Poštii ina plač-ana v gotoviiii Cena 1.50 din ^^^^^^^^h fl^^^^^H ^^^^F^^^^^L. ^^^^^^B ^^^^^^^¦flB^^^b ^^^^^^ Iithaja vsak petek ob 14. — Niirofnina znain mescčno po pošti 5 din, v Celju % «lostavo nu dom po raznaSaleih 5.50 din, za inozcmstvo 10 din — Urcdništvo: Cteljc, StroBsmaycrjeya itlica stev. 1, pritličje, desno; uprava: Icvo — Telefon Stev. 65 — Ilačun pri poStnem eckov- nem zavodu v TJubljani štev. 10.G6G Leto XXII. Cefie, petek 7. iuniia 1940 Štev, 24. Bogdan Pušenjak: Fintka - Baltik - Ru$Ha Te dni poteka 20 let, odkar je bila v Helsinkih prva konferenca severovzhdd- nih cvropskih držav, ki naj bi bila tem državam s složnim sodelcvanjem zajam- čila neoviran političen, gospodarski in kulturni razvoj ter jim očuvala njihovo težko priborjeno svobodo. Ta konferen- ca, ki so se je udeležili predstavniki Fin- ske, Poljske, Litve, Latvije in Estonske, naj bi bila tvorila temelj nove ureditve severovzhodne Evrope, ki bi kljuboval vsem pritiskom obeh močnih in zainte- resiranih sosedov: Rusije in Nemčije. Konfcrenci v Helsinkih sta sledili še konferenci v Bulduri in Varšavi, kjer je bil 1. 1922. sklenjen znani varšavski pakt, ki je nosil obeležje Vzhodnega Lo- carna in ki bi bil predstavljal edino in največj garancijo za ohranitev miru in statusa quo v tem predelu Evrope. Varšavski pakt pa nikoli ni stopil v veljavo, ker ga kot prva ni ratificirala Finska, ki se je že takrat pričela odnii- kati od sodelovanja z baltskimi država- mi in se pričela približevati bloku skandinavskih držav. Na drugi strani pa je Poljska z okupiranjem Vilne in s tr- dovratno nepopustljivostjo v tem bolnem vprašanju evro.pskega severa onemogo- čila dokončno izvedbo tc velike zamisli. Posledice tega nerazumevanja potreb najožjega mednarodnega sodelovanja so morale poleg Poljske in Finske nositi tudi vse tri baltske države. A tudi likvi- dacija poljske države in okrnitev suve- renosti Finske, Latvije, Litve in Eston- ske ne bo zagotovila miru na Baltiku. 2e danes se kažejo znaki, da bo postal ev- ropski severovzhod prej ali slej spet po- zornica razračunavanj med zainteresira- uiina velesilama za gospostvo. nad Balt- skim morjem. Zato tudi niso izncnadile zadnjo vesti, da se je Finska ponovno pričela približevati baltskim državicam in da si sedaj ravno ona prizadeva usta- noviti baltsko malo antanto, ki bi naj zagotovila vsem njenim štirim članicam nadaljnji obstoj. Za razumcvanje današnje finske poli- tike se je treba vživeti v sedanji položaj Finske. Rusko-finska vojna jc vzela Fin- ski njene naravne in tudi zgrajene stra- tegične meje in njena zemljepisna lega v središču važnih svetovnih poti je spra- vila njeno zunanjo politiko v odvisnost od držav, ki se morajo posluževati teh poti. Že v srednjem veku so Finski zaliv, Baltsko morje in ruske reke tvorili naj- važnejšo trgovsko pot, ki je vezala se- verno Evropo z Bizancem. Skandinavske državc so so neprenehoma borile z sred- njeevropskimi državami za nadoblast nad to potjo in celo že Vikingi so vodili težke borbe za to prometno žilo in v ta namen tudi ustanovili iz ruskih in fin- skih piemen rusko državo. Pozneje so se Baltika polastili Nemci, ki so se od Lii- becka s svojimi križarskimi vojnami po- časi, a vztrajno širili po Baltiku in si podjarmljevali baltske narode. Pravi bo- ji so so priceli šele takrat in v njih so igrali največjo vlogo. Nemcija, Rusija, P°ljska in Švedska, dokler ni polom o- beh najmogočnejših konkurentov, Rusije in Nemčije, ob koncu svetovne vojne pri pomogel Finski in baltskim narodom do neodvisnosti in svobode. Ustanovitev neodvisne Finske, Latvije, Litve in Estonske, je bila brez dvoma najmanj pričakovan rezultat svetovne vojne. Osvoboditev teh narodov so, sma- trah za prchodno atanje. ki ne bo moglo dolgo trajati in to kljub dejstvu, da je osvoboditev finskega in ostalih treh balt- skih narodov odgovarjala enemu glavnih ciljcv svetovne vojne: samoodločbi na- rodov. Prevladovalo je namreč prepri- čanje, da je neodvisnost teh narodov v prevelikem nasprotju z zgodovinskimi in zemljepisnimi načeli. Finsko in Baltik so vedno smatrali za rusko okno v Evropo in ostali svet. Kako bi mogla Rusija dalje časa ostati brez tega okna ? Ti pogledi pa se niso ozirali na tendence Nova nemška otenziva Umik zavezniških čef čez Kanal — MemškS letalski napad na Pariz — Akeije zavezniikega letafsfva nad nemškim oze- mljem — staff janslre vojne prfprave — Preosnova francosfce vfacfe — Sovjeffsfco odposBanstvo v Beogradu Po kapitulaciji belgijskega kralja Leo- polda in belgijske vojske se je zaeela za- vezniška vojska umikati iz Flandrije in severovzhodne Francije proti Kanalu. Po izjavi angleškega ministrskega predsed- nika Churchilla se je kljub najvecjim težavam in silovitim nemškim napadom posrečilo prepeljati 335.000 zavezniških vojakov čez Kanal v Anglijo. Churchill je priznal, da je ta neuspeh zakrivila predaja belgijske vojske, in izjavil, da je imelo nem.ško letalstvo, ki je skušalo ovirati vkrcavanje zavezniških čet, štiri- krat večje izgube nego angltvško. Angleži so izgubili vsled umika skoraj ves vojni material, mecl drugim blizu tisoč topov. Nemške čete so v torek zavzele Dun. kerque. V torek je okrog 200 nemških letal napadlo Pariz in vrglo na mesto nad ti- soč zažigalnih in razstrelilnih bomh. Po francoskili vesteh je terjal ta napad 254 smrtnih žrtev in 625 ranjencev, sestre- Ijenih pa je bilo najmanj 25 nemških le- tal. Nemška letala so porušila odnosno poškodovala innogo his in uničila več francoskih letal. V odgovor na ta napat! so i'rancoska letala prihodnjo noč izvr- šila napad na letališča, vojaškc zgradbe in nekatcre tvornice v FraJikfurtu ob Meni, Monakovem rn Porurju. Zavezniäka letala bombardirajo skoraj vsako noč nemško zaledjc. V sredo zjutraj se je pričela velika nemška ofenziva na 200 km dolgi fronti od izliva Somme do prokopa Aisne-Oise. Nemci poročajo o deinem vdoru v Wey- gamlovo črto, Francozi pa pravijo, da uspcšno odhijajo siJovite nemške napade. Ta ofrnziva je izrrdne važnosti za na- daljni razvoj vojnih dogodkov. Italija z veliko naglico nadaljuje svoje vojne priprave in je tudi položila ob svo- jih obalah mine. Predsednik Roosevelt so trudi na vso moe, da bi prepreeil razšir- jenje vojne in odvrnil Italijo od njene namere, da vstopi na strani Nemčije v vojno. Francoska \ lada se je v četrtek spet preosnovala. Zunanjega mhiistra Dala- dierja ni več v novi vladi. Predsednik viade RejTiaud je poleg vojnega prevzel sedaj tudi še zunanje mhiistrstvo. Na novo j« osnovano ministrst\o »za fran- cosko rodbino«, ki bo skrbelo predvsem za vojne begunce. To ministrstvo je pre- vzel George Pernot, ki je obenem mini- ster za narodno zdravje. Pretekli petek je prispelo v Beograd pod vodstvora sovjetskega poslanilia v Sofiji I>avrentijeva sovjetsko rusko od- poslanstvo, ki je z zastopniki naše vlado izmenjalo listine o ratifikaciji v Moskvi sklenjenih pogodb o trgovini, pomoi*ski plovbi in plačilnem prometu med Jugo- slavijo in sovjetsko Rusijo. Sovjetsko odposlanstvo je bilo v Beogradu in po- zneje tudi na deželi povsod sprejeto zelo prisrčno in prijateljsko. Ponovno so bila poudarjena bratska čustva, ki vežejo ruski in jugosk>venski narod. Sovjetska Rusija z vso odločnostjo nadaljuje svoja ]>rizadevanja za ohrani- tev mini na Balkanu. Rumunski zunanji minister Gafencu je 1. t. m. podal ostavko. Na n jegovo mesto je bil imenovan za zunanjega ministra dosedanji proinetni minister Gigurcu, ki pri^ada na^ionalnemu proti/idovskemu pokretu in je bil v pretekli jeseni v neki važni misiji v Berlinu. Hrastniška žaloigra pred celiskim sodišiem Prokurist Emanuel Zelinka obsofen zaradi ubo§a na 2 self strogega zapora Pred tričlanskim senatoni okrožnega sodišča v Celju sc je v torek zagovarjal 44-letni Emanuel Zelinka, prokurist ke- j mične tovarne v Hrastniku, ki je 15. aprila okrog 14. pred tovarniško pisarno v Hrastniku ustrelil 39-letnega odpušče- nega delavca kemične tovarne Vilka Gačnika iz Hrastnika. Senatu je pred- sedoval s. o. s. dr. Mak, obtoženca je za- govarjal odvetnik dr. Milan Korun iz Ljubljane. Razpravi je prisostvovalo zlasti mnogo ljudi iz hrastniške do- line, pa tudi Celjani so bili številno za- stopani. Raziprava je trajala nepreneho- ma od 8. do 17.30. Vilko Gačnik je bil pred dvema letoma zaradi nekega izpada proti uradnikom kemične tovarne v Hrasti;iku odpuščen iz službe. Od takrat je Gačnik dolžil pro- kurista Zelinko, da je kriv njegovega odpusta, ter ga je zasledoval in mu po- novno grozil, da se bo maščeval. Kljub grožnjam pa ni Gačnik nikoli dejansko napade] Zclinke. Na nasvet orožniškega komandirja si je Zelinka lani v jeseni nabavil samokres in ga je stalno nosil pri sebi. Zelinka se je Gačnika bal in je le redko. hodil z doma. Dne 15. aprila malo pred 14. se je pojavil Gačnik vinjen pred pisarno ke- ruske evolucije in tudi ne na strategične ] potrebe njene varnosti. Prijateljstvo med Rusijo in Nemčijo pred svetovno vojno je znatno pripomog- lo tudi k zgraditvi močnih industrijskih centrov v Finski in na Baltiku, ki so bili često tesno povezani z nemškimi podjet- ji. V tem pogledu je povzročila svetovna vojna velike izpremembe. V največji naglici so bile ruske industrije v teh predelih evakuirane. Tudi po vojni je Rusija nadaljevala isto politiko in je u- stvarila svoja važna gospodarska sredi- šča kolikor mogoče daleč od severoza- padne ruske meje. Tudi ruski kapi- tal je bil prenešen iz Ljeningrada v Mo- skvo in ruska industrializacija se je pri- čela čedalje bolj obračati proti vzhodu. Odkritja petroleja in železa v področju Urala pa nakazujc bodočo evclucijo Sovjetske Rusije. To preseljevanje rus- kega gospodarstva od zapada proti vzho- du nikakor ne predstavlja ruskega stra- hu pred zapadom, temveč ga vodi nara- j va sama. Ruska bogastva, rude in plodna zemlja so predvsem na jugu in vzhodu. Vsa leta po vojni je uživala Sovjetska Rusija neomejene gospodarske pravice tranzita na Baltik in tako ji je ostalo njeno okno v svet v gospodarskem po- gledu odprto. Trocki je pri sklepanju miru v Brestu Litovskem dejal: »Rusija ne nasprotuje ustanovitvi neodvisnih dr- žav na Baltiku, pač pa bodo šla vsa nje- na prizadevanja v pravcu, da si nobena tuja velesila ne podjarmi teh narodov.« Kljub temu pa so bili politični odnosi med Sovjetsko Rusijo na eni ter Finsko in baltskimi državami na drugi strani vsa leta po vojni neprijateljski. Vzrok pa ni bil v gospodarskih odnosih ali v iz- postavljenem strategičnem položaju teh dveh državic, temveč v prizadevanjih Sovjetske Rusije, da si ideoloäko osvoji oba naroda, in pa v splošnem evropskem in svetovnem političnem položaju. Z lansko preorientacijo ruske zunanje politike se je položaj docela izpremcnil. Posledica tega nepričakovanega preobra- ta je bila tudi sklenitev nenapadalnih paktov med Finsko, Litvo, Latvijo in Estonsko z Rusija in normalizacija med- sebojnih odnošajev. M Bilo kuda Kl'SL svudal Proizvodi UNION Zagreb mične tovarne in sedel na stopnice pred pisarno. Njegova mati in žena sta ga ho- teli spraviti domov, Gačnik pa jima je dejal, da hoče počakati Zelinko, ker ho- če končno vedeti, ali bo spet sprejet v službo v kemični tovarni ali ne. Zelinki, ki je bil v svojem stanovanju, je njego- va služkinja povedala, da čaka Gačnik nanj. Ob 14. se je Zelinka v spremstvu inž. Ullmanna in novinarja Helfrieda Patza iz Celja odpravil proti pisarni. Gačnikova žena Milka je šla Zelinki naproti in ga prosila, naj se odstrani, da ne bo< prišlo do prerekanja ali prete- pa. V tem se je Gačnik dvignil s stopnic in stopil proti Zelinki ter segel z roko proti hlačnemu žepu. V tem trenutku je Zelinka, ki je bil malo prej pograbil svoj samokres, sprožil iz neposredne bližine in zadel Gačnika v trebuh, nato pa odšel v pisarno. Gačnik se je zgrudil, kmalu pa se je dvignil in stopil za Zelinko v pi- sarno. Zelinka je pred njim pobegnil sko- zi stranska vrata v stanovanje gostilni- čarke Ane Logarjeve. Gačnik pa se je vrnil iz pisarne in se na stopnicah zgru- dil. Prei^eljali so ga v celjsko bolnico, kjer je nekaj ur pozneje podlegel po- škodbam. Zelinka je pri razpravi priznal svoje dejanje, a se je zagovarjal s silobranom. Zaslišanih je bilo 29 prič. Nobena priča ni mogla potrditi, da bi bila kdaj videla pri Gačniku strelno orožje. Pokojni Gač- nik je sicer često grozil raznim ljudem, a ni nikogar dejansko napadel. Ravna- telj kemične tovarne Albert Prochaska je kot priča izjavil, da nikakor ni hotel več sprejeti Gačnika v službo. Nekatere price so izpovedale, da Gačnik tik pred usodnim dogodkom ni segel v hlačni žep, marveč da si je samo očistil odnosno popravil hlače, ko je stopil proti Zelinki. Novinar Patz je kot priča izjavil, da je Gačnik segel v hlačni žep in da je imel vtis, da namerava Gačnik napasti Zelin- ko. Novinar Patz iz Celja, ki se je rodil v Celju in ie star 35 let, je izjavil, da ne razume slovenski, in se je pri pricevanju iposluževal nemščine... Krošnjar Marijan Barač je izpovedal, da mu je tik pred usodnim dogodkom neznan moski, ki je bil visoke postave in brez klobuka, poka- zal samokres in dejal, da bo danes se ne- koga ubil. Krošnjar Stevo Babič in nata- kar Franc Jelen sta potrdila, da jima je Babič to pripovedoval, vendar pa se nju ni pričevanji nista ujemali. Izpovedi teh treh prič sodišče pozneje pri sodbi ni moglo upoštevati. Po govorih državnega tožilca, zastop- nika zasebne udeleženke in obtoženčeve- ga zagovornika se je senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo pol ure. Ob splošni napetosti je predsednik se- nata ob 17.30 razglasil sodbo. Emanuel Zelinka je bü zaradi zločina po § 178/11 k. z. z uporabo § 71/IV k. z. obsojen na 2 leti strogega zapora, izgubo čaatnih pravic za dobo 2 let in plačilo povpreč- nine v znesku 1.000 din. Poleg tega mo- ra plačati Gačnikovi vdovi 2182 din, celjski bolnici pa 64 din. Gačnikova vdo- va je bila z ostalimi zahtevki zavrnjena na pot civilne pravde. Zelinkov zagoror- nik je prijavil revizijo in priziv. ZA BIRMO si oglejte bogato zalogo molitvenikov in rožnih vencev pri tvrdki KARL GORIOAR vdv., Celje, Kralja Petra eesta stev. 7—•. Stran 2. »NOVA DOBA« 7. VI. 1940 Štev. 24. Celiski mestni svet Modernizacija hodnika za pešce ob Mari bor ski cestl — Po- višanje cenika za avfofafrsije — Omejitev poulifne prodaje sladoSeda in prepoved prodaje slašiic — Uklnitev kramar- skih sejmov /e odloiena — Pravilnjfc za Vajeniiki dorn v Cel/u — Gradnja trinadstropne palace poleg Delavskega dosna Celjski mestni svet je imel 31. maja zvečer redno sejo, ki je trajala nad tri ure. Primanjkljaj socialno-političnega od- bora za izdane podpore znaSa 52.752 din in ga bodo kriü v prihodnjem mestnem proračunu. Prošnja agüne ja- dralne skupine Aerokluba v Celju je bila odklonjena. Občina zaenkrat ne bo prodala svoje hiše na Bregu St. 2. Mestnih gozdov v Pečovniku ne bodo zavarovali proti požaru, ker je premija previsoka. Oddana je bila dobava ku- riva za leto 1940. Občina je prodala Franji Turkovi stavbno parcelo pri Sp. Lanovžu v izmeri 907 m2 po 50 din m2. Mestni svet je odobril Jugoslo- venskemu profesorskemu druStvo pod- poro v znesku 1000 din za izlet clija- kov v Bolgarijo. Prošnja posestnikov na Zg. Hudinji, da bi mestna elektrarna namestila na državni cesti na Zg. Hu- dinji do mestne meje tri javne svetiljke, je bila odklonjena. Mestna elektrarna bo povečala transformatorsko postajo pri Joštovem mlinu v Medlogu; pro- račun znaša 26.320 din. V članstvo mestne občine sta bila sprejeta slikar- ski mojster Alojz Gorjup in mizarski pomočnik Anton Fister. Modemizacija hodnika za pešce ob Mariborski cesti od rudarske sole do Kovinarske ulice se bo kmalu pričela. Predvideni sta varianti: 5tiri metre 5i- rok betonski hodnik na makadamski podlagi iz porfirja z granitnimi robniki ali pa hodnik iz katranskega odnosno asfaltnega mešanega makadama. Grad beni in finančni odbor sta prejela po- oblastilo, da določita način moderniza- cije hodnika in oddasta delo. Stroške za tlakovanje Mariborske ceste od Prečne ulice v Gaberju do Ceste na pokopališče na Sp. Hudinji bo krila tvrdka Westen. Potrebna je še odobri- tev gradbenega ministrstva. M. s. Fa- zarinc je izrazil mnenje, da bi naj mo- dernizirali hodnik šele obenem s cesto, a s tern ni prodrl. Mestni svet je odobril B. Gradtu zgraditev pomola in balkona na njegovi nisi na oglu Vodnikove in Strossmayerjeve ulice proti letni pri- znalnini v znesku 300 din. Občina bo podaljšala pešpot ob potoku Ložnici mimo Rosnerjeve hi5e do državne ce- ste. Mestni svet je odobril parcelacijo Majdičevega travnika nasproti Zdrav- stvenega doma z bodočo ulico po sredi travnika od Gregorčičeve ulice do bol- nice ter parcelacijo vzhodnega dela Rajerjevega zemljiSča pri »Savinjskem dvoru« in zemljiSča Josipa Jazbinška ob Dečkovi cesti. Občina bo namestila tablice z mednarodnimi prometnimi znaki na ceslah ob mestni meji in v notranjosti; proračun znaša 23.090 din. Mestni svet je odobrll povišani ce- nik za avtotaksije. Poulična prodaja sladoleda ie letos dovoljena samo onim, ki imajo že zadevno dovoljenje, in to samo na določenih ulicah, prihodnje leto pa bo poulična prodaja sladoleda sploh prepovedana. Odslej je prepove- dana tudi poulična prodaja slaščic. Proti nameravani ukinitvi kramarskih sejmov v Celju so protestirali združenje obrt- nikov in sejmarji. Ukinitev kramarskih sejmov je odložena, dokler ne bo re- šeno vprašanje moderne tr^nice. Mestni svet je z večino glasov odobril pravil- nik za Vajeniški dorn v Celju. Kurato- rij Vajeniškega doma bo imel 9 članov, med njimi bodo 3 zastopniki mestne občine in sicer po 1 obrtnik, trgovec in nevtralen član finančnega in gospo- darskega odbora. M. s. Holobar je v imenu celjskih obrtniSkth združenj pro- testiral, da je v kuratoriju za vseh 12 obrtniških združenj določeno samo eno mesto, in je predlagal, da se poviša število zastopnikov obrtniških združenj v kuratoriju vsaj na tri. M. s. Fazarinc je nastopil proti utemeljenernu predlo- gu m. s. Holobarja ter napadel obrt- nike in se celo povzpel1 do trditve, da uganja m. s. Holobar (ki je znan obrt- niški organizator) demagogijo. M. s. Holobar s svojim predlogom ni prodrl. Prodaja na trgu je ob nedeljah in praz- nikih odslej dovoljena do 11. dopoldne. Doslej je bila dovoljena samo do 9, Prošnjo Protituberkulozne zveze v Ljubljana za podporo je mestni svet odklonil. Nekateri odbori so bili do- polnjeni s člani mestnega sveta, ki so bili nedavno na novo imenovani. V tajni seji je mestni svet odobril šlužbeni red za redno zaposleno de- lavstvo mestnih podietij in sicer elek- trarne, plinarne, klavnice, vodovoda in pokopališČ. Občina bo prodala odvetniškemu in notarskemu pokojninskemu fondu zem- Ijišče poleg Delavskega doma na Vra- zovem trgu v izmeri nekaj nad 550 m2 po 350 din m2. Omenjeni fond bo zgradil na tern stavbišču trinadstropno palačo. Kakor znano, je dala mestna občina to zemljišče pred nekaj leti brezplačno na razpolago za gradnjo modernega uradnega poslopja OUZD, vendar pa je OUZD odnosno SUZOR pozneje na splo§no začudenje opustil namero, da bi zgradil v Celju prepo- trebno novo poslopje. Politika Domači sovražnjfci »Sokolski glasnik« objavlja: Še celo danesr ko ves narod bolj kot kdaj koli čuti, kaj pomeni prijatelj in sovražnik in kakšna je razlika med last- I nim in tujim, — izvestni naši listi, ka- kor splitski »Hrvatski glasnik«, »Hrvat- ska straža« itd. neprestano govorijo o Hrvatih in Srbih jugoslovenske orienta- cije kot o »domačih sovražnikih« in »edi- nih nasprotnikih hrvatstva«. O onih, ka- terih organizacije je sam ban banovine Hrvatske primoran razpuščati zaradi de- lovanja, ki bolj upošteva tuje interese nego interese Hrvatov, — ni v vseh teh listih niti besedice očitka. To torej po- meni, da teh ne smatrajo niti za na- sprotnike niti za domače sovražnike. V tern primeru pa bi moral biti domači so- vražnik oni, ki jih preganja in razpu- šČa. .. Sirositnayer Narodni vladika Josip Juraj Stross- mayer je napisal 1. 1874. naslednje veli- ke besede: »Najskrajnejši cilj skupnih teženj in skupnega narodnega dela pri Hrvatih, Srbih, Slovencih in Bolgarih mora ibiti njihovo zedinjenje v neodvisno, svobod- no, narodno in državno jugoslovensko skupnost«. Člgavo je morje? V zagrebški »Novi Evropi« čitamo: Ko so nekega kmeta iz Krivošije vprašali, čigavo je morje, ali je srbsko ali hrvatsko., je odgovoril: »Morje je srbsko vse od Bojane do Sušaka, hrvat- sko pa od Sušaka do Bojane«. Antimarksisiiini kotnite Splitski »Narodni list« objavlja v »Pi- smu iz Beograda«: Beograjski krogi se te dni zelo zani- majo za polemiko med »Vidiki« in »An- timarksističnim bulletinom«, cigar ured- nik je Milan Popovič. Milanu Popoviču očitajo, da ga je »Nova riječ« javno ob- tožila, da prejema iz neke državne bla- gajne 40.000 din za izdajanje tega foulle- tina, a ni tožil urednika »Nove riječi«. Zaradi tega so izstopili iz antimarksistič nega komiteja general Stevan Kneževič, lekarnar Jovan Viktorovic, Predrag Ka- šikovič, S. Krakov, Vasa Lazarevie in drugi. Domaee vests Podražjfev vseh vrsf graticnlh izdelkov Z ozirom na bližnje ponovno povi- šanje cen papirju in kartonu, zaradi ponovne podražitve tiskarskih barv in vsega «jstalega materiala ter zvišanja delavskih plač so tudi grafična podie- tja kraljevine Jugoslavije prisiljena po- višati vse cene tiskovinam v knjigoti- sku, litografiji, offsetu, bakrotisku kakor tudi v kartonaži in knjigoveznicah za 25%. Veliki porast cen na trgu celuloze (beljene) v inozemstvu, dalje dnevno nara5čanje vseh vrst surovin pri izde- lavi papirja deluje naravnost porazno na razvoj prilik v grafični stroki. Nič bolje ni z ostalim materialom, kot so n. pr. barve, svinec, kemikalije za li- tografije in cinkografije, poleg tega pa je nastalo §e občutno pomanjkanje nekaterih vrst materiala. Grafična podjetja so zvi5a!a doslej svoje cene samo malenkostno, čeprav se je že večkrat podražil papir, karton, lepenka, barve in ostali material, lani decembra pa so se zvišale še place kvalificiranemu in pomožnemu delav- stvu. Sedaj pa stoje tiskarska podjetja zopet pred novim povišanjem plač. Težka situacija, v kateri se nahaja celokupno gospodarstvo grafične stroke, je prisilila k tej odločitvi vse tiskar- ske organizacije v državi, vsled česar se na 25 odstotno poviSanje cen tiskar- skim izdelkom opozarja vsa javnost v svrho ravnanja. Savez grafičnih podjetij Jugoslavije: Beograd, Ljubljana, Zagreb, Novi Sad, Osijek, Split In Sarajevo. — Uredba o želczu in jeklu. Priprav- lja se uredba, s katero se bo regulirala trgovina, kontrola proizvodnje in razde- litev železa in jekla v naši državi. — Novi ptujski župan. Z odlokom ba- na dravske banovine z dne 1. t. m. je po- stavljcn za župana mestne občine ptuj- ske dr. Vladimir Breznik, zdravnik v Ptuju. Dosedanji župan dr. Alojzij Re- mec je bil na lastno prošnjo razrešen. — Tekma pcvcev in pevk v Ljubljani. Uprava Narodnega gledališča v Ljublja- ni namerava ob sklepu sezone prirediti nad vse zanimiv in originalen večer v ljubljanski operi. Po vzoru Državne ope- re v Varšavi, kjer so pred leti na podob- ni prireditvi odkrili poleg drugih lepih glasov tenorista Jana Kiepuro, ki je po- stal kasneje slovit operni in filmski te- nor, razpisuje gledališče natečaj. V ta namen obvešča člane pevskih in cerkve- nih zborov širom Slovenije, kakor tudi vse, ki se zanimajo za petje, imajo lepe glasove in se žele posvetiti temu pokli- cu, se priglasijo do vštetega 16. t. m. na naslov uprave Narodnega gledališča v Ljubljani. Vsak interesent naj spo- roči svoj naslov in vsaj dve pevski točki, ki sta lahko uinetni ali narodni pesmi, ali operni aiiji, kl jih bo pel na tern ve- čeru. Prireditev bo 23. t. m. ob 20. v ljubljanski operi. Predvsem pridejo v poštev tenorji, vendar pa so dobro došli tudi baritonisti in basi ter soprani in al- ti. Na tej prireditvi bo imelo občinstvo možnost spoznati pevski material, ki ga premore Slovenija, in pokazati s svojim odobravanjem, katcremu izmed nastopa- jočih pevcev bi prisodilo največ izgledov za bodočnost. Pri tej izbiri gre za to, da do.bimo pregled čez naš pevski naraščaj, oziroma da izberejo gledališki strokov- njaki odgovarjajoče glasove ter jili o- hranijo v evidenci za primer potrebe, ko ;jo treba izpopolniti pevska mesta, bodis: v zboru, bodisi med solisti opere. Kakor je pokazala dolgoletna izkušnja, so zra- sli mnogi najlepši glasovi, kar jih pre- more naša opera, s podeželja. S priredit- vijo, ki je v našem muzikalnem življe- nju edinstvena, se bo nudil Ljubljanča- nom nov muzikalen dogodek, ki bo vzbu- dil zdaj proti koncu sezone brez dvoma največjo pozornost. - — Sokolski jnbilejni znaki. Sokolsko društvo Celje-matica bo ob nedeljah v mesecu juniju po sestrah članicah in na- raščajnicah razpečavalo kovinaste zletne znake. Društvo vabi celjsko občinstvo, da kupi znak in ga vidno nosi vse do ju- bilejnih dni 29. in 30. junija, da ne bodo ponovno nadlegovani oni, ki so znak že kupili. Vsakemu bo dobro znano, da je imelo društvo s pripravami za pokrajin- ski zlet ogromne • stroške in je primora- no, da išče za veliko izgubo vsaj delno kritje. Zato naj bi ne bilo nikogar, ki bi odklonil nakup znaka, ki stane 5 din, saj bo imel lep spomin na jubilej Celj- skega Sokola. Kdor ne bi hotel ali mo- gel kupiti znaka, naj kupi zletno raz- glednico za 2 din. Vsakdo se naj zaveda, da bo z odkupom znaka koristil dobri stvari. — Razpis književne nagrade Mladin- ske maticn. Mladinska matica razpisuja za realno delo, ki naj bo primerno za mladino od 10. do 14. leta, nagrado v višini 2.500 din. Delo naj obsega 5 do 6 tiskanih pol male osmerke. Snov naj bo aktualna in jDodana v kolikor mogoče be- letristični obliki. Za nagrado pridejo v poštev le izvirna, še neobjavljena dela. Rokopisi naj sc pošljejo po pošti v dveh tipkanih izvodih popolnoma anonimno. KINO METROPOL CELJE »¦»¦¦¦»¦¦»»¦¦»»¦»»>>>¦»<>»¦»¦¦¦»»¦»»»¦¦¦»» Danes ob 20.30 premiera filtna objestnih Sal, srčne vedrine in divne glasbe PEVEC -- ZAPELJIVEC Izbrana naslada za vse prijatelje humorja Vse glavne vloge so izvrstno podane in sicer: Johannes Heaters, slavni nizozcmski ! tenor, Maria v. Tasnady, Paul Kemp. Theo Ling en in Riftard Romanows Icy Pozor! Pozor! Pri zadnji predstavi ob 20.30 na- stopa slavni mednarodni artist! Nabavite vstopnice v predprodajil Pozor I Pozor! Šele ob izidu tekmovanja, ki bo objav- ljen v »Učiteljskem tovarišu« in v dnev- nem easopisju, se bodo javili avtorji z imeni in naslovi. Rok za vlaganje roko- pisov poteče 15. januarja 1941. Rokopise sprejema tajništvo Mladinske matice, kjer se dobijo tudi podrobnejše informa- cije. — O prehrani. Mnoga sredstva otro- • ške prehrane ne gredo vzporedno s ča- som in z znanostjo. Znanost prinaša vsak dan nekaj novega. Mlečna otroäka moka »BRACO« je proizvod najnovejših pridobitev otroške prehrane. Celieinokolica I , c Koncert Celjskega pevskega društva v proslavo 80-letnice skladatelja Rista Savina bo v ponedeljek 10. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma. Na spo- redu so zgolj slavljenčeve skladbe in si- cer ženski, moški in mešani zbori, samo- spevi in klavirske skladbe. Slednje bo igral priznani slovenski pianist, pedagog in skladatelj g. Pavel Šivic, docent Glas- bene akademije v Ljubljani, ki bo tudi spremljal samospeve in zbore. Kot pevci solisti bodo nastopili mezzosopranistka gdč. Marija Tiranova in tenorist g. An- drej .Tare, oba iz Ljubljane, ter članica CPD gdč. Cirila Karbova. Skladbe Rista Savina, ki sicer stavijo na izvajalce veli- 1 ke zahteve, so take, da ne potrebujej^ nobene razlage. Samo poslušati jih je treba! Spored bo v svoji pestrosti in kvalitetni izvedbi nudil vsakomur velik užitek. Vstopnic vseh vrst je še dovolj na razpolago v knjigarni K. Goričarja vdove. Nihče naj se ne izgovarja na ca- se v katerih živimo. Kajti. kam bi prišli, če bi se že sedaj odrekli kulturnemu živ- ljenju! c Šolski nastopi gojencev Olasbeiie Matice v Celju so se pričeli sinoči v Me- stnem gledališču. Drevi ob sedmih bo drugi nastop, ki bo posvečen tudi mla- dinskemu zborovskemu petju, v soboto 8. t. m. ob 19. pa bo tretji nastop. V če- trtek 13. t. m. ob 20. bo kot zaključek 20-letnega jubileja zavoda komorni ve- čer z nastopom instrumentalistov, solo- pevcev in solistov ob spremljevanju or- kestra. Vstop k šolskim nastopom je prost samo proti nabavi vsakokratnega sporeda. Gostilna pri „TÜRSKI MAČKI" Toči najboljše pivo naravnost iz hla- dilnice. Prvovrsten guf/až in tri pice vedno na razpolago. Morske ribe, Nanoški ov?/f sir, Teran. c Učiteljsko zborovanje v Celju odpo- vedanoi. Za soboto 8. t. m. določcno uči- teljsko zborova;nje okrajnega društva JUU v Celju ob 70-letnici društva se xa- radi nastalih ovir ne bo moglo vršiti in je odpovedano. c Sprejemni izpiti na dri. roalni gim- naziji s klasičnimi vzporednicami v Celju bodo 25. in 26. junija. Dne 25. junija naj pridejo k sprejemnemu izpitu po možno/ sti učenci, ki sc nameravajo jeseni vpi- satl v klasične vzporednice. Prošnjo «a sprejemni izpit, kolkovano z 10 din, je treba predložiti najpozneje. do 23. juni- ja. Prilogi sta rojstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. K sprejemnemu izpitu bodo pripuščeni samo letniki 1927 do 1930. c Stavka stavbinskega delavstva ea- ključena. Stavka stavbinskega delav- stva, ki se je začela v raznih krajih Slo- venije 24. maja, v Celju pa 1. t. m., je ! bila v torek zaključena, ker je prišlo do sporazuma, ki so ga podpisale vse de- Štev. 24. »NOVA DOBA« 7. VI. 1910 Stran 3. lavsko strokovne organizacije in zastop- niki tielodajalcev. Po novi kolektivni po- godbi so bile zvišane mezde zidarjev za 50 do 75 par, mezde pomožncga delav- stva pa za 50 do 90 par na uro. Letos 30. avgusta bodo vse mezde zvišane še za 25 par na uro. c Bonbončkov dan priredi ženska po- družnica CMD v Celju v soboto 8. t. m. Prosimo občinstvo, da ne odklanja na- biralk in da vsakdo »Mal položi dar do- mu na oltar«. c 1/ sodne službe. Premeščcni so: g. dr. Franc Suhadolnik, sodnik okrožnega sodišča v Celju, k okrožnemu sodišču v Mariboru, sodnik g. Josip Troje od sres- kega sodišča v Celju k okrožnemu sodi- šču v Mariboru in sodnik g. Josip Kunič od sreskega sodišča v Gornjem gradu k sreskemu sodišču v Celju. c Otvoritev mestnih kopališč ob Savi- nji. Moško in žensko kopališče ob Savinji bosta od nedelje 9. t. m. dalje otvorjeni. Kopališče >Diana« na Brcgu ne bo več otvorjeno. c Nov šhropilni avto znamkc »Krupp« je dobila te dni mcstna občina, ki jo imela doslej samo en škropilni avto. No- vi avto ima tank, ki drži 3.500 1 vode. Tako bo končno omogočeno temeljitejše škropljenje cest in ulic v mestu in oko- lici. ^_____' Otroške vozičke irabljene. kakor tudi kolcsa in šivalne strojesprejemnm v komisijsko prodajo. IOSIP URŠIČ. Celje, Narodni dom. c Sro*iki odbor društva Kdečega križa v Olju vabi vse one gospode, ki so od 1. 1933. do 1. marca 1940 opravili pri Rde- čem križu v Celju izpit za prostovoljne- ga bolničarja ali samarijana, da se javi- jo do 13. t. m. pri mestnem fizikatu ob delavnikih mod 7.30 in 13.30 zaradi izpo- polnitve spiskov. c Predavanje in izlet društva »Mali gospodar« v Celju. Društvo »Mali gospo- dar < v Celju priredi v nedeljo 9. t. m. ob 9. dopoldne na vrtu Mestnega zavetišča v Medlogu predavanje o sajenju in go- jenju povrtne zelenjave in njeni renta- toilnosti. Predaval bo mestni kmetijski referent g. Martin Cimcrman. Vabljeni so vsi člani in vsi ostali, ki se za to za- nimajo. — V nedeljo 7. julija priredi društvo avtobusni izlet v zdravilišče Do- brno. Tam si bodo udeleženci ogledali vzrejišče angorskih kuncev društvenega člana g. Avgusta Veingerla in obenem tudi posetili zdravilišče. Odhod iz Celja bo ob 9. dopoldne izpred kolodvora, od- hod z Dobrne zvečer pa bo šele določen. Celotna vožnja bo stala 15 din za osebo. Po želji udeležencev bo naročeno event. tudi skupno kosilo na Dobrni. Prijave za ta izlet se bodo sprejemale ob priliki predavanja v nedeljo 9. t. m. in pa pri tajniku na Miklavškem hribu 13 v Celju. Rok za prijave je 15. junij. Voznina se mora plačati takoj ob prijavi in se ob event, preklicu vrne. c Tujski promet, umrl ji vast in delovni trL. V mesecu maju je obiskalo Celje 1028 tujcev (982 Jugoslovenov in 46 inozemcev) nasproti 1059 (935 Jugo- slovenom in 124 inozemcem v letošnjem aprilu) in 1102 (944 Jugoslovenom in 158 inozemcem) v lanskem maju. V pre- teklem mesecu je umrlo v Celju 38 oseb in sicer 14 v mestu in 24 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 257 brezposelnih (197 moških in 60 žensk) nasproti 618 (492 moškim in 126 ženskam) dne 20. maja. Delo do^ bi po 10 ključavničarjev in kovačev, 8 hlapcev, 4 poljski delavci, po 1 šofer in pekovski pomočnik, po 10 kuharic in kmečkih dekel, 3 služkinje in 1 postrež1- aica. c Tragična smrt otroka. V Logatcu se •le v četrtek smrtno ponesrečil štiriletni Gregor Bizjak, sinček sreskega načelni- x* S- Andreja Biziaka v Logatcu in vnuk sreskega tajnika g. Franca Kocja- nu y^CelJU- P°Sreb bo v soboto 8. t. m. ob 17. na okoliško pokopališče v Celju. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, tezko prizadetun svojeem naše iskreno sozalje! c Smrten padec s kolosa. V nedeljo je padel 311etni, v Grižc pristojni Ernest Potocnik, umetni slikar brez stalnega bivališča, na cesti s> kolesa. Pri padcu se je hudo poškodoval po glavi in dabil te- žek pretres možganov. Potočnika so pre- peljali v celjsko bolnico, kjer je v sredo podlegel poškodbam. c Četnika pod štev. 893 in 1323 naj se takoj zglasita pri starešini četnikov v Celju. c Žetcv smrti. Na cesti na Dobrovo 34 je umrl 31. maja 63-letni pekovski mojster Matevž Gracer. Na Dečkovi ce- sti 3 je umrl v torek 63-letni občinski delavec Franc Šeško. V celjski bolnici so umrli: 31. maja 39-letni kočar Franc Pečnik iz Velike Pirešice, v soboto 36- letni trgovski poslovodja Josip Osebek iz Konjic, v nedeljo 53-letni dninar Franc Dremcl iz Drage pri Stični, v po- nedeljek pa 17-letni občinski revež Ste- fan Plemenitaš s Ponikve. N. p. v m.! c Dijaki kHsične gimnazije v Ljublja- ni so uprizorili v soboto zvečer v celj- skem gledališču Cankarjevo igralsko komplicirano dramo »Jakob Ruda« v tehtni in temeljiti režiji g. Milana Skr- •binaka, ki je tudi zelo skrbno izoblikoval izvedbo posameznih vlog. Predstava je bila na odlični višini. Vloge so bile pre- senetljivo dobro podane. Mladi igralci so pokazali mnogo znanja in talenta ter so se docela vživeli v avoje vloge in okolje. Vse priznanje zaslužijo Janez Šmon (Jakob Ruda), Marija Šukljetova (Ana), Janko Smole (Peter Bros), Da- nijel Bezlaj (Ivan Dolinar) in Alfonz Dubrovič (Dobnik). Krepko so se uve- ljavili tudi Zlata Pirnatova (Marta), Klio Mavrova (Alma) in Nikolaj Jeloc- nik (Justin). Moralni uspeh predstave je bil zelo velik. Mladi ljubljanski gostje in režiser g. Milan Skrbinšek zaslužijo vse priznanje za odlično opravljeno kulturno delo. Vso grajo pa zasluži žalostno dej- stvo, da se je predstave udeležilo v o- gromni večini samo dijaštvo in da niso niti razni vzgojitelji in kulturni delavci (z malenkostnimi izjemami) čutili potre- be ali vsaj dolžnosti, da bi bili prišli v soboto v gledališče uživat resnično u- metnost, ki jo je nudila idealna igralska skupina z ljubljanske klasične gimnazi- je. V takem primeru ne drži noben iz- govor in nobeno opravičilo. c Iz sodne dvorane. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišca v Celju se je zagovarjal 55-letni göstilnicar Mato Bo- žac z Zidanega mosta, ki je bil obtožen, da je skušal leta 1939. nagovoriti Ru- dolfa Kališnika, da bi proti nagradi 100 tisoč din umoril njegovo ženo in sestro. Sodišče se ni moglo prepričati o obtožen- -čevi krivdi in ie Božca oprostilo. Obto- ženca je zagovarjal odvetnik dr. Juro Hrašovec. — Okrožno sodišče v Celju je obsodilo 401etnega pekovskega pomočni- ka Martina Zavca iz Maribora zaradi razširjanja alarmantnih vesti po čl. 3. zakona o zaščiti države na 2 leti robije. Nadalje je obsodilo 191etnega posestni- kovega sina Leopolda Rutnika iz Keblja pri Oplotnici zaradi uboja na 2 leti stro- gega zapora. Rutnik je 21. aprila zvečer zagnal v Oplotnici iz razdalje 20 m te- žek kamen v 171etnega Jožeta R.užiča in ga zadel s tako silo v sence, da se je Ružič takoj zgrudil in je na mestu izdih- nil. Rutnik mora tudi plačati 0UZD 600 din in 600 din za pogrebne stroške. c S kolom ga je usmrtil. V nedeljo je Ivo Bratoša iz Kostrivnice pri Rogaški Slatini napadel 27-letnega posestnika Jurija Furmana iz Drevenika pri Ko- strivnici in mu z udarci s kolom zdrobil lobanjo. Furmana so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v ponedeljek zvečer pod- legel poškodbam. c Za avtobusni izlet iz Olja k zgodo- vinskim in umolniškim znamenitostim šmarskega okraja (Planina, Zagorje, Pilštanj, Kozje, Podčetrtek, Olimje, Lemberg, Sladka gora, Šmarje in Sv. Rok), ki bo v nedeljo 9. t. m., je spet na razpolago še nekaj mest. Voznina 30 din. Priglase sprejema drogerija »Sa- nitas« v Celju. c Izlet na Mrzlico. Društvo absolven- tov drž. trgovskih šol v Celju opozarja vse člane in po njih vpeljane goste na nedeljski izlet na Mrzlico. Odhod iz Ce- lja 9. t. m. z jutranjim nedeljskim via- kom do Zalca. c Zdravnlško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 9. t. m. zdrav- nik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici. iokolstvo Sokolsko društvo Celie - matica Celje, 7. junija. Pokrajinski zlet, ki bi moral biti v proslavo 501etnice Celjskep;a Sokola in 30letnice celjske sokolske župe 29. in 30. junija v Celju, je preložcn na ne- določen čas. Sokolsko društvo Celje - matica bo proslavilo svojo petdesetletnico s tern, da bo priredilo 29. junija zvečer slav- nostno akademijo, 30. junija ob 10'30 pa slavnostno sejo. Župa je sklenila, da bo ob tej priliki priredila 30. junija dopoldne v Celju župne splošne tekme, popoldne istega dne pa župne bojne tekme. Sokolsko dru§tvo Celje-matica je imelo s pripravami za zlet ogromne stroške. Izdelani in dobavljeni so bili zletni lepaki, zlstni kovinasti znaki, zletni papir, kuverte, dopisnice, razgled- nice, urejena je bila zletna pisarna s telefonom in razni odseki zletnega od- bora so za svoje potrebe prav tako izdali čedne vsote. Izdatki gredo v de- settisočake. Društvo je zaradi teeja zabredlo v denarne težkoče, ki jih bo moglo pre- bresti le tedaj, če mu bodo bratska dru§tva in čete pomagale iz stiske. V delno kritje stroSkov priprav bi služili kovinasti zletni znaki. Ti so po osnutku akad. slikarja VI. Stovička prav lično izdelani in bodo vsakega pripadnika naze or^anizacije sporninjali na jubilej Celjske^a Sokola, ki ima v desetletjih svojega obstoja neprecenljive zasluge zarazmah sokolstva na naši sever, meji. Ker društvu ni bilo dano, da bi svojo proslavo spojilo s pokrajinskim zletom, naj bi bratje in sestre v spomin na važni jubilej odkupili znake. Društvo bi nudilo te znake po enotni ceni 5 din za komad, znesek, ki ga lahko utrpi vsak naš član in članica, naraščajnik in nara^čajnica. Prosimo bratske edinice, da na§ega klica ne presliSijo in da med svojimi pri- padniki priporočaio nakup kovinastih zletnih znakov. Računajte s tern, da ste si s preložitvijo zleta za letos pri- hranili znatne stroškd z odkupom zna- kov pa druStvene blagajne ne bodo prizadete, medtem ko boste Sokolskemu društvu Celju-matici storili lepo uslugo. Bratska druStva prosimo, da po pre- iemu naše okrožnice sporočijo na na- slov Sokolskega društva Celja-matice, koliko znakov želijo. Prav bi bilo, če bi za naročeno število odkazaü obenem tudi odpadajoči zrresek. Ko se bo povrnila spet ugodnej§a doba, bo Sokolsko društvo Celje-matica prosilo, da se izvede v Celju pokra- jinski zlet. Že danes vabimo vsa bratska društva in Čete širorn naSe domovine, da pod- pro na§o proSnjo in se odzovejo vabilu v Se večjem številu, nego so namera- vale letos. Vsem bratom in sestram, ki so nas pri pripravah podpirali in se zanirnali za naš zlet, izrekamo svojo najprisrč- nejšo zahvalo. V bratskem prepričanju, da na§a stvar živo klije in da kora- kamo svetli bodočnosti nasproti, vas, dragi bratje'in sestre, bratsko pozdrav- Ijamo. Zdravo ! Sokolsko društvo Celje-matica x Sokolsko društvo Celje-)matica pozi- va člane in članice, da brez izjeme pri- nesejo člansko legitimaeijo v pregled v društveno pisarno v mestni osnovni so- li. Tam bodo ob sredah od 18. do 20. in ob četrtkih od 20. dalje člani uprave, ki ibodo legitimaeije pregledali. Po členu 6. pravilnika o nošenju članskega znaka bo društvo izdalo vsakemu posebno potrdilo o pravici do nošenja znaka. Legitimaeije morajo biti pravilno potrjene, da je čla- narina plačana vsaj za tekočo polovico leta. Brez potrdila o plačani članarini je legitimaeija neveljavna. Kdor nima take legitimaeije, tudi ne sme nositi znaka. Bratje in sestre, ki legitimaeije še nima- jo, naj prinesejo s seboj fotografijo, da se jim more izdati nova legitimaeija. Ob navedenih urah lahko članstvo poravna tudi članarino, če je še ni. Današnje pri- like nalagajo strogo previdnost, zato pri- čakujemo, da se bodo vsi člani in članice Čistoča ust obvaruje zobe pred boleznimi. Ysakodnevna nega zob je torej zapoved zdravja. Chlorodont ¦:."3č-iO- b-'.-ni ,-a -., -&' a s t a brezpogojno odzvali pozivu društva. Društvo bo vodilo poseben zapisnik o pregledanih legitimacijah. x Slavnostni kroji. Na svoječasni raz- pis glede dobave krojev opozarja Sokol- sko društvo Celje-matica ponovno brate, da se prijavijo pri bratu Miroslavu Mo- dicu, kjer bodo dobili podrobnejša navo- dila. Bratom je dana ugodna prilika, da si nabavijo dosedanji slavnostni kroj z rdečo srajco ali pa nov delovni kroj, ki sliči vojaškemu. Izkoristite priliko! x Sokolska gozdna sola in taborjenjo. V Soteski pri Mozirju bodo tudi letos ta- borili pripadniki celjske sokolske župe. Najprej pridejo na vrsto naraščajniki od 16. leta dalje, ki bodo s taborjenjem od 1. do 21. julija opravili obenem triteden- ski prednjaški tečaj in po končanem te- čaju polagali zaključni tečajni izpit. Od 22. julija do 11. avgusta bosta taborila deca in naraščaj obojega spola od 10. do 16. leta, ki redno posečata telovadbo. Od 12. avgusta do 1. septembra bosta taborila ženski naraščaj nad 16 let in članice. Za te bo. s taborjenjem istotako spojen prednjaški tečaj. Višina prispev- ka za oskrbo poedinih pripadnikov je na- vedena v okrožnici, ki so jo prejela vsa društva. Prijave za prvo skupino naj po- šljejo edinice župi do 10., za drugo sku- pino do 30. junija in za zadnjo skupino do 20. julija. x V socialni sklad brata Matka Šmida pri Sokolskem društvu Celju-matici ^ je daroval brat Franjo Dolžan 50 din. Sport * SK Slavija (Ljubljana) :SK Ju- goslavfja. V nedelio 9. t. m. ob 1630 se bo pričela na celjski Glaziji zani- miva prijateljska nogometna tekma med SK Slavijo iz Ljubljane in SK Jugoslavijo. Ob 15,15 se bo pričela predtekma mladin SK Jugoslaviie in SK Oiimpa. * V tekmovanju za državno nogo- metno prvenstvo so bili v nedeljo doseŽeni naslednji rezultati: v Beogradu Gradjanski:BSK 1:0 (1 : 0), v Zagre- bu HaSkrHajduk 4:1 (1:1) in v Sa- rajevL' Slavija: Jugoslavija 1:0 (0:0). V četrtek so bili zabeleženi naslednji rezultati: v Beogradu BSK : Hajduk 9 :0 (3:0) in Jugoslavia : Haäk 6:2 (3:0), v Sarajevu pa Gradjanski; Slavija 3:2 (2:1). Na tabeli vodi sedaj zagrebSki Gradjanski pred sarajevsko Slavijo in BSK-om. * V finainem tekmovanju za prven- stvo Slovenske nogometne zveze so bili v nedeljo doseženi naslednji rezul- tati: v Mariboru Maribor: Olimp 3:1 (1:1), na J^senicah Bratstvo : Železni- čar 3:0 (2:0), v Kranju Amater: Kranj 4:0 (1:0) in v Čakovcu ČSK:Mars 5:2 (2:2). Po teh povratnih tekmah bodo v semifinalu za prvenstvo SNZ igrali dalje ČSK, ISSK Maribor, Želez- ničar in Kranj. * Prijateljska fekma v Celju. Celj- ska Jugoslavija je v nedeljo v prija- teljski tekmi na celjski Glaziji premagala SK Grafiko iz Ljubijane z 2:1 (0:l). Predtekma med mladinama SK Celja in SK Jugoslavije je bila zaključena z neodločenim rezultatom 3:3 (l:l). Iz nasih kraiev Zalec ž Proslava 80-!etnJce Rlsta Savina v Celju. V ponedeljek 10. t. m. ob 20 30 bo priredilo Celjsko pevsko dru- 5tvo v mali dvorani Celjskega doma koncert slavljenčevih skladb. Počastimo svojejia odličnega rojaka tudi mi in se udeležimo koncerta v velikem Jte- vilu. Po koncertu bo vozil avtobus do Žalca. ž Razstava ročnih del na me^čan- skl šoli. Ob petletnici obstoja državne meSČanske Sole v Žalcu bo v nedeljo, 9. t. m. ob 8. zjutraj v risalnici slo- vesna otvoritev šolske razstave deških in dekliških ročnih del. Tudi kuharice bodo pokazale, kaj znajo. Razstava bo otvorjena od 9. do 16. t. m. vsak dan od 8. do 18 Pridite in obiščite razstavo! ž Naraščajske tekme 9. t. m. so zaradi tehničnih razlogov preložene na nedoločen čas. ž Zvočnl kfno Žalec. V nedeljo 9. t. m. ob 16, 18 45 in 20'45 veltMm iz malajske džungle »B e I i tiger«. Skriv- Stran 4. »NOVA DOBA« 7. VI. 1910 Štev. 21. nosti pra^ozda so bile posnete v naj- večji življenjski nevarnosti. ffovenj Gradec s Velfka tombola v Slovenjem Gradcu. V nedeljo popoldne je prire- diio Sokolsko društvo v Slovenjem Gradcu veliko tombolo. Že mnogo pred napovedano uro se je začeio zgrinjati pred Sokolskim domorn številno pre- bivalstvo. Od blizu in daleč so prihi- teli sreče želini v Slovenj Gradec. Pro- dajalci kart so tekmovali med seboj, kdo bo glasneje opozarjal udeležence tombole nase in prodal čim več kart. Tombola se je pričela ob 16. Bilo ie poles 7 tombol še nad 300 krasnih dobitkov. Sreča se je nasmejala pred- vsem revnejšim slojem, saj so prejeli glavne dobitke po večini delavci. Tom- bole so zadeli: 1. tombolo (šivalni stroj) Franjo Knežar, mizar, Otiški vrh, 2. Slike za legitimacye in amatersko delo najhitreje, točtio in dobro izvršuje Foto PELIKAN CELJE - RAZLAGOVA ULICA tombolo (moško kolo) Jože Štumber- ger, delavec, Otiški vrh, 3. tombolo (žensko ko!o) Marjeta Kuštrova, de- lavka, Stari trg pri Slovenjem Gradcu, 4. tombolo (moško kolo) Anica Grilova, Šiviljska vajenka, TuriSka vas pri Slo- venjem Gradcu, 5. tombolo (manufak- turno blago) Marija Prevorčičeva, po- sestnikova hči, Pameče pri Slovenjem gradcu, 6. tombolo (umivalni servis) Rezika Slatinkova, kuharica, Slovenj Gradec, 7. tombolo (manufakturno bla- go) Ivan Mavc, lesni nakupovalec, Šmartno pri Siovenjem Gradcu. Tom- bola je bila dobro obiskana in ie po zaslugi prireditvenega odseka potekla v lepem redu. Koniice k Dva nova grobova. V zadnjih dveh tednih smo pokopali v Konjicah uglednega gostilničarja in ugledno go- stilničarko. Po dolgem trpljenju je umrl gostilničar g. Franc Domitrovič. Pokojni je bil doma ob Sotli. le pred svetovno vojno je prišel v Konjice in vstopil kot poslovodja v pekarno vdove ge. Polan- čeve. Pozneje se je poročil z go. Po- lančevo. Med vojno je moral kvojakom. Po vojni sta g. Domitrovič in njegova soproga kupila Verbnikovo gostilno, ki jo sedaj vodi ga. Domitrovičeva. Po- kojni je bil splošno znan kot značajen in dobrosrčen mož. Poleg dobro uve- dene gostilne se je bavil tudi s po- sestvom. Posebno pozornost je posvefal svojemu vinogradu in prideloval žlahtno kapljico. Zapuslil je dva sinova. Mlajši je nameščenec v Lavričevi tovarni, sta- rejši pa gostilničv. Peter v Sav. dolini. Proda se nerabljena kompletna moderna s p a 1 n i c a. Poizve se na Sp. Hudinji 95. Dvo- ali frisobno stanovanje v vili s souporabo vrta iščem za takoj ali po- zneje. Ponudbe pod >Solnčno« na upr. Iista. Moško kolo dobro ohranjeno k u p i m. Ponudbe na upravo Iista. Pristno vino belo in rdeče, od 5 litrov naprej, se pro" daja vZagradu 41 (Stari grad)-A. L:5ka. KAVO - turško fino mleto, mešano, priporočam kavarnarjem in gostilničarjem. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 »PRI ZVONCU« ------ TELEFON 120 Odlicirto liciriatsico moRo oves in koruzo nabavite po najnižji ceni pri tv. J u g o p r o ni c t, laslnik Golob Ivan, Celje, Krekova cesta 11. Vodovode Rleparska del at Strelovode Vam naredi solidno in po konkureninl ceni, ravno tako tudi izvršuje vsa popravila Dolžan Fragt|° C e 1 j c, Za ksresijo Telefon 245 | Zahteva/Ie ponudbe in proraiune IJ Celjskaposojilnicaddü Celju | JE NAJSTAREJŠINAR0DNI DENARNIZAV0D V CELJU j Vse hranilne Jj vloge, vložene pri B CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJÜ | so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini jj Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu ]M NALAGÄJTE SVOJE PRIHRÄNKE V TELEFON ST. 22 POŠT. ČEK. RAČ. 10-591 Celjski posojilnici d.d. VCelju-Narodni dorn CENTRALÄ: CELJE, NHRODNI DOM PODRU2NICI: MARIBOR, ŠOŠTANJ Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Ratio Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Klailnik — Oba v Celju