl Semičan Zemir Begič. V Semiču je samo Dolenjki-na samopostrežba večja od Begiče-ve trgovine. Podjetnega Begiča ni bilo moč dobiti, ker je bila prejšnji teden ravno njegova »izmena« in je bil na morju v Stinicah, kjer imata s partnerjem v najemu restavracijo. Menda namerava vzeti v najem še mesnico v Semiču, pogovarja pa se, da bi prevzel tudi menzo v črnomaljskem Beltu. V trgovini dela Begičeva žena Suzana, poleg nje pa še njegova sestra in še eno dekle, skupaj torej trije. »Toliko nas mora biti, ker je trgovina odprta ves dan, od sedmih zjutraj do osmih zvečer, ob sobotah do 18. ure ter ob nedeljah do 11. ure. Nedelja je, pravijo, božji dan, in to velja tudi za nas, saj v tistih nekaj urah ob nedeljah prodamo skoraj toliko kot včasih v celem dnevu,« je povedala Suzana. »Za začetek lahko rečem, da posel še kar gre, čeprav ljudje kupujejo samo, kar je najnujnejše, sedaj pa se pozna, da so dopu- Suzana Begič sti in je promet manjši. Zelo se trudimo, da smo pri vsakem artiklu konkurenčni; če za dinar, pa za dinar, na koncu, ko vse sešteješ, se pa le pozna.« V teh pasjih dneh prodajo veliko pijač, zlasti ljudje kupujejo cenejše vino, ker je domačega zaradi lanske slabe letine že zmanjkalo. »Če hočeš v teh časih kaj prodati, moraš res biti konkurenčen. Mi na to gledamo in nabavljamo tam, kjer je dobra izbira in so ugodne cene. Tudi po štirikrat na teden gre mož v nabavo v Karlovac. Križaje, ljudje nimajo denarja za drage stvari, tako hudo je, da nekateri celo otroke jemljejo iz vrtca. Denarja ni, a na koncu se v trgovini le vse proda. Še hudiča bi prodali, če bi ga imeli.« A. B. Kočevarji obiskali Kočevsko Domačini so jih slovesno sprejeli v spominskem parku Corpus Christi — Kočevarji so si ogledali še druge kraje na Kočevskem, tudi Kočevsko Reko SPREJEM PRI CORPUSU CHRISTI — V spominskem parku Corpus Christi v Kočevju, ki ga še vedno urejajo, so domačini I. agusta sprejeli skupino 75 Kočevarjev in njihovih potomcev, ki žive po vsem svetu. Sem so se pripeljali iz Čelovca, kjer je bilo te dni srečanje Kočevarjev iz vsega sveta, ki ga imajo tu že 25 let zapored pod naslovom Kočevarski kulturni teden. Na fotografiji: Kočevarji v Kočevju. (Foto: J. Primc) KOČEVJE, CELOVEC — Od 30. julija do 5. avgusta je bil v Celovcu kočevarski kulturni teden, že 25. po vrsti, na katerem so se zbrali Kočevarji iz vsega sveta in praznovali 660-letnico (naselitve) Kočevske in 30-letnico kočevarske delavske oz. deželne zveze. Otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič. V okviru tega kulturnega tedna je skupina 75 Kočevarjev L avgusta obiskala Kočevsko. Med gosti, ki so jih v Kočevju slovesno sprejeli na Trati v parku Corpus Christi, so bili tudi predsednik svetovnega združenja Kočevarjev dr. Herbert Krauland, predsednik kočevarske organizacije za Avstrijo in Nemčijo dr. Viktor Michitsch in predsednik ameriškega združenja Kočevarjev dr. Karel Staltzer. Gostom so domačini pripravili krajši kulturni program (nonet Rog iz Željn, recitatorka Rosana Jarm), pozdravili pa sojih, seznanili z razmerami pri nas in z urejanjem spominskega parka na Trati Rajko Jenko in dekan Bpžidar Metelko (oba vodita ureditvena dela v parku na Trati) ter predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič. V imenu gostov seje za sprejem zahvalil dr. Viktor Michitsch, kije med drugim poudaril, da so se prav ob izgradnji spominskega parka na Trati začele ponovno obnavljati vezi med domačini in Kočevarji, ki žive zdaj po vsem svetu. Dejal je tudi, da smo pri izgradnji tega parka dolžni pomagati eden drugemu. Zahvalil se je nonetu Rog, ki je zapel nekaj pesmi tudi v originalnem koče- varskem jeziku. Dr. Michitsch je predsedniku občinske skupščine Kočevje Mihaelu Petroviču podaril knjigo o zgodovini Kočevarjev. Zapel je kočevarski pevski zbor. Gostje so si ogledali nekatere cerkve na Kočevskem in posamezne kraje, saj sije vsak želel obiskati svoj rojstni kraj oz. domovino staršev. Med drugim so si nekateri tokrat prvič ogledali do nedavnega še zaprte kraje na območju Kočevske Reke. J. PRIMC Peš od Litije do Primskovega? Ko so litijske tovarne prenehale sofinancirati avtobusne prevoze svojih delav-_________cev, so postali prevozi vprašljivi —Zagotovilo izvršnega sveta PROSPEKT O GROBIŠČIH V ROGU KOČEVJE Tiskarna Kočevski tisk je izdala prospekt »Kočevski Rog« (Sprava 8. julija 1990). Na njem je zemljevid občine Kočevje z vrisanima grobiščema pod Krenom in pri Macesnovi gorici ter cestami in najlažjim dostopom iz smeri Novo mesto, Ljubljana, Reka in Kočevje. PRIMSKOVO, GRADIŠČE — Ali bodo iz Primskovega, Gradišča in drugih krajev s tega območja litijske občine jeseni delavce še vozili avtobusi v Litijo? T o vprašanje že nekaj časa da misliti tukajšnjim domačinom in očitno tudi še komu, vendar pravega odgovora vsaj za zdaj ne pove nihče. Prvo znamenje, da bi delavski avtobusi lahko nehali voziti prebivalce iz teh hribovitih predelov v nižjo industrijsko Litijo, so bile letošnje odločitve nekaterih litijskih podjetij, da prenehajo plačevati avtobusne prevoze svojim delavcem. Sklepe so začela podjetja tudi nemudoma izvajati in tako zdaj Pri-mskovčani in drugi, ki vstopajo na Zaprta območja za dober krompir Tudi v trebanjski občini naj bi usposobili posebna območja za pridelavo semen-______skega krompirja — »Regresirati nakup zdravih gomoljev« TREBNJE — Potem ko so slovenski pridelovalci semenskega krompirja ugotovili, da vse težje pridejo do zdravih gomoljev, zdaj vse bolj razmišljajo o sajenju tega krompirja izključno v tako imenovanih zaprtih kmetijskih območjih. Trebnje naj bi po nekaterih sedanjih načrtih Slovenija uvrstila med občine s temi posebnimi območji za pridelavo semenskega krompiija. »Glede na nove vrste virusov, ki so zelo kužni, je pridelovanje nemogoče v dosedanji obliki. Doslej namreč med nasadi semenskega in nesemenskega krompirja izolacija najpogosteje ni bila večja od 50 metrov. To je premalo in semenski krompir se prek prenašalca okuži z nesemenskega. Zato je edina rešitev, da bi se naredila zaprta območja, kjer bi pridelovali izključno semenski krompir. Predlog je, naj bi v Sloveniji bila taka območja na Gorenjskem, nekaj okrog Dravograda in na Dolenjskem. Tu naj bi bila na območju kmetijske zadruge Stična, to je okrog Radohove vasi, in na območju trebanjske kmetijske zadruge v okolici Velikega Gabra, Pristavice in Zagorice. Skupno naj bi ta zaprta kmetijska območja na Dolenjskem obsegala površino okrog 1.000 hektarov,« ocenjuje razmere in pojasnjuje načrte Alojz Metelko, vodja pospeševalne službe v Kmetijski zadrugi T rebnje. Omenjena zaprta območja je, očitno kot rešitev v sili, predlagal poslovni odbor za krompir pri slovenski Poslovni skupnosti za sadje, krompir in vrtnine. O takem načinu pridelovanja semenskega krompirja je odbor za krompir že tudi temeljito razpravljal na eni svojih zadnjih sej. Načrtovana posebna območja, kijih pridelovalci krompirja v vrsti evropskih držav že leta s pridom uporabljajo, sicer pomenijo dobro rešitev, vendar vsaj za zdaj prinašajo nekaj novih nalog, kijih bodo morali rešiti zunaj strokovnih kmetijskih služb in ustanov.. »Kot problem se kaže to, da bodo morali tudi ti- sti, ki ne bodo pridelovali semenskega krompirja, saditi popolnoma zdrave gomolje, da ne bo prišlo do okužbe semenskega krompirja. Zato bo treba nakup zdravih gomoljev regresirati tudi tistim, ki bodo pridelovali nesemenski krompir. Očitnoje tudi, da bomo morali o omenjenem in za nas novem načinu pridelave sprejeti tudi ustrezne odloke,« razmišlja Alojz Metelko o težavah, ki se vsaj na začetku vendarle postavljajo • Po načrtih, na katere se sklicuje Metelko, naj bi bil program za oblikovanje slovenskih zaprtih kmetijskih območij za pridelavo semenskega krompirja nared do konca letošnjega septembra. Omenjene pridelovalne površine bi začeli urejati prihodnje leto, tako da bi bile v letu 1992 vse usposobljene. omenjene avtobuse na postajah od Primskovega in Gradišča do Litije, plačujejo avtobus sami. Toda dejanskih in vseh morebitnih potnikov je na omenjeni progi veliko premalo, da bi se prevozniku splačalo samo za denar, ki ga pokasira od njih, pošiljati avtobuse v te oddaljene kraje. To potrjujejo tudi v ljubljanskem Integralu. Viktor Hribar, v Integralu direktor Sapa-Medkrajevnega potniškega prometa, nam je povedal, da sicer primera Primskovega ne pozna, ker je pravkar prevzel omenjeno delovno mesto, da pa lahko pojasni stališče podjetja. Po Hribarjevih besedah bodo v Sapu v kratkem naredili ekonomsko analizo in na tej podlagi ukrepali. Slednje tudi pomeni, da bodo ukinjali nedonosne proge. »Če pa je glede posameznih avtobusnih prog kak drug interes, mora biti ta tudi finančno pokrit. Če ima interes za progo neka občina, bo morala občina tudi plačati prevoze,« opozarja Viktor Hribar na neizprosne zakonitosti trga. Kaj bo ob taki tržni filozofiji pripravljena storiti litijska občina? »izvršni svet bo vztrajal, da se ti ljudje vozijo,« zatrjuje Slavko Rokavec, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija. Po docela drugače, kot so tedaj v času naftne krize, ko so začela uvajati avtobusne vožnje za svoje delavce. »Mi lahko povemo, da ne bomo financirali voženj,« pravi Anton Primožič, sekretar v Predilnici Litija, kot bi opozarjal, da tovarna pač mora nekje začeti varčevati. Zdi pa se, da omenjene vožnje gledajo povsem podobno še v drugih delih litijskega industrijskega bazena, v katerega se zliva delovna sila z okoliških hribov. Toda težav verjetno ni konec na tej točki. Če se namreč tovarne otepajo z omenjenimi stroški zaradi lastnega rastočega siromaštva, kot se jih da razumeti, bo denar za plačilo avtobusov težko zbrala tudi občina, ki praviloma dobi denar iz lastnega gospodarstva, kakršnega pač ima. Zato morda ne bi bilo narobe, če bi pristojne republiške ustanove pretehtale, koliko so avtobusni prevozi na odmaknjeno Primskovo življenjska nuja in koliko luksuz domačinov, in na podlagi take presoje priskrbele kakšen dinar za plačilo spornega avtobusa. Če seveda ta namig ne zveni za današnji čas preveč socialno?! M. LUZAR DVA KOLEDARJA pred Poslovno skupnost, Kmetijski inštitut Slovenije in druge. M. LUZAR njegovih besedah bo litijski izvršni svet ob morebitnem umiku Integrala iskal druge možnosti prevozov bodisi v konkurenčnih podjetjih bodisi pri zasebnikih. Tako vsaj uradna Litija odganja bojazen domačinov, kijoje.iz.raz.il Brane Zadražnik z Gradišča: »Če ne bomo dobili finančne pomoči, bo avtobusna linija odpadla.« Očitno je, da podjetja, ki (zdaj še) zaposlujejo tistih nekaj deset delavcev s širšega območja Primskovega, mislijo KOČEVJE Kočevski tisk bo za leto 1991 izdal v samozaložbi dva koledarja. Prvi z umetniškimi slikami iz doline Temenice slikarja Bogdana Breznika je že natisnjen v formatu 32x48 cm, njegova cena pa je 30 din. Drugi z. motivi Kočevja, Ribnice ter kulturnimi in naravnimi zanimivostmi Kočevske pa je tudi že v tisku. Njegov format je večji, 48x65 cm, na njem pa je možno natisniti še reklamne ali druge fotografije ali besedila posameznih interesentov (podjetij itd.). Cena tega koledarja bo okoli 60 din. Avtorji fotografij za ta koledar so isti kot za razglednice Kočevja in Ribnice ter narave na tem območju. Črnomaljski drobir „ NEVARNA RAZMERJA Med Črnomljem in Semičem ni bilo nikoli prat prisrčnih in bratskih odnosov. Šokci ima jo že od nekdaj občutek, da jih v središč« vesoljne črnomaljske občine zapostavljaj« in da jim ne priznajo veljave, ki jim gre kol drugemu največjemu kraju v občini. Radi, povejo, da so včasih že imeli svojo občino; in da ni rečeno, da v bodočnosti Semič n« bo spel občinsko središče. Sicer pa se pritožujejo, da si Črnomaljci sodelovanje i Semičarji predstavljajo po načelu: Ko pri-j dem, daj, ko prideš, prinesi. MARX Z RAŠČICE — V sivi prete-l klosti marelastih družbenopolitičnih orj ganizacij, ko so se funkcionarji kot na vaŠ-i kem vrtiljaku presedali s stola na stol, se jd v prostorih črnomaljske Socialistične zve-j . ze znašlo bronasto poprsje lasatega in bra-j dalega Karla Marxa. Funkcionarji so se menjavali, Marx je pa ostal. In še sedaj, ko, tajnica ureja papirje, da bodo lahko v mi-; ru izpraznili prostore, to početje neprizadeto opazuje. Če pa že kdo vpraša, kdo j«! ta možak, mu tajnica mirno odgovori, d« gre za Trubarja. In tudi, če bi bilo to res, bi, bilo kar prav, kajti Trubar je celo nekaj (koristnega) storil za Slovence. HIŠA STRAHOV — Črnomaljska be-, -la hiša, kot rečejo stavbi, v kateri imajo J svoje prostore (bivše) občinske družbenopolitične organizacije, vse bolj postaja hiš« strahov. Pisarne, v katerih so še pred kratkim odločali tako rekoč o vsem in vsakomur, so sedaj prazne ali pa se pripravljajo, da jih bodo izpraznili. Upajmo, da ne bo strašilo. [ Drobne iz Kočevja \ j k K DEMOSU OB SREDAH — VsaK« sredo od 16. do 19. ure ima Demos urad': ne ure za stranke v svojih prostorih n« Ljubljanski cesti (stavba socialnega zava rovanja). Takrat dajejo ljudem irtformaci je, sprejemajo pa tudi njihove pobudA predloge in pritožbe ter vpisujejo nov« £|ane MANJ AVTOBUSOV Med šol; skimi počitnicami je Integral-Stojn« zmanjšal število prog. Tako zdaj vozi av tobus proti Ljubljani in v obratni smeri It vsakih 15 minut čez polno uro (ne pa tis« 15 minut pred polno uro). Ne odpelje tud avtobus ob 8.25 iz Broda na Kolpi pro« Zl Kočevju, v obratni smeri pa ne ob 12.15» J Vsi ti avtobusi so ukinjeni le začasno it bodo spet vozili s 1. septembrom. Ob se ‘ botah in nedeljah peljeta med počitnicam1 s skozi Kočevje do Crikvenice oz. Selc dvt ** nova avtobusa, ki odpeljeta iz Kočcvji i1 zjutraj, vračata pa se zvečer. ~--------------------- i« NEVZGOJENI OTROCI IN STAR' ŠI — V Kočevju mamice in njihovi otrod ^ > isto: ko odviieio sladoled, čokolad« Q.' počno isto: ko odvijejo sladoled, čokolad« . ali bombon, papirček vržejo na pločnik al> na cesto, ne pa v smetnjak. Kadilci mečej«; sv cesto, ne pa po tleh čikc in vžigalice, itd. Tudi pljunki niso redkost. Tako je Kočevje bolj po-! ^ dobno svinjaku kot mestu, ki bi rado bil« • -v n< turistično. .1 kž Ribniški zobotrebci PRIJAVITI ODVZEIO — Rcpublih ka skupščina je julija sprejela zakon o 7«': K, časni prepovedi sečnje v gozdovih v dr uh h beni lastnini in začasni prepovedi promet*' Pr z nepremičninami v družbeni lasti. Obči« ska skupščina Ribnica je o tem obvestil^ na vse krajevne skupnosti in jih zaprosila, rk de o tem na krajevno običajen način seznani«br jo čimveč ljudi, prizadeti občani pa n# prijavijo odvzete nepremičnine občinsP di. skupščini. Do konca minulega meseca f dc prišlo 7 takih prijav, pričakujejo pa jih » tel veC [ PRETRGALI KABEL — Med nap«' Ijavo toplovoda proti zgradbi občinsk1 skupščine so med kopanjem jaška pri lip1 p potrgali telefonski kabel. Podobne n«; V všečnosti pri prekopih v Ribnici niso n« M ■ ................. p posebnega, saj nimajo urejenega podzei nega katastra. Enako je po drugih mestil'| zato so v Kočevju že pred leti, kot prvi S Sloveniji, uvedli računalniško vodenj1 se dal«! podzemnega katastra. Morda bi se dal kaj naučiti pri sosedih. - Trebanjske iveri r h VRHTREBNJE - Občina Trebnje prav rada razvijala turizem. Toda pri t«! imajo Trebanjci vse preveč dela sami s« ob boj in, kot kaže, tudi z drugimi. Med slq sti nje seje uvrstila tudi armada, kije hotj ve postaviti določene objekte na Vrhtrjf sle njem. Trebanjci so nastopili odločno pl? sel takemu opremljanju njihovih krajev, las por se da razumeti. Občina se še niti1 znebila za tujce zaprtih območij na Hof pa ji že grozijo z novimi podobnimi okč Poleg tega pa se Trebanjci na Vrhu« njem dobivajo na veselih vsakoletnih sj[ čanjih. Ta so seveda mnogo bolj po v lenjski (in slovenski) meri kot priprav«' vojskovanje. ZAKLJUČEK Kot zatrjujejodoW ni< obveščeni, se bodo v Dolnji Nemški Pe pri Trebnjem že kmalu oglasili telefoni'*, šal jih ljudstvo tudi pričakuje. Pred tem t«*‘ srečnim koncem so bile zadrege. I/. ura«*1: ic i potrjenih informacij pa je razvidno, d« J 8ai tokratne stiske ni bila nič kriva PO" Pri Problemi so se namreč pojavili zato. \ Pn verjetno rajnka Avstrija ni prav raz.m«J' Pii • vijvuiu lUjiinu I nuiiiju iii piur tat. -i njiv, pa so zato domačini izza Lukovk#fi dir rabili napeljavo telefona za razprav«! (a, mejah in o tem, kje lahko in kje ne sn" 'Jr. stati telefonske razdelilne omarice. , •in NEJASNO Eden od občinskih r> lamentarnih odbornikov iz Velike LoKaJih m-i i seji občinske skupščine »tehtal«, kol« Ai je v Trebnjem pravne države. Dejid' namreč: z odlokom prisiljujejo k od«*?) Po smeti, toda smeti ni kam odvažati, Pn MIICII, IUUU MUCU lil KUHI I JU VU/.UII, Trebnjem ni legalnega smetišča. To d*| ski prebral v odgovoru na neko delegat' tja] vprašanje. Toda s prebiranjem tega od? 'iv vora je postavil že novo delegatsko vpj! šanje, na katero pa bo zadovoljivo odl* vorila verjetno šele prihodnost. Novo v Brežicah SAMODRŠTVO? — Ni znano, kaj je mislil gospod župan, ko jc odgovarjal delegatu na vprašanje, zakaj ne dajo na dnevni red skupščine obravnavo študije o nožnih lokacijah novega občinskega odlagališča odpadkov. Odločno je namreč L zatrdil, da študije ne bo na dnevnem redu, I 'n sicer zato ne, ker sc mu ne zdi primerna I nobena rešitev za deponijo. Ob takem odgovoru seveda upamo, da za bregom nima I satnodrštva, ampak kak nov in boljši predlog o odlagališču. Sedanje v Dobovi bo I namreč vsak trenutek polno. KONTROLA PA TAKA! — Končno smo dočakali večstrankarski sistem, v katerem bodo stranke druga drugo kontroli-I /aie, kaj počnejo in tako preprečevale razne grdobije. V Brežicah, na primer, ima j Demos tako močno kontrolo nad predsednikom izvršnega sveta (mimogrede, | izhaja iz njegovih vrst), da ga celo spremlja na posameznih prireditvah in nadzira, Kaj je pojedel in popil. Predsednik jc to i dogajanje označil z zdravo kontrolo, mi j; Pa bi ga imenovali krajše: zavist, j! CESTE Krajevne skupnosti, ki jih je I Prizadela toča, so se z veliko zamudo po-, javile na občini in prijavile, da jim je neurij JC ob toči močno prizadelo lokalne ceste. ■i Zakaj so za prijavo potrebovali toliko ča-i' sa. vedo le oni, povsem verjetno pa je, da . na splošno slabih cestah sprva niti opazili .[ n'so, da jih je neurje še dodatno poškodovalo. •I UTRUJENI Po zagrizenem predvo-1'lnem boju, ko je bilo v brežiški občini to-l‘Ko strank, da sijih občani niti zapomniti niso mogli, seje zdaj vse lepo umirilo. Nekdanje uradne stranke se z zadnjimi zdihljaji borijo v poraznem finančnem stanju, > ki ga niso bile vajene. Od nekdanje opozi-( J-lic je ostalo le nekaj veljakov, ki so utihni-|. ko so si razdelili stolčke. Krške novice il MINISTRICA — Avstrijska ministri-ii ca za otroke, družino in okolje je kljub v svojim 57 letom izredno živahna in simpa-li fična gospa, ki se ji še kako pozna, da je ,t nekoč delala v avstrijski kinematografiji. J k>d tam ji je tudi ostala presunljiva ljube-il zen do širjenja avstrijskega provincional-5' "Ipga domačijstva, ki ga je razkazovala tu-il j*1 v Krškem. Samo do Krškega in do 0 amkajšnjega atomskega hudiča ter do n slovenskega izvršnega sveta sega njena vi Hoč. Ko so namreč kolegi iz avstrijskih ji medijev hoteli resen pogovor z njo, se je izkazalo, da ta ni mogoč. Na vprašanje, L r*J je s številnimi jedrskimi elektrarnami v '£J ‘mčiji, Švici, CSFR itd., ministrica ni K cmla prepričljivega odgovora. Kdo ve, če ili' Sl nc. bomo v Sloveniji na ljubo Avstrijcem ji svetili z leščerbami? |>i POROKE — V nekdanjem samostanu . ne in ponoči pa jih ni na spregled. Kar je n 5ie res. V tem času bi Egipčani že zgra-I a' l.vsaJeno piramido. Na sliki pa je videti 1 i .’ ria se delavci pri delu sploh ne prc-i' knejo, ker jih na »gradbišču« sploh ni. ski lipi v /jaL ril •,nl lak r ^Sevniški paberki A----------------------------------- KOSOVCI — Tudi s takimi vzdevki sW stjk ariajo nekateri osebki, zeleni od zavihi vea 3^ane Mestnega vrha, ki so te dni po trf' ski nem prizadevanju in marljivem delu jP scuinP.'e Prišli do asfalta. V sosednjih va-v lasi ^er avlalta še nimajo, tudi zavoljo D -iric nerodnosti in neenotnosti, so proti i na(|'m ljudem v teh odmaknjenih hribih tul' ,. evn'c° izstrelili največ strupenih , j, cic. Ena teh je vzdevek — Kosovci, saj J\ vrhn?V°?‘'*j*vci prepričani, da je Mestni k riobil asfalt tako, da je denar spodžrl ’ f pQ? 'n še komu. Marjanca Horjak, kije Veda- a 7-3 najve^ malic delavcem, se-■0pf nj, *17 družinskega proračuna, takim iro-j pei °dgovarja: »Ja, samo zrezke smo I šai 1ln vince točili, cestarji pa so le vpra-j ^Hahko pridejo!« . jp je CtGALA? — Nova sevniška vlada se jgar . n° navzela nekaj slabih navad stare prjailure. Ta je namreč večkrat očitala k DrpPa<^n'*conl sedme sile, da poročamo 'J ai: n'a'° afirmativno o velikih dosežkih d| ria malo manjših in da prevečkrat vi-lV(! la jri.le slabe stvari. Novinarje pa je vabi-i„(t izr«} ar ji je pač to ustrezalo. Prav zato j tirn arn° bojazen, da bi šlo vse po starih h J ^ j 'cah, kajti krajani so nam povedali, da 0|i(j jjjj* v minulih dneh sukal v njihovih kra-(,lž" Jaitk'v' Predsednik izvršnega sveta Mar-■i:il' W-arn'*t 7 najožjim vodstvom oz. sode-o’ unh' ln s° se ljudje čudili, zakaj ni bilo saj pjk?neg» novinarja poleg. Pobarali smo , dal' sltj^nika Kurnika, kako je s temi obi-,at>t da| P° krajevnih skupnostih, pa je pove-odf' liv«,a so *e pri koncu in da gre za operami* pjj c stvari. Bo pa o vseh teh pogovorih od? itiaU^ °bvestil novinarje. Škoda, da tole ! ne j.Cc riiši po delu pod mizo, mimo kritič-Javnosti in občevanju s komunikeji. m IZ NKŠIH OBČIN r \ illil IZ NKŠIH OBČIN ili Reorganizacija še buri duhove S ponedeljkom je brežiška občinska uprava lažja za 36,5 delovnih mest — 9 delavcev gre v pokoj, ostali pa med »čakajoče« — Akcije še ni konec__ BREŽICE — S ponedeljkom so brežiški upravni organi začeli delovati po novem odloku o sistematizaciji delovnih mest. Reorganizacija preveč razvejene občinske uprave še buri duhove po Brežicah, po besedah tukajšnjega izvršnika pa tudi širše, saj jih kličejo od vsepovsod, se zanimajo za njihove postopke in jih prosijo za materiale. Drugačna organizacija in poenosta- -vitev delovanja javne uprave je bila tudi osrednja tema petkove tiskovne konference, ki jo je pripravil brežiški izvršni svet. Zdaj je že jasno, da bo to po novem redna pot, po kateri bodo novinarjem posredovali informacije o svojem delu in o sklepih. Za zaprte seje so se odločili, da bi se lažje odkrito in brez zadržkov pogovarjali. V javnosti in med delavci uprave je največji odmev imelo drastično zmanjšanje števila zaposlenih. Za deseterico so ga zmanjšali že od novega leta sem, zdaj pa jih bo od 137 zaposlenih na delovnih mestih ostalo le še 99. Brežiška občinska uprava se bo na ta način po obsegu zopet približala šestdesetim letom. Glede na to, da seje vsebina dela spremenila in po količini povečala, je več kot jasno, da bodo tisti, ki so ostali, nosili precej večjo obremenitev. Nič čudnega torej ni, če nekateri med njimi celo zavidajo tistim, ki bodo šli z dokupom let v pokoj (trenutno jc takih 9, v krajšem času pa jih bo še 5 ali 6), in celo onim, ki bodo »izgubili delo«. Zadeve so boleče, a vendarle tudi drži, da bi bile lahko še bolj. 27 in pol delavca je za sedaj prišlo na seznam čakajočih ali Revež naj čuva vsaj tisto, kar že ima! BREŽICE — V pogovoru z direktorji slovenskih zdravstvenih organizacij je dr. Katja Boh, ministrica za zdravstvene zadeve, zaigrala na struno notranjih rezerv, ki jih v zdravstvu Se niso izkoristili O notranjih razervah seveda ne gre dvomiti, a žal so bili vsi dosedanji poskusi bolj ali manj neuspešni in so, tega se lahko spet bojimo, udarili naravnost po uporabnikih, v tem primeru bolnikih. Slovenski zdravstveni delavci niso najbolj navdušeni nad predvidenimi ukrepi v zdravstvu, saj menijo, da so strokovno šibki. In prav strokovnost je tisto, kar je našemu zdravstvu že do sedaj manjkalo. Varčevanja in bolj pametnega gospodarjenja se bo zato treba lotiti na pravem koncu. Če je naša družba preveč revna, da bi si lahko privoščila tako razvejen sistem zdravstva, pa je gotovo več kot revna tudi zato, da bi to, kar že ima, pustila zamreti! Delo v manjših slovenskih bolnišnicah, med njimi je tudi brežiška, že dolgo ni ekonomsko opravičljivo. Stroški za zaposlene strokovne delavce in za nabavo medicinske opreme so izredno veliki, medtem ko je bolnikov pogosto premalo. Toda tudi laiku je bolj ali manj jasno, da bi stvari lahko bile drugačne. Bolnišnice pač nikoli niso bile in tudi ne bodo profitne enote, lahko pa poslujejo bolj pametno. A ne tako, da so prepuščene same sebi, temveč jih je treba povezati v enotno vodeni sistem zdravstva v republiki. Zakaj bi torej gradili nove zmogljivosti v večjih centrih, kopa imajo po raznih koncih Slovenije dovolj prostih postelj? In zakaj bi razvijali v vsaki bolnišnici vse vrste oddekov? Slovenija je vendar tako majhna dežela, da bi lahko bolnike usmerjali v druge kraje. Tisto, kar je nujno, je torej specializacija posameznih bolnišnic in seveda takojšnje ukrepanje. B. DUŠIČ med »delavce na razpolago«. Ostali bodo še 24 mesecev v delovnem razmerju in na domu čakali, če jih bodo še potrebovali. V tem času bodo prejemali 80-odstotno plačo. Izvršni svet je pripravil splošno sistematizacijo delovnih mest na osnovi odloka o sistematizaciji (Uradni list RS —27/90). Ko je skupščina o njej dala pozitivno mnenje, so predstojniki posameznih uprav izdelali pravilnike in sistematizacijo del za svoje delavce. Konec prejšnjega tedna je izvršni svet dal soglasje k pripravljenim pravilnikom, tako da so že v ponedeljek sekretarji posameznih organov lahko začeli izdajati odločbe. Prvi delavci sojih dobili v ustni obliki, v roku 8 dni pa bodo dobili še pisne. »Izvršni svet je o zadevi razpravljal resno, natančno in z odgovornostjo, saj PRED STEČAJEM? KRŠKO — Usoda dveh nekdanjih tozdov včasih zelo uspešne delovne organizacije SOP je še nejasna in negotova. Govori se, da sta tik pred stečajem, čeprav tovrstnih podatkov ni mogoče dobiti pri krški SDK. Sicer pa jc y izjemno težkem položaju vsa kovinsko predelovalna industrija v krški občini. je odločal o ljudeh. Delavcem bomo za zdaj dokupili približno 12 delovnih let, za kar bomo namenili 2 milijona din. Računamo, da bo polovico sredstev po zakonu o dokupu let priložila republika. Tistim delavcem, ki bodo želeli postati obrtniki ali podjetniki, bomo pomagali pri pridobivanju lokalov. Delavce smo pravno podučili, tako da vedo, da se imajo pravico pritožiti, vendar pričakujemo razumevanje. V drugih panogah niso imeli in ne bodo imeli takih ugodnosti kot v javni upravi,« je na petkovi tiskovni konferenci, ko je bilo formalno že vse pripravljeno za »nov« ponedeljek, povedal predsednik izvršnega sveta Ciril Kolešnik. B. DUŠIC V. GLAS OSTAJA SEVNICA — Po zapletih na delavskem svetu (o čemer smo že obširno poročali). ko dosedanji direktor Lisce Vili Glas ni dobil dovolj podpore, namestnik direktorja Brane Ogorevc pa je na tajnem glasovanju dobil zadosti glasov, je Glas opravljal direktorske posle kot vršilec dolžnosti. Zdaj je Glas končno le potrjen kot direktor podjetja, še na pre-jga nadomešča B. Ogorevc, v.d. produktne enote (PEN) perilo je Barbara Sancin, PEN kopalke Ana Eleršič, PEN bluze Vera Kajič in PEN proizvodnja Boris Kostanjšek. Lisca ima po novi organiziranosti 4 proizvodne enote v Sevnici, po eno pa v Babušnici (Srbija) ter v Krmelju (vodja — Andrej Klenovšek) in na Šenovem (vodja Nada Dornik). TABORU RKS ZABUKOVJE 90 PRIZNANJE SEVNICA Glede na dosežene cilje tabora Rdečega križa Slovenije v Žabukovju ter izjemno prizadevnost taborjanov-kadetov in medicinskih sester, iti so tri tedne ostarelim vaščanom v tej kozjanski krajevni skupnosti pomagali bolj, kot so pričakovali celo sami organizatorji, kaj šele domačini, pripravili pa so tudi otroški vrtec, so se pri Združeni opoziciji Sevnice odločili predlagati sevniški občinski*skupščini, da ob letošnjem občinskem prazniku taboru RKS Zabukovje 90 podeli občinsko priznanje Dušana Kvedra-To-maža. Zmleli prve tone pšenice Naložba je znašala domala milijon nemških mark Vinogradi so v tukaj- šnjih krajih zelo dobro kazali, zdaj je v njih ena sama žalost. (Foto: B. D.) Pridelek spet obrala toča Kmetom na obronkih Orlice pri Brežicah je pobrala 60 odst. pridelka — Več kot 40 milijonov din škode, največ pri sadjarjih in vinogradnikih_ VELIKA VAS — Ko sta Karičeva sinova Zvonimir in Marko simbolično prerezala velik hlebec kruha iz moke, ki je bila zmleta v novem mlinu, je bil novi mlin slavnostno odprt. Prijatelji, sodelavci Zvonka in Djurdjice so hiteli s čestitkami, na slavju pa sta manjkala le oba soinvestitorja, Zvonkova brata. Eden ni mogel priti iz Nemčije, drugi, ki sicer živi v Kanadi, pa je bil ta čas poslovno zadržan v Saudski Arabiji, ker se ukvarja z nafto. Za naložbo v sodoben valjčni mlin v Veliki vasi so se Katičevi odločili zaradi družinske mlinarske tradicije. V Domači vasi Generalski Stolac pri Dugi Resi, odkoder je Zvonko doma, so imeli mlin. Zvonko Karič je sedaj zaposlen v JE Krško kot glavni operater, vendar tega dela ne namerava opravljati do penzije. Ko je razmišljal o tem, kam bi vložil privarčevani denar in sovlagatelj-ski delež obeh bratov, se je odločil za mlin. V krški občini namreč ni takega mlina, pridela pa se kar veliko žita. Da je tak valjčni mlin večjih zmogljivosti potreben v krški občini, pa je pokazala manjša tržna raziskava. S poskusno proizvodnjo bi morali v mlinu pričeti že aprila, pa je dobava opreme kasnila za en mesec, prav tako pa seje nekoliko zavlekla tudi montaža. Nemalo dela je bilo tudi po montaži. Poskusi so trajali kar cel mesec, da so dobili iz mlina, ki je opremljen z italijanskimi napravami, moko najboljše možne kakovosti. Samo za čiščenje naprav so potrebovali pet ton pšenice. Seveda so okoliški kmetje pokazali velik interes za mlin. Nekateri bi kar prodali pšenico, vendar pa se Katič ne ukvarja s tem. Kot novost je vpeljal možnost, da kmetje v njegov silos pripeljejo določene količine pšenice in potem pridejo s posebno kartico samo po moko. S tem se bodo izognili gneči, pa tudi žito bo shranjeno na najboljši možen način. Enkrat na teden bodo v mlinu mleli tudi ajdo pa koruzo, prodajali bodo moko, otrobe in druge podobne artikle. Sedaj je za mlinarje mrtva sezona, Katičevi pa tako in tako računajo, da bo vpeljevanje mlitla trajalo kakšno leto. J. S. VEČ GROBIŠČ BREŽICE — Tudi v brežiški občini so nedavno ustanovili posebno komisijo, ki bo raziskovala povojne dogodke in ugotavljala, kaj je s povojnimi grobišči in žrtvami vojne v tej občini. Po nekaterih izjavah je menda na območju občine kar nekaj velikih grobišč. 11 BR€2IŠK£ JAZZ FESTI-! 21.00 MONTREUX VAL '89 22.55 DNEVNIK 3 22.15 POLETNA NOČ PRI HUXTABLOVIH, amer. naniz., 6/22 POLNOČNI KLICI, amer. naniz.,! 13/17 HOOPERMAN, amer. nadalj.,: 7/10 0.20 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM Opomba: 17.55 ali 24.00 SP v košarki 17.00 Satelitski programi — 19.00 I. mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja — 19.30 Dnevnik — 20.00, Zabavni torek — 21.00 Žrebanje lota •— 21.05 Dokumentarni večer TV BG — 22.35 Satelitski programi ■ SREDA, 15. VIII. 8.35 — 12.40 in 15.30 — 1.40 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 9.00 SPORED ZA OTROKE lN| MLADE 9.30 GOSPA MINISTRICA, komedija TV BG 11.40 MUSIČ HALL, franc, nadalj., 1/4 12.30 VIDEOSTRANI 15.45 VIDEOSTRANI 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.00 DNEVNIK I 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE i 18.10 MOZAIK: PO SLEDEH NAPREDKA 18.40 SPORED ZA OTROKE lN MLADE MOJA DRUŽINA IN OSTALf ŽIVALI, angl. nadalj., 7/13 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO L 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME 19.58 ZUERICH: ATLETSKI MITING^ 23.05 POLETNA NOČ PRI HUXTABLOVIH, amer. na niz., 7/22 POLNOČNI KLICI, amer. nadalj-14/17 HOOPERMAN, amer. nadalj-8/10 1.30 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM Opoi 17.01 mba: 21.00 ali 24.00 SP v košarki 00 Satelitski programi — 19.00 Pra; stara ovijalka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Film tedna: Sanje po ameriško (amer film) —21.45 Svet poroča — 22.45 Sate-i litski programi ČETRTEK, 16. VIII. 0.30 TELE 8.35 — 10.25 in 15.30 TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK GRIZLI ADAMS, 18. del amelj naniz. ZAKON V LOS ANGELESU, 11 del amer. naniz. 10.15 VIDEO STRANI 15.45 VIDEOSTRANI 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 MOZAIK DINARSKI GOZD 18.40 SPORED ZA OTROKE E'1 MLADE ČUDEŽNA LETA, amer. nania-9/18 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME 20.00 MIHAILO LOMONOSOV, sov jetska nadalj., 2/9 I 21.20 GALA KONCERT IZ MARIBO RA, 2. del 21.55 DNEVNIK 3 22.15 POLETNA NOČ 0.20 VIDEO STRANI 8.35 — 11.00 in 15.30 — 0.30 TELE-TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK ZGODBE IZ ŠKOLJKE ŽIV ŽAV ALPSKI VEČER 10.50 VIDEO STRANI 15.45 VIDEO STRANI 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.00 DNEVNIK I 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE ČISTO PRAVI GUSAR, 3/5 ZLATA PTICA 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 v novomeškem Kabelske^1 razdelilnem omrežju 5 na kanalu 3 NA KANALU 3 TUDI ASTRA - NOVO MESTO - Od prejšnjega tedna lahko lastniki priključkov na novomeško kabelsko razdelilno omrežje spremljajo tudi različne privlačne programe s satelita ASTRA, kot na primer glasbeni MTV, Scrcen-šport, PRO 7, SKY in druge. Programe z ASTRE posreduje Televizija Novo mesto na kanalu 3, kjer oddaja vsak dan od pol sedme do pol osmf ure zvečer tudi lokalni program VAS KANAL. St. 32 (2138) 9. avgusta 1990 \ že zvedel širši krog ljudi, zato bi bila najbrž na lem mestu odveč še natančna kronologija upora. Pa poglejmo raje drugo. Vse kaže, da so stene zaporov in zidov okrog njih postali nekako tanjši in da tudi skoznje pronicajo glasovi o spreminjanju življenja v državi Odmeve burne demokratizacije jugoslovanskega političnega sistema so od zapornikov najprej slišali obsojenci v Lepoglavi. Tu je v začetku letošnjega julija prek 300 zapornikov začelo gladovno stavko. Uporniki so napisali peticijo na račun — po njihovih ugotovitvah —nečloveških kaznil-niških razmer in tako seveda na rovaš uprave zapora. Sredi julija so, podobno kot v Lepoglavi, protestirali jetniki v Stari Gradiški. Dogodki v obeh zaporih so priklicali na kraj dogajanja Vladimirja Seksa, podpredsednika hrvaškega sabora in predsednika komisije za pomilostitve, in Branka Babca, hrvaškega republiškega ministra za pravosodje in upravo. Gladovni stavki v osrednjih hrvaških jetnišnicah sta se zapornikom obrestovali dobro. Sabor Hrvaške je sprejel 26. junija letos zakon, s katerim je znižal okrog 2.500 obsojencem skupno prisojeno kazen za četrtino. Dob — obračun z neko dobo? K r dobskih zaporih ta trenutek življenje znova teče boli oli manj po udelanih kolesni- cah. Enaintridesetega julija letos se je namreč končala nekajdnevna gladovna stavka zapornikov, ki je Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni nenadno potisnila v središče zanimanja Slovencev in verjetno še koga zraven. Potek dogodkov je s potrebno natančnostjo zabeležil arhiv zapora in uprava zapora je z njimi izčrpno in sproti seznanjala novinarje. Prek medijskih poročil je doslej zanje verjetno Zaradi »tankih« zidov so morali slišati za omenjeno hrvaško amnestijo tudi zaporniki v KPD Dob. Sedemindvajsetega julija so začeli zavračati hrano. Stavkovni odbor, ki se je oblikoval v dneh tega mirnega protestiranja in kise je po številu in sestavu ter po različnosti pogledov njegovih članov v dneh gladovne stavke spreminjal, je podpisal nekaj ultimativnih zahtev. Med drugim je zahteval, da zapornikom skupno izrečeno kazen zmanjšajo za tretjino-z zakonom o amnestiji Stavkovni odbor iz odprtega dela dobskih zaporov na Hotemežu je poleg tega zahteval še, da bi po tretjini prestane kazni pustili na prostost obsojence, ki izpolnjujejo pogoje za tako odpustitev. Po obiskih dr. Rajka Pirnata, slovenskega republiškega sekretarja za pravosodje in upravo, pri sta vkajočih zapornikih na Dobu ter razprave v republiški skupščini in vsi drugi začeti pogovori o zaporih in kaznovalni politiki so seveda nekaj prinesli Obsojenci na Dobu so prenehali stavkati, vsaj začasno. Slovenski izvršni svet pa pripravlja oceno sedanje kaznovalne politike in 'nov zakon o prestajanju kazni. A li se bosta potemtakem v Slovenijipono vili Lepoglava in Stara Gradiška tudi s tem, da bo slovenska skupščina znižala zaporniške kazni, potem ko sta se že ponovili v svojem prvem dejanju, protestu, čeprav menda mirnejšem? Seveda so še druga vprašanja. Na primer to, ali naj morebitno znižanje kazni obide katere od obsojencev v slovenskih zaporih? Se pravi, ali naj bo amnestija enaka za vse, torej tako za t.i. politične zapornike, kot tudi za tiste, ki so obsojeni zaradi tl klasičnega kriminala? Zastavlja se tudi vprašanje, ali so vsi obsojenci žrtve pretekle »ideološko obarvane« kaznovalne politike, na katero so opozarjali tudi člani stavkovnega odbora na pogajanjih s pravosodnim ministrom, ali pa so v tem pogledu med njimi razlike. Vprašanje si lahko kdo zastavi samo kot retorično. Toda ali bi se zmotili, če bi ga zasta vili kot opozorilo, da je prejšnja in za zdaj tudi sedanja kaznovalna politika ostro kaznovala manjše prestopke in določala milejše kazni za velike gospodarske prestopke, še posebej članom Zveze komunistov? Niti ta niti dodatna podobna vprašanja ne podajo vseh razsežnosti slovenske kaznovalne politike, o kateri je dr. Pirnat dejal na pogajanjih na Dobu, da je možno, da se bo spremenila. Toda z njimi smo samo pri kaznovanju prekrškov. Na nešteto novih vprašanj pa bi trčili, če bi se lotili vzrokov, zaradi katerih državljani delajo tisto, kar je po družbeni kon venciji treba kaznovati In zdi se, da bi iskanje takih vzrokov razkrilo zelo zabrisane meje med biričem in kriminalcem. M. LUZAR Sledi davnih prednikov Q b rednih obhodih arheoloških najdišč smo delavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto v januarju 1990 na njivi posestnika Alojza Kopina iz Družinske vasi našli veliko lončenih črepinj. Ugotovili smo, da so to deli železnodobnih lončenih po sod, kijih je globoko jesensko oranje iztrgalo iz grobov, vkopanih y večjo gomilno tvorbo, ki le- ži sredi omenjene njive. Na tem območju se razprostira večje gomilno grobišče, ki je štelo preko 40 manjših in srednje velikih gomil V zadnjih letih je bilo z grobimi posegi, ob novogradnjah uničenih preko 20 gomil Nekatere od njih so bile že v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja delno ali v celoti raziskane, nekatere pa so bile še nedotaknjene. Gomile so pripadale naselju, ki je bilo dobro zavarovano in utrjeno in je ležalo na Velikem Vinjem Vrhu, okoli podružnične cerkve sv. Jožefa. Sklenjen niz gomil je potekal od utrjenega gradišča po jugozahodnem grebenu med današnjimi vasmi Strelac, Gradenje in se je zaključil pri Družinski vasi. Množica in velikost gomil so že dokaj zgodaj pritegnili strokovno pozornost in tako je v 70. letih 19. stol. z raziskovanjem tega območja pričel preparator deželnega muzeja iz Ljubljane F. Shulz. Kot tudi vse nadaljnje izkopavalce so ga zanimale gomile z bogatimi kovinskimi, steklenimi in lončenimi pridatki. Tu so izkopavali še: Jernej Pečnik, J. Kušljan in vojvodinja Meklenburška. Izkopani predmeti pa so prišli tako v muzej v Ljubljano, kakor tudi na Dunaj. Meseca julija smo zaključili dvomesečno zavarovalno izkopavanje gomile Kopina L, kjer smo na podlagi arheoloških najdb ugotovili, da je bila gomila v uporabi v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Pred pričetkom del smo domnevali, da je prazgodovinska gomila v tlorisu okrogle oblike, ohranjena do višine enega metra, s premerom do 23 m. Po izkopa vanju pa se je izkazalo, da je gomila merila 13 m v širino, ostalo širino gomile pa jc tvorila razorana zemlja nekoč dokaj višjega vrha gomile. Našli smo deset grobov, od katerih so bili trije žgani, sedem pa je bilo skeletnih. Nekateri grobovi so bili v celoti ohranjeni, več pa je bilo z vsakoletnim oranjem poškodovanih. Po dokaj številnih lončenih čre- pinjah, ki so bile najdene po vsej površini gomile, sklepamo, da je bilo nekaj grobov v celoti uničenih, ohranili so se le posamezni deli prazgodovinskih lončenih posod, ki pa so pestrih oblik in mnoge od njih celo barvane. Kot smo ugotovili, so bili grobovi vkopani v plašč gomile v krogu. V dveh primerih smo po ostankih lesa ugotovili, da so pokojnike pokopali v krsti. Večina grobov je bila ženskih, saj so najdeni nakitni predmeti v grobovih pripadali ženskam, le en grob je poleg velike, bogato okrašene lončene posode vseboval tudi dve železni sulični osti — pridatke, ki so značilni za moške grobove. Posebno mesto v gomili zavzema grob 4, kjer smo poleg štirih lončenih posod in treh keramičnih vijčkov našli še bogat stekleni, jantarni in bronasti nakit Tako smo y skoraj 3 m dolgem in I m širokem grobu našli dve bronasti zapestnici, dve bronasti sponki —fibuli, dve jantarni in eno stekleno ogrlico in nekaj bronastih lasnih obročkov. Skelet pokojnice se v dolenjski kisli zemlji ni ohranil, vsi predmeti pa so ležali v grobu na mestih, kjer so bili v času uporabe. Tako smo lahko rekonstruirali položaj telesa v grobu. Posebno zanimivost pa je v grobu predstavljal kupček bronastega in steklenega nakita — bronasta sponka, dve nanožnici, bronast valjček —obesek scep-tra s posameznimi trikotnimi obeski — ter ogrlica iz velikih, modrih steklenih jagod Ob vsem tem pa se je ohranilo tudi še nekaj koščkov tkanine. Po teh najdbah smo sklepali, da so v grob položili tudi vrečko ali mošnjiček z dodatnim kompletom nakitnih predmetov. V grobovih prevladujejo lončeni predmeti — manjše, nekaj cm velike posodice in večje, kvalitetno žgane posode na nogi z bogatim okrasjem. Vsi najdeni predmeti sodijo v čas starejše železne dobe in so za ta čas na Dolenjskem dokaj običajni. Pri arheološkem izkopavanju so sodelovali študentje arheologije iz ljubljanske univerze in univerze iz Innsbrucka, delo pa je vodil podpisani. Zavarovalno izkopavanje je zajelo le del njive posestnika Kopine, pokazalo pa se je, da leže grobovi prazgodovinskih prebivalcev Dolenjske še po ostalem delu njive in v bližnjem gozdu. Za njihovo zaščito bo potrebno naredili mnogo več, kot je bilo storjenega do sedaj. Tudi še tako dobra in popolna zakonodaja ne more nadomestiti zavesti ljudi, ki tu živimo in nadaljujemo delo davnih prednikov. BORUT KRIŽ Slak petič visoko nad oblaki v A meriki L ojze Slak, duša in srce priljubljenega narodnozabavnega ansambla Slak ali Slaki, kot jim ljudje zvečine pravijo, se te dni, če le ni sobota ali nedelja, ko igra v katerem od slovenskih krajevna veselici, odpočiva v svojem vinogradu na Trški gori. Ob trti in dobrem cvičku si nabira novih moči. Za njim in njegovimifantije namreč dolgotrajna in naporna turneja po Združenih državah Amerike in Kanadi, in to najbolj uspešna doslej. Obiskal je osem držav in v štiridesetih dneh zaigral več sto svojih priljubljenih skladb, kijim je prisluhnilo na tisoče ljudi. Z letali in avtomobili je prepotoval na tisoče kilometrov, ko je igral na prireditvah od Clevelanda do Karibskih otokov. Slak je preko Velike luže doslej poletel že petkrat, prvič pred 20 leti, ko je na ameriških tleh tako rekoč zaoral ledino in odprt za številne druge slovenske narodnozabavne ansamble pot med naše rojake onkraj A tlantika. Vendar je med dosedanjimi turnejami igral le na prireditvah in koncertih za naše rojake in njihove znance. Tokratna turneja pa pomeni prodor zunaj izseljenskih krogov. Slaku je prisluhnila Amerika. »Organizator letošnje turneje je ponovno bilo Združenje slovenskih društev iz Clevelandu.« je povedal Lojze Slak med enim od postankov v Novem mestu, ko seje odpravljal v vikend na Trški gori. »Turnejo je pripravilo dobro, a zahtevno, tako da smo se v začetku kar nekoliko bali, kako nam bo uspelo. Na koncu pa se je vendar izkazala kot uspešna. Razen za slovenske rojake smo letos nastopali tudi za širše ameriško občinstvo. Teden dni smo celo igrali v zabavnem središču Disneyland na Floridi v programu, ki je namenjen vsem obiskovalcem pravljične dežela Walta Disnejja, topa so turisti z vseh koncev Amerike in sveta.« Posebnost turneje je bilo tudi igranje na razkošni turistični ladji Caribian, ki teden dni križari med Miamijem in Karibskimi otoki in sprejme na svoj krov okrog 1200 potnikov. Gostom so na voljo plavalni bazeni, kino dvorane, bari in zabavišča, kjer j ih zabavajo izbrani ansambli. Slakov ansambel je na krov prišel kot ansambel za zabavo gostov agencije Co-lander. Ko pa je ladijski direktor zabavnega programa slišal Slakove viže, je ansambel vključil v osrednji program, da je slovenske valčke in polke poslušala pestra mednarodna družba. Direktorje takoj ponudil Slaku redno sodelovanje, a daleč je Amerika, slovenski hribi pa prelepi. Nedvomno med uspehe ansambla Slak lahko zabeležimo nastop v Meki country glasbe, v slovitem Nashvillu, kjer se doslej še ni uspelo predstaviti nobenemu od jugoslovanskih narodnozabavnih ansamblov ali pevcev. Slaki so nastopili v veliki dvorani, kjer poteka ves čas program country glasbe. Slovenska frajtonari- ca in naše viže so se dobro obnesle, kar dokazuje med drugim tudi to, da se je menedžer osebno zahvalil kongresniku Danyju Eckartu v iVas-hingtonu za priporočilo in rekel, da imajo Slaki odprto pot za nastop v Nashvillu, kadar bodo prišli y Združene države. Kongresnik Fckart, kije najverjetneje posredoval za nastop Slakovega ansambla, že dvajset let, od prve turneje naprej, je velik ljubitelj in prijatelj Slakov. Najbolj prisrčno pa vseeno ostaja igranje za slovenske rojake. Slakovi koncerti po številnih krajih, vsega skupajjih je bilo 3 7, so bili vsi zelo dobro obiskani. Kjer je nastopal, ni bilo v dvorani niti enega prostega kotička več. Veselje v srcih izseljencev in tudi kakšno solzo na lice pa so zvabile številne melodije, ki so med našimi rojaki morda še bolj priljubljene kot pri nas doma: Visoko nad oblaki, Goodbye America, Hej prijatelj, Glas Harmonike, Ne prižigaj luči. »Največ slovenskih poslušalcev se je kot vedno zbralo na Farmi, kot pravijo naši rojaki rekreacijskemu središču, ki so si ga uredili pri Clevelandu,« pripoveduje Lojze Slak. »Tam imajo najrazličnejša srečanja in piknike. Na Farmi nastopamo po dva dni vsakič, ko pridemo v A meriko. Zbere se od pet do šest tisoč ljudi in to je res enkratno. Letos smo sodelovali tudi na festivalu narodnosti, ki je bil v Cleve- landu. Slovenska naro ha skupnost se je v povorki predstavila z vozom, na katerem je bila V Clevelandu se je Slak srečal s slavnim ameriškim astronavtom Johnom Glen-nom, znanim kot prvim Američanom, kije v vesoljski ladji obkrožil Zemljo. velikanska frajtonerica, ob nji pa jaz kot muzikant.« Po povorki so Slaka predstavili slavnemu Američanu Johnu Glennu. ki je kot ameriški astronavt leta 1962 obkrožil zemeljsko kroglo in naznanil, da se Amerika vključuje y vesoljsko dirko s So vjetsko z vezo. Glenn se je pošalil na račun velikanske harmonike na slovenskem vozu in povprašal Slaka, alije bilo nanjo težko igrati. Zdaj so Slaki spet doma. Pomen njihove turneje po severnoameriškem kontinentu je nedvomno tudi ta, da so prispevali drobec k temu, da nas Slovence po svetu vsaj po imenu, če ne drugače, pozna nekaj več ljudi Za prihodnjih pet let, kolikor v povprečju mine med njihovimi potovanji v Ameriko, bodo v glavnem zabavali naše ljudi, prek meje pa bodo skočili le v A vstri-jo in Nemčijo, kamor jih pogosto in redno vabijo. Povsod tako in tako ne morejo biti Ne sme se namreč pozabiti, da so Slaki v bistvu amaterski ansambel, saj so člani ansambla redno zaposleni. Na Dolenjskem Slak ne nastopa pogosto. Ena redkih priložnosti slišati priljubljene melodije. ki se uspešno prebijejo tudi po lestvici Studia D in Dolenjskega lista, bo v nedeljo, 26. avgusta, ko bo nastopil v Mirni Peči M. MA RK EU J priloga dolen jskega lista 07 h- V neobvezen premislek Turizem, državna prostitucija Jugoslavija ni več obljubljena turistična dežela. Najprej zaradi vse večje politične nestabilnosti, še bolj pa zaradi norosti naših namišljenih turističnih strokovnjakov, ki so še vedno prepričani, da so sonce, morje ter postelja alfa in omega pridobivanja denarja. V svoji balkanski ošabnosti niti korektno gostoljubni nismo več, avtor teh vrstic je na lastne oči videl, kako so skupini sparjenega vina pijanih Nemcev spekli ribe na žaru z ogljem, namočenim v nafto. Dogodek je bil pravilo in ne izjema, kar dokazuje tudi gostiteljev .......................bil izgovor, češ da jim je bilo slabo zaradi morske bolezni. Nekaj milijonov podobnih nesramnosti, ki so se kopičile iz leta v leto, je te dni izbruhnilo na svetlo y obliki statističnega podatka, da je v tej sezoni domačih gostov za četrtino manj, tujih pa skoraj za petino (17 odstotkov). Temeljni vzrok neprihoda turističnih ovac v jugoslo vansko stajo za striženje so brez dvoma nesramno visoke cene, čeprav so turisti iz zahodne Evrope zaradi naraščajoče blaginje sicer pripravljeni zapraviti do 5 odstotkov več kot lani A kaj so ti odstotki ob podatku, da so naše brezalkoholne pijače (če cene primerjamo z avstrijskimi) za 140 odstotkov dražje, alkoholne za 95, konzervirana povrtnina za 290, marmelada za 331, čokolada za 316, sadje in zelenjava za 150, higienski in drugi papirnati proizvodi so za 162, lahka tekstilna galanterija pa za 86 odstotkov dražji od avstrijske. Steklenica boljšega vina v boljši restavraciji stane to- liko kot polna enodnevna oskrba v hotelu kategorije B, če je bil aranžman sklenjen agencijsko. Zanimivo pri tem je, da cen ne navijajo družbeni in zasebni hotelirji, gostinci ter trgovci Oni bi bili radi čim cenejši (to lekcijo so že vzeli), vendar ne morejo, ker je roba, ki jo predelujejo v turistično ponudbo, predraga, neznansko pa so se povečale tudi najrazličnejše in preštevilne občinske ter državne dajatve. Jugoslovanski turizem mora plačevati stroške neracionalne in nerentabilne proiz vodnje za splošno potrošnjo, za vratom pa mu sloji tudi predraga država. Ravno tista, ki trdi, da je turizem jugoslovanska orienta- cija. Mi, navadni smrtniki, upamo, da bo ta orientacija kmalu izgubila vse zobe. Potem ne bomo več turisti, bomo le navadni popotniki, ki so za običajen denar prišli na obisk v planine ali na morje. Dobrodošli ali ne bomo kot ljudje in ne kot turisti S turizmom je namreč v večjem delu Juge tako, da je beseda turist sinonim za norca, ki si ga domorodci podajajo iz rok v roke in ožemajo. Turist je psovka, ukvarjanje s turizmom pa precej nečastno, skoraj služabniško delo, komaj združljivo z našim svobodnjaškim slovenskim duhom. Sicer pa je, če gledamo globalno, turizem res vsedržavna prostitucija, ki bo v naslednjih desetih letih dokončno dotolkla okolje in veliko ljudi za vedno odvadila poštenega dela. MARJAN BAUER Dobri časi za suho sadjef K ,a jugoslovanskem trgu bi lahko letno prodati okrog 50.000 ton suhega sadja. Precejšnje možnosti pa se ponujajo tudi na tujih tržiščih. Na Medobčinski gospodarski zbornici za Posavje so spobudili nastanek Nature do.o. prav zavoljo teh neizkoriščenih možnosti, ki se ponujajo našemu kmetijstvu kot dopolnilni vir zaslužka. Naturo, ki naj bi poskrbela za marketing in domačo blagovno znamko, stapomagali ustanavljati še temeljni organizaciji kooperantov iz Brežic in Sevnice, medtem ko so Krčani ostalinekako ob strani, kot da bi se bali konkurence kakšnemu njihovemu programu. Med družbeniki Nature pa so se s svojim ustanoviteljskim deležem izkazali še ljubljanski Grad do.o., krška tovarna Videm, celjski Razvojni center in sevniški obrtnik Karel Slemenšek. Pra v Slemenško v prispe vek k Naturi je bil naj-večji, ali pa vsaj najbolj oprijemlji v, saj je ta 4 7-letni obrtnik razvil in v novi delavnici v Bošta-nju začel izdelovati posebne sušilnice za sadje, zelenjavo in zelišča. Razumljivo je, da je obrtnikov interes bil predvsem, kako svoje znanje in vložen kapital čimprej vnovčiti. Zato se je z novimi izdelki že pojavil na mednarodnih sejmih v Zagrebu in Celju, Natura d o. o. pa naj bi poskrbela še za kaj več kot za promocijo sušilnic in pripadajočih naprav. » Več kot 20 let je trajalo, da sem prišel do primerne dela vnice z vsemi potrebnimi stroji za kovinsko galanterijo, kar je naša osnovna de- javnost. Ukvarjamo pa se še s predelavo plastičnih mas. Termoregulalorji so eden naših najbolj znanih izdelkov. S tem in še nekaterimi drugimi izdelki smo očitno konkurenčni družbenim podjetjem, to pa pomeni, da smo dosti cenejši in dovolj kakovostni. Zato imamo že dolgoletne stike s Heliosom iz Banovičev, delamo pa tudi za druge izdelovalce peči. V obratovalnici je zaposlenih 5 delavcev. V lastni orodjarni znamo narediti marsikakšno orodje. Zakaj to pripovedujem? Če upoštevam to, da sem pri svojih letih med najstarejšimi obrtniki v sevniški občini, saj imam obrt od leta 1966, potem lahko le poudarim, da pri nas obrtnikom še zmeraj preveč energije pobere to, da si nabavimo osnovna sredstva in potem ne ostane več dosti moči za ustvarjalnost, za nove izdelke. In ob tem dejstvu, da čas neusmiljeno hitro teče, moram, žal, ugotoviti še to, da so se tudi stvari okoli Nature do.o. vse počasi sukale; veliko je bilo dogovarjanja, pa, vsaj zame, bolj malo haska. Marsikaj pri tem mi ni bilo jasno in se bojim, da bi čakal še nekaj let, ako se ne bi povezal še s podjetno Brezo do.o. z Bučke. Očitno ima zasebna pobuda pri nas še številne neizkoriščene možnosti in lepo prihodnost,« je povedal Kare! Slemenšek. Doslej je prodal 15 sušilnic, tudi v Bosno, Trebnje, Šmarje pri Jelšah. Tamkajšnji kmetijski kombinat je najbolj resno vzel povabilo MGZ za Posavje in Nature do.o. za poslovno sodelovanje, zato naj bi te dni na Kozjansko romalo več sušilnic. Samo v avgustu morajo v Slemenškovi delavnici narediti 25 sušilnic brez kurišča. Posel je, kot kaže, dobro stekel, čeprav še ni razlogov za preveliko zadovoljstvo. Vedeti je treba, da je zlasti v manj razvitih okoljih še veliko zdravega, neškropljenega sadja, predvsem jabolk in hrušk, ki zvečine zgnije. Lahko pa bi na marsikateri kmetiji zaslužili še kakšen dinar, če bi sadje, ki zdaj propada, posušili v sušilnicah, kakršne izdeluje Slemenšek. Naprave brez kurišča stanejo okrog 7 tisočakov, s kuriščem na drva dvakrat toliko, z oljnim go rilcem pa okrog 21.000 dinarjev. Sušilnica je kot peč za centralno kurjavo, prirejena, da se sadje na vgrajenih lesah iz lesa in plastičnih rešetk lahko naglo posuši, ne da bi prišlo v stik z dimom ali se celo vžgalo. »Ko mi je prišla v roke še nemška literatura, sem vedel, da sem na pravi poti. Nemci namreč sušijo s paro zelo velike količine sadja, zelenjave itd, pri naših sušilnicah pa gre za toplo vodni sistem, nizkotlačne centralne kurjave, kjer so temperature nižje kot pri sušenju s paro, se pa sadje ali zelenjava zelo lepo osuši, ohrani videz in predvsem vonj. Primerjajte vonj vegete in naše zelenja vne začimbe, pa boste ugoto vili, da nima naša poskusna začimba nikakršnega lekarniškega vonja. Sicer pa sem se odločil zaprositi za mnenje o začimbi iz nara vnih sestavini še Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, pa tudi v večjih kuhinjah bodo verjetno lahko prispevali kakšen dragocen nasvet ali mnenje, « je razkrit nekaj svojih poslovnih potez Slemenšek. V njegovih sušilnicah se zelenjava posul najmanj do 5 odstotkov vlage, sadje pa je vsebuje še okrog 15 odstotkov. Zatorej se ob primernem skladiščenju lahko zelo podaljša življenjska doba, zlasti še zelenjave, ohranijo st mnoge hranilne snovi in vitamini. Naposledpt> vedo povedati očanci in mlajši, da so jih nekdaj krhlji držali pokonci, ko ni bilo kaj jesti. Taki hrana je bila menda dostikrat edino, kar so dobili med vojno ranjenci v partizanskih bolnišnicah. Včasih so sušili sadje po nekaj dni, zdaj lah ko v sušilnici naenkrat posušijo okoli 150 ki jabolk, narezanih na krhlje, v 24 urah, na kolute narezana jabolka pa sušijo od 8 do 10 ut Slive, s koščicami vred, zdaj posušijo v 30 do 3! urah. Slemenšek, ki rad z odprtimi očmipoiujt po svetu (mimogrede: obredel je že vse kontinente razen Afrike), je na Sri lanki (Ceylonj poskusil z naravnim sušenjem papaje in banan-, Teje sušil kar 5 dni, medtem ko so mu ananas prej pojedli krokarji. V svoji sušilnici lahko po suši banano v 8 urah. S podjetnikom z eksotičnega otoka v Indijskem oceanu se je dogo voril da mu Slemenšek pošlje svojo sušilnico brezplačno, to pa bi lahko bil zametek izvoza posušenega južnega sadja v Evropo. Tvegano, l brez tega ni podjetništva. P. PERC MOJI NOVI POSLOVNI PROSTORI BODO: NA CESTI HEROJEV, AVTOBUSNA POSTAJA NOVI TRG V NOVEM MESTU IN V POSLOVNO-TRGOVSKEM CENTRU V METLIKI, SEVEDA! f" Oglejte si načrte sodobnega objekta, pogovorite se s Pionirjevimi strokovnjaki, pozanimajte se za možnosti kredita in se odločite! V Pionirju vemo, da v danafnjih časih nakup poslovnega prostora ali lokala zahteva premišljeno odločitev. Pokličite nas na telefon (068) 21-826 ali 23-686 ali pa nas obilčite v Novem mestu, Kettejev drevored 37, kjer vam bodo na!i strokovnjaki radi svetovali in pomagali pri odločitvi. D=JD^D^aDra o a D JELOVICA PRODAJNI POGOJI ZA STAVBNO POHIŠTVO, LESENE OBLOGE, VRTNE GARNITURE IN MONTAŽNE STENE • ZNIŽANJE CEN • POPUST za plačilo v gotovini • OBROČNO ODPLAČEVANJE — 30% polog — 6% obresti za dolžni znesek — minimalna vrednost kredita 3.000,00 din DO 20% 10% 1+4 mesece OPOMBA: Odložitev plačila po enakih pogojih lahko dobijo tudi člani stanovanjskih zadrug, ki so sklenile tak način prodaje s pogodbo Jelovice. • BREZPLAČNI PREVOZ do oddaljenosti 100 km od poslovalnice ali predstavništva za nakup stavbnega pohištva nad 9.000,00 din in za nakup oblog nad 4.500,00 din • PRODAJA STAVBNEGA POHIŠTVA Z MONTAŽO INFORMACIJE IN PRODAJA: JELOVICA — PREDSTAVNIŠTVO NOVO MESTO OB POTOKU 5, TELEFON: 068-22-772 DELOVNI ČAS: OD 8. DO 16. URE IN 1. IN 3. SOBOTO V MESECU OD 8. DO 12. URE priloga dolenjskega lisltP še ’d-ko en i v 'a->,s roje se -e-t z ra, reč jahti so pa jez in da le-■ a-vin ja- lel uŠ ■se- vi- •iv st pt daj \ktt lo- tiš- ah ki >lu i ujt nit on) ril ■el- Sli , i Rt DACHAUSKI PROCESI Preko 900 gosto tiskanih strani obsega knjiga Dachauski procesi, ki je nedolgo tega izšla pri založbi Komunist. Gre za raziskovalno poročilo z dokumenti, ki ga je pripravila skupina zgodovinarjev in pravnikov, katerih naloga je bila, da raziščejo z zgodovinske in pravne plati dogajanje, ki je v javnosti že precej časa znano pod nazivom dachauski procesi. Naši priznani strokovnjaki so se problema lotili kot eminentnega strokovnega in političnega vprašanja, ki je povrhu vsega še zelo občutljivo, nalogo pa so izpeljali odgovorno in strokovno. Niso se lotevali vprašanj rehabilitacije in moralnih vrednotenj, marveč so le strokovno in kritično analizirali zgodovinski in pravni problem in osvetlili del naše zamolčane in zakrite bližnje preteklosti. Kot so zapisali v uvodu v knjigo, naj njihovo delo odpira pot k nadaljnjemu znanstveno-kritičnemu vrednotenju novejšega zgodovinskega razdobja, ki še vedno skriva, poleg znanih pozitivnih zgodovinsko prelomnih dogajanj, pomembnih za razvoj in usodo slovenskega naroda, tudi množico dogodkov, ki so objektivno pomenili stranpoti in napake. Knjiga je vsebinsko zgrajena iz dveh delov. V prvem so objavljene študije in strokov- na pomagala, v drugem pa je izbor dokumentacije z opombami. Avtorji zgodovinskih in pravnih študij so Branko Ziherl, Martin Ivančič, Dušan Nečak, Peter Kobe in Ljubo Bavcon. Knjigo Dachauski procesi bi lahko označili kot potrdilo zmage razuma nad ideologijo. Morda bo tudi prva v seriji podobnih obsežnih analiz drugih pojavov, po katerih strokovnem pretresu kliče seda-nfnst in še bolj prihodnost. M. MARKELJ VRAČANJE V ČAS Cvetko Zagorski je bil eden od tistih »nevarnih« ljudi, ki so lepega dne zgodaj zjutraj na divje trkanje odprli vrata svojega doma in zagledali dvojico ali več policijskih agentov, ki so jih povabili na »pogovor«. »Pogovori« pa so se v tistih prvih povojnih letih običajno podaljšali v dolge mesece preiskovalnega zapora in leta bivanja v zaporih in v taboriščih, v samicah in v tolčenje kamenja pod razbeljenim nebom Golega otoka. Vsa »nevarnost« teh ljudi pa je bila običajno le v tem, da so mislili s svojo glavo in po svoje. Kako se je osvoboditeljski zanos sprevračal v obračunavanje med nekdanjimi sodelavci, kako so se velike ideje izrojevale v umazana dejanja, kako so se drobni studenčki sumničenj zlivali v potoke in reke, ki so potegnile v vrtince norosti tisoče ljudi, vse to skuša Zagorski odkriti v svoji novejši knjigi Vračanje v čas, ki je izšla pri Založbi Borec. Knjiga je pravzaprav nadaljevanje njegove prve knjige Vračanja k sebi, v kateri je opisal svoje življenje do osvoboditve. V teh avtobiografskih zapisih, ki jih odlikuje enak čut za vestno beleženje dogodkov, imen in misli kot v prvi knjigi, hkrati ko so zapisi napisani v tekočem in zares omikanem jeziku, Zagorski razčlenjuje svojo življenjsko in duhovno pot od prvega dne osvoboditve do trenutka, ko se je začela njegova pot Golootočana. Ko razčlenjuje svojo usodo, razkriva usodo mnogih drugih ter kaže na silnice, ki so oblikovale takratno družbo. V zapisih bo bralec spoznal veliko število znanih in manj znanih osebnosti. Prenekate-ra podrobnost se mu bo razkrila in z njo tudi vzgoni osebnostnih sprememb, ki so bile pri nekaterih osebnostih presenetljive. Tisti, ki razmere bolje pozna, bo pod kraticami ali okrnjenimi imeni spoznal akterje, manj poučen bralec pa bo pač ostal brez rešenih imenskih rebusov. Ta nedoslednost v uporabi kratic, celih imen ali vzdevkov je skoraj edina stvar, ki bi jo knjigi lahko očitali. Cernu skrivati imena, ko so mnoga povsem razpoznavna? M. MARKELJ SLADKA GRENKOBA Vse več slovenskih pesnikov, tudi starejših in že dolgo uveljavljenih, se odloča izdati svoje zbirke v samozaložbi. Razlogi za to so kaj različni, objektivni in tudi osebni, skoraj izključno pa je, da bi priznan avtor na ta način hotel plasirati manj vredno delo. Tudi Jože Šmit je svojo zadnjo zbirko izdal s svojim denarjem. To je Grenki med, pesnikova dvanajsta samostojna knjiga, če ne upoštevamo njegovih del za otroke in prevodov. Tudi s pričujočo knjigo, ki jo je opremil in z grafičnimi pripevi obogatil Jože Ciuha, se Šmit bralcem pred- stavlja kot tenkočuten lirik. Kot pesnik, ki zna v sebi in okrog sebe prisluškovati zase in za nas. Središčni motiv poezije Grenkega medu je ljubezen. A ko pesnik pravi »imeti rad«, tega ne povezuje samo z žensko. Njegova ljubezen je mnogo širša, je obča. Je gibalo življenja, nekaj, kar utemeljuje svet. Ljubezen pa se kaj rada tudi zlorabi. Takrat se marsikaj izpridi in začne sprevračati v neprijaznost. GRENKI MED Pesnik gleda na ljubezen premišljeno in izkustveno. Z nekakšne distance, pa čeprav je nenehno v njeni oblasti. Ljubezen je treba (do)živeti, ne samo govoriti o njej. Kajti ljubezen tudi pomirja in je potem tudi smrt lažja. Laže se spraviš sam s seboj, z drugimi ljudmi in stvarmi. Minevanje manj boli. A vendarle boli. In če pesnik imenuje vse, kar lepega veže ljubezen na človeško življenje, med, potem je spoznaje, da se lahko v tem marsikaj spridi, sprevrne, predvsem pa, da je tudi najlepše zapisano izginotju, grenčica. Pesnik pravi vsemu skupaj — grenki med. Velja ga poskusiti, velja prebrati to knjigo pomirjujoče lirike. I. ZORAN NOVA KNJIGA O VENETIH Ko je lani izšla knjiga Veneti, naši davni predniki, je seveda dvignila obilo prahu, saj je zaokrožila številna dotedanja raziskovanja in ugotovitve, ki so jih marljivo zbirali Jožko Šavli, Matej Bor in Ivan Tomažič, naši trije venetologi, kot jim pravijo, ter postavila nekatere priznane resnice »uradnega« zgodovinopisja pod velik vprašaj. V strokovnih krogih vse od takrat teče precej ostra polemika, ki pa ji običajni bralci ne sledijo, saj gre za zapletena jezikovna ali^ruga zelo strokovna vprašanja. Zato je Ivan Tomažič pred kratkim izdal knjigo Novo sporočilo knjige Veneti, naši davni predniki, ki prinaša strnjen in bolj poljuden prikaz osnovnih argumentov, na katerih sloni venetska teorija, se pravi takšno videnje zgodovine, ki Slovence postavlja kot avtohton narod na ozemlje, kjer bivamo že tisočletja. Nismo priseljenci iz nekakšnih zakar-patskih močvirij niti nezgodovinski narod, pač pa star evropski narod s staro in častitljivo kulturo in zgodovino. Knjiga je opremljena s številnimi zemljevidi, fotografijami in ostalim likovnim gradivom, ki besedilo nazorno pojasnjuje. Marsikdo bo zaradi strnjenosti novo Tomažičevo knjigo raje prebiral kot prvo. Tistim, ki jih venetska problematika bolj zanima, pa ostaja na voljo prejšnja knjiga o Venetih. M. MARKELJ PARTLJIČEVE USPEŠNICE Tone Partljič je, če upoštevamo preverjeni odziv gledališkega občinstva in tudi kritike na njegova odrska besedila, nesporno v samem vrhu: je najbolj igran, najbolj priljubljen in sploh najboljši komediograf sodobne slovenske dramatike. Kar se tiče slednjega, je tako rekoč brez konkurence, saj je edini pravi komediograf dandanes na Slovenskem. Zato se zdi povsem logična, predvsem pa naravna odločitev, da se najboljšim Partljičevim komedijam omogoči nadaljevati uspešno dogajanje z mnogih slovenskih in jugoslovanskih odrov v knjigi. In takšna knjiga je zdaj po zaslugi založbe Slovenska knjiga, ki jo je izdala, in njenih sodelavcev, ki so jo pripravi- li, pred nami — dana v branje in presojo pa tudi kot možnost dialoga z avtorjem. Urednik Tone Pavček je v knjigo s preprostim naslovom Komedije uvrstil šest Partljičevih dramskih besedil, ki po njegovi in splošni sodbi zaslužijo oznako najboljše. Ta izbor najboljšega, ki je hkrati tudi reprezentativni pregled različnosti motivov in obdelav, uvajajo v knjigi tri komedije o ščukah — Ščuke pa ni, Ščuke pa ne in Ščuka, da te kap, sledi delo Oskubite jastreba, temu Na svidenje nad zvezdami, nakar se izbor zaključi s Partljičevo bržkone najuspešnejšo, če ne tudi najbojšo komedijo Moj ata, socialistični kulak. Prednost knjige pred spremljanjem Partljičevih komedij na odru je v tem, da ima bralec tako rekoč v rokah ali v enem »kosu« pred seboj uspešnice, eno ob drugi, kar mu omogoča ne le spoznavali njihov motivni svet, ampak tudi delati najrazličnejše primerjave ipd. Pri prebiranju se tudi razkrije, morebiti še bolj, kot se je lahko na odru, vse tisto, zaradi česar se je Partljič tako priljubil. Bržkone je tu najprej dejstvo, da je vse, kar je prelito v dialoge in razmeščeno v takšne in drugačne situacije, vzeto neposredno iz življenja. Ljudje smo, kakršni pač smo, dobri in slabi, resni in sanjavi, pametni in neumni, živimo v šentflor-janstvu in z njim. Partljič je vse to znal spretno in prepričljivo uporabiti v svojih odrskih zgodbah in povedati tako, da je slehernemu razumljivo. Tako imenovana ljudskost je namreč temeljna vrednost Partljičevega komedijskega pisanja, kar pa seveda ne pomeni, da njegovo delo ostaja na ravni nekakšne ljudske igre, kakršno poznamo iz preteklosti. Za kaj takega ima ta dramatik preveč daru, ugotavlja v spremnem eseju tudi urednik pričujoče knjige izbranih Partljičevih komedij Tone Paček. I. ZORAN Tone Jakše Milan Markelj KJE 80 TISTE STEZICE ? AMA junaške smrti ^a skali tik nad cesto, ki pred Starim adom ostro zavije skozi vsek, sva ^ azila vzidano ploščo, ki opozarja na oa6ične dogodke med zadnjo vojno, ki »e dogodili v neposredni bližini gradu _ 0v^ nekoliko bolj odmaknjeni Becele- ^a plošča je edino znamenje, ki opori PODOtnika ki nntiiip tu nknli Ha sp )ih rt 18 Prizor>scu tragicnm m siav-i n dogodkov iz narodnoosvobodilnega a )a. Plošča sporoča, da so italijanski vo-M na jasi, tik nad mestom, kjer je vzidana. as SPPtPrpUno 1O/.0 ..o.nplili ■-m jasi, uk. nau mestom, Kjer je vzi-septembra 1942 ustrelili dva-jUr?t lalcev iz okoliških vasi. Nedolžni i( 8)e so morali po zločinski logiki za-i asevaoja prebivalstva plačati s svo-n 1 življenji smrt italijanskega oficirja lQ jiaka, ki sta padla nekaj dni poprej, Je okupatorska vojska oblegala Bece-^vojamo, v kateri so se skrivali akti- cv kdor hoče k Beceletovi jami, potem e n kspominskega obeležja zvedel, kje mora nn r.fiRfi nazai nrnri na- rt 7 ruuullolvc5a UUC1C6JO /tVCUCl, Ik-jc: elii V^Ja, mora po cesti nazaj proti na->ry ^aSrad in ob potoku Lešnica do >o n^a križišča poti, kjer skrene desno, ozh n' deset metrih pa zavije levo v a-d. Pot do kraške jame, ki kot naravna j 'živost seveda ni nič posebnega, fU‘Pa kot prizorišče junaškega boja in n slovenskega narodnega heroja m . - j c una |ji ijciSiiict 1*1 a lc j a ii. uvvi,- ja vikenda, sicer pa doma v Ljub Vinka Paderšiča-Batreje, najde le, kdor ve zanjo. Midva sva morala povprašati zanjo, saj ni ne ob glavni cesti ne ob stranski poti prav nobenega znamenja ali kažipota, ki bi popotnika usmeril na pravo mesto. K sreči so ob koncu tedna v bližini vikendaši ali pa kak domačin, ki pokaže pot do res skrite jame. Prav zgledno za dohod do jame ni poskrbljeno, morala sva se prebijati skozi visoko in gosto podrast, da sva prišla do nje. Tik nad ozkim vhodom je vzidana manjša plošča, ki so jo ob dvajsetletnici osvoboditve Batreji in njegovim tovarišem v spomin postavili dolenjski jamarji, združeni v klubu, ki nosi ime po tem narodnem heroju. Na večji skali zraven pa je vzidana večja plošča, ki jedrnato sporoča, kaj se je zgodilo, ter našteva imena ustreljenih aktivistov. Postavil jo je Krajevni odbor Zveze borcev NOV Otočec. POKAZALA JO JE IZDAJALSKA ROKA j# z. Roj. Nepridiprav je odnesel 10 izvija-■cv. Škode je za 400 din. JUBILANT — Predsednik GD Tržišče Branko Debeljak upa, da bodo prišli do novega doma vsaj do 50-letnice društva. NA MAGISTRALI PO LEVI ZANESLO JO JE S CESTE NOVO MESTO — Mateja Mervar iz Novega mesta je zadnjega julija malo pred enajsto zvečer vozila z osebnim avtom od Metlike proti Novemu mestu. Po klancu navzdol je na ravnini od bifeja Na prepihu prehitela osebni avto in v desni pregledni ovinek pripeljala s povečano hitrostjo. Avto je začelo na mokrem in spolzkem cestišču zanašati, Mervarjeva je izgubila oblast nad vozilom, ki seje prevrnilo v desno po travnatem nasipu. Huje ranjeni sta bili Mervarjeva in sopotnica Dunja Poljak iz Novega mesta, obe so odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 10.000 din. DVORCE — Nazmi Alili iz Tetova, sicer pa zdomec v Švici, je 3. avgusta ob 4. zjutraj vozil z osebnim avtom od Ljubljane proti Zagrebu. Pri vasi Dvorce, kjer cesta teče v ravnini, je zapeljal na desno travnato bankino, nato pa sunkovito zavil v levo, na levi prometni pas, po katerem je v tistem trenutku z osebnim avtom pripeljal Mario Fabe-kovec iz Sombora. Avtomobila sta trčila, huje ranjena sta bila sopotnika Vesel Alili in Šerif Alili. Odpeljali soju v brežiško bolnišnico. Gmotne škode je za 40 tisočakov. PEŠEC NA MAGISTRALI BIČ — Božo Kerzič iz Ljubljane je 2. avgusta malo pred polnočjo hodil po PREBLIZU ROBA TRSTENIK — Leopold Kašič iz Migolice pri Trebnjem se je 30. julija okoli 10. ure zvečer peljal na motorčku z Mirne proti Trsteniku. Na motorju ni gorela prednja luč. Ko seje pripeljal do mostu preko potoka Sotla, je zapeljal v desno na bankino in se prevrnil. Huje ranjenega Kašiča so odpeljali v novomeško bolnišnico. magistrali pri Biču. Večina ljudi ve, da nima pešec na tej cesti kaj iskati, saj je namenjena za promet z motornimi vozili. Za Kerzičem je v levem nepreglednem ovinku pripeljal še neugotovljeni tovornjak s priklopnikom in ga zadel. Pešec jo je odnesel kar srečno, zlomilo mu je levi gleženj, odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Otrok stekel pod avto :nik zaviral, vendar ne-če ni mogel preprečiti S KOLOM MU JE ZLOMIL ROKO PRAPREČE — Ivan Irt iz Prapreč pri Straži je 4. avgusta ob 19.|5 prišel s traktorjem na svojo njivo v bližini doma. Ko je traktor ustavil, je do njega prišel Franc Krašovec iz Prapreč in pričel vpiti, zakaj mu je izpulil kole za električnega pastirja. Krašovec je zgrabil bližnji kol ter začel udrihati po traktorju in Irtu, da mu je zlomil roko. V VIKEND PO DENAR ŽDINJA VAS — Franc Ajdič iz Ljubljane je 5. avgusta popoldne delal v svojem vinogradu v Ždinji vasi. Ob vinogradu ima počitniško hišico, ki jo je pustil odklenjeno. To je'izkoristil še neznani nepridiprav in odnesel poldrugi tisočk dinarjev. VLOM V KAPELICO POTOK — Neznanec je med 27. in 30. julijem vlomil v kapelico Silva Fi-folta s Potoka pri Novem mestu. Izginili so štirje svečniki in bogec, vse iz medenine. N JVO MESTO — Mirko Zoran iz ■Jovega mesta je 30. julija ob 12.30 vodi po krajevni cesti iz smeri Ločna proti magistrali. Z dvorišča mu je z desne strani nenadoma pritekel na cesto pred avto 8-letni Gašpar Brgan iz Ločne. Zoran je takoj zavrl, vendar trčenja ni mogel preprečiti, s sprednjim desnim de- lom vozila je trčil v otroka. Gašpar, ki nčškt so ga odpeljali v novomčško bolnišnico, ima zlomljeno levo stegnenico, pretres možganov in odrgnine po telesu. V ŠKARJE — Edvard Kramar (25 let) iz Novega mesta je 3. avgusta ob 18.10 vozil osebni avto od Straže proti Soteski. Ko je pripeljal čez progo, je začel prehitevati osebni avto. Takrat mu je nasproti z ■N/l Mercator - Trgoavto Poslovni sistem Mercator, d. d. MERCATOR TRGOAVTO, d.o.o., Koper Koper, JLA 25/a, objavlja prosta dela in naloge POSLOVODJA nove prodajalne v Novem mestu, Ljubljanska cesta 8 Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo dokončano poslovodsko šolo, — da dobro poznajo avto stroko in organizacijo dela v prodajalni, — da imajo 3 leta delovnih izkušenj pri podobnem delu in vozniški izpit B kategorije Pogoj je 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo na naslov: Mercator Trgoavto, Koper, JLA 25/a, v 8 dneh od objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. osebnim avtom pripeljal Alojz Gačnik iz Rumanje vasi. Avtomobila sta trčila, laže ranjena je bila sopotnica Marija Gačnik, gmotne škode pa je za 20.000 din. KOLESAR V AVTO — Kolesar Emil Begovič (18 let) iz Metlike je 3. avgusta ob 14.50 na Župančičevi ulici v Metliki s parkirišča zapeljal čez zelenico na cesto in se zaletel v osebni avto, ki gaje vozil Pavle Lipej iz Metlike. Begovič je bil laže ranjen, gmotne škode pa ie za 3 000 din. PO LEVI — Alojz Pajk iz Malega Mlačevega je 2. avgusta ob 12.50 z osebnim avtom vozil iz Šmarjeških Toplic proti Zburam. V Šmarjeti je v levem nepreglednem ovinku zapeljal na levo polovico ceste. V tistem trenutku je nasproti z osebnim avtom pripeljal Franc Lužar iz Novega mesta. Avtomobila sta trčila, ranjena je bila sopotnica Francka Pajk, obdržali so jo v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je za 40.000 din. KOLESAR PO LEVI — Kolesar Damjan Sinur iz Malih Poljan je L avgusta ob 19.10 v domači vasi po levi zapeljal pod osebni avto, ki gaje vozil Jože Žgajnar iz Malih Poljan. Kolesarja so odpeljali v novomeško bolnišnico. OB RADIATORJE UČAKOVCI — Branko Frankovič iz Učakovcev pri Vinici je ugotovil, da mu je nekdo med marcem in julijem iz njegove nedograjene stanovanjske hiše v vasi Kvasica odnesel 6 radiatorjev znamke Jugoterm. Škode je za 18.000 din. PROSTOR V ZDRAVILIŠČU OČE IN SIN — Jože Tomlje, sekretar nove gorske hitrostne dirke na Dolenjskem, s sinom Matjažem, ki se bo kot edini Dolenjec s svojim BMW—M3 pomeril v najhitrejši kategoriji. (Foto: J. Pavlin) TREBNJE Društvo invalidov Trd nje obvešča vse člane, da nima pisarniški prostorov, zato prosi, da se obračajo n tajnico Rezko Majer, Temeniška 2, Trel nje, ali po telefonu 44-251. Obenem ol vešča, da imamo termine za zdraviliši Čatež od 8. do 18. oktobra. Cena bivan v hišici je 1.190 din. Avtomobili bodo rohneli na Rogu Po 20 letih Dolenjska spet organizator gorske hitrostne dirke — 18. in 19. avgusta pričakujejo 20.000 obiskovalcev ob cesti Podturn—Lukov dom na Bazi 20 \fQ —IMV še razmišlja o pokroviteljstvu _________ DOLENJSKE TOPLICE — Dirke na Gorjancih so bile pred dobrimi dvajsetimi leti za Dolenjce ena najbolj obiskanih in priljubljenih športnih prireditev. Zaradi nevarnosti so hitrostne cestne dirke na Slovenskem prepovedali. Zato je bil tudi na Dolenjskem na avtomobilskem področju ves ta čas pravi dolgčas, pa čeprav imamo takšnega avtomobilskega giganta, kot je IMV. Letos kaže, da se bodo stari časi, spet vrnili. Avto-moto klub Dolenjske iz Dolenjskih Toplic pripravlja 18. in 19. avgusta edino slovensko gorsko hitrostno dirko »Dolenjska 90« na cesti Podturn — Lukov dom na Bazi 20. Jože Tomlje, sekretar kluba in dirke, in sin Mtajaž, kije uspešen avtomobilski dirkač, sta že dolgo časa razmišljala o taki ali drugačni dirki, ki bi Dolenjski spet vrnila nekdanji ugled pri organizaciji tovrstnih športnih prireditev. Rešitev je prišla z zgraditvijo »Mačkove avto ceste« iz Podturna do Lukovega doma na Bazi 20. Cesta je ta čas najboljša in najlepša na Dolenjskem, široka dobrih 7 metrov in dolga 4,2 kilometra. Višinska razlika je 290 metrov, povprečen vzpon je 6,9%. Cesta je prometno malo zasedena in če na njej ni gozdarjev in v sedanjem času tudi obiskovalcev »roških jam«, je prazna in zapuščena. Vse tako kaže, da bo precej drugače v soboto in nedeljo, ko bo na njej gorska hitrostna dirka, ki bo točkovana za državno prvenstvo in je vpisana v koledar tekmovanj za leto 1990. Dirka je namenjena turističnim avtomobilom iz redne proizvodnje s homologacijo, ki se bodo na progi pomerili v sedmih kategorijah. V soboto bo ob 14. uri start neuradnega treninga, ob 17. uri pa bo uraden trening. Pravo tekmovanje bo dan kasneje, ko bodo motorji po Kočevskem Rogu rohneli že od 9. ure naprej. Start 1. vožnje za veliko nagrado Dolenjske bo ob 12. uri. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo ob 18.30 pri gasilskem domu v Podturnu. Organizatorji pričakujejo najmanj 20.000 obiskovalcev, pred 20 leti na Gorjancih jih je bilo 10.000 več. »Pri organizaciji prve dirke imamo kar velike težave. Ker Dolenjci že toliko let nismo orgaizirali nobene dirke, nimamo več potrjenih športnih funkcionarjev, zato bomo morali celotno ekipo sodnikov in drugih uvoziti iz kluba Donit-Olimpija. USPEH KRŠKIH PLAVALK BUKAREŠTA — Na mladinskem balkanskem prvenstvu v plavanju sodeluje v jugoslovanski reprezentanci tudi plavalni klub iz Krškega in je dosegel enega svojih največjih uspehov. V dveh tekmovalnih dneh sta zasedli Repčeva in Gradiškova L in 2. mesto na 200 m kravl. Jugoslovanska ekipa, v kateri sta tekmovali tudi omenjeni krški tekmovalki, pa je na progah 4x200 in 4x100 m kravl dosegla 2. mesto. Poleg tega je bila Gradiškova 5. na 50 m kravl in Repčeva 4. na 400 m kravl. V NEDELJO KONJSKE DIRKE ŠENTJERNEJ — To nedeljo bo v Šentjerneju 63. jugoslovanski kasaški derbi, na katerem se bo pomerilo dvanajst najboljših jugoslovanskih štiriletnih kasačev. Velika konjeniška prireditev, ki gotovo ne bo razočarala ljubiteljev kasaških dirk, se bo pričela na šentjernejskem hipodromu ob 14.30. OKREPITVE PIONIRJU NOVO MESTO — Odbojkarski klub Pionir Novo mesto začenja v teh dneh priprave na novo sezono, in sicer najprej na domačem terenu in potem še na Rogli. Ekipa je v celotnem sestavu, v njej pa bo še naprej igral Brulec. V novi sezoni bo za ekipo novomeških odbojkarjev igral tudi Goran Gavrilovič iz beograjske Crvene zvezde, kmalu pa bo znno, ali bo v njej igral tudi Milan Marič iz Vojvodine, saj zdaj še potekajo pogovori o tem. Zmage, a tudi zastrupitve Cestno kolesarsko prvenstvo Jugoslavije — Papežu 1. mesto — Težki očitki organizatorjem__________ NOVI SAD — V Vojvodini je bilo 3. avgusta kolesarsko cestno posamično prvenstvo Jugoslavije za mlajše mladince, člane in ženske. Na dirki, katere start in cilj je bil v Vrdniku pri Novem Sadu, je nastopila tudi 20-članska ekipa novomeškega kolesarskega kluba Krka. Novomeš- § ■ Sandi Papež ki kolesarji so imeli tu precej smole. Tako je mladinec Krke Andrej Gimpelj, kije kilometer pred ciljem že vodil za 200 metrov in bil s tem praktično zmagovalec, zapeljal na ovinku v lužo in padel. Bogdan Fink, tretjeuvrščeni na svetovnem prvenstvu, je odstopil, ker ni mogel zdržati vožnje od izčrpanosti zaradi zastrupitve s hrano. Vseeno so Krkini tekmovalci dosegli vidne uvrstitve. Sandi Papež, je zasedel L mesto, in to z velikim naskokom 2. minuti. Jure Robič je osvojil 2. mesto, Bogdan Ravbar pa je bil na koncu na 7. mestu. Z nekoliko bolj taktično vožnjo pa bi Krka lahko odnesla še 3. mesto. Tako ocenjujejo nastop v strokovnem vodstvu novomeških kolesarjev. V tekmovanju starejših mladincev so Gorazd Štangelj s 1. mestom, Igor Kranjec in Boštjan Mervar prinesli Krki trojno zmago. V ženski konkurenci seje izkazala Martina Sajevec, ki je dosegla 4. mesto. OČITKI NA ROVAŠ PRVENSTVA Kolesarsko društvo Krka Novo mesto je po državnem cestnem prvenstvu v posebnem dopisu napisala sporočilo, in ga naslovila na kolesarski zvezi Jugoslavije in Slovenije ter na sredstva javnega obveščanja. V njem med drugim zatrjuje, da organizator prvenstva ni poskrbel za zavarovanje proge in daje zagrešil še vrsto spodrsljajev. »Postopek dodelitve organizacije prvenstva Novemu Sadu ni bil regularen«, zato tehnični delegat BSJ Cvetko Bilič ne bi smel dovoliti začetka prvenstva. Krka poudarja, sklicujoč se na medijske informacije o razveljavitvi prvenstva, da lahko razveljavi prvenstvo le strokovni svet BSJ in predsedstvo BSJ. Ob morebitni razveljavitvi prvenstva morajo klubi dobiti povrnjene stroške nastopa. Če pa bi do razveljavitve prišlo, potem je treba šteti za neregularno celotno prvenstvo in ne le posamezne 'dirke na njem, meni Kolesarsko društvo Krka Novo mesto in še dodaja, da bi po vsem, kar se je zgodilo, »pričakovali ostavko listih, ki so odobrili prvenstvo v Novem Sadu.« čiš nje Ki kim< la z i in c\ Pri organizaciji nam bodo pomagali vojl ki, gasilci in domačini iz. Dolenjskih Tc plic. Računamo tudi na to, da bodo v teti času na voljo hoteli po Dolenjski, seved pa bomo porabili tudi Iskrin dom v Čl mošnjicah in Mačkov hotel na Bazi 20«, j na tiskovni konferenci pri predsednik' skupščine občine Novo mesto povedal se kretar dirke Jože Tomlje. V tem času nti še največ skrbi povzročajo sponzorji. Čas rJPe so takšni, da ni denarja za te namene in t bila res škoda, če bi bila med večjimi p c z ^ krovitelji le Krka, IMV pa bi vso stvai^ gledala s strani. V tem kolektivu se do se-: | j ” daj po več pogajanjih za pokroviteljstvo Št Hs,ai niso odločili. i J. PAVLIN1 'Z je bi Frar ' ž.em ŠPORTNE NOVICE IZ KOČEVJA zgra • Maja Uran, najboljša odbojkaric* vedi kočevskega Lika, bo po dogovoru s klu; gj[, bom nadaljevala kariero v prvoligašu Rt sose ki. Maja bo tudi študirala turizem v Opat/ do i ji. Ni dvoma, da bo njen odhod v drugt znej ekipo za kočevskega drugaligaša precej; ma šnja izguba, vendar bo igranje v prvolj Mai gaški družini nedvomno koristilo Maji. Pr> • V odbojkarskem klubu Lik, ki raču S na na uvrstitev v prvo republiško ligo že' [jJei novi sezoni, je sicer prišlo do velikilJa-sprememb. Ekipa je pomlajena, igralci si ! r’ izkušeni in tako Lik računa, da bo z velikj bojevitostjo dosegel zastavljeni cilj. P< /(jr drugi strani odbojkarice, članice 2. zvezi* lige, s trenerjem Tonetom Krkovičem,_______ menijo, da bi z osvojitvijo 5. ali 6. mesti dosegle veliko. Njihov stvarni cilj jBl_ obstanek v ligi, glede na to pač, da bo eklMl] pa igrala nepopolna. Prvenstvo v obeh li gah se bo začelo 6. oktobra. • Športniki iz Doline pri Trstu, ol ne, kije pobratena s Kočevjem, bodo imsnoi lek. Tokrat je bilo v poletni šoli na brzici 'oja Kolpe 20 najmlajših, vsi pa so stanovali’ Kr kajakaškem domu v Osilnici, ki ga botka- predali v uporabo za praznik kočevsk ■Jp*i V ekipni vožnji so mlajši mladinci s 3. mestom brez poškodovanega Murna gotovo dosegli pričakovan rezultat. Stareši mladinci so v ekipnem nastopu prepričljivo zmagali. »Šele« 4 mesto pa so zasedli člani, vendar je ob tem potrebno povedati, da je ekipa startala brez Papeža, z bolnim Šebenikom in neogretim Božičem. Za tako razredčeno ekipo pa je krivo to, da seje ženska in članska ekipa zastrupila s hrano. Ob koncu omenimo, da je Krka osvojila daleč največ kolajn od vseh ekip na prvenstvu in da je zato po oceni vodstva kluba dobro opravila svojo nalogo. občine 3. oktober. tii ;ahte stri ROKAVEC PETI PAVLIČ OSMI SCHLE1Z — V tem vzhodnonemškem mestu so bile v soboto mednarodne motociklistične hitrostne dirke, ki so se jih udeležili tudi dolenjski dirkači. V močni konkurenci voznikov iz petnajstih držav je Brane Rokavec v kategoriji do 80ccm dosegel 5. mesto, Lojze Pavlič je bil 8. v kategoriji do W‘ 125 ccm, Robert Hmeljak pa jc J odstopil. :> jggSBgBRjsjl, »ms/- V VROČINI VSAKA VODA PRA' PRIDE — Brežiška mladina v vroč* poletnih dneh že dolgo nima več t*. kega veselja, kot so ga imeli nekdaj Danes so reke in potoki tako onesn* ženi, da možnosti za razposaje®'* mladež skorajda ni več. Toplice -J prepolne, predrage in tudi prevo mirne za živahno mladino, zadnje Č*-se pa je tudi morje že težko dosegljr vo. A mladi ne bi bili to, kar so, če ** ne bi znašli. V Vrbini pri Brežicah & odkrili veliko gramoznico. Resda eni strani še kopljejo gramoz, zato P1 je dno prekrila čista podtalna vod* Na »bajerju« v Vrbini se zbere vsa* dan več kot petdeset kopalcev, ki v® selo čofotajo po vodi. (Foto: B. D.) I 1 DOLENJSKI LIST Št. 32 (2138)T9. avgusta 1990 M pisma in odmevi ZA PRAZNIK — Frančiška Skube z možem Francem ob praznovanju njenega rojstnega dneva. Za stoletje veselja in žalosti 95. rojstni dan Frančiške Skube iz Trebnjega — Skrbni, prijazni___________________ >.j Ko je Frančiška Skube pred kral-ik> kim dopolnila 95. leto življenja, sta bi-se !» z možem Francem obdana z darili ml 'n cvetjem, med katerim ni manjkal ;aS Šopek s 95 nageljni, ki so ga prinesli , I, hčerka in sinovi ter vnučki. p(f . Skubetova sta bila rojena na Veliki vali ^evn'ci pri Trebnjem, ona v majhni .J kmečki hiši v družini, v kateri je bilo '5 otrok. Frančiška je kot najstarejša 3 ! ostala doma. Življenje je bilo na vasi J tedaj lepo, saj so se ljudje zbrali in ob faznih delih prepevali. Toda življenje l je bilo tudi težko, kar je občutila tudi I Frančiška. Ko seje poročila, sta z možem živela v najemnem stanovanju. Fozneje sta kupila nekaj zemlje in si 'A ^tathla lasten dom. Frančiška pripo-3I. veduje, daje morala, kot mnogo dru-gih, že zgodaj zjutraj hoditi na delo k ‘vi sosedom. Toda življenje je znalo biti rah do nje še mnogo bolj kruto tudi po-ugf zneje. Pred leti je namreč Skubetovi-icej ma v prometni nesreči umrla hčerka volt; Marta, ki je z družino ostala na domu ji. [ Pri njiju. aču Skubetova danes živita v Treb-že' ajem, kamor ju je vzela hčerka Mari-[jkil ia. Le-ta lepo skrbi zanju. Za njuno cjsJ zdravje pa bdi tudi dr. Vilfanova iz ^1« Trebnjega. Že njena lepa beseda, pra-p( vi Frančiška o dr. Vilfanovi, prinese eznj zdrav-)a- R MAjER /cit Hočejo sodelovati pri načrtovanju prebivalci iz KS Struge «1- in razvoj mš STRUGE — Prebivalci 13 vasi in za-etn i ov >z krajevne skupnosti Struge v ko-(at< ,G Vs K i občini si že vrsto let prizadevajo, da 1 !csneje sodelovali pri načrtovanju raz-ičal r°Ja tega območja in uresničevanju načr-ia|( yan|h zamisli. Vsa dosedanja opozorila •Ljj, ri Pristojnih organih občinske skupščine Šo J organizacijah pa so bila neuspešna. ■J Pajo, Ja se bt) sodelovanje krajanov kot d V snovna 0E|jka dela pri načrtovanju raz-okrepilo. Krajani se zavzemajo, da bi tisti, ki delo na področju planiranja v občinskih P r8anih, prišli na pogovor s prebivalci. To ^htevajo zato, ker menijo, da niti najbolj-. strokovnjaki z določenega področja ne ti°lv j° načrtov bodočega razvoja, bl ustrezali prebivalcem na ptxleželju. c.onji menijo, daje njihovo sodelovanje 3cjPo potrebno, saj morajo oni postati e 'kovalci svoje lastne usode. Samo ljud-’ ki živijo v teh krajih, bodo namreč ob ^Pioči strokovnjakov skušali iskati rešit-n- z* hitrejši gospodarski razvoj teh r°čnih in oddaljenih krajev. Domačini PaJ°, da se bo način razvojnega planira-^ spremenil in da tisti, ki skrbijo za pri-do razvoj kočevske občine, ne bodo jc I ^ Sevali zadev samo iz pisarn. —^Pii * Sindikalna °r9anizacija “O NOVOLES, n.sol.o., 68351 Straža, Na žago 6, [izpisuje dela in naloge — 4-e,ni mandat — ^edsednika sindikata ^ovoles p°goji: r~ višješolska izobrazba ekonomske, pravne, upravne ali s°rodne smeri rr 5 let delovnih izkušenj v Slr|dikalnem ali sorodnem delu Pr'jave z dokazili o izpolnje-^anju pogojev naj kandidati Pošljejo v zaprtih kuvertah z Pznako RAZPIS — SINDIKAT v roku 8 dni po objavi razpisa P® naslov: SINDIKAT NOVO-^ES, 68351 Straža, Na žago ^9ndidate bomo pisno obve-i*'ii v 8 dneh po opravljeni 'Zbiri, Žejni smo — vode Odziv na pojasnilo V Dolenjskem listu 2. avgusta je bilo v »Halo, tukaj je bralec Dolenjca«! pojasnilo g. Staniša iz Komunale glede težav z vodo, kijih imamo krajani Velikega Kala in Orkljevca pri Mirni Peči. Predlagam Staniši, naj pride nekaj dni na Veliki Kal in bo videl, kako teče voda. Vode ne manjka samo pri eni hiši na koncu vasi, ampak so suhe vodovodne cevi povprečno vsaj 90 odst. časa dnevno pri najmanj sedmih hišah na Velikem Kalu. Včasih ni vode dva dni skupaj — ne priteče niti ponoči. Mislim, da ni vzrok samo poraba v nižjih predelih vasi (kot je dejal g. Staniša). Na številkah 23-594 in 23-596 pa v zadnjem času prizadeti nismo klicali samo dvakrat, ampak nekaj zadnjih tednov skoraj vsak dan. Gospod pri telefonu je vedno obljubil, da bo obvestil pristojne in da bodo napako odpravili, vendar ni bilo želenega učinka. Moram povedati, da so tu kmetije, kjer je povprečno v hlevu najmanj 6 glav živine in zaradi pomanjkanja vode imajo krave veliko manj mleka. Mlečna proizvodnja pa je tu pomemben vir dohodka. Sajetova iz Velikega Kala v imenu vaščanov Veliko truda do prenovljenega pokopališča Več kot tri tisoč ur prostovoljnega dela — Za-dušnica za vse rajnke Prebivalci naselij Kot in Brezje že desetletja prednjačijo pri urejanju svojega pokopališča, veliko pa so dosegli, ko so izvolili pokopališki odbor, ki si je 1988. leta zastavil dolgoročni načrt. Program je bil uresničen predvsem z denarjem lastnikov grobov, delovnih organizacij, ustanov in zdomcev. S širšo pomočjo je odbor vzorno uredil grobove, napeljal elektriko ter zgradil in v celoti opremil mrliško vežico. V objekt, za katerega so temeljni kamen položili 1988. leta, je bilo vloženih preko 3.000 ur prostovoljnega dela. 19. avgusta bodo uradno odprli preurejeno pokopališče z vežico. Hkrati bodo odkrili in blagoslovili pokopališki simbol, ki ga izdeluje Peter Plut iz Otavca. Svečanost bo zaključena z zadušnico za vse krajane, ki so pokopani tukaj ali drugje po svetu. Pokopališki odbor se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri urejanju pokopališča, in jih vabi v nedeljo, 19. avgusta, k Sv. Roku na svečano otvoritev. F. DERGANC POJASNILO Prispevek »Voznikova olika«, v katerem je Jože Novak popisal nepietetno obnašanje voznika zastave 128 med pogrebnim sprevodom v Straži, je vzbudil precej zanimanja. Oglasil se je Jože Novak iz Podgore 36 in pojasnil, da on ni napisal omenjenega prispevka, se pa z njegovo vsebino strinja. Naj dodamo, da nam je rokopis s podpisom Jože Novak dostavil Leopold Pavček iz Podgore 46. Uredništvo DL NEUREJENO POKOPALIŠČE Viniško pokopališče je verjetno eno najbolj neurejenih. Bežen pogled nanj pokaže našo stopnjo pietete in dokazuje, da se še vedno nismo znebili balkanščine. Mrliška vežica ni urejena, ob njej je skrajno zanemarjeno smetišče. Na pokopališču ni vode. Nekateri grobovi so prerasli s travo, kije visoka tudi med grobovi. Grobovi so na delu pokopališča razmetani, tako da se ne ve, aii je nekdo pokopan npr. v sedmi ali osmi vrsti. Tako samo bližnji svojci brez težav najdejo grob prednikov. Na grobovih in med njimi ležijo ostanki sveč in plastike ter drugi odpadki. Kljub temu da je pokopališče po obsegu zadostno, pa zaradi nereda in nesmotrnega izkoriščanja skoraj ni več prostora za dodatne grobove. Pri vsem tem pa krajevna skupnost, ki bi bila dolžna to urediti, spi spanje pravičnega. Vse to bi bilo potrebno urediti v čim krajšem času. B. B. -vd Strah in trpljenje Marija Prus s Krmačine, ena najstarejših metliških občank, je praznovala 90. rojstni dan KRMAČINA — Preteklo nedeljo so se na Prusovi domačiji na Krmači-ni zbrali otroci ter številni vnuki in pravnuki Marije Prus, kije kot najstarejša prebivalka krajevne skupnosti Drašiči in ena najstarejših v metliški občini praznovala 90. rojstni dan. Res, da Marijo večkrat izda spomin v zvezi z novejšimi dogodki, zato pa se še dobro spominja vsega trpljenja iz mlajših let, ki ga ni bilo malo. Leta 1928, ko je imela štiri otroke, najstarejši pa je štel komaj 6 let, seje mož podal s trebuhom za kruhom v kanadske rudnike zlata. V devetnajstih letih je bil doma le enkrat, Marija pa je morala biti na kmetiji gospodar in gospodinja. Da bi kmetijo zapustila, ji ni prišlo niti na misel. Prav nasprotno! Možje pošiljal domov denar, Marija pa je kupovala steljnike, njive, travnike, zrasla sta nov skedenj in hiša. In vse bi še nekako potrpela, če ne bi bilo vojne. Leta 1943 so v vas vdrli ustaši in vse vaščane nagnali pred skedenj, da jih bodo postrelili. »V naročju sem držala najmlajšega, komaj 4-letnega sina, ostali pa so tekli za mano in kričali: ,Mama, postrelili nas bodo! Ko smo že stali pred puškami, je prišel domobranec in ustaše prepričal, da nismo nič krivi ter nam s tem rešil življenje,« se s solznimi očmi spominja Prusova. To, da je gledala smrti v oči, pa je zapustilo pri Mariji posledice, ki jih čuti še danes. Zbolela je na srcu in živ- Marija Prus s snaho in dvema od petindvajsetih pravnukov. (Foto: M. Bezek) cih in neprestanomora jemati zdravila. »Hvala bogu, daje danes drugačno, boljše življenje, predvsem snahi pa se moram zahvaliti, da sem dočakala tako visoko starost,« pravi Marija, ki jo, kljub temu daje kmetijo že prevzel vnuk, še vedno skrbi, ali je doma vse postoijeno tako, kot mora biti. Predolgo je morala sama skrbeti za domačijo, da bi sedaj lahko popolnoma vse izpustila z vajeti. M B.-J. DRUŽABNO SREČANJE — Člani Društva upokojencev Dolenjske Toplice so imeli 14. julija na jasi v Dolenjskih Toplicah srečanje. Upokojenci so se med znanci dobro počutili, veselo so kramljali in ob prijetnih zvokih ansambla Slapovi tudi zaplesali in si razgibali kosti. V okviru redne dejavnosti društvo tesno sodeluje z Zdraviliščem Dolenjske Toplice in se vodstvu Zdravilišča lepo zahvaljujejo za razumevanje. V skladu z 11. členom odloka o priznanjih občine Brežice (Uradni list SRS, št. 22/80 in 31/83) SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE RAZPISUJE OKTOBRSKE NAGRAQE, PRIZNANJA IN PLAKETE OBČINE BREŽICE ZA LETO 1990 1. Oktobrske nagrade se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za posebne dosežke na družbenoekonomskem, političnem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice. Priznanja se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela (na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in političnega dela). Plakete občine Brežice se podeljujejo kot spominsko darilo posameznikom ali pravnim osebam ob praznikih, jubilejih in drugih posebnih priložnostih kot priznanja za zasluge na kateremkoli področju družbenega dela. Predloge lahko posredujejo organizacije združenega dela, politične organizacije, družbene organizacije in društva, izvršni svet SO Brežice ter posamezniki. Predloge je treba podati v pisni obliki komisiji za odlikovanja in priznanja skupščine občine Brežice na naslov: Skupščina občine Brežice, Cesta prvih borcev 18,68250 Brežice, najkasneje do 31. avgusta 1990. Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala. Podelitev oktobrskih nagrad, priznanj in plaket občine Brežice za leto 1990 bo 28. oktobra 1990 ob prazniku občine na svečani seji zborov Skupščine občine Brežice. Skupščina občine Brežice Ulica Talcev 9, Novo mesto Tel.: (068) 24-884 Fax.: (068) 25-773 Trgovina z elektromaterialom, belo tehniko in z bogato izbiro svetil vas vabi, da jo obiščete vsak dan od 7. do 16. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. TURISTIČNO ZAVAROVANJE Do odhoda je še pet minut Če doma niste pozabili nič od tega, potem imate s seboj vse za mirno potovanje in lagodne počitnice. 1. Potni list in osebna izkaznica 2. Vozovnice 3. Denar in denarnica 4. Zelena karta 5. Zobna ščetka 6. Igla, sukanec 7. Sončna očala 8. Žepna knjiga 9. Fotoaparat in film 10. Zavas ovalna polica Turističnega zavarovanja Posebej pazite, (la se pred potovanjem ali letovanjem ne boste pozabili zavarovati pred vsemi nezgodami in neprijetnostmi, ki vas lahko doletijo, ('e vas v potovalni agenciji niso opozorili na zavarovalno polico turističnega zavarovanja Zavarovalnice I riglav, stopite do najbližjega poslovnega mesta Zavarovalnice Triglav in nemudoma izpolnite zavarovalno polico. Z njo si boste zagotovili povrnitev stroškov, ki In na potovanju nastali zaradi okvare ali tatvine avtomobila, prometne nesreče, izgube ah poškodovanja prtljage. nenadne bolezni, prekinitve potovanja m podobnih neprijetnosti. Zavarujete se lahko sami, s celo družino ati v organizirani skupim. Možnosti za nezgodo je reliko. pred esemi se lahko zavarujete z eno samo zavarovalno polico Turističnega zavarovanja Zavarovalnice 'Triglav. Za varno potovanje — Turistično zavarovanje i=zavarovalnica triglav Ker živLiENiE potrebu/e varnost lf TEM TFflNII IIAQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI H ICITI I CUNU VMO {.MNIIVIM PRODAM-KUPIM-POSEST-ZENITNE ponudbe-razno-obvestila-preklici-čestitke-zahvale tedenski koledar Četrtek, 9. avgusta — Roman Petek, 10. avgusta — Lovrenc Sobota, 11. avgusta Jasna Nedelja, 12. avgusta Klara Ponedeljek, 13. avgusta — Lilijana Torek, 14. avgusta — Anastazija Sreda, 15. avgusta — Marija LUNINE MENE 13. avgusta ob 17.54 zadnji krajec uri) ameriški erotični film Srculence. 12. 8. (ob 21. uri) angleška fantazijska komedija Nore zgodbe barona Miinc-hausna. 14.8. (ob 21. uri) ameriški vojni film_Carstvo sonca. KRŠKO: 9. 8. (ob 20. uri) ameriški film Bledolični jezdec. 10. 8. (ob 22. uri) ameriški erotični film Resnične zgodbe III. 12. 8. (ob 18. uri) ameriški avanturistični film Samo za tvoje oči. 14. 8. (ob 20. uri) hongkonški karate ' 'ra smrti — II. del. film Zmajeva igra NOVO MESTO — DOM KUL- kino BREŽICE: 10. 8. (ob 20. uri) ameriški film Sodniki mimo zakona. 12. 8. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Ne vidim jn ne slišim. ČATEŽ: 9. 8. (ob 21.15) ameriški film Mož za rešetkami. 11. 8. (ob 21.15) ameriški film Sodniki mimo zakona. 13. 8. (ob 21.15) ameriška akcijska komedija Ne vidim in ne slišim. 14. 8. (ob 21.15) ameriška komedija Bolničarji na kolesih. ČRNOMELJ: 9.8. (ob 21. uri) ameriški film Morje ljubezni. 10. 8. (ob 21. TURE: 9. 8. (ob 10. uri) matineja Baron Mtinchausen ali Lažnjivi kljukec. 9. in 10. 8. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Pekel pravice. Od 10. do 12. 8. (ob 22. uri) ameriški erotični film Vroče ustnice. Od 11. do 13. 8. (ob 19. in 20. uri) nora avstralska komedija Mladi Einstein. 14. (ob 10. in 18. uri) ter 15.8. (ob 18. uri) hongkonški karate film Življenje Nindže. 14. in 15. 8. (ob 20. uri) ameriški akcijski film (predpremiera) Bratova kri. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 10. do 12. 8. (ob 19. uri) film Družina, zmogli bomo. Od 13. do 15. 8. (ob 19. uri) film Vrnitev v prihodnost. kmetijski stroji KOMBAJN Zmaj, kosa 3 m, prodam ali zamenjam za okrogel ali žagan les. Prešernova 4, Krško, » (0608)34-824. 1470 TRAKTOR TV 523 s prikolico, frezo, plato in vinogradniškimi plugi prodam. 0 (0608)79-525. 1491 ŽITNI kombajn zmaj 133, Širine 3 m, vreče, bunker, kabino, stiskalnico, letnik 1985, prodam. Marjan Štefanič, Pristava 1 i Podhočie 149S FREZO SAKS diesel, 14 KM, s prikolico, krožno žago, in frajtonarico (lubas) ugodno prodam. «■ (0608)81-078. 1509 KMETOVALCI! Bliža se čas izkopavanja krompirja, zato si lahko kakovostne in kvalitetno izdelane 1ZRUVAČE pravočasno priskrbite za vse vrste traktorjev. Dobava takoj. Kovaštvo Jože Mušič, Loka, Na ulicah 17, 61234 Mengeš, « (061)738-619. 1511 SILOKOMBAJN SK 80, MF 254, in ventilator za dosuševanje sena, prodam. m 28-030. 1536 DVOBRAZDNI traktorski plug, malo rabljen, ugodno prodam. Furlan, Pod-hosta 46, Dolenjske Toplice. 1563 FERGLSON 35 ugodno predam ali Zamenjam za težji traktor. Franc Žibert, Kladje, Blanca, « (0608)43-071. 1579 SAMARO, staro 3 leta, zelo ugodno prodam. Janez Avsec, Cegelnica 66, Novo mesto. 1502 BT 50 poceni prodam. ® 65-100. 1504 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1982/83, prevoženih 50.000 km, registrirano do junija 1991, dobro ohranjeno, ga-ražirano, ugodno prodam. «' (0608)62-588. 1512 Z 750, letnik 1978, dobro ohranjeno, registrirano do aprila 1991, prodam za 9.500 din.-že 24-834. 1514 Z 128, letnik 1985, prodam. Butalin, Cesta herojev 26, Novo mesto. 1516 TRABANT karavan, nov, registriran dojulija 1991, prodam. « (068)73-340, popoldne. 1518 R 4 GTL, letnik 1983, ugodno prodam, a: 21-661. 1520 JUGO 45, star 20 mesecev, prodam za 50.000 din in kombi Z 900, star 24 mesecev, prodam za 40.000 din. Partizanska 6, Novo mesto. 1523 Z 750, letnik 1984, registrirano do 24.6.1991, prodam. Julij Novak, V brezov log 16, Novo mesto. 1524 kupim STAREJŠO HIŠO, z nekaj zemlje, v bližini Novega mesta kupim. Pisne ponudbe pošljite pod Šifro: »ODDIH«. 1574 motorna vozila LADO samaro 1.3, marec 1988, prodam. * (0608)32-678. 1472 AVTOMATIK A3ML, letnik 1985, prodam. « 20-375 od 16. ure dalje. 1475 126 P, letnik 1987, prodam. «(0608)70-305. 1477 126 P, letnik 1984, prodam. Ana Hodnik, Ragovska 7, Novo mesto. 1478 SUBARU 1000, star tri leta, prodam. «24-458. 1479 JUGO 45 AX, letnik 1988, ter tomos BT 50 prodam. Silvo Perko, Lukovek 2, Trebnje. 1481 JUGO KORAL 55, maj 1988, prodam 50.000 din. Marjan Malnarič, Kristanova 28, Novo mesto. 1485 OPEL KADETT, letnik 1971, v zelo dobrem stanju, prodam. Rajk, Gabrje 46, Brusnice. 1487 LADO SAMARO 1300,5 vrat, staro 6 mesecev, prodam.« 28-341, popoldne. 1489 ZASTAVO 101 super, letnik 1979, registrirano do januarja 1991, prodam. Cena po dogovoru. Forčešin, Nad mlini 24, Novo mesto, ® 23-068. 1493 ZASTAVO 101, staro 26 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Slavka Gruma 29, Novo mesto, « 24-131. 1494 OPEL KADETT C, letnik 1978, 88.000 km, zaščiten, garažiran, avtoradio, prodam za 50.000 din. « 22-451 ali 51-140. 1498 ŠKODO 110 L, letnik 1975, 44.000 km, prodam. « (068)84-410. 1499 Z 101, letnik 1976, registrirano do marca 1991, prodam. Božo Berzin, Kolarjeva 2, Šentjernej. 1500 FIAT 132, letnik 1978, prodam. « 42-250, v večernih urah. 1525 B 4 TL, letnik 1980, v zelo dobrem stanju, prodam. « 23-562. 1528 GOLF turbo diesel prodam ali zamenjam za cenejši avto. Štefan Zobarič, Ponikve 21, Jesenice na Dolenjskem. 1530 TOVORNI AVTO OM 40, nosilnost 1.500 kg, in traktor IMT 558 prodam. Jože Lajkovič, Vel. Mraševo 42, 68312 Podbočje. 1531 VISO 11 RE, staro 5 let, 32.000 km, prodam. « 26-397. 1534 AVTOMATIK, star dve leti, prodam. Turk, Mali Orehek 4, Stopiče. 1535 FIAT 126 P, letnik 1984, prodam. Anton Bedck, Gabrje 56, 68321 Brusnice. 1537 FIAT 126 P, november 1981, prodam. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan po 15. uri. Marjana Leben, Belokranjska 12, Novo mesto. 1541 ZASTAVO 750, starejši letnik, prodam. «(068)65-427. 1542 DIANO, letnik 1980, obnovljeno, registrirano za celo leto, in APN 6, dobro ohranjen, prodam. « 25-894. 1546 R 4 GTL, letnik 1981, prodam. ® 76-332. 1547 JUGO koral 45, star 18 mesecev, s ka-sko zavarovanjem ali brez, lado samaro, staro 6 mesecev, kasko zavarovana, prodam ali zamenjam za cenejši avto z doplačilom. « 26-581. 1550 Z 101 SKALA, stara dve leti in pol, garažirana, zelo ugodno prodam. ® 65-063. 1553 YAMAHO XS 1100, letnik 1979, prodam za 35.000 in VW 1200, letnik 1975, prodam za 24.000 din. Brane Uher-nik, Otočec 48. 1555 VW, letnik 1976, dobro ohranjen, in motorno žago stihi 041 prodam. ® 27-841. 1556 FIAT REGATO 100S, letnik 1986, v odličnem stanju, prodam. ® 73-720. 1557 Z 750, letnik 1977, ugodno prodam. ® 65-150. 1558 GOLF JXD, letnik 1986, prodam. « 24-374. 1559 R 4 GTL, star eno leto, rdeče barve, odlično ohranjen, prodam. « 20-233. 1561 FIAT 126 PGL, letnik 1986, prevoženih 32.000 km, prodam. Junc, Dobrava 82, Otočec. 1562 JUGO 45 A, april 1987, prodam. «20-374. 1565 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. uttson uanaO| uvjoii uuujo, uiouu miivn wunov, bueime biiiuiv vi Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič In Ivan Zoran. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 10 din, naročnina za 3. trimesečje 100 din; za delovne in družbene organizacije 200 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 120 din, na prvi ali zadnji strani 240 din; za razpise, licitacije ipd. 140 din. Mali oglasi do deset besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi In zahvale 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje Republike Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. DOLENJSKI UST Z 128, oktober 1987, prodam. Primož Rabzelj, Škocjan 21, « 76-103. 1567 Z 128, december 1987, prodam. « 23-530. 1568 Z 750, letnik 1985, registrirano do junija 1991, prevoženih 22.000 km, odlično ohranjeno, prodam. Ogled v soboto. Malokvec 10, Tržišče. 1570 JUGO 55 A, april 1989, ugodno prodam« 24-005, vsak dan. 1573 126 P, letnik 1987, in viso 11 RE, letnik 1984, prodam. « 42-086. 1578 JUGO 45, letnik 1983,'APN 6, prodam ali zamenjam za BT ali ATX. «(068)76-571. 1580 obvestila NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Naročila sprejemna in daje vse informacije: Jože Prosenik, Gostilna Humek, Dobova, « (0608 07. 1246 GRADITELJI in inštalaterji, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in zanje. Inforr bojleije za centralno ogrevanje. Informacije na « (063)39-878, popoldne ali zvečer. 1256 FAMILY LINE, računalniško voden posel, vloga 2.000 din, dobitek 975.000 din (140.000 DEM).« 85-857. 1519 SERVIS gospodinjskih aparatov ALOJZ KASTELIC, Slakova 13, Trebnje, obvešča cenjene stranke, da bo delavnica zaradi letnega dopusta zaprta od 15. do 30. avgusta. Se priporočam! 1545 posest HIŠO, zgrajeno do 5 stopnje, prodam. Informacije na « 56-315 (Kočevar). 1483 STAREJŠO HIŠO v bližini Dolenjskih Toplic, z elektriko in vodo, lahko za stanoanje ali vikend,prodam. Kletni prostor lahko za skladišče ali trgovino. Šifra: »DOSTOPEN KRAJ« 1492 LOVSKA DRUŽINA Veliki Kamen, 68281 Senovo, zelo ugodno proda podkleteno, takoj vseljivo dvosobno brunarico z inventarjem in manjšim vinogradom. 1505 NJIVO, 24 arov, prodam. « 25-414 ali 21-323. 1508 NJIVO in travnik prodapi Ob Težki vodi 55, Novo mesto. 1513 PARCELO v KS Bučka (11 arov), z gradbenim dovoljenjem, prodam. « 26-559. 1521 GRADBENO parcelo v Regrči vasi prodam. « (0608)61-433 od 21. do 23. ure. 1529 GRADBENO PARCELO z lokacijsko dokumentacijo, v Sevnici, prodam. Cena po dogovoru. Romana Hlastan, Planinska c. 64, Sevnica. 1532 HIŠO v centru Metlike z dvoriščno stavbo, vrtom in večjo njivo prodam. «(047)71-849. 1552 V PRESLADOLU prodam 1,5 ha zemlje (njivo, travnik, gozd), stavba do prve plošče, nakrito, nekaj gradbenega materiala, vse v enem kosu. Poleg je asfalt, avtobusna postaja, v prometnem kraju. Informacije dobite pri Antonu Bremši, Presladol 53, Brestanica pri Krškem. 1577 prodam nov, prodam. Kočevska Reka, « (061) 800-025. 1533 KOZE Drodam. r 28-844. 1539 SEDEŽNO GARNITURO prodam. Slavko Hočevar, Pod Trško Ggoro 101, Novo mesto, ® 26-190. 1540 KORUZO, oves in vino prodam. « 27-175. 1543 BREJO kravo prodam. Kolenc, Zalog 18, Škocjan. 1548 SEDEŽNO kotno usnjeno garnituro prodam. ® 26-581. 1549 JADRALNO desko D2 komplet, rig, hifly (6 m2) in otroški rig (3,5 m2) prodam. « (0608)31-017, dopoldne, ali (0608)70-230, popoldne. 1551 PLINSKE jeklenke za plinsko varjenje s C02 prodam. Jeršin, Jelše 6, Otočec. 1560 BOROVE-SMREKOVE plohe, debeline 8 cm, ter prašiča težkega, 150 kg, prodam. « 27-675. 1564 GAŠENO apno, primerno za beljenje, prodam. « 20-319. 1566 KRAVO s teletom, dobro mlekarico, prodam. ® (0608)32-836, zvečer. 1576 MLEČNO kozo prodam. « 52-884. 1582 TOMOS 18, in čoln Beograd šport s tele komandami in volanom prodam za 1/3 nove cene. Vse informacije dobite vsak delovnik med 8. in 9. uro na « 23-610. 1583 razno PISARNIŠKI prostor v Novem mestu vzamem v najem, lahko samo popoldne. «(068)27-234. 1544 HIŠO, nekje na Dolenjskem, vzamem v najem. « (068)26-961. 1569 ZGRADBO ZA TRGOVINO s kmetijskim, gradbenim in podobnim materialom oddam z. delno preureditvijo v najem v okolici Novega mesta. « 23-351. 1572 IŠČEMO žensko, ki bi bila pripravljena negovati mamo in brata v bližini Koprivnice pri Senovem. Hrana, stanovanje v hiši. Plačilo po dogovoru. Franci Klako-čar, Koprivnica 15, 68282 Koprivnica, «(0608)79-673. 1575 službo dobi SI ŽELITE dodatnega zaslužka? Možnost je velika. Vse informacije dobite na « (063)34-077. 1473 KV ali priučeno kuharico, dekle za strežbo, sprejmemo takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Nedelja in ponedeljek prosta. Ostalo po dogovoru. «(061)666-067. 1480 NATAKARICO, pridno in pošteno, takoj zaposlim. Informacije osebno v piz-zerij i Šentpeter, Otočec. 1517 KAVA BAR »Pri slonu« išče resnega natakarja ali natakarico. « 25-901. 1554 KV KUHARICO sprejmem za restavracijo v Munchnu.«(068)20-313 ali 24-703. 1571 HONORARNO ZAPOSLIMO žensko, ki bi v popoldanskem času varovala dva otroka (dve in štiri letna) in žensko, ki bi v dopoldanskem času pospravljala in likala. « 22-308. 1581 stanovanja POOL 7 biljard prodam. Cena po dogovoru. Gostilna Drage, Metlika, ® (068)58-328. 1466 KUPERBUSCH, rjave barve, širine 40 cm, prodam. «21-188. 1468 HARMONIKO hohner atlantic IV, stojalo, magnet, ugodno prodam. Jože, « 58-284 po 16. uri. 1471 FRANCOSKO posteljo, staro eno leto, zamenjam za sedežno garnituro ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 1474 RABLJEN barvni televizor lowe opta prodam. « (068)23-651, od 17. do 19. ure. 1476 ŠPORTNO kolo na pet prestav, skoraj novo, prodam. « 23-355. 1482 DRVA prodam. Saje, Dalnji Vrh 22, Novo mesto. 1484 TELETA, starega 14 dni, prodam. Anton Kukenberger, Gor. Ponikve 20. Trebnje. 1486 HARMONIKO hohner atlantic 3 in ojačevalec 100 W prodam. Herak, Slavka Gruma 18, Novo mesto. 1488 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Jože Mihalič, Vel. Brusnice 18, Brusnice. 1490 DVE NOVI drvarnici, 3,5 x 4 m in 2 x 3 m, prodam. « 47-593. 1496 TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, ter plemenskega ovna prodam. Zupančič, Vel. Podljuben 2 a, Uršna sela,« 43-618. 1497 KUHINJO, dobro ohranjeno, prodam za 12 M. Dana Kovač, Šegova 58, Novo mesto, « 23-974. 1501 OPEKO, 3000 komadov, rabljeno (Kikinda), brane, plug in obračalnik prodam. « 26-586. 1506 DESNA malo poškodovana vrata za jugo 45 in dve novi gumi trayal SR 135/13 ugodno prodam. « 20-291. 1507 GUME s kolesnimi obroči (3 komade), dimenzije (185/70/13 col), prodam. « 23-535 do 14,30. ure. 1510 ČOLN MAESTRAL 9 jp motor tomos 4 prodam. Butalin, C. herojev 26, Novo mesto. 1515 TELICO, brejo, prodam. Knafelj, Hudenje 39, Škocjan. 1522 ZLOŽLJIVE podstrešne stopnice, strešno okno, suhomontažna vrata- lužen hrast ( nadsvetlobaširine 65 cm) prodam. «(068)87-287. 1526 JADRALNO desko, primerno za začetnike,in dve jadri ugodno prodam. « 84-682. 1527 PSIČKI, brak jazbečarki, stari 9 led- ZDRAVNIK na specializaciji potrebuje stanovanje v Novem mestu. « (068)21-095 int. 423. 1467 NAJAMEM manjše stanovanje v Brežicah. « 9949711/2624924. Naslov v oglasnem oddelku. 1503 DVOSOBNO STANOVANJE, 50 m2, v Novem mestu, ugodno prodam. ® (068)22-734. 1538 ženitne ponudbe MOŠKI, star 50 let,želi spoznati žensko za skupno življenje. Imam 7 ha zemlje in svoj dom. Martin Strajnar, Ždinja vas 21, Otočec ob Krki. 1469 POPRAVEK Pri zahvali MILENE ČE-GOVNIK iz Podgore je pomotoma izpadla zarivala Osnovni šoli XII. SNOUB Bršljin. Se opravičujemo! Mercator - Trgoavto prod. Krško, Dalmatinova 8, tel. 0608-33-069 Brežice, Mjjavčeva 20, tel. 0608-62-476 Črnomelj, Zupančičeva 4, tel. 068-51-801 Poleg rezervnih delov za vozila: - ZASTAVA - RENAULT 4 - GOLF nudimo tudi veliko izbiro avto opreme iz uvoza. Po ugodmh cenah pa prodajamo tudi avto prikolice, prevleke sedežev, avtomobilske preproge, avto plašče in različna gorska kolesa. Za to blago dajemo pri gotovinskem plačilu 10°/< popusta. Vse blago pa lahko kupite tudi na potrošniški kredit. Za nakup se priporočamo! PCK in stanovanjska zadruga Graditelj UGODNA PONUDBA VSEH VRST GRADBENIH MATERIALOV Novo mesto, Srebrniče 1 telefon: (068) 21-604 in 21-611 Odprto vsak dan od 6. do 17. ure, ob sobotah od 6. do 13. ure. ENKRATNA PRILOŽNOST! Želite v zelo kratkem roku opraviti vozniški izpit in obenem postati dober voznik? Vse to vam nudi, po ugodnih cenah, pred kratkim ustanovljena AVTO ŠOLA DUAL EXPRES, d.o.o. NOVO MESTO s pospešenim tečajem iz cestno-prometnih predpisov, kvalitetnim učenjem praktične vožnje na novih avtomobilih —MAZDA 121, konkurenčnimi cenami in brezplačno prvo uro učenja vožnje. Študentom nudimo 20% nižje cene tečaja iz cestnoprometnih predpisov. Če želite postati dober voznik, se zglasite kar v sprejemni pisarni DUAL EXPRES, Novo mesto, Glavni trg 30, vhod zadaj. URADNE URE: Vsak dan, razen sobote, od 7. do 9. ure in ob sredah od 7. do 9. ure ter od 13. do 15. ure. Obveščamo vse, da se bo naslednji tečaj iz CPP pričel med 15. in 20. avgustom 1990, zato se takoj prijavite! Tečaji iz CPP bodo potekali enkrat mesečno. Prijavite se lahko tudi po pošti na gornji naslov. SREČNO* Po poteh božjih si hodila, Boga očeta vedno si prosila za srečno Tvojo uro zadnjo. Uslišana bila je Tvoja prošnja, da v hramu božjem bila srečna je Tvoja ura zadnja. ZAHVALA Nepričakovano in brez bolečin nas je za vedno zapustila moja ljuba žena, mati, stara mati in babica MARIJA MERHAR iz Prigorice št. 20 Z žalostjo in hvaležnostjo v srcih se zahvaljujemo vsem sosedom, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v najtežjih trenutkih, pomagali urediti mrtvaški oder, ga obsuli s cvetjem za mojo ljubljeno ženo in mater Marijo. Prav posebna zahvala pevcem, pevkam in organistu za v srce segajoče poslovilne pesmi ter gospodu župniku za govor in lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: mož Frančišek, sinova Franci, Viljem, hčerki Marija, Mira z družinama ter ostalo sorodstvo Št. 32 (2138) 9. avgusta 19 * i Razpisujem štipendijo za I. LETNIK PRAKTIČNEGA POUKA ZA NAZIV STEKLAR — obdelovalec ravnega stekla, triletni program v Rogaški Slatini. Prošnje pošljite na naslov: STEKLARSTVO MIRAN RESNIK, MDB 24 LESKOVEC 68273 ke s /C' Tv Skrb, delo in trpljenje — tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in babica ANA OBERSTAR — GREBENAR iz Koprivnika 27 pri Kočevju Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob |strani, nam izrazili sožalje, pokojni prinesli cvetje in svečke in jo pospremili k večnemu počitku. Prisrčna hvala Domu starejših občanov J Kočevje, Delavski godbi Kočevje, ZB Kočevje, KS Rudnik-Šalka vas, j Gozdnemu gospodarstvu TOZD Rog Kočevje, gospodu župniku za le-I P° opravljen obred, govornici in govorniku hvala za poslovilne besede ^ 'n pevki za žalostinke. žaNoiJ. vsj njeni ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica MARIJA MEŽNARŠIČ Ribenčenova mama iz Dol. Polja 7 / ; Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam kakor-/ j koli pomagali v težkih trenutkih, izrazili sožalje, darovali cvetje in po-tdnji poti. Hvala to' ivljen obred. Žalujoči: vsi njeni pviuagau v tw.Mii u&uuuviii, l/.ia/.in au/xiijc., uaiuvaii i^vcijc 111 jju- kojno spremili na njeni zadnji poti. Hvala tov. Košmrlju za poslovilne besede in župniku za opravljen obred. t' A i-> te i Isk, Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta ANGELA PAVLAKOVIČ rojena Peršič, iz Balkovcev 10 pri Vinici rn eno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki 9 | ^sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno v [ lak° velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. 'k Žalujoči: vsi njeni ,! Kolpa, ne teci tako brezbrižno, gozdovi, tiše šumite, ptički, ne pojte tako veselo... Grenke solze so v naših očeh, bolečine v naših srcih... ZAHVALA V 42. letu nas je nepričakovano in prezgodaj zapustil v neizmerni žalosti naš najdražji JURE MRAVINEC iz Podklanca pri Vinici, stanujoč v Slovenski Bistrici Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam v "ajtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in sočustvovali z nami. j^ala sestri Danici in osebju bolnišnice Novo mesto. Vsem iskrena Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Užaloščena družina pokojnega JAKUBA AVDIČA iz Novega mesta se iskreno zahvaljuje celotnemu medicinskemu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto ter odgovornim delavcem Srednje šole Boris Kidrič Novo mesto. Družina Avdič Cvetje in zelenje si ljubila in z njim si se od nas poslovila. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša mama MARIJA KLOBUČAR iz Vel. Orehka 11 Zahvaljujemo se vsem vaščanom in teti Lojzki za pomoč med boleznijo, sosedovim, posebno še Micki in Veri, ter duhovniku za lepo opravljen obred. Zahvala tudi Jožetovim in Ančinim sosedom iz Prečne, podjetju IMV TP, Novoteks, Pionir MKI El in Krka za vsestransko pomoč. Vsi njeni Delo, trud, trpljenje — tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mimo spal. ZAHVALA Ob žalostnem dogodku, ko je odšel od nas tiho in mirno, kot je tudi živel, naš dragi ANTON ŠVAB smo globoko hvaležni vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali oziroma mu kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se dr. Nikoliču in sestri Genici za pomoč v času bolezni, vaščanom, ki so nam priskočili na pomoč, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem pevskega zbora iz Kočevja za zapete pesmi, ZZB Kočevje in tov. Karničniku za ganljive poslovilne besede, vsem, ki ste darovali cvetje in nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešali ga bomo. Vsi njegovi ZAHVALA 2. letu starosti nas je zapustil naš oče, stari oče, stric, dedek in pradedek ANTON VOVKO iz Leskovca 2 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč in izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Posebna zahvala župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po kratki težki bolezni nas je v 69. letu starosti zapustila draga sestra in teta TONČKA MRGOLE iz Tomažje vasi Vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala! Žalujoči: sestre Pepca, Lojzka in Albina z družinami in ostalo sorodstvo Trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete ANE VOVKO iz Sevnega na Trški gori 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izraženo sožalje, podarjene vence in cvetje ter za pomoč v težkih trenutkih. Zahvala tudi delavcem DO Iskra ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in sestra TEREZIJA SKUBE iz Novega mesta Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje in pokojnico spremili na zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti našega dragega ANTONA ŠAJNA Rozmanova 3, Kočevje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, osebju ZD Kočevje, Doma starejših občanov Kočevje in podjetju Itas za darovano cvetje, izraženo sožalje ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan — nad mano grob prerani (O. Župančič) ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega predragega moža, očija, dedija in tasta JOŽETA KRALJA iz Paderšičeve 13 se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ostali smo brez naše nadvse drage žene, mame, babice in prababice ANTONIJE UDOVIČ rojene Pate, iz Repč pri Trebi\jem Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, znancem in vaščanom, posebno Longarjevim, Mihčevim in Lazarjevim, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darc vali vence in cvetje ter pokojno spremili na zadnji poti. Prav tako hvala pevskemu zboru ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: mož Jože, sinova Jože z družino, Janez ter hčerka Milka z družino DOLENJSKI UST 15 Krka živi in rešiti se jo da PETER JANKOVIČ \ Revija Sad izhaja v Krškem. Njen glavni in odgovorni urednik je Peter Jankovič, še ne sedemindvajsetletni diplomirani inženir agronomije. Namesto da je lastnik revije in njen urednik, bi bil lahko asistent ali celo že docent na Biotehniški fakulteti, lahko bi sedaj živel na Nizozemskem, kjer bi bil poslovnež ali kaj drugega. Tako pa se je zgodilo, da se je zaposlil v krškem M-Agrokombinatu kot strokovnjak za sadjarstvo, ker so mu pač dali stanovanje. Pri svojem delu se že vsaj tri leta srečuje s problemom, da marsikdo med sadjarji slabo pozna stroko, če pa že potrebuje kak strokovni nasvet, mora ponj k strokovnjaku. V Sloveniji ni strokovne revije, ki bi služila tem namenom. Toda v M-Agrokombinatu je že od nekdaj obstajala navada, da so strokovne informacije objavljali v obliki ciklostiranih brošuric. Jankovič s tem ni samo nadaljeval, temveč je tudi pomislil na izdajanje strokovne revije. Impulz za toje dobil v pokojnem Teleksu, kjer so med dogajanjem slovenske pomladi pisali o lem, kdaj bodo vzniknili prvi privatni časopisi »Seveda je moralo od tega začetnega impulza do uresničitve zamisli preteči kar precej Save. 2 ženo sva naredila vse sama, težav nama seveda ni manjkalo in sem bil včasih čisto na koncu z ži vci Na srečo je bila revija dobro sprejeta pri strokovnjakih pa tudi vse več bralcev in na- ročnikov je pridobivala Po prvi številki je bilo 300 naročnikov, po šesti pa že 1200. Seveda prodajamo revijo tudi preko Delove distribucijske mreže po vsej Sloveniji, najbolje pa so jo sprejeli na Štajerskem in na Primorskem,« pripoveduje Peter Jankovič. Da nihče ni prerok v domači deželi, dokazuje primer ene izmed zadrug, kjer so kooperantom priporočali, naj še malo počakajo, da bodo videli, kaj se bo iz revije še izcimilo. Jankovič je bil vedno uspešen. Da mu na brežiški gimnaziji ni bilo treba delati mature, se je še posebej potrudil iz enega samega razloga: tako mu je več časa ostalo za potovanja po Evropi, ki jo je že v dijaških letih in potem, še posebej med študijem, domala v celoti prepotoval. Spoznal je, da naši ljudje nič ne zaostajajo za Evropejci, ne po sposobnostih ne po volji do dela. Ampak doslej je bilo pač tako, da se je vsaka zdrava pobuda dobesedno utopila v močvirju samoupravnega odločanja. To je Jankovič izkusil tudi na svoji koži Človeku gredo kar lasje pokonci, ko sliši, da je bilo nekoč slovensko sadje pojem za Evropo in so ga Slovenci tovorili na Dunaj in v Rim na vozovih, obloženih s slamo. Pa o tem, kako bi lahko na nerodovitnih pobočjih pridelovali orehe za domačo rabo in izvoz, zdaj pa jih uvažamo. Veliko podatkov ima tudi o tem, kako pretirano škropijo sadjarji in vinogradniki drevje in trte. S tem ne škodujejo samo okolju in našemu zdravju, temveč tudi mečejo stran denar. Skratka, kdor hoče kaj več izvedeti o tem, se mora naročiti na revijo Sad, ki bo zdaj izšla že sedmič. Malokateri moški že tako zgodaj izpolni tri naloge, kot jih je Jankovič: izdaja svojo lastno revijo (namesto knjige lahko šteje tudi revija), posadil je že nekaj dreves, pred kratkim pa se mu je rodil sin. »Načrtov za prihodnost nimam. Želim si le, da bi revija uspevala in bi imela čimveč naročnikov,« pravi jedrnato Jankovič. J. SIMČIČ 0 0 0 t 0 0 0 0 0 0 0 0 0 \ 0 0 0 Ž 0 i * 0 \ 0 0 0 0 * (J ■0 t 0 0 0 0 0 u Enodnevna opozorilna akcija Nedeljskega dnevnika in Studia D »Rešimo Krko« ŽUŽEMBERK — »Krka nam še ni povsem obrnila hrbta, še vedno teče naprej, samo vedno bolj nema postaja in upajmo, da se bodo zbudili tisti, ki lahko največ store za to, da Krka spet postane naša zelena reka. Radi jo imamo in ne želimo, da se mimo naših bivališč pretaka rjava mrtva mlakuža, ki zaudarja. Storimo vse, da nas ne bodo naši otroci in vnuki preklinjali. Ne dovolimo, da bi bilo nekega dne prepozno.« S temi besedami je celodnevno akcijo Studia D in Nedeljskega dnevnika pod naslovom Rešimo Krko končala voditeljica programa Daija Zupančič. V vasi Krka seje v petek dopoldan zbralo petdeset dolenjskih kanuistov in kajakašev, ki so želeli vse onasnaževal-ce z enkratno akcijo opozoriti, da Krki bije zadnja ura. Takoj na štartu sta imela največ težav Tof in Duško Uršič iz Moped showa, ki sta se s svojim zelenim kanujem zapletla v vejevje, potem pa sta se do Žužemberka še sedemkrat prevrnila. Predvsem Tof je bil precej popraskan, zato pa sta bila večja »mačka« Zdenko Dular in Jože Retar, ki sta berka« ukinjajo njihovo podružnično šolo v Šmihelu, ki jo obiskuje 23 učencev. »Tudi tako umira dolina Krke in ljudje ob njej,« so zapisali. Posebej veliko ljudi je 12 kilometrov dolgo ekološko karavano pričakalo na cilju v Žužemberku.« Čeprav so bili nekateri precej izmučeni, velja zapisati tudi besede enega od udeležencev te opozorilne akcije: »Če bi bila Krka čista, bi veslal tudi do Brežic«. Zaključek akcije, ki so jo poleg »Ne- deljca« in Studia D podprli še Mesarija Bobič, Ribogojnica Dvor, Pivovarna Union, Mercator KZ Krka-TZO Žužemberk ter Krka-program Zdravilišča, gostinstvo Novo mesto, je bil na vrtu hotela Kandija, kjer je množico obiskovalcev zabaval kvartet Moped showa z akcijo "Razgibajmo življenje«, zatem pa je nastopil še pevec Zlatko Dobrič z ansamblom Komet. J. PAVLIN • Udeleženci akcije »Rešimo Krko« so na koncu napisali deklaracijo, ki so jo poslali vsem sredstvom obveščanja ter predsedstvu SRS. Ta se glasi: »Naravo so nam podarili naši dedje, da jo ohranimo našim zanamcem. Krka nam pove, da smo daleč od tega izročila. Morali bi se zamisliti nad pismom otrok iz Šmihela, ki so zapisali: ,V naši Krki se ne kopamo več, vračamo se na njene bregove’. Poginule ribe v zgornjem toku Krke nam dajejo slutiti, kako je navidezna bistrost varljiva. Od Šmihela do Žužemberka pa idilična Krka spominja na gnojnico, mestoma pokrita s plastjo peneče nesnage. To so žalostna dejstva, ki jih opazi že naključni opazovalec, kot smo bili mi. Današnji spust je šele začetek akcije .Rešimo Krko’.« ZAHTEVNA STRANKA — Pril Polak (levo) se v videocentru Ali da kar tako odpraviti, saj pravi, l I je skupno izposodil že več kot 70 ’ deokaset, seveda tudi drugod ima akcijske filme, komedije in fa stiko, pravi pa, da je odločilna kakovost posnetka. Z Alfo je zad< Ijen. (Foto: T. Jakše) Počitnice pred ekrani Povečana izbira video mov in risank za otrc — Vikend paket 3 + RAZISKOVALI TUDI POD VODO — V akciji »Rešimo Krko« je bilo tudi precej dogodivščin, sploh pa ni manjkalo kopanja po sili. Na sliki: Tof (desno) je ostal pred jezom v Zagradcu, svoj kanu pa je prepustil bolj izkušenemu Zdene-tu Dularju. Ta se je pognal čez jez, potem pa nekaj časa ni bilo na površino ne kanuja ne »šofeija«. (Foto: J. Pavlin) Vojaki bodo zgradili cesto Kmalu po asfaltu do Osilnice — Sodelovanje NOVO MESTO — Videocenl Novem mestu res ni več nikakršna sebnost, saj jih je menda že kar za ducata, vendar se ta v Pugljevi imenovan Alfa, katerega lastnik je ran Leko, vendarle v nekaj stvareh likuje od drugih. »Predvsem je naš hira risank in igranih filmov, nami nih predšolski in šolski mladini, velika in zavzema dobršen del na repertoarja, ki se sedaj bliža že sedel naslovom,« trdi Zoran. »Tem smo lagodili tudi otvoritveni datum oteke kmalu po pričetku šolskih čitnic.« Mnogo družin namreč iz teh ali gih vzrokov ostaja čez poletje v mes televizijski ekran je marsikatere« *n OSILNICA brez težav krmarila svoj gumijasti splav prek brzic in plitvin. Akcija je spravila k bregovom Krke precej radovednežev. Prijetno so prese- netili člani ekološkega društva iz Za-z Šmihela pa so po Krki gradca, šolarji iz S spustili kuverto, naslovljeno na Tofa. Pisali so, da so žalostni, ker se v teh vročih dneh ne morejo kopati v Krki. Jezni so tudi zato, ker »birokrati iz Žužem- Do roka, to je do 1. septembra, bo razširjenih in pripravljenih za asfaltiranje še zadnjih 5,7 km ceste med Brodom na Kolpi in Osilnico (odsek Kuželj—Mirtoviči), v teh dneh pa bodo predvidoma 2 km ceste tudi že asfaltirali. Ta cestni odesk že drugo leto širi in pripravlja za asfaltiranje ekipa JLA, ki jo letos vodi starešina Božidar Horaček. V razgovoru z njim smo zvedeli, daje ta odsek, ki poteka po kanjonu Kolpe, te- Halo, tukaj bralec »Dolenjca«! Preveč o domobrancih? — Voda v sušnih časih — Komu naj pomaga IS? Za naše bralce kot da ni dopusta, saj vprašanja, namenjena tej rubriki, tudi v vročih poletnih četrtkih kar dežujejo. K. T. iz Dolenjskih Toplic se je oglasil že dopoldne in menil, da se v javnih medijih vse preveč poveličuje usoda domobrancev, po vojni pobitih na Rogu in drugod, in da je nevarnost, da se bo izgubila mera, kaj seje med vojno v resnici dogajalo, ter zavest, da so domobranci v resnici prisegli Hitlerju. Tiste na Rogu imajo po njegovem na vesti župniki, ki sojih s propagando spravili na napačno stran, pri čemer pa dodaja, da nikakor ni bilo prav, da sojih kar tako, brez obsodbe pobili. Si- cer pa, dodaja, isto so naredili Francozi, pa ni okoli te zadeve tam nobenega prepiha. Meni,' naj bi mrtve dostojno pokopali in se bolj pobrigali za žive. Naš komentar k temu naj bo kratek: končno so le napočili časi, ko objavljamo lahko taka in drugačna mnenja, ne da bi bil zaradi enih človek poveličevan, zaradi drugih pa tako ali drugače utišan. Končno smo tudi dosegli civilizacijsko raven Francozov, ki so o svojih pokolih lahko svobodno govorili vseh petinštirideset let, pa sedaj ne čutijo nobene potrebe več po tem, ker so s tem v zvezi vse že zdavnaj razjasnili. Bralka M. K. se pritožuje nad izgradnjo telefonije v Mirni Peči. Sedaj je denar pobran že dve leti za nakup centrale in nepa-Ijavo, mnogi so plačali v desetih letih že dvakrat, v hišah imajo neme priključke, informacij pa ni moč dobiti od nikoder. Ker je problem telefonije treba širše osvetliti, se mu bomo posvetili v obširnejšem članku v eni od prihodnjih številk. Ista bralka ima pritožbe tudi čez Komunalo, ki je pri pošiljanju visokih računov za vodarino jako urna, kadar pa se nanjo obračajo občani glede problemov z vodovodom, pa znajo biti sila neprijazni. Tudi pri njih je ob večerih pritisk vode v Halo, tukaj Dolenjski Kst! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. omrežju zelo slab, zaradi česar se kvanjo bojlerji in pralni stroji, kar so drage stvari. »Vsaj prijazni bi lahko bili,« je zaključila pogovor bralka iz Mirne Peči. Čez Komunalo se pritožuje tudi bralka I. P. z Dr-ske, saj pravi, da so prišli zapret močan curek vode, ki se je izlival iz napeljave v soseski šele nekaj ur potem, ko je bila napaka javljena na pristojen naslov. Na obe pritožbi smo poiskali odgovor pri Komunali. Darko Kastelic, vodja vodooskrbe, je v zvezi z nizkim pritiskom vode v mirno-peškem okolišu povedal, da bo problem obstajal vse dotlej, dokler ne bo zgrajen vodni rezervoar na Daljnjem Vrhu, katerega gradnja pa se zaradi pomanjkanja denarja pomika iz leta v leto naprej, čeprav je na prioritetni listi najvišje. Je pa stanje pereče ravno sedaj, ko je zaradi suše poraba v konicah zelo velika (zalivanje). Kar se ažurnosti intervencijske ekipe tiče, pa je pojasnil, da je popravil pač veliko in da ukrepajo po oceni najprej tam, kjer je stanje najbolj kritično in kjer bi zaradi izlitja vode nastala gospodarska škoda. Popoldne, ko je na terenu samo ena ekipa, še zlasti. Anonimni bralec iz Šentjerneja se pritožuje, ker novomeški izvršni svet tako nekritično deli pomoč, kot je to storil z dotacijo za napeljavo elektrike na Njivice pri Vratnem. Stvari bi morali bolje preveriti in podpirati tiste, ki so pomoči res potrebni in jo tudi zaslužijo. »Izvršni svet ne proizvaja svojega denarja, ampak je to denar vseh, ki smo ga ustvarili,« pravi bralec, »zato bi moral širši krog odločati o tem, kam se bo namenjal.« Naša informacija o pomoči občinskega izvršnega sveta družini Žulič iz Njivic pod Gorjanci je bila v šentjernejskemu koncu očitno zelo odmevna, saj seje na isto temo oglasila tudi bralka A. K. iz Šentjerneja in povedala, da so se pogovarjali v več mladih družinah, kjer imajo otroke, dolga leta zaposlitve pa nizke osebne dohodke, o tem, kako morajo plačati pri pričetku gradnje visoke dajatve oziroma jim je že zaradi tega gradnja lastnega doma onemogočena, in se spraševali, kdo bo pa njim pomagal. Da se pomaga takim, ki so brez zaposlitve in otrok, se ji zdi glede na to krivično. Prav tako anonimni prijazni glas bralke iz Novega mesta nas je opozoril, naj si le preberemo in tudi drugim priporočimo v branje knjigo o ljubeznih Josipa Broza. »Tako se bodo ljudje manj zgražali nad snemanjem nekaterih slik in bolje razumeli nekatere stvari,« je poudarila. Ni kaj, zanimiv nasvet za počitniško branje. Bralko M. J. iz Novega mesta zanima, koliko plačajo za vodo vrtičkarji za pokopališčem v Ločni, ki z vodo iz pokopališč-nc pipe pridno zalivajo svoje gredice. »Verjetno na račun vseh uporabnikov pokopališča,« še ugiba bralka. Prav to njeno domnevo je po telefonu potrdil Leopold Oklcšen, vodja enote pri pogrebnem zavodu, kije dejal, da vedo za zlorabo, ven- dar je ne morejo kar tako preprečiti, saj morajo pustiti pipo odprto za stranke pokopališča, ki menjajo vodo ali zalivajo zelenje na grobovih. Povedal je celo, da je eden od vrtičkarjev s pokopališčne pipe napeljal celo gumijasto cev do svoje parcele, kar so mu seveda hitro preprečili. Ostalo je bolj prepuščeno vesti vrtičkarjev. TJ. žaven, saj je bilo potrebnih veliko minerskih del, vendar so najtežji del uspešno prebili, razširili in dokončali prav v teh dneh. Vreme je bilo v glavnem lepo in če bo tako še naprej, bodo dela zagotovo končana do roka. Zaradi težavnega terena seje mehanizacija pogosto kvarila in sojo vojakom pomagali popravljati domačini, delavci osilniš-kega odbora LIV Postojna, predvsem Željko Knavs in Janez Gorše, ki sta odpravila tudi najhujše okvare. B. Horaček je povedal: »Doma sem iz teh krajev, leta 1987 sem delal tudi cestni odsek Mirtoviči—Osilnica. Zato poznam vse ljudi in če je potrebna pomoč, vem, kam se moram obrniti. Tu so zelo dobri ljudje in se zavedajo, da gra- dimo cesto zanje. Zato nam vedno pomagajo. Če naletimo na tako rekoč ne- •V Božidar Horaček Rimski nagrobnik pod ometom rešljivo težavo, nam jo pomaga urediti dr. Stanko Nikolič, kije najzaslužnejši za vsestranski napredek teh krajev in ve, kam seje treba obrniti za pomoč in na katero kljuko pritisniti.« Dodal je, da so vojaki že ali pa bodo še opravili nekatera dopolnilna dela. Tako bodo pripravili za asfaltiranje 3 km ceste od Mirtovičev do Turkov. Popravili bodo tudi cesto do vasi Sedalce in do vasice Kočičin. J. PRIMC tem primeru najljubši način ubij prostega časa. In če že mora biti tal je mislil Zoran, potem naj bo ta pfcei čas napolnjen vsaj s kvalitetno slik fcti vsebino. Kot pravi, je za to poskrbe (ni nabavlja le kasete z najboljšimi poi eli ki, trudi pa se nabavljati tudi d^fig drame in celovečerne filme, da bi s lati dvignil raven ponudbe. Njegovi < fis! malci namreč niso le otroci, čepra' °h posveča veliko pozornost. Žal, ug£ ija, zelo številne izposoje kvalitetni del ni moč zabeležiti. Zoran Leko ima le popoldai obrt, zato je center odprt od 17. do ure in ob sobotah od 9. do 14. ure, i soja ene kasete za en dan pa start din. Ima tudi posebne vikend pakel petka do ponedeljka, za katere vlad iiko zanimanje. Ti vsebujejo štiri ka ti od katerih je ena zastonj, ostale tri 'i, po 15 dinarjev VESELICA V OREŠJl OREŠJE PRI ŠMARJETI — kajšnje gasilsko društvo prireja v s to, 11. avgusta, popoldne vrtno ves pri gasilskem domu v Orešju. Za p in jedačo bo poskrbljeno, navzoč zabaval ansambel Rubin. Odkritje v črnomaljski župni cerkvi sv. Petra ČRNOMELJ - V Beli krajini, kije veljala v rimskih časih za podeželje, je vsako odkritje rimskih nagrobnikov novo presenečenje. Tako velja za presenetljivo odkritje tudi nagrobnik, ki so ga pod ometom in petimi plastmi beleža našli pri obnovi župne cerkve sv. Petra v Črnomlju. Nagrobnik je bil vzidan v zid takrat, ko so zazidali notranje stopnice, ki so vodile na kor (kdaj je to bilo, bi bilo moč ugotoviti po cerkveni kroniki), vzidali pa so ga zato, da bi ga na ta način ohranili in ne, da bi jim služil kot gradbeni material. Po mnenju dipl. arheologa Danila Breščaka, konservatorja na novomeškem zavodu za varstvo naravne in kul- turne dediščine, je bil nagrobnik odkrit v okolici Črnomlja, zanimiv pa je po fi- guralni predstavitvi treh pokojnikov, ki je zelo shematična in kaže na delo domačega klesarja, ki se je zgledoval po boljših klesarjih. Upodobljena je ženska, ki ima na rami pripeto fibulo, kar kaže na tedanji način oblačenja, ter dva moška, ki imata v rokah papirnate svitke. Žal pa je ohranjen le zgornji del nagrobnika, brez imen in letnic, zato je težko ugotoviti, kdo so bili ljudje, ki jim je bil nagrobnik namenjen. Breščak pravi, da lahko predvsem ugiba, v literaturi pa mu je uspelo izbrskati, da je spomenik lahko pripadal osvobojencem, nekdanjim sužnjem, ki so se dali na nagrobniku upodobiti z dokazilom o državljanstvu, na katerega so -bili zelo ponosni. Lahko pa sta bila moška tudi trgovca, ki bi s papirjem dokazovala pravico do trgovanja. Zaradi pomanjkanja podatkov najbrž ne bo nikoli moč zvedeti kaj več o nagrobniku, ki so ga izklesali v 1. ali 2. stoletju iz dolomitiziranega apnenca, torej materiala, ki ga je v Beli krajini moč najti vsepovsod. Toda kljub temu je najdba za župnijsko cerkev in vso Belo krajino velikega pomena. M. BEZEK-JAKŠE Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista studio M Žreb je prejšnji teden podelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju lestvice MARJANU BRULCU iz Novega mesta. Čestitamo! Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je za ta teden z eno novostjo takšna: 1 (3) V nedeljo popoldne — ANSAMBEL L. SLAKA 2 (1) Pelji me, spomin, nazaj — ANSAMBEL 1. RUPARJA 3 (5) Slovenska polka — ANSAMBEL T. HERVOLA 4 (2) Stara ljubezen nikoli ne oveni — AVSENIK 5 (6) Biseri z morja — LIPA 6 (4) Soča voda — DOLENJSKI FANTJE 7 (8) Košnja — SPOMIN 8 (7) Mlad pastir — ANSAMBEL IVANA PUGLJA 9(10) Planinski pozdrav — RUŠEVCI 10 (—) Ljuba naša Slovenija — ANS. L. LESJAKA Predlog za prihodnji teden: Polka za staro in mlado —VESNA. vwwwwwwsAA/v\Aryvwwwwyvs/wwwws^/‘y'y>. I .oh Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto sv**® SKRITI SLAP — Na fotografiji je malo znan slap Žemovek blizu Osilnice na hrvaški strani Kolpe. Ob njem je bil mlin, ki pa seje podrl, kakor tudi še dve hiši v vasi, medtem ko se tretja, zadnja, prav zdaj sama podira. Zaselek nima prebivalcev. Tudi ceste ali kolovoza ni do njega in se je vse zaraslo. Celo stezica je že toliko zaraščena, daje težko prehodna. Takoje ta lepi biserček narave skrit obiskovalcem, saj vedo zanj le še redki prebivalci okoliških vasic. (Foto: J. Primc) 1kozerija1 STRIC PUŠKIČ SE JE SPREMENIL — Ate, kajne, da poznaš strica Puškiča — Kako ga ne bi, Mali, ko pa je skoraj vsak dan pri nas. — Stric Puškič je bil partizan. — To vem. — Med vojno je v valjarju za valjanje testa prenašal zaupno pošto. — Kdo pa ti je to povedal? — Stric Puškič. Veš, valjar je bil votel. — Izvirno. k* — Stric Puškič je bil še lani zelo ponosen na to. —- Sajje bil lahko. Že priti na takšno zamisel ni tako enostavno. Kaj šele zbrati toliko poguma. — Kadarkoli je prišel stric Puškič k nam, ni govoril drugega kot o partizanščini. — Gotovo je bil to pomemben čas. — Partizani gor, partizani dol Mami in menije povedal tudi zgodbo o smreki ■— Ne poznam je. — Lažeš. — Res je ne poznam. — Med vojno so strica Puškiča zalezovali Nemci. Zbežal je v gozd in se skril na smreko. — Domiselno, ni kaj. Nemci so ga opazili. Streljali so v zrak in ga zadeli v podplate. — Takrat pa je stric Puškič vrgel bombo vanje. - In ? — Ne sprašuj tako neumno. mce je razneslo, stric Puškič po J splezal s smreke in je še danes živ. | — Srečen konec, vse dobro. — Včeraj pa... — Kaj se je zgodilo včeraj? — Pri nas je bil stric Puškič. Mot* je rekel.. — Kaj ji je rekel? — Rekel ji je, da je res prena pošto v votlem valjarju. — Saj jo je. ... — Ni štos v tem, ate. Stric je še dodal, da je prenašalpartizanska pošto v votlem valjarju, vendar ne j pravim žarom v srcu. Se ti ne zdi, da se je stric Puškič zelo spremenil f TONi GAŠPERH