Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS \ Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Štajerski TEDNIK ® 02/ 7494 530 H termalni.park@terme-ptuj.si M Biti naročnik Štajerskega tednika se res izplača. W Prihodnji petek kuponi f ugodnosti za zveste naročnike. www.tednik.si Ptuj, petek, 30. septembra 2016 letnik LXIX • št. 78 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.tednik.si ■Stajerskitednik. Stajerskitednik IMM Slovenija • Mačehovski odnos države do Podravja Zupani razmišljajo o protestu Za Ljubljano in zahod je država ljubezniva mati, za Podravje hudobna in skopa mačeha. V središču Sl. gorice • V Benediktu in pri Sv. Ani ponovno zdravnik? O Stran 4 Kmetijstvo Podravje • Ni politične volje za reševanje težav O Stran 6 Podjetništvo Lenart • Lentherm žrtev svojih lastnikov O Stran 7 Šport Rokomet • Ormoški boj z mlini na veter O Stran 12 Padalstvo • Slovenci ugnali vse svetovne velesile O Stran 13 Ministrstvo za okolje in prostor predloga za obnovo vodovoda ter ureditev sistema za ravnanje z odpadnimi vodami v 41 podravskih občinah ne podpira. Gimnaziji Ptuj primanjkuje denarja za nemoteno delovanje, Splošni bolnišnici Ptuj nikakor ne uspe priti do prepotrebnih 600.000 evrov za gradnjo ur-gentnega centra. Medtem ko država Podravje zapostavlja, pa je Ljubljani podarila 300 milijonov evrov. Županom občin Sp. Podravja potrpljenje počasi pojenja. Glasno in odločno so začeli opozarjati, da se bodo za pravice okolja začeli boriti z vsemi močmi: tudi z javnimi protesti in transparenti, če bo potrebno. »Prepričan sem, da če bomo dovolj trmasti, lahko nekaj dosežemo. Kolegi župani, pozivam vas k slogi, stopimo skupaj. Če bo treba, gremo v Ljubljano tudi s transparenti. Jaz si upam. Zahtevajmo svoje, saj nekaj nam pa vendarle v tej Sloveniji mora pripadati,« je odločen župan občine Kidričevo Anton Leskovar. O Stran 3 Č£ NAM tm &oJ>0 J>ArU DEWAfcjA O&A/CH/O VoS>eVA, &OPW Sp/SALt i pA- Jtff yiùijo ». TAfCfc TfcAMSfftRERTX:, Ííf w potëM B>OMQ \ , fi/eSLi v izjuBL^o, ) ' Oü®6 ® it «t. FOTBM BfiOTHO boMoV * Aktualno • Žetale nimajo niti banke niti bankomata niti večje trgovine. Zdaj bi jim vzeli še pošto. O Strani 2 in 3 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. V središču • Kdo se spreneveda in kdo ptujski bolnišnici ne privošči izboljšav? O Strani 4 in 5 L Štajerski TEDNIK % RADIOPTUJ B9,8»ae,Z>l04;3 Boba 2 Štajerski Aktualno petek • 30. septembra 2016 Ormož • Tudi zimski bazen prinaša finančno izgubo Stroški obratovanja trikratno presegajo pr Še večjo izgubo kot letno kopališče Ormož povzroča zimski bazen, ki je v prostorih Gimnazije Ormož. Pred približno 15 leti so v sklopu gradnje ormoške gimnazije zgradili pokriti zimski bazen z vodno površino 112 m2. V njem prve plavalne zamahe naredijo številni otroci iz or- moških šol. Nekaj je tudi zunanjih uporabnikov, a teh je, kot pove ormoški župan Alojz Sok, malo. »Zimski bazen Hardek je namenjen predvsem osnovnošolskim otrokom za plavalno V Gimnaziji Šentvid in ŠC Slovenj Gradec bazena zaprli Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) smo zastavili vprašanje, koliko srednjih šol v Sloveniji razpolaga s plavalnim bazenom. Kot so pojasnili, so bazen v preteklosti imeli v Gimnaziji Šentvid in v Šolskem centru Slovenj Gradec, vendar noben od teh danes več ne obratuje: »Oba sta prostore preuredila v prostore za pouk (Šentvid v učilnice, Slovenj Gradec v telovadnico). Bazen je tudi pri Gimnaziji Ormož, zgradila ga je občina.« Zanimalo nas je, ali zavodom za vzdrževanje bazenov pripadajo kakšna dodatna sredstva. Na ministrstvu pojasnjujejo: »Zavodi sredstev za vzdrževanje ne prejemajo pavšalno. MIZŠ praviloma vsako leto za zavode, katerih ustanovitelj je država, pripravi poziv za predložitev vlog za sofinanciranje investicijsko vzdrževalnih del na objektih in opremi. Iz podatkov prejšnjih pozivov je možno razbrati, da se vloge zavodov nanašajo na prostore, v katerih se izvaja pouk, v letu 2006 pa je Gimnazija Šentvid izvajala preureditev bazena v učne prostore. Zavodi dodatnih sredstev za investicijsko vzdrževanje bazenov od Direktorata za investicije ne prejemajo.« Uvodnik Kaj imajo skupnega van Gogh in Švedi Raziskovalci so opravili številne ankete in raziskave okusa potrošnikov. Oblikovalci so proučili napovedane modne smernice in barvne sheme. Proizvajalci so pripra vili ma terial. Dela vci, med njimi najbrž tudi otroci, so izdelek proizvedli in ga zapakirali. Tiskarji so pripra vili ška tle, nalepke in nebroj preostalih plasti embalaže ter nanje odtisnili logotipe blagovnih znamk. Grafični oblikovalci so te logotipe pred tem zasnovali. Nekaj logističnih podjetij je blago poslalo prek vsaj dveh celin. Kapitani tovornih ladij, strojevodje vlakov in vozniki tovornjakov so opravili dolge poti. Skladiščniki so blago razvrstili. Medtem so manekenipožirali. Delo so imeli tudi maskerji, frizerji, stilisti in režiserji. Snemalci so posneli oglasni spot. Grafični tehniki so oblikovali katalog. Poštar vam ga je dostavil na dom. Trgovci so blago zložili na prodajne police. In končno lahko obujete nove čevlje! Kljub vsemu naštetemu vas bo nakup novih čevljev najbrž stal manj kot popravilo starih pri čevljarju za vogalom (brez računa, če je le mogoče)... Narobe svetu so se na Švedskem sklenili upreti. Razmišljajo o uvedbi posebnih davčnih olajšav za popravila čevljev, tudi oblačil in koles, primanjkljaj prihodkov pa nameravajopokriti z novimi dajatvami na računalnike in preostalo elektronsko kramo. Nizozemski slikar Vincent van Gogh krasnega novega sveta sicer ni dočakal, je pa posthumno zaslovel, tudi s tihožitji pošvedranih kmečkih čevljev. Misleci, med njimi sam Martin Heidegger, so dolgo stikali glave in modrovali, kaj je avtor želel povedati. Tihožitja pričajo o revščini, jasno. Ampak po moje malo tudi o nepomembnosti le-te... Če me razumete? V Vincentovih časih so predmeti (pravzaprav pa tudi ljudje, živali in rastline) imeli svojo vrednost in se jih ob obledelosti, prvi praski ali kakšni drugi hibi ni kar zavrglo. Bili so predragoceni, da bi bili nadomestljivi. Bo Švedom uspelo te čase priklicati nazaj? Eva Milošič opismenjevanje oz. plavalne tečaje. Obratuje v zimskem času - od začetka novembra do konca marca. Bazen v pretežni meri koristijo osnovnošolski otroci, ob petkih, sobotah in nedeljah je bazen na razpolago drugim uporabnikom za rekreativne namene,« je pojasnila Bogdana Kolbl iz Komunalnega podjetja Ormož, ki od vsega začetka upravlja bazen. A objekt ima, tako kot tudi letno kopališče Ormož, izgubo. Po besedah Kolblove letni prihodek iz naslova prodanih vstopnic znaša 18.000 evrov, stroški obratovanja pa za trikrat presegajo prihodke. Bazen namreč polnijo z ogrevano pitno vodo: »Stroški letnega obratovanja znašajo približno 57.000 evrov. Iz prodanih vstopnic (približno 18.000 evrov) se pokrije del nastalih stroškov, razliko med prihodki iz vstopnin in nastalimi stroški kot lastnica bazena pokrije Občina Ormož.« Samo za pokrivanje izgub obeh bazenov 60.000 evrov Kot smo pred kratkim poročali, je v rdečih številkah že Zimski bazen Hardek pri ormoški gimnaziji, ki v dolžino meri 15 in v širino 7,5 metra, je namenjen predvsem nekaj let zapored tudi ormoško letno kopališče. Samo lani je izguba znašala okoli 28.200 evrov, ki jo je v deležu 87 % v skladu s pogodbo o upravljanju in vzdrževanju letnega kopališča pokrila občina Ormož. Če k temu prištejemo še negativen rezultat zimskega bazena, je občini samo v enem letu za pokrivanje izgub zimskega in letnega bazena po vodi splavalo okoli 60.000 evrov. Na vprašanje, ali razmišljajo morda o zaprtju kakšnega od bazenov, župan Sok odgovarja: »O marsičem razmi- šljam. Problem je, da občani pravijo, da so vse, kar že imajo, njihove pravice. Kje bomo vzeli denar, pa nikogar ne zanima. Skratka težko je ukiniti nekaj, kar je bilo velikokrat tudi nepremišljeno uveljavljeno. Če bo potrebno, bomo razmislili Zetale • Pošti se nočejo odreči, saj bi to pomenilo nižanje standarda Butolen: »V interesu dobička in V kraju, ki ne premore niti bančne poslovalnice niti bankomata, še večje trgovine ne, nameravajo storitev, Žetalčani pa se svoji pošti nočejo odreči. O nameravanem preoblikovanju pošte 2287 Žetale v pogodbeno pošto je Pošta Slovenije (PS) žetalsko občino obvestila že konec lanskega leta, občinski svetniki so o tem razpravljali na aprilski seji. Na razpis za pogodbenega izvajalca pošte se je maja letos prijavila samo žetalska občina, vendar bo podpis pogodbe mogoč samo s soglasjem občinskega sveta. Župan Žetal Anton Butolen pojasnjuje: »V občinski upravi smo menili, da se mora na ta razpis prijaviti tudi občina, da si pustimo odprta vrata, dokler stvari ne bodo razčiščene.« Da bi torej stvari razčistili, so se tokratne seje utegnili udeležiti tudi predstavniki PS. Direktor mariborske poslovne enote Janez Pernek je poudaril, da je optimizacija delovanja pošte nujno potrebna: »Zaradi razvoja trga je PS leta 2010 krenila po poti popolne liberalizacije in je od takrat dalje popolnoma na trgu. Glede na to, kako se razvi- Seje so se tokrat udeležili tudi predstavniki Pošte Slovenije. jajo elektronske storitve in naša konkurenca, to ni lahko. Naš 100 % lastnik, država (prek Slovenskega državnega holdinga), od nas zahteva rezultate. Treba je razmišljati, kako bomo 5.800 ljudem dali kruh.« Slovenija naj bi bila s poštnimi poslovalnicami še posebej bogata. Pernek je pojasnil: »Poslovalnic na število prebivalcev ali na kvadraturo ozemlja imamo bistveno več kot zahod, s katerim se tako radi primerjamo.« Ena glavnih poslovnih potez je zato preoblikovanje pošt v pogodbene. Izbrani izvajalec praviloma že opravlja svojo lastno dejavnost (trgovine, lekarne, turi-stično-informacijski centri itd.), tej pa doda še izvajanje poštnih storitev. Poštnih uslužbencev (ki predstavljajo do 75 % stroškov PS) ne odpuščajo, temveč jih ob upokojitvah ne nadomeščajo z Župan je odgovoril: »Globoko sem razočaran, da živim v državi, v kateri je človek od rojstva do smrti največji strošek. Za koga potem sploh je država? Jaz sem mislil, da služi ljudem ...« Poudaril je tudi, da pošta v Žetalah šteje že 120 let in je obstala tudi v časih, slabših od današnjih. Občinski svetniki so opozorili, da je starostna struktura prebivalcev Žetal neugodna, veliko občanov lastnesa prevoza nima, Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: EM petek • 30. septembra 2016 Aktualno Štajerski 3 ihodke Foto: KP Ormož osnovnošolcem za tečaje plavanja. o smiselnosti nadaljnjega obstoja zimskega bazena. Bazen v gimnaziji se je zgradil v času županovanja Vilija Tro-fenika. On je bil nagnjen k nadstandardom, slabe ceste ga niso preveč zanimale.« Monika Levanič Spodnje Podravje • Evropskim sredstvom se ne nameravajo kar tako odpovedati Leskovar : »Če bo treba, gremo v Ljubljano tudi s transparenti. « Zupani in predstavniki občin Spodnjega Podravja so na ponedeljkovi seji kolegija poudarili, da pri skupnem projektu 41 podravskih občin, to je obnovi vodovoda in ureditvi infrastrukture za ravnanje z odpadno vodo, ne nameravajo vreči puške v koruzo. Kot kažejo uradne in neuradne informacije, ki prihajajo iz Ljubljane, ministrstvo za okolje nima posluha za sofinanciranje 137 milijonov evrov vrednega projekta, v katerem so podra-vske občine našle in združile svoj interes. Projekt so kot prednostni umestile v Dogovor za razvoj regij. Projekti, vključeni v Dogovor, bodo s sredstvi ko-hezijskega sklada podprti neposredno, brez prijave na razpise. »Del krivde, da s projektom ne pridemo skozi, si moramo pripisati tudi župani sami in pa ZRS Bistra Ptuj. Naredili smo premalo,« je bil kritičen župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Kljub odkriti samokritiki pa prvi mož občine Kidričevo ostaja optimist: »Prepričan sem, da če bomo dovolj trmasti, lahko nekaj dosežemo. Če za projekt ne bomo pridobili sofinanciranja, potem za našo občino v tem finančnem obdobju ne vidim možnosti za črpanje evropskih sredstev. Kolegi župani, pozi- Iz mesta na podeželje, ■ ■■ Y i ■ novinarji nezaželeni Župani oz. predstavniki občin Spodnjega Podravja se v prihodnje na sejah kolegija naj ne bi več srečevali samo na Ptuju, temveč tudi v drugih občinah na območju regije. Župan Kidričevega Anton Leskovar je predlagal, da bi seje kolegija v prihodnje potekale brez navzočnosti medijev. Foto: Črtomir Goznik Zupan Anton Leskovar: »Zavedajmo se, da ne delamo za sebe, da delamo za svoje otroke, vnuke, prihodnje generacije.« vam vas k slogi. Stopimo skupaj, mogoče nas bo to povezalo. Zavedajmo se, da ne delamo za sebe, da delamo za svoje otroke, vnuke, prihodnje generacije. Sam do občanov čutim veliko odgovornost. Če bo treba, gremo v Ljubljano tudi s transpa- renti. Jaz si upam. Zahtevajmo svoje, saj nekaj nam pa vendarle v tej Sloveniji mora pripadati.« Župan občine Žetale Anton Bu-tolen je pripomnil, da očitek o nesložnosti po njegovem mnenju ni na mestu: »Bili smo dovolj složni, da smo dosegli dogovor in potrdili projekte, ki bodo v tem finančnem obdobju črpanja evropskih sredstev za regijo prednostnega pomena. Projekt vodovoda in ravnanja z odpadno vodo smo prepoznali kot skupni projekt za celotno regijo. Tudi za Haloze smo potrdili prednostne projekte. Tega, da projektov nimamo, nam ni mogoče očitati.« Navzoči na seji kolegija županov so potrdili sklep, da ustanovijo pogajalsko skupino, v kate- ri bodo predstavniki mestnih občin Ptuj in Maribor, občin Slovenska Bistrica in Ormož, Mariborske razvojne agencije, ZRS Bistra Ptuj in Komunalnega podjetja Ptuj. V pogajalsko skupino naj bi predvidoma vključili tudi župane vseh preostalih občin podravske regije. Na ministrstvu za okolje in prostor bodo zahtevali sestanek, in sicer še prej, preden bo o Dogovoru za razvoj regij odločala vlada. Mojca Zemljarič privatnega kapitala spravljate Pošto na kolena « poštno poslovalnico preoblikovati v pogodbeno. Na Pošti Slovenije zatrjujejo, da bi tudi v takšni organizacijski obliki ohranili dovolj širok nabor kraj pa je zelo odročen. Zato so vztrajali, da krajani pošto potrebujejo. Po podatkih PS je marca letos žetalsko poštno poslovalnico dnevno obiskalo med 50 in 60 ljudi - za kraj veliko, za PS premalo. O poštarju na poziv in sanjah o spletu Pogodbena pošta bi obdržala poštno številko in žig, pri nabo- (plačilo položnic, dvig gotovine prek POS-terminala ter poslovanje z Novo KBM). V Sloveniji so prvo pošto v pogodbeno spremenili leta 2012, danes naj bi jih bilo že okoli 135. Med njimi so tudi »bližnje« Lovrenc na Dravskem polju, Ptujska Gora in Stoperce. V več kot desetih primerih so pogodbeni izvajalci občine. Pošta podpisniku pogodbe za izvajanje storitev mesečno plačuje 720 evrov bra- da jo lahko preoblikujejo tudi v premično pošto (takšnih je v Sloveniji trenutno 23): »Pismo-nošo lahko stranke pokličejo in jih obišče na domu. Z vidika starejših občanov je premična pošta še boljša, saj potrebujejo samo telefon.« Opozoril je tudi, da je pri poštarju že sedaj mogoče plačati položnico ali dvigniti gotovino s hranilne knjižice, poleg tega se vse več transakcij opravlja prek spleta. Foto: Črtomir Goznik Zupan Anton Butolen: »Globoko sem razočaran, da živim v državi, v kateri je človek od rojstva do smrti največji strošek. Za koga potem sploh je država? Jaz sem mislil, da služi ljudem ...« ru storitev pa se stvari zapletejo. Pernek je pojasnil: »Univerzalna poštna storitev (sprejem in izročitev pošiljk) mora pokrivati 95 % ozemlja države petkrat na teden, ostalo so povsem komercialne storitve.« Na pogodbeni pošti bi bilo mogoče oddati ali prevzeti pošiljke, kupiti znamke, voščilnice, obrazce UPN in podobno, vplačati poštno nakaznico, ponujala bi tudi nekatere bančne in finančne storitve to (300 evrov neto je fiksnih, drugih 300 pa izvajalec dobi le, če jih z 20 % provizijo ne zasluži sam). Če ne pogodbena, pa premična pošta V kolikor izvajalca pogodbene pošte ne bo mogoče dobiti, bo trenutna poslovalnica sicer ostala, vendar je Pernek opozoril, Pogoltnosti države ne nameravajo prikimavati Župan Anton Butolen je pojasnil, da občina interesa za prevzem poštnih storitev nima: »Če PS pravi, da ji naša poslovalnica prinaša izgubo, čemur sicer ne verjamem povsem, bo občini izgubo prinašala zagotovo, saj bo obseg storitev bistveno manjši. Univerzalna poštna storitev namreč predstavlja samo okoli 20 % storitev, ki jih pošta opravlja sedaj. Žal mi je, da se na razpis nista javila zadruga ali bife.« Meni, da so stroški pogodbene pošte (en zaposlen za polni delovni čas, najemnina ali odkup prostorov ter tekoči stroški) za občino previsoki, kakšnemu podjetju pa bi morda res lahko pomenila dodaten zaslužek. Občinski svet dokončne odločitve, ali bo občina s PS podpisala pogodbo, še ni sprejel (pred tem bo namreč PS pripravila dodatna pojasnila, specifikacijo stroškov itd.). Na željo PS pa je podal (negativno) mnenje k preoblikovanju pošte v pogodbeno, ki sicer ni obvezujoče ... Župan je sklenil: »Če je že država pogoltna, bomo mi imeli vsaj moralno zadoščenje, da pri tem ne sodelujemo. Naša moralna zaveza je, da ne glasujemo za stvari, ki našim občanom zmanjšujejo splošne dobrine.« Butolen je odgovoril: »Če je to res, ne poslujete dobro. Ukinite vse poslovalnice, saj premične pošte omogočajo najboljšo storitev za občane in največji profit za vas!« Dodal je še: »Kar se tiče interneta, ga je treba najprej imeti ... Poleg tega starejši novih tehnologij ne znajo uporabljati in jim tudi ne zaupajo. Na ta način se institucija z izjemno dolgo tradicijo in zaupanjem prebivalcev spravlja na kolena v interesu dobička in privatnega kapitala.« Ker bi se v primeru pogodbene pošte pošiljke razvrščale v Majšperku, se poraja tudi vprašanje, kaj bi se zgodilo z nevroče-nimi priporočenimi pošiljkami. Te bi bilo treba isti dan iti iskat v Majšperk, šele naslednji dan pa bi jih občani lahko dvignili na domači pogodbeni pošti. Župan je opozoril: »Nekateri naši občani imajo do Majšperka več kot 20 kilometrov, do tja pa ni enega samega javnega prevoza.« Poleg tega bi se položnica, plačana pri pismonoši, knjižila na majšperški pošti, ki bi žetalski pogodbeni tako pobrala velik del dobička . Eva Milošič 4 Štajerski V središču petek • 30. septembra 2016 Ptuj • Zapletom pri načrtovani izgradnji urgentnega centra ni in ni videti konca Kdo se spreneveda in kdo ptujski Po vseh zapletih, povezanih z načrtovano gradnjo urgentnega (UC) centra na Ptuju, se pojavljajo dvomi, da je 600.000 pride. Na ministrstvu za finance (MF), ki naj bi z negativnim mnenjem preprečilo prodajo zemljišča SB Ptuj ptujskemu „Glede na to, da Dom upokojencev Ptuj spada v pristojnost Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), SB Ptuj pa v pristojnost Ministr- stva za zdravje (MZ), torej je v obeh primerih lastnik zavoda država Republika Slovenija, predlagani način nakupa zemljišč ni mogoč," so 9. septem- Foto: Črtomir Goznik Je problem tudi (ne)sode-lovanje med zdravstvenimi domovi in bolnišnicami? Ker je bilo iz govora direktorja Leva-niča na seji kolegija županov moč razbrati, da je eden izmed problemov, ki naj bi ga ministrstvo za zdravje izpostavljalo, povezan z organizacijo dela v urgentnem centru, smo Metko Petek Uhan, direktorico Zdravstvenega doma Ptuj povprašali, kakšno je njeno mnenje in kako komentira vse te zaplete: „Če/ ko bo urgentni center zgrajen, smo mi pripravljeni sodelovati tako kot zdaj. Mislili smo sicer, da bo sodelovanje rešeno na državnem nivoju, ko bodo urgentni centri zgrajeni in bo tudi financiranje dorečeno, a še žal to nikjer ni urejeno." Je pa kljub temu Petek Uhanova izrazila prepričanje, da Ptuj mora dobiti urgentni center, a dodala: „Če ne, mora država najti druge rešitve." Poudarila je še: „Treba pa je pacientom povedati, da je strah, da ne bodo imeli oskrbe, odveč." O špekulacijah, da zdravstvenim domovom izgradnja urgen-tnih centrov sploh ni po godu, Petek Uhanova pravi: „To so zadeve na državnem nivoju. Država je najprej zgradila prostore, zdaj se pa urejajo razmerja med primarijem in sekundarijem, in ker vsebina ni popolnoma financirana, bo še nekaj časa trajalo, da se to uredi. To je stvar države. Zato je veliko prahu tudi v drugih urgentnih centrih, a če smo ljudje, se da vse dogovoriti." Direktor SB Ptuj Andrej Levanič bra na naše vprašanje odgovorili na ministrstvu za zdravje. Kot je pojasnil direktor SB Ptuj Andrej Levanič, so podobno povedali tudi njemu, sklicujoč se na ministrstvo za finance, ki da naj ne bi soglašalo s prodajo. Levanič sicer pravi, da ima zelo malo pisnih odgovorov, a da je večkrat dobil ustni odgovor visokih uslužbencev na ministrstvu za zdravje, tudi Tomaža Glažarja, direktorja di-rektorata za zdravstveno ekonomiko. Kot zdaj vse kaže, ministrstvo za finance o tej zadevi doslej sploh naj ne bi odločalo. Tako so nam pojasnili v pisnem odgovoru, v katerem so nave- Foto: Črtomir Goznik dli, da to ni njihova pristojnost, temveč pristojnost ministrstva za zdravje in socialnega ministrstva. „Pristojnosti vlade torej najbrž ni mogoče zanikati, ni pa to stvar ministrstva za finance," so dodali. Zakaj predlagane rešitve za ministrstvo za zdravje niso sprejemljive? O tem, kakšne rešitve pri zagotavljanju prepotrebnih 600.000 evrov lastnega deleža Zaradi manjkajočih 600.000 evrov lahko Ptuj ostane brez urgentnega je vodstvo ptujske bolnišnice ponudilo ministrstvu za zdravje, smo poročali večkrat. Zaradi težke finančne situacije in kumulativnih izgub iz prete- klih let ministrstvo za zdravje soglasja za dodatno zadolževanje bolnišnici razumljivo ni dalo. Prav tako niso bili sprejemljivi predlogi o prenosu sred- Sveta Ana, Benedikt • Vse kaže, da bodo znova dobili zdravnika Ministrstvo naj bi dalo zeleno luč za podelitev koncesije V občini Benedikt in Sveta Ana so odprte vse poti, da se k njim vrne zdravnik. Ministrstvo za zdravje bo namreč - kot so nam zatrdili - izdalo soglasje za podelitev koncesije za družinskega zdravnika. Po tem, ko sta občinska sveta občin Sveta Ana in Benedikt na junijski seji izglasovala sklep o podelitvi koncesije za opravljanje primarnega zdravstvenega varstva za področje družinske medicine na lokacijah občin Sveta Ana in Benedik za vsako po 0,5 programa, sta občinski upravi objavili javni razpis za podelitev koncesije za družinskega zdravnika. Kot je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb, so na razpis pravočasno prispele tri ponudbe, in sicer Ivan Mitrovic iz Maribora, Jasna Džanic Unger iz Pesnice pri Mariboru in Amigdala, d. o. o., iz Lenarta. Štiričlanska komisija je po točkovniku, v katerem so bili kriteriji pričetek dela, delovna doba in število opredeljenih zavarovanih oseb pri nosilcu dejavnosti, največ točk dodelila Ivanu Mitrovicu iz Maribora. Gre za družinskega zdravnika, ki je sicer pred dvema letoma odšel iz Zdravstve- nega doma Lenart. Ob tem so na občini Benedikt opozorili, da zdravnika še niso izbrali, saj še čakajo na soglasje Ministrstva za zdravje. Prav zato nam tako niso znali napovedati, ali sploh in kdaj bo zdravnik, ki ga težko pričakujejo, začel delati. Tako smo se z vprašanjem, ali nameravajo izdati soglasje za po- delitev koncesije, obrnili kar na pristojno ministrstvo. Po več kot dveh tednih smo prejeli odgovor, v katerem so potrdili, da se bo Ministrstvo za zdravje strinja- Ambulanta pri Sveti Ani je vrata zaprla lani, po 37 letih delovanja, zaradi pomanjkanja zdravnikov, kar je med občani sprožilo veliko nezadovoljstva. Pred sedmimi leti se je zaprla ambulanta tudi v Benediktu. Foto: Arhiv občine Sveta Ana Kdaj točno bosta ambulanti pri Sveti Ani in v Benediktu odprli svoja vrata, se v tem trenutku še ne ve. lo s podelitvijo koncesije v občini Benedikt in Sveta Ana v Slov. goricah. Povedano drugače, s tem so torej odprte vse poti, da se k Sveti Ani in v Benedikt lahko znova vrne zdravnik, ki bo polovico delovnega časa opravljal v aninski ambulanti, drugo polovico pa v benediški. Naslednji korak je le še podpis koncesijske pogodbe obeh občin z izbranim koncesionarjem, ta pa bo moral še skleniti pogodbo o izvajanju programa zdravstvenih storitev z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Spomnimo še, da je svet zavoda ZD Lenart pritrdil podelitvi koncesije pod pogojem, da se koncesija koncesionarju odvzame, če slednji ne more zagotoviti primarnega varstva na lokaciji v Benediktu in Sveti Ani. V tem primeru program splošne medicine preide nazaj prvotnemu nosilcu, torej Zdravstvenemu domu Lenart. Sicer pa podelitev omenjene koncesije po neuradnih informacijah naj ne bi bila najbolj po godu nekaterim županom iz območja upravne enote Lenart, saj so občine predlani zaustavile podeljevanje koncesij zasebnikom. Monika Levanič petek • 30. septembra 2016 V središču Štajerski 5 bolnišnici ne privošči izboljšav evrov lastnega deleža - ki ga mora zagotoviti Splošna bolnišnica (SB) Ptuj - le dober izgovor za to, da do izgradnje ne Domu upokojencev, namreč trdijo, da o tej zadevi sploh niso odločali in da niti ni v njihovi pristojnosti. r NCA Foto: Črtomir Goznik centra. Namesto da bi strnili sile, vleče vsak po svoje ... Ministrstvo za finance o morebitni prodaji zemljišča ne ve nič ... Čeprav je bilo večkrat povedano, da prodaja zemljišča ni mogoča, saj da z njo ne soglaša ministrstvo na finance, tam zanikajo, da bi o tem sploh odločali. Odgovorili so nam: „Če gre za občinsko investicijo, ministrstvo za finance za to ni pristojno. Če pa je urgentni center eden iz mreže urgentnih centrov v Sloveniji, ki se gradijo tudi s sredstvi EU in sredstvi državnega proračuna, je vprašanje lahko v pristojnosti ministrstva za zdravje oz. je možno, da se s tem ukvarjajo oni. Dom upokojencev Ptuj je javni zavod v pristojnosti MDDSZ, zato so zanj pristojni oni. Pristojnosti vlade torej najbrž ni mogoče zanikati, ni pa to stvar ministrstva za finance." MDDSZ nima zadržkov O tem, kakšno je njihovo stališče o morebitnem nakupu zemljišča Bolnišnice Ptuj, so na MDDSZ pojasnili: „Kot upravljavec je direktor zavoda pristojna oseba in sam odloča o nakupu zemljišča. Nakup je lahko utemeljen zgolj z vidika kapacitet zavoda, v katerih se bo opravljala osnovna dejavnost zavoda, ne pa z razlogom, da se SB Ptuj zagotovijo finančna sredstva." Jasno je, da je direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički zemljišče želela kupiti z namenom izgradnje objekta, kar torej pomeni, da bi bil nakup utemeljen. Ministrstvo za javno upravo Na Ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da bi bil možen brezplačen prenos lastninske pravice, ne pa tudi prodaja: »Prodaja zemljišča ne bi bila skladna z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Pravne posle res sklepa predstojnik upravljavca, vendar v imenu in za račun Republike Slovenije. V primeru, ki ga navajate, bi prišlo do nenavadne situacije, ko bi tako v vlogi prodajalke kot v vlogi kupca nastopala ista pravna oseba, to je RS. Prav tako bi bilo problematično zemljiškoknjižno dovolilo, saj bi se izbrisala in ponovno vknjižila RS. V primeru, ki ga navajate, bi moral javni zavod, ki nepremičnino potrebuje za opravljanje svojih nalog preko resornega ministrstva predlagati vladi, da ga določi za dokončnega upravljavca nepremičnin, ki jih potrebuje, seveda za ustrezno obrazložitvijo o potrebnosti nepremičnin.« stev z enega državnega računa na drugega, prodaji zemljišč in podobno. Kronologija aktivnosti, povezanih z izgradnjo urgentne-ga centra Ptuj, kaže, da je vodstvo Bolnišnice Ptuj naredilo številne korake, a vsi ti ministrstvu za zdravje očitno niso bili dovolj dobri ali ustrezni. Še več, trdijo celo, da pri teh famoznih 600.000 evrili ne gre za sofinanciranje urgen-tnega centra. „Projektni svet je sprejel metodologijo oblikovanja urgentnih centrov, ki je na podlagi podatkov o številu primerov urgentne centre razvrstil v tri velikostne razrede. Metodologija je UC Ptuj razvrstila v velikostni razred C3, kamor se uvrščata tudi centra Trbovlje in Brežice. Iz tega izhaja, kakšna je površina UC, na tej podlagi je SB Ptuj pripravila investicijsko dokumentacijo, iz katere izhaja vrednost UC okrog 1,9 milijona evrov. Ta sredstva je ministrstvo tudi zagotovilo. Ministrstvo ne zahteva sofinanciranja UC. Sredstva ministrstva za njegovo izgradnjo so zagotovljena. SB Ptuj je prvotni načrt UC razširila in z novim načrtom rešuje svoje druge težave. Ministrica je že na vladnem obisku marca letos vodstvu SB Ptuj povedala, da lahko takoj začnejo postopke izgradnje UC, če pa želijo uresničiti svoj razširjeni načrt, pa morajo najti sredstva zanj. Enako je bilo tudi z drugimi bolnišnicami, ki so z izgradnjo UC reševale še druge probleme s prostori in so bolnišnice za ta del same zagotavljale sredstva," so na vprašanje, kaj je razlog zapletov, odgovorili na ministrstvu za zdravje. Dodali so še, da je ministrstvo julija 2015 potrdilo investicijski program za izvedbo investicije izgradnje UC Ptuj v vrednosti 2.493.609 evrov z davkom in navedli, da vire za financiranje projekta zagotavljata: ministrstvo v viši- ni 1.908.936 evrov in Splošna bolnišnica Ptuj v višini 584.673 evrov. Kot problem, ki naj bi torej vplival na to, da projekt ni bil izpeljan, izpostavljajo dejstvo, da naj bi ptujska bolnišnica v novelaciji investicijskega programa povečala vrednost projekta za več kot 20 odstotkov. Višina upravičenih stroškov, ki so jih za gradnjo urgen-tnih centrov krili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, je znašala: v Brežicah 1.820.313 evrov, 2.556.269 evrov v Trbovljah, UC Slovenj Gradec 4.237.414 evrov, Murska Sobota 4.229.666 evrov, Nova Gorica 4.314.291 evrov, Novo mesto 4.865.557 evrov, Izola 4.961.580 evrov, Jesenice 5.199.575 evrov, Celje 6.763.980 evrov in Maribor 9.820.356 evrov. To je skupaj dobrih 48 milijonov evrov za izgradnjo mreže urgentnih centrov, v katero Ptuj sploh ni bil uvrščen. Kasnejšim uspehom pri zagotavljanju proračunskih sredstev so sledili novi in novi zapleti, ki izgradnjo ponovno postavljajo pod vprašaj. Župani več ne prosijo, sedaj zahtevajo Na seji kolegija županov občin Spodnjega Podravja je direktor SB Ptuj Andrej Leva-nič povedal, da kljub intenzivnemu dogovarjanju ni optimističnih informacij v zvezi z izgradnjo urgentnega centra. Presenečen je, da ministrstvo ponuja nove variantne rešitve, ki odstopajo od dogovora. „Če bo to sprejeto, bo naše okolje izjema," je bil skrivnosten Le-vanič, ki teh predlogov še ni predstavil javnosti, a je povedal, da vztraja na edini pravi in sprejemljivi poti. Podporo so mu izkazali tudi župan spo-dnjepodravskih občin, ki so dejali, da so se pripravljeni, če se stvari ne bodo premaknile z Foto: Črtomir Goznik Marca seje ■ ■ ■ ■ ■ ministrici za zdravje ideja (še) zdela dobra... Na vladnem obisku marca letos smo ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc vprašali, kaj meni o ideji, da ptujski bolnišnici pri zagotavljanju sredstev za izgradnjo urgentnega centra na pomoč priskoči Dom upokojencev Ptuj. Dejala je: „Podpiram vsakršno sodelovanje. Slišala sem tudi za možnost, da bi del bolnišnice postal negovalna bolnišnica, a to je bilo povsem neformalno. Verjetno bi to bilo smiselno, ker take bolnišnice v tej regiji ni. Potrebe po takih oddelkih pa so, glede na starajočo se družbo, vedno večje." Po preverjanjih pa naj bi na ministrstvu za zdravje ugotovili, da je to idejo nemogoče realizirati, kar so povedali tudi direktorju ptujske bolnišnice Andreju Levaniču, sklicujoč se na ministrstvo za finance. Ne le prenos sredstev z enega računa na drugega, temveč tudi prodaja zemljišča naj ne bi bila v skladu z zakonodajo. Nad nenadnimi zadržki in pomisleki zdravstvenega ministrstva je presenečen tudi direktor Levanič, ki pravi, da so na ministrstvu prvotno s to idejo soglašali. Levanič nenazadnje predlaga, naj se zemljišča, katerih vrednost zadošča za pokritje lastnega deleža, prodajo bodisi Domu upokojencev Ptuj bodisi na javni dražbi nekomu tretjemu. mrtve točke, skupaj z njim podati na protest v Ljubljano. „Če je izgovor izguba bolnišnice iz preteklih let, lahko povemo to, da so bile vse bolnišnice, kjer so se urgentni centri gradili, v minusu. Zahtevamo enakovredno obravnavo, ne nazadnje gre za zdravje občanov in državljanov, kar so očitno na ministrstvu za zdravje pozabili," je bil jasen Anton Butolen, župan občine Žetale. Župani občin Spodnjega Podravja so že aprila letos na MDDSZ poslali pobudo, da se del manjkajočih sredstev za UC Ptuj zagotovi iz naslova sredstev Doma upokojencev Ptuj. Ta teden, v ponedeljek, pa so sklenili, da bodo tokrat poslali zahtevo na ministrstvo za zdravje: v kateri bodo jasno zapisali, da Ptuj urgentni center nujno potrebuje in da zahtevajo enakovredno obravnavo z drugimi bolnišnicami, ki so urgentne centre dobile. Z ministrico Kolar Celarčevo je ptujski župan Miran Senčar poskušal dogovoriti termin za sestanek, a naj bi bila v naslednjih dneh zelo zasedena. Predsednica sveta zavoda SB Ptuj Sonja Žibrat je na kolegiju županov poudarila, da je jasno, da letos začetka izgradnje urgentnega centra na Ptuju ne bo, a da morajo vsi akterji stopiti skupaj ter doseči vsaj to, da se bo del sredstev, ki je zagotovljen v letošnjem državnem proračunu za ta projekt (1.750.000 evrov), prenesel v prihodnje leto. Dodala je še, da je očitno, da ministrstvo za zdravje nima prave volje za realizacijo tega, za naše okolje zelo pomembnega projekta. Dženana Kmetec Ali lahko Splošna bolnišnica Ptuj proda svoja zemljišča Domu upokojencev Ptuj? Različna ministrstva, različni odgovori: Ministrstvo za zdravje MJU Ministrstvo za finance MDDSZ »Ker je v obeh primerih lastnik zavoda država, predlagani način nakupa ni mogoč.« »Možen je brezplačen prenos lastninske pravice, ne pa tudi prodaja, saj bi RS zemljišče prodala sama sebi.« Za to ni pristojno, o tem sploh ni odločalo. »O nakupu zemljišča odloča direktor.« 6 Štajerski Kmetijstvo petek • 30. septembra 2016 Podravje • Seja sveta območne enote ptujskega kmetijskega zavoda Težave so znane, le politične volje ni za njihovo rešitev Izvoljeni člani območne enote ptujskega kmetijskega zavoda so na prvi seji po konstituiranju razpravljali o zavarovanju kmetijskih površin in ukrepih za ublažitev mlečne krize. Dotaknili so se tudi delovanja sklada kmetijskih zemljišč, ki je po mnenju članov sveta zašel s prave poti. Tudi v kmetijstvu velja -naši in vaši Med drugim je svet zavoda na seji izvolil člane odborov območnih izpostav. Na vseh enotah v Ormožu, Lenartu, Ptuju in v Slovenski Bistrici odbore sestavljajo člani le dveh strank, in sicer Kmečke liste ter Društva slovenske kmečke zveze. Milan Fideršekje tovrsten nabor članov pokomentiral: »Tako je bilo v partijskem sistemu - samo naši in nihče drug. Prav bi bilo, da vključimo tudi kandidate iz Društva članov sindikata kmetov in Kmečkega društva Nova Slovenija.« Milan Unuk mu je pojasnil: »Isti ljudjesmovsindikatu, v kmečki zvezi... Sicer pa smo člane izbrali tako, da so kmetje teritorialno in panožno zastopani.« A kot je mogoče razbrati iz seznama članov odborov, teritorialna zastopanost vendarle ni bila v prvem planu. Namreč odbor slovenje-bistriške izpostave sestavljajo kmetovalci iz Slovenske Bistrice, Oplotnice in Poljčan, na Makole pa so očitno pisci predlogov pozabili. Z leve: Branko Ravnik, Andrej Rebernišek, Milan Unuk in Srečko Kolar Foto: Mojca Vtič »Sklad je kupil za pet milijonov evrov zemlje, po manj kot evro po kvadratnem metru, nam jo prodaja po 2,2 evra ali še več. Kam gre ta razlika? Ob tem kmetje težko pridemo do zemlje,« je poudaril Milan Fider-šek. Simon Toplak je dodal, da je treba nujno zahtevati spremembo zakona o skladu kmetijskih zemljišč in kmetijskih zemljiščih. »V Evropi vedo, komu se daje zemlja v najem - družinskim kmetijam, pri nas ne. Dokler ne bo politične volje, bo težko kaj spremeniti, vemo pa, komu je naklonjena zdajšnja politika - delničarskim družbam.« Da bi slovensko državno zemljo v zakup dobili slovenski kmetje, bo cilj delovne skupine, ki jo med drugim sestavljata tudi predsednik sveta območne enote ptujskega zavoda Milan Unuk in direktor ptujskega zavoda Andrej Rebernišek. »Pripravili bomo analizo stanja, argumente za spremembo delovanja sklada, ekonomske vidike sprememb ...,« je aktivnosti skupine naštel Rebernišek. Unuk je dodal: »Če aktivnosti ne bomo začeli, se ne bo nič spremenilo.« Na seji sveta je bil prisoten tudi direktor KGZS Branko Ravnik. »Najprej je treba določiti, kakšna je vloga Sklada, kaj mi pričakujemo od te ustanove. Nesprejemljivo je, da se zemljišča prodajajo na licitacijah, da Sklad sam viša cene zakupnin. Zemljiška politika in vprašanje, kako slovensko hrano pripeljati do potrošnika po pošteni ceni, sta ključna izziva, ki se ju bo treba lotiti,« je poudaril Ravnik. Začarani krog zavarovalništva Člani sveta so obravnavali tudi problematiko (ne)zavaro-vanosti kmetijskih površin in škod po naravnih nesrečah. »Zavarovanje in pristojna zakonodaja sta res slabo urejena. Sedaj bodo tisti, ki so imeli zavarovane kmetijske površine, prejeli več državne pomoči kot tisti, ki niso imeli zavarovanih površin. Vemo pa, kdo se je za zavarovanje odločil - večji sistemi. Zakaj? Pozeba je zelo redek pojav, ob tem zavarovalnina ni poceni. Na to temo bomo tudi sklicali skupno sejo zavodov iz severovzhodne Slovenije, na kateri bomo zahtevali prevetritev zakonodaje in dvig sofinanciranja zavarovalnih premij,« je pojasnil Rebernišek. Medtem ko so bile zavarovalne premije leta 2013 iz državnega proračuna polovično sofinancirane, je ta delež že leta 2015 padel na 20 %. A na drugi strani, kot je opozoril Unuk, so se z državnim sofinanciranjem premije zviševale. »Denar so torej pobrale zavarovalniške hiše.« Ravnik je k povedanemu dodal, da so zavarovalnice ceno premij zvišale zaradi negativnih rezultatov v letih 2007-2010. »Zadnja štiri leta so imela pozitivni rezultat, letos bo verjetno rezultat ponovno negativen. In zavarovalnice izračunajo premije na podlagi letnega izida. Na zbornici menimo, da se mora najprej spremeniti uredba, ki sedaj pravi, da ne moreš dobiti državne pomoči, če se lahko pridelek zavaruje. Na drugi strani se mora spremeniti miselnost kmetov, sedaj kmetijske pridelke zavarujejo le tisti, ki imajo večja tveganja. Če bi bil obseg zavarovanih površin večji, bi bile premije nižje.« Slavko Trstenjak je spomnil, da se je že pred leti rodila ideja o vzajemni kmetijski zavarovalnici. »To pomeni, da bi bila vsa kmetijska zemljišča zavarovana in da bi vsak prispeval neki delež,« je dodal. A Ravnik je pojasnil, da je lahko obvezno zavarovanje urejeno tudi v sodelovanju s komercialnimi zavarovalnicami. »To sodelovanje bi bilo zaradi majhnosti države cenejše kot vzajemna zavarovalnica, bi pa potemtakem država določila višino premij.« Kmetijsko politiko krojijo veliki Ne samo nenaklonjenost politike do malih in manjših kmetovalcev, dodaten udarec za kmete je tudi vpliv velikih podjetij na ustroj kmetijske politike. »Do politike v Bruslju moramo biti zadržani, saj to politiko krojijo drugi. Na področju mleka vemo, kdo pobira smetano. Kmetje dobijo tretjino manj, cene v trgovini ostajajo enake. Ukrepi EU na področju mleka gredo v smeri, da se male pridelovalce umakne iz trga. Najprej se je znižala cena mleku, sedaj se denarno spodbuja manjša prireja. Vse gre v smeri, da osta- nejo veliki pridelovalci v velikih državah. Nesprejemljivo je, da je Bruselj zadnjih 10 let omogočal milijarde nepovratnega denarja za povečevanje prireje mleka. V Nemčiji so nastali kmetijski obrati z več 100.000 kravami. Oni lahko mleko prodajajo za 18 centov, mi ga ne moremo. Kaj bomo naredili, da bomo zaščitili male kmetovalce?« je vprašal Trstenjak. Kje se skriva ena izmed rešitev, je razkril Janez Rajšp: »Povprečna marža na mleko in mlečne izdelke v Franciji je 18 %, določila jo je država, pri nas je ta marža 56 %.« Da spodbujanje manjše prireje ni ukrep, ki bi rešil slovenske kmetovalce, je prepričan tudi direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič. »To je korak nazaj, ki vsekakor ni spodbuden. Ob tem se že napovedujejo višje cene mleka, povpraševanje po mleku je. Ne vem, ali mi tako pozno začnemo reševati probleme, da se rešijo že sami.« Unuk pa je spomnil na zgodbo o zaprtju sladkorne tovarne: »Mi bomo zmanjševali prirejo, da bodo drugi k nam prodajali. Temu bi se morali upreti, da se nam ne bo zgodilo enako kot se nam je s sladkorjem. Žal ukrepe Bruslja znamo mi še poslabšati, ne vem, ali se ne znamo pogajati ali pa preveč radi ubogamo.« Člani sveta so še opozorili na domnevno cenejše veterinarske storitve v Avstriji in na škodo, ki jo povzroča divjad. Ravnik je predstavnikom kmetov predlagal, da se sestanejo s pristojnimi organizacijami in skušajo najti rešitve. Mojca Vtič Denar, namenjen kmetom, poberejo delniške družbe Direktor KGZS Branko Ravnik je na seji predstavil ključne novosti zakona o kmetijstvu, te gredo predvsem v smeri uskladitve naše zakonodajo z zakonodajo Evropske unije. Med drugim naj bi se s spremembami zakona uredilo področje sezonskega dela, točno naj bi se določilo, kateri izdelki lahko vsebujejo izraz kmečki ali pridelan na kmetiji. Slavko Trstenjak je ob tem opozoril, da so pri nas kmetijska gospodarstva samostojni podjetniki, delniške družbe, druge pravne osebe in kmetje. Temelj kmetijstva bi morale biti družinske kmetije Slavko Trstenjak je ob tem opozoril, da so pri nas kmetijska gospodarstva samostojni podjetniki, delniške družbe, druge pravne osebe in kmetje. »Spodbujati bi morali družinske kmetije, ki so temelj kmetijstva. Sedaj delniške družbe ali druga podjetja imenujejo na čelo direktorja, mlajšega od 40 let, da dobijo dodatnih 25 % pri plačilu subvencij, čeprav so te prvotno namenjene kmetom. To je napaka in gospodarske družbe to s pridom izkoriščajo,« meni Trstenjak, Ravnik pa dodaja, da to ni napaka, temveč zavestna odločitev ministrstva. Prvi je še opozoril, da je povprečna velikost slovenskih kmetij nekaj nad šest hektarjev in da te na razpisih težko tekmujejo za državni denar s podjetji, ki obdelujejo po 100 ali 1000 hektarjev. »Če želimo ohraniti kmetije, se mora nekaj spremeniti na tem področju, sicer pa bo kmetijska politika še naprej favorizirala velika podjetja.« _w Foto: Mojca Vtič petek • 30. septembra 2016 Podjetništvo Štajerski 7 Lenart • V Lenthermu stavka zaposlenih »Vogrin, odstopi že enkrat. To so naši žulji in tvoji apetiti. « Delavci lenarškega podjetja Lentherm že peti dan stavkajo. Stavkali bodo do konca, vse dokler ne bodo dobili izplačanih izostale plače in prispevkov, predvsem pa dokler z direktorskega stolčka ne odstopi Ivan Vogrin. Slednji trdi, da vztraja na položaju samo zato, da bi rešil podjetje. Nekdanji župan Lenarta in poslanec Ivan Vogrin, ki je direktorski stolček v lenarškem podjetju Lentherm formalno zasedel marca letos, je tamkajšnje zaposlene najbolj razjezil, ko jim je znižal plače na minimalca. Po besedah sekretarja Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI) za Štajersko Martina Dularja so Vogrina hoteli odstaviti, a je ta le nekaj dni pred tem podal predlog za prisilno poravnavo, kar je onemogočilo njegov odpoklic. »Stavko smo v družbi Lentherm začeli v ponedeljek ob 6. uri zjutraj zaradi neizplačane avgustovske plače ter prispevkov za julij in avgust. Glavni poziv pa je, da Ivan Vogrin odstopi z direktorskega mesta, to pa iz preprostega razloga, ker so banke že pred dvema mesecema in tudi zdaj dale jasno vedeti, da ne želijo imeti direktorja Vogrina. Ko je bila skupščina in torej možnost, da se ga odstrani, je dal firmo v prisilno poravnano in zdaj smo tu, kjer smo. Naša zakonodaja pa je takšna, kot je: direktorja ne moreš kar tako zamenjati. Mi nimamo več česa zgubiti, stavka bo do konca,« je povedal Dular ter še dodal, da če se zadeve ne bodo uredile ta teden, bo podjetje, ki ima sicer perspektivo, končalo v stečaju: »Delavci ostajajo brez dela po nepotrebnem. Družba je blokirana in ne more več poslovati. Če se firma ta teden ne bo rešila, bo šla na koncu v stečaj. Podjetje ima perspektivo, vendar brez Vogrina. Ne razumem, zakaj ne odstopi. Problem je, da delavca lahko po domače povedano kar brcneš iz podjetja, daš odpoved in ne vem kaj vse, ta direktor pa lahko počne, kar želi. In na koncu bo uničil podjetje s 60 delavci.« Vogrin Jelenku očita siromašenje podjetja Medtem ko vseh 52 delavcev nadaljuje stavko, direktor Vogrin, ki ima sicer v lasti 24-od-stotni delež podjetja, vztraja na položaju, krivdo pa prelaga na solastnika Damirja Jelenka: »Za izplačilo avgustovske plače je OPSTCPI ŽE ENKRAT TO SO NAŠI ŽULJ I: iN tvoji AffTfT" LAZMVg-r^. K JF Foto: ML Nezadovoljstvo so zaposleni izrazili tudi s transparenti, ki visijo na vhodu v podjetje. odgovoren Jelenko, ki je dal direktorja odstraniti iz podjetja. Poklical je na pomoč Dularja in mi od 12. julija naprej preprečujeta vstop v podjetje. Dokler sem bil jaz prisoten v podjetju, so bile plače redne in delali smo tudi ob sobotah in podaljšanem delovniku. Ne vztrajam na direktorskem položaju, le dopustiti ne smem, da bo gospod Jelenko brez sramu še naprej plenil denar iz transakcijskih računov Lentherma. Pisanje fiktivnih računov pa je tako njegova specialnost. Tudi zaradi tega Jelenko ne dovoli neodvisnega pregleda poslovanja.« Vogrin v sporočilu za medije nadalje pojasnjuje sprožitev prisilne poravnave: Ptuj • Odprli vrata novega zavoda Kam z družino? Nič lažjega! Ta teden je začel delovati zasebni zavod Bodidobro, ki je v svojih prostorih na Rajšpovi ulici na Ptuju odprl družinski center. Namen delovanja zavoda in centra je spodbujanje razvoja otrok in odraslih, promocija aktivnega in zdravega načina življenja. Ustanoviteljici sta Barbara Varvoda Matjašič in Petra Kola-rič, ki jima ustvarjalnih in podjetniških idej kar ne zmanjka. „Na-jina skupna vizija je bila odpreti neke vrste družinski center, kjer bi potekale različne dejavnosti, namenjene otrokom in odraslim (družinam in posameznikom)," pojasnjuje Petra Kolarič. Novoustanovljeni zavod v svojih prostorih ponuja program, ki obsega vodene in nevodene dejavnosti za otroke, praznovanja otroških rojstnih dni, različne oblike vadbe ter organizacijo predavanj in delavnic s področij starševstva, zdravega načina življenja, samo-vzgoje, osebnega razvoja ... Tako vpisi kot vadbe že potekajo, vse informacije pa so objavljene na Facebook strani zavoda in na njihovi spletni strani. Med drugim bodo nudili tudi praznovanja rojstnih dni, ki bodo zasnovana na osnovi poznavanja otrokovega razvoja in želja ter zanimanj slavljenca. „Praznovanja bodo tematsko obarvana, kar predstavlja rde- čo nit celotnega dogajanja. Na izbrano temo bodo vezani vsi deli praznovanja: gibalni del, ustvarjalni del in prosta igra, ki je za otroke izrednega pomena," pravi Barbara Varvoda Matjašič. Ko jim bo vreme to omogočalo, bodo s pridom izkoristili tudi dvorišče in dejavnosti preselili na prosto. Tudi pri pogostitvi se bodo prilagajali željam slavljenca in njegove družine. Ker centra te vrste do sedaj na Ptuju ni bilo, sta ustanoviteljici prepričani, da ga bodo družine dobro sprejele. Predvsem želijo izpostaviti svojo igralnico za otroke, ki je edina tovrstna v mestu, in možnost kratkotrajnega varstva predšolskih otrok, inovativne pristope pri vadbah za otroke in montes-sori program za otroke in starše (montessori urice). Dženana Kmetec Družinski center na Rajšpovi ulici ponuja vrsto prednosti. Med drugim krasno igralnico za otroke in dvorišče. »Družba je insolventna. Glede na dejstvo, da bi bilo insolventnost mogoče odpravljati tudi z dokapitalizacijo, pa je Jelenko namesto dokapitalizacije dal le kredit. Ta isti kredit je že v juliju zahteval v celoti nazaj. Banka prav tako ni držala obljube in ni reprogramirala zapadlih bančnih obveznosti, kar bi prav tako pripomoglo k odpravljanju insolventnosti. Ker vse navedeno še vedno ne bi zadostovalo za odpravo insolventnosti, je bilo od banke pričakovati dodatno posojilo, ki pa ga prav tako ni bilo. Zaradi navedenega sem se kot direktor odločil za prisilno poravnavo.« Vogrin zatrjuje, da ga nadzorni svet v skladu z veljavno družbeno pogodbo ne more razrešiti. Ravnanje banke, ki odobritev posojila Lenthermu pogojuje z njegovim odstopom, pa ocenjuje kot smešno. Rešitev vidi v prihodu novega lastnika: »Na Novi KBM je bil z mojim posredovanjem Gašpar Mišič, lastnik podjetja Gasspar naložbe. Ogledal si je podjetje Lentherm. Ima željo vstopiti v lastništvo, toda Jelenko ne dovoli izvedbe neodvisnega pregleda poslovanja - revizije, zato ta postopek prevzema zaenkrat ne teče naprej.« Gašpar Mišič za nakup večinskega deleža ponuja en sam evro! Večinski lastnik Damir Jelen-ko očitke Vogrina zavrača in trdi: »Vogrin govori, da dokler je bil v firmi, so se normalno izplačevale plače, ne pove pa, da sem konec junija podjetju nakazal 250.000 evrov in da je ta denar bil dejansko za poplačilo plač, dobaviteljev in vseh obveznosti za nazaj. Nisem jaz tisti, ki bi mu preprečeval vstop v podjetje, ampak je to volja delavcev in sindikata. Gre za to, da se Vogrin neprimerno obnaša do zaposlenih, jih žali, in kar je najpomembneje, sam ne ponuja rešitve, na kak način bo podjetje naprej delovalo. Danes se pojavlja njegov strateški partner Gašpar Mišič, ki naj bi vstopil v družbo kot večinski lastnik, vendar mi za nakup mojega deleža ponuja en evro, kar je ponižujoče.« Kot kažejo zadnje informacije, se lastnika zdaj dogovarjata o možni prodaji Jelenkovega deleža Vogrinu. Iz Vogrinovega zadnjega sporočila za medije je razvidno, da mu je ta za odkup ponudil 150.000 evrov. Po besedah sindikalista Dularja naj bi se predvidoma danes stavkajoči skupaj z večinskim lastnikom Jelenkom sestali na sedežu podjetja. Monika Levanic Zaradi dveh velikih egov 52 ljudi ob službo »Glede na to, da sta se skregala dva lastnika, sindikat te zadeve verjetno ne more rešiti. Takšen primer smo v Sloveniji že imeli. V bistvu je od lastnikov odvisno, ali bosta takšno podjetje sploh lahko na kakršen koli način sanirala ali ne. Tisto, kar je sindikat lahko naredil, je, da je s stavko pritisnil na oba in skušal opozoriti, da vrag odnaša šalo. Naročil v podjetju, kot imam informacije, ni. Ljudje so v zaostanku s plačami in plačanimi prispevki. Stvar tone globoko na dno, lastnika pa se še vedno prepirata. Tukaj je očitno problem dveh velikih egov, ki bo na koncu 52 delavcev stal zaposlitve,« nastalo situacijo komentira predsednica sindikata SKEI Lidija Jerkič. Foto: MZ Foto: CG 8 Štajerski Zaščita in reševanje petek • 30. septembra 2016 Slovenija, Podravje • Kdo šiva obleke policistom in vojakom? Cena celotne uniforme policista Tokrat smo pod drobnogled vzeli službene uniforme nekaterih javnih uslužbencev. Preverili smo, katera podjetja opremljajo vojski in Policiji ter za kakšne stroške gre. Kot so pojasnili na ministr- vojske porabljenih 2,9 mili- da uniforme Civilne zaščite stvu za obrambo, je bilo lani jona evrov, kar v povprečju nosijo pripadniki Civilne zaza nakup uniform za približno pomeni okoli 439 evrov na ščite in javni uslužbenci na 6.600 pripadnikov Slovenske vojaka. Ob tem so še zapisali, področju zaščite in reševanja. V Slovenskih železnicah lani za uniforme dobrih 100.000 evrov Tudi na Slovenskih železnicah službene uniforme nabavljajo na podlagi javnega naročila. Kje točno, nam ni uspelo izvedeti. Na vprašanje o letnem strošku za obvezno službeno opremo pa so odgovorili: »Letnega stroška za obvezno službeno opremo ni možno opredeliti, saj so različna oblačila za posamezno delovno mesto dodeljena za različna časovna obdobja. Tako je na primer rok nošenja suknjiča in hlač na nekaterih delovnih mestih dve leti, na nekaterih dve leti in pol, spet na drugih pa tri ali pet let. Rok nošenja bunde je pet let, brezrokavnikov pa sedem.« »Uniforme nosijo zaposleni v družbi SŽ-Infrastruktura, d. o. o., kjer je takšnih zaposlenih 538, ter zaposleni v družbi SŽ-Potniški promet, d. o. o., kjerjih je 352.« Pri tem so še zapisali, da je v lanskem letu strošek nabave posameznih delov uniform v družbi SŽ-Infrastruktura znašal 64.666 evrov, v družbi SŽ-Potniški promet pa 40.335 evrov. Kot so še razložili, je službena obleka sestavljena iz letnega in zimskega suknjiča, letnih in zimskih hlač oz. kril, srajc oz. bluz s kratkimi in dolgimi rokavi, kravate, brezrokavnika, bunde in kape. Sicer pa je letni strošek čiščenja službenih uniform družbe SŽ-Infrastruktura v letu 2015 znašal 4.597 evrov, v družbi SŽ-Potniški promet pa 6.291 evrov. »Zaposlenemu pripada povračilo celotnih stroškov za čiščenje službene obleke (suknjič, hlače, krilo kapa, kravata in bunda) na podlagi predloženega računa, toda največ dvakrat letno za celotno službeno obleko,« so še pojasnili. / Na ministrstvu za obrambo so lani za nakup uniform za 6.600 pripadnikov Slovenske vojske porabili 2,9 milijona evrov, kar v povprečju pomeni okoli 439 evrov na vojaka. Medtem ko javni uslužbenci v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje pri vsakodnevnem delu ne uporabljajo službenih uniform. »V letih 2015 in 2016 se sredstva, namenjena za nakup uniform, niso porabila oziroma so bila prerazporejena zaradi neiz-vedenega postopka javnega naročila. Sicer skladno s pravilnikom uniforma pripada približno 100 pripadnikom Civilne zaščite,« so razložili. Vojakom za vzdrževanje uniform niti evra Glede na precej okrnjena finančna sredstva v zadnjih Gornja Radgona • 6. mednarodni sejem Sobra Zavezništvo, zaupanje, obramba, varnost, zaščita in reševanje Letošnji sejem Sobra s področja obrambe, varnosti, zaščite in reševanja je na sejmišče v Gornjo Radgono privabil več kot sto podjetij in zastopstev, ki pokrivajo področja obrambe, varnosti, zaščite in reševanja, ogledalo pa si ga je okoli 14.000 obiskovalcev. Foto: OM »Za nas kot organizatorje sejma je pomembno, da je sejem pokazal, da po letih krize ponovno prihaja čas, ko je treba tem institucijam in vsebinam dati mnogo več pozornosti tudi v smislu finančnih sredstev. Kajti mir, varnost, zaščita in reševanje ob naravnih nesrečah in drugih nepredvidenih dogodkih so pogoj za suverenost in svobodo, brez katerih ni uspešnega in srečnega bivanja v državi in širši regiji,« je ob koncu sejemskega dogajanja dejal predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec. Ob tem je poudaril, da je treba s temi vsebinami nadaljevati tudi v prihodnje in še v večji meri vključiti gospodarstvo, ki lahko v njih najde številne poslovne priložnosti. Sejem Sobra je predstavil ključne državne institucije, ki skrbijo za obrambo, varnost, zaščito in reševanje - Slovensko vojsko, Policijo, Gasilsko zvezo Slovenije, Upravo RS za zaščito in reševanje ter Gorsko reševalno zvezo Slovenije - gospodarstvenikom in profesionalcem pa ponudil tehtne strokovne posvete in poslovna druženja. Spoznali so lahko najnovejša obrambna, varnostna, reševal- na in zaščitna sredstva ter se seznanili z dobrimi praksami in novimi strokovnimi dognanji. Ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je sejem odprla, je med drugim dejala, da je sejem Sobra izredno pomemben za zavedanje o pozornosti, ki jo je treba namenjati obrambi, varnosti ter zaščiti in reševanju, tako v slovenskem kot tudi mednarodnem okolju. »Na Ministrstvu za obrambo podpiramo dogodke, ki prispevajo k ustreznemu umeščanju obrambnega sektorja v naši družbi. Zato smo hvaležni Pomurskemu sejmu, ki je ohranil idejo organiziranja tradicionalnega obrambnega sejma in jo znova oživel. Eno od pomembnih vlog sejma vidimo v dejstvu, da se na njem promovira slovenska obrambna industrija. V interesu našega ministrstva je, da prispevamo k večji poslovni uspešnosti slovenske obramb- ne industrije ter k njeni prepoznavnosti in konkurenčnosti. Bistvenega pomena je, da je Slovenska vojska primerno opremljena ter da v okviru zakonskih in proračunskih možnosti v opremljanje Slovenske vojske vključujemo slovensko obrambno industrijo.« Katičeva je povedala še, da je predvsem varčevanje v javnem sektorju, globoko zarezalo v delovanje obrambnega sistema. »Zmanjšan obseg finančnih sredstev, ki smo jih imeli v tem času na voljo, je bil dovolj le za pokrivanje tekočega delovanja in nujno vzdrževanje opreme. Denar za investicije se je zmanjšal na minimum, kar se kaže predvsem v zaostajanju pri opremljanju Slovenske vojske s sodobno oborožitvijo in opremo. Kljub temu nam je uspelo, da smo nekaj denarja namenili tudi raziskovalnim projektom. Upam, da bo investicij v raziskave in razvoj v prihodnje še več,« je dejala obrambna ministrica. NŠ petek • 30. septembra 2016 Gospodarstvo Štajerski 9 1.700 evrov posamezne segmente uniformiranih uslužbencev v Slovenski letih se za potrebe Slovenske vojske kupujejo predvsem posamezni artikli bojnih uniform v maskirni izvedbi (bluzoni, vetrovke, hlače). Poleg bojnih uniform obstajajo še službene in slovesne uniforme. Sicer pa uniforme kupujejo preko izvedenih javnih naročil. Med njimi najdemo tudi nekaj slovenskih proizvajalcev. »Pogodbe se sklepajo s ponudniki, ki za posamezni sklop naročila predložijo V policiji je trenutno 5.447 uniformiranih policistov, določene kose uniforme dobijo tudi drugi zaposleni v policiji (delovna uniforma). Vsakemu novosprejetemu policistu pripada po en par visokih, nizkih in terenskih čevljev, dve delovni vetrovki in dvoje delovnih hlač, pa troje poletnih hlač ter dvoje zimskih hlač, več vrst majic in srajc, dokolenke, nogavice, pasova, službena torbica, bele rokavice, šal, podkapa, usnjene rokavice (zaščitne in zimske), pa delovni suknjič, različne kape, dve kravati, čepica, dežne hlače, piščalka z vrvico, lo-parček in odsevni brezrokavnik. Foto: OM Za osebno opremo policistov (uniforma in njeni deli) je država v letu 2015 namenila 2,5 milijona evrov. ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Lani so bile sklenjene pogodbe z naslednjimi podjetji: A-prodaja, d. o. o., Group 22, d. o. o., Kepic Mija, s. p., Mavisa, d. o. o., AB Line, d. o. o., Uni&forma, d. o. o., Lab Commerce, d. o. o, Bu-čan Vilijem, s. p., N.V.Utexbell SA., Belgija,« so še zapisali. Na vprašanje, kolikšen je strošek vzdrževanja službene uniforme oziroma ali zaposleni sami vzdržujejo obleko in ali jim je v tem primeru zagotovljeno povračilo stroškov oz. kakšna druga ugodnost, pa so nam odgovorili, da zaposleni sami vzdržujejo uniforme in jim za to niso povrnjeni nikakršni stroški. Policistom za vzdrževanje oblačil lani 31 evrov Z odprtim postopkom se na lov za izdelavo in dobavo policijskih uniform podajajo tudi na ministrstvu za notranje zadeve: »Policijska uniforma se nabavlja na podlagi izvedbe ustreznih postopkov javnih naročil in se tako pogodbe sklepa z različnimi dobavitelji te opreme. Cena je odvisna od količine nabave posameznega artikla in gibanja surovin na svetovnem trgu. Povprečna cena celotne policijske uniforme, ki jo prejme novospre-jeti policist, je približno 1.700 evrov.« Kot so še pojasnili, nabavljajo uniforme za policiste, za katere je nošenje uniforme določeno v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v policiji, policiste posebne policijske enote, kandidate za policiste, študente Višje policijske šole, uslužbence policije, ki opravljajo izpit iz policijskih pooblastil, policiste, ki opravljajo naloge v tujini, in pomožne policiste. Kontinuirano (odvisno od financ) se nabavljajo tudi rezervni deli uniform, tako da so na zalogi v primeru potreb (uničenje, obraba ...). Medtem ko vojakom nadomestilo za vzdrževanje ne pripada, pa je pri policistih drugače: »Pravilnik o policijski uniformi in nadomestilih določa, da morajo policistke in policisti uniformo redno vzdrževati. Za čiščenje jim pripada letno denarno nadomestilo v višini povprečne, na trgu preverjene cene čiščenja dveh suknjičev, dveh parov hlač in enega pokrivala. Višino nadomestila vsako leto določi generalni direktor Policije.« Lani je znašalo natanko 31,17 evra. Znesek za osebno opremo policistov (uniforma in njeni deli) je sicer v letu 2015 znašal 2,5 milijona evrov. Pravosodnim policistom obleke šiva Uni&Forma, čevlje pa Planika Turnišče Z Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), ki sicer spada pod okrilje Ministrstva za pravosodje, so sporočili, da so lani za nabavo posameznih delov uniforme in obutve pravosodnih policistov porabili vsega skupaj okoli 195.000 evrov. Uniforme jim je dobavljajo podjetje Uni&Forma, in sicer v višini 161.322 evrov, obutev pa Planika Turnišče v višini 33918 evrov. Letos bodo uniformo in obutev nabavljali pri istih proizvajalcih: »V letu 2016 ima URSIKS sklenjeno pogodbo s podjetjem Uni&Forma za nabavo posameznih delov uniforme v višini 262.169,36 evra (oblačila) in s podjetjem Planika Turnišče v višini 36.638 evrov za nakup obutve pravosodnih policistov.« Monika Levanič Kidričevo • 5. dan inovativnosti skupine Talum »Spremembe so gonilo našega napredka « Skupina Talum je minuli teden prodornost in inovativnost zaposlenih obeležila s 5. dnevom inovativnosti. Prepričani so, da je ravno inovativni potencial zaposlenih temelj razvoja in uspešnosti Taluma. »Ponudba na trgu v večini presega povpraševanje, kakovost je samoumevna. Zares najboljši lahko postanemo le z uvajanjem lastnih inovativ-nih rešitev. Zares najboljši pa ne pomeni drugega kot to, da bomo dolgoročno obstali,« je na dnevu inovativnosti poudaril predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. Dodal je, da na trgu neusmiljene konkurence dandanes kupce pritegnejo karakteristike podjetij, kot so uni- katnost in videz izdelka, trajno-stna naravnanost in odnos do družbenega okolja. »Če želijo podjetja v naši panogi in v tem okolju preživeti na dolgi rok, se morajo vključiti v te procese z razvojem novih materialov, izdelkov, tehnologij, skrajševati morajo razvojne cikle, povečevati učinkovitost. Nenehne spremembe so edina stalnica v razvoju podjetja.« In Talum se s tovrstnimi izzivi spopada z lastnimi raziskavami in razvojem, uvajanjem novih programov in iskanjem novih tržnih poti. »Nove inovativne rešitve so pomemben steber naše kulture in vrednota. Vidimo lahko, kakšen napredek smo dosegli. Težko je finančno ovrednotiti predloge zaposlenih, ki so bili podani, se pa poznajo v povečani varnosti, izboljšani kakovosti, večji učinkovitosti in tudi v zadovoljstvu posameznika, da lahko pomembno vpliva na področje dela v svojem okolju.« Predloge podala tretjina zaposlenih Od lanskega septembra do letošnjega avgusta so v Talumu obravnavali 1020 inovacijskih predlogov, kar znaša 0,82 predloga na zaposlenega. Glede na leto prej beležijo precejšnje povečanje števila podanih predlogov, saj so v obdobju 2014/2015 zabeležili 645 predlogov. Povečalo se je tudi število zaposlenih, ki v procesih inovariranja aktivno sodelujejo. V preteklem letu je predloge podalo 329 različnih predlagateljev, kar je 29 % vseh zaposlenih, v letu pred tem je delež predlagateljev znašal 15 %. »Povečuje se število zaposlenih, ki podajajo predloge, in število predlogov. To sledi tudi naši strategiji, ki je prestrukturiranje z inovativnostjo,« je poudaril predsednik uprave. Prepričan je, da so v petih letih izvajanja projekta uspeli narediti premik tudi v miselnosti zaposlenih in kulturi podjetja. »Inovativnost postaja stalnica in spremembe so gonilo našega napredka,« je misel sklenil Drobnič. Na dnevu inovativnosti so bili predstavljeni dosežki na področju inovativnosti v preteklem letu in njihovi avtorji. Skupina Talum je nagradila tri inovatorje (Jože Palčič, Peter Kropec in Janez Vogrinec) s področja množične inovativne dejavnosti zaposlenih, 46 za profesionalno inovativno dejavnost in pet v okviru natečaja Upam si, ki je tokrat potekal pod sloganom Učinkovito na delovnem mestu. V goste so letos talumovci povabili predsednico uprave podjetja Domel Jožico Rejec, ki je zbranim o inovativnosti in sodelovanju dejala: »Upajte si še naprej, delite znanje in spoštovanje. Sodelovanje je edini per-metuum mobile, ki zares deluje, vedno, kadar damo, dobimo še Nagrajenci ob letošnjem Talumovem dnevu inovativnosti Foto: Talum VeC liaZaj.« Mojca Vtič 10 Štajerski Kultura petek • 16. septembra 2016 Majšperk • Tematska razstava ljubiteljskih umetnikov Od klasičnih tihožitij do abstraktnih del Tovarna umetnosti na Bregu pri Majšperku tokrat pod streho združuje dela 60 ljubiteljskih umetnikov, ki so nastala v okviru 5. državne tematske razstave, letos v znamenju kvadrata in kroga, kocke in krogle. Izbrana dela bodo na ogled do 12. novembra. Razstava v Majšperku bo na ogled do 12. novembra, od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro ter ob sobotah do 12. ure. Foto: Mojca Vtič Javni sklad za kulturne dejavnosti je tokrat ustvarjalcem prepustil svobodo odločanja glede vsebine, tehnike, slogovnega izraza. Ljubiteljski umetniki so se lahko odločili za ploskoviti ali prostorski način oblikovanja. Uporabili so lahko vse risarske, slikarske, kiparske tehnike, fotografijo, pogoj je bil le, da je njihovo delo sestavljeno iz kvadratnih oziroma okroglih oblik. »Tudi ob letošnjem pregledu del, nastalih na temo kvadrat in krog, kocka in krogla, smo se selektorji srečali z veliko raznolikimi in likovno zanimivimi rezultati. Zato je pričujoča razstava le vnovičen dokaz smiselnosti tovrstnih težkih izzivov. Obenem po kakovosti in pestrosti presega okvire ljubiteljske dejavnosti in se v marsikaterem pogledu lahko postavi ob bok stvaritvam šolanih likovnikov,« je povedal državni selektor Janez Zalaznik, akademski slikar, grafični oblikovalec in pedagog. Dodal je, da je vsak izmed ljubiteljskih umetnikov na izziv odgovoril po svoje, tako je mogoče v Majšperku videti od klasičnih tihožitij do abstraktnih del. Med 450 avtorji, ki so se prijavili na razpis in bili izbrani za državno razstavo, je tudi Stanka Janžič iz slovenje-bistriškega lončarskega društva Majolika. »Pripravila sem dve polovici kroga, ki se svojim odsevom v ogledalu dopolnita v kroglo. Že več let ustvarjam z glino in to priznanje, da sem med 60 ljubiteljskimi umetniki, ki lahko svoje delo predstavijo na državni razstavi, mi veliko pomeni.« Mojca Vtič Tednikova knjigarnica VABLJENI NA PRAVLJICE Z JOGO IN IGRALNE URE S KNJIGO VSAK PRVI IN TRETJI ČETRTEK OB 17. URI V PRAVLJIČNI SOBICI BRANKE JURCA. PRAVLJICE PRIPOVEDUJE LILJANA KLE-MENČIČ. VADBO JOGE VODI SONJA TRPLAN. ZAŽELENA SO LAHNA ŠPORTNA OBLAČILA IN COPATI. Mojca Masteri Štefanič je v slikanici z naslovom Zakaj rad zahajam v knjižnico(ilustracije Andreja Gregorič. Murska Sobota: IBO Gomboc, 2009) v zbirki Veselih nog naokrog domislila naslednje simpatične odgovore: ker me tu vsakokrat pričaka nasmejana gospa knjižničarka in mi ponudi pisan bonbonček iz keramične skledice. Ker se lahko ure in ure sprehajam med knjižnimi policami in vsakokrat domov odnesem cel kup novih knjig. Ker s sestricama listamo po slikanicah in skupaj občudujemo pisane sličice. Ker si poleg knjig lahko izposodim tudi kakšno risanko ali pa zgoščenko z otroškimi pesmicami. Ker je v naši knjižnici velika čitalnica ... V naši in vaši na Ptuju pa je zraven že naštetega in ostalega še velika pravljična soba, kjer v oktobru začenjajo PRAVLJICE Z JOGO in IGRALNE URE S KNJIGO. Slednje pripravlja Jasmina Burjan in sicer drugi torek v mesecu ob 17. uri (prva bo 11. oktobra). In zakaj pravljice z jogo? Ker so sproščujoče, navdihujoče, neboleče, zdravilne, zabavne, netekmovalne, ker bistrijo telo in duha, krepijo in razvijajo fino mo-toriko, spodbujajo ročne in miselne spretnosti, pomagajo pri celostnem razvoju in so blagodejne za ušesa ter pomagajo do krepkega telesa in duha . Pridite, knjižničarji se vas veselimo! Liljana Klemenčič Ptuj • Pomembno priznanje za mesto in šolo OŠ Olge Meglic Ptuj prejela naziv naj kulturna šola Med petimi najbolj kulturnimi šolami 2016 v državi je letos tudi OŠ Olge Meglic Ptuj. Gre za najvišje priznanje JSKD na področju kulture za osnovne šole. 56 slovenskih osnovnih šol je letos izpolnilo vse pogoje za podelitev naziva kulturna šola. Po mnenju strokovne komisije, ki je podrobno pregledala in ocenila obšolske kulturne dejavnosti, je najbolj kulturna šola leta 2016 OŠ Luisa Adamiča Grosuplje. V kategoriji velikih šol je to postala OŠ Preserje pri Radomljah, kulturni šoli leta v kategoriji srednje velikih šol sta OŠ Gustava Šiliha Velenje in Dvojezična OŠ I Lendava, kulturna šola leta v kategoriji majhne in podružnične šole pa OŠ Olge Meglič Ptuj. Kot pravijo na JSKD, želijo s projektom Kulturna šola in razglasitvijo najboljših šol predstaviti najkakovostnejše dosežke osnovnih šol na področju kulturnih dejavnosti ter širšo javnost seznaniti s primeri dobre prakse. »Kulturna šola spodbuja kulturno vzgojo, omogoča ustvarjalnost mladih na raznolikih umetnostnih področjih, podpira kakovostne dosežke, skrbi za izobraževanje mentorjev ter stremi k temu, da bi postale šole žarišča kulturnega dogajanja v svojih lokalnih okoljih,« pojasnjujejo organizatorji projekta. OŠ Olge Meglič se je na razpis za pridobitev naziva kulturna šola prijavila leta 2013. Ker jim je z letošnjim letom naziv potekel, so se za obnovitev le-tega prijavili ponovno. »Z navedbo našega delovanja na področju kulture smo dosegli visoko število točk in si pridobili naziv kulturna šola še za dodatnih pet šolskih let, torej do 31. 8. 2021. Hkrati smo postali tudi naj kulturna šola v kategoriji malih in podružničnih šol,« pojasnjuje ravnateljica OŠ Olge Meglič Helena Ocvirk. In zakaj so bili tega deležni tega pomembnega priznanja? »Na šoli imamo kar nekaj redno delujočih skupin, ki se ukvarjajo s kulturo. To so trije pevski zbori, godalna skupina, dramski krožek, lutkovni krožek, folklorna in plesna dejavnost, šolski radio, literarni in novinarski krožek ter likovni krožek. Skupina učencev fotografov skrbi, da so vsi naši dogodki in izdelki tudi redno dokumentirani še s fotografijami. Z različnimi skupinami se redno udeležujemo prireditev, natečajev in drugih tekmovanj iz kulture, kjer pogosto posegamo po visokih in tudi najvišjih rezultatih. Poleg tega daje šola neizbrisen pečat k oživljanju starega mestnega jedra zgodovinskega Ptuja. Vključujemo se v projekte in smo prisotni tudi na prireditvah, ki jih pripravljajo mestne institucije, organizacije, društva ... Vrsto let se družimo s pobrateno osnovno šolo iz Koprivnice, vključeni smo v mednarodni projekt spoznavanja naravnih in kulturno-zgodo-vinskih značilnosti slovenskega Porabja in v mednarodni projekt Branje ne pozna meja. Sodelujemo v projektu evropske kulturne dediščine, vsakoletno izdamo zbirko pesmi in likovnih izdelkov Prvi koraki, izdajamo spletno knjigo zbirke pravljic z naslovom Moja pravljica, dvakrat letno izdajamo šolsko glasilo Olgica in mi. Na šoli pogosto gostimo ustvarjalce leposlovja, sodelujemo v pustnem karnevalu, naši likovnimi izdelki krasijo izložbe mestnih ulic in stene številnih razstav. Izvajamo jezikovne ekskurzije v London ter obiskujemo kulturne prireditve,« nekatere izmed aktivnosti, s katerimi so si prislužili naziv najbolj kulturne šole 2016 v kategoriji majhnih in podružničnih šol našteva koordinatorica projekta na šoli Alenka Kandrič. Dženana Kmetec Rokomet Ormoški boj proti mlinom na veter Strani 12 Rokomet Ribničani premočni za Ptujčane Stran 12 Padalstvo Slovenci ugnali vse svetovne velesile Stran 13 Judo Polovičen izkupiček JK Gorišnica Stran 13 Športno plezanje Osebna čestitka ministrice Stran 14 Atletika Ptujski vrsti v Novem Sadu kar 16 medalj Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si Nogomet • 1. SNL E-mail: sport@radio-tednik.si Bo s Celjani lažje v gosteh? Po izjemno zgoščenem ritmu igranja prvenstvenih in pokalnih tekem so imeli nogometni prvoligaši v tem tednu čas za regeneracijo (razen Kopra in Gorice, ki sta odigrala zaostalo srečanje 9. kroga - bilo je 1:1). Ta je bila dobrodošla praktično za vse ekipe, tudi za tiste, ki so bile v zadnjih tekmah najuspešnejše. Vrh lestvice trenutno zasedajo nogometaši Olimpije, ki so slavili na zadnjih štirih tekmah. Ti imajo v svojih vrstah tudi najboljšega strelca: Miha Zajc je na 11 tekmah zadel šestkrat. Prvi zasledovalci prihajajo iz Maribora, ki so nazadnje remizirali v Velenju. Vijoličasti so ena izmed štirih ekip, ki so bili doslej uspešnejši v gosteh kot na domačih zelenicah. Maribor Olimpija Celje Rudar skupaj doma v gosteh 21 točk 10 11 24 točk 12 13 16 točk 7 9 12 točk 5 7 Zanimiva statistika, na katero bi se lahko v naslednjem krogu naslonili tudi Kidričani: odhajajo namreč na gostovanje k Celjanom ... Se brez zmage proti Celju Aluminij se je doslej v pr-voligaških srečanjih petkrat pomeril s Celjem (štirikrat v sezoni 2012/13), še nikoli pa ni zabeležil zmage. Celjani so za Kidričane ena izmed najbolj neugodnih ekip izmed vseh prvoligašev. Kljub temu pa vedno niso slavili, enkrat v sezoni 2012/13 sta ekipi remizirali, in to prav na Areni Petrol (0:0). Ker se je tudi drugo srečanje na tem stadionu končalo z minimalno zmago Celja (2:1), je za ekipo Aluminija pravzaprav bolje, da gostuje. V 3. krogu letošnje sezone so bili v športnem parku Kidričevo boljši varovanci Roberta Pevnika, ki so slavili 2:4 (Zeba, Kurež; Hadžič 2x, Čirjak, Glavaš). Kidričani so takrat naredili preveč napak, kljub temu pa je bil izid v 50. minuti še 2:2. »Vsaka tekma v ligi je poglavje zase, nikoli ni mogoče z gotovostjo napovedati končnega zmagovalca. Razlike med ekipami niso velike, tudi sami smo že dokazali, 1. SNL ZAOSTALA TEKMA 9. KROGA: Gorica - Luka Koper 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Gregorič (29.), 1:1 Ibričic (45.). 1. OLIMPIJA 11 8 1 2 17:6 25 2. MARIBOR 11 6 3 2 19:10 21 3. DOMŽALE 11 6 2 3 24:11 20 4. GORICA 11 5 2 4 12: 9 17 5. LUKA KOPER 11 5 2 4 10: 9 17 6. CELJE 11 5 1 5 12:12 16 7. RUDAR 11 3 3 5 13:14 12 8. KRŠKO 11 3 3 5 9:18 12 9. ALUMINIJ 11 2 3 6 9:17 9 10. RADOMLJE 11 0 4 7 7:26 4 Hk-1 J 1 Najboljši strelci: 6 zadetkov: Miha Zajc (Olimpija); 5 zadetkov: Marko Alvir (Domžale), Sandi Ar-čon (Gorica), Sunny Omoregie (Maribor); 4 zadetki: Dominik Gla-vina, John Mary (oba Rudar), Lo-vre Čirjak (Celje), Slobodan Vuk (Domžale). da se lahko enakovredno kosamo tudi s tekmeci iz vrha lestvice; npr. z Mariborom, Gorico in Koprom. Tudi proti Olimpiji, ki smo jo visoko izgubili (0:3), smo imeli svoje priložnosti za presenečenje. Morda jih tokrat izkoristimo v Celju,« je napovedal trener Aluminija Bojan Špehonja. Foto: Črtomir Goznik Lahko nogometaši Aluminija v soboto presenetijo v gosteh in se veselijo tretje zmage v sezoni? V zadnjih dveh krogih je najbolj razveseljiva novica za Kidričane ta, da dvakrat niso prejeli zadetka. »Pri tem se moram v veliki meri zahvaliti soigralcem v obrambi, ki opravljajo res veliko delo in dobro zapirajo poti do našega gola. Seveda sam dodam svoje, a najpomembnejši je skupni rezultat ekipe in z zadnjima dvema točkama Aluminij povzročil menjavo trenerja Po nekaj slabših rezultatih (izpad iz pokalnega tekmovanja z Aluminijem, prvenstveni poraz doma proti Mariboru, remi v Kidričevem) so se v vodstvu primorskega nogometnega prvoligaša Kopra odločili, da zamenjajo trenerja. Dosedanji trener Srb Milan Obradovic je že zapustil koprsko klop, nanjo je sedel Hrvat Igor Pamic. Ta je zadnja štiri leta vodil ekipo Istre, pred tem pa je bil trener Karlovca. moramo biti kar zadovoljni. Jasno pa je, da bi si želeli ta niz nepremaganosti zadržati tudi v Celju,« je povedal mladi vratar Aluminija Luka Janžekovič. Derbi kroga bo odigran v Mariboru, kjer bo gostovala ekipa Domžal. Jože Mohorič 1. SNL, 12. krog: Celje - Aluminij, sobota, 1. 10., ob 16.00 v Celju Nogomet • 2. SNL Drava z novo motivacijo v Dob, Zavrč po vse tri točke NK Drava: Dravaši motivacijsko dvignjeni Po porazu 1:5 proti zares kakovostni zasedbi Triglava je trener nogometašev Drave Simon Sešlar v začetku tedna največ pozornosti namenil dvigu motivacije svojih varovancev. Delal je na tem, da bodo igralci ponovno verjeli v svoje sposobnosti in da bodo na igrišču »pravi«, saj jih v naslednjih treh krogih čakajo tri težka gostovanja. Najtežje bo verjetno že kar prvo, saj jih čaka Roltek Dob, ki ob Krajnčanih in Novomeščanih po kakovosti sodi v vrh drugoligaške druščine. Ptujčani bodo na tej tekmi igrali brez kaznovanega Gajica, Rujevic bo manjkal iz opravičljivih osebnih razlogov. Pred tekmo je trener Sešlar povedal: »Proti Rolteku želimo odigrati na višjem nivoju kot na zadnjih tekmah. Ne smemo si dovoliti podobnih napak kot proti Triglavu in odigrati moramo kot ekipa. V Dob gremo odigrat dobro tekmo ter po pozitiven rezultat.« Do pozitivnega rezultata lahko modri pridejo, če bodo izboljšali igro v obrambi, saj so prav na vseh tekmah dobili vsaj en zadetek, če že ne več, prav tako pa morajo izboljšati realizacijo v napadu. Za mlado ekipo Drave se je pred prvenstvom vedelo, da bo oscilirala v svojih igrah. Začetek prvenstva je bil skorajda »predober« ter je skril določene pomanjkljivosti, ki pa so v zadnjih tekmah prišle na plan. Ne glede na slabše rezultate ptujski igralci znajo igrati nogomet, ob tem imajo v svoji sredini pravega vodjo Nastja Čeha, ki jih vedno usmerja naprej - tako bo tudi v prihodnje. David Breznik NK Zavrč: Tekma za točke za pristaše Zavrča ni nič kaj razveseljiv, kajti njihovi ljubljenci s štirimi osvojenimi točkami trenutno zasedajo S tekmami 9. kroga se bo rep razpredelnice. Stanje še ta konec tedna končala prva ni alarmantno, bo pa kmalu tretjina drugoligaškega pr- treba začeti nabirati točke, venstva. Pogled na lestvico da se stvari še dodatno ne za- Foto: Črtomir Goznik Zavrčani že šest krogov čakajo na zmago: jo bodo dosegli v soboto, ko gostijo Zarico? ostrijo. Ne glede na to, da položaj na lestvici kaže, da beli proti nikomer niso favoriti, pa sedaj za Haložane prihajajo preizkušnje, ki jih preprosto morajo dobiti. Prva bo v Športnem parku že konec tega tedna, v soboto bodo namreč beli gostili Zarico. Tudi Gorenjci po solidni lanski sezoni popuščajo in se zdijo v tem trenutku primerljiv tekmec Zavrča. Trenutno imajo dve točki več od Zavrča, kar pa bi se z morebitno zmago domačinov spremenilo. Seveda je cilj varovancev Mirana Emer-šiča, da čim prej zapustijo zadnje mesto. Priložnost je torej na dlani, za uspeh pa bo seveda treba garati na igrišču, pokazati najboljšo letošnjo predstavo, začinjeno z borbenostjo, ki ne sme izostati niti za trenutek. Podobne ambicije kot Zavrčani imajo namreč tudi Gorenjci, zato si lahko obetamo pravo prvenstveno preizkušnjo, kjer se bo bil trd boj. Pomembno vlogo na srečanju bodo imeli tudi navijači, za katere v domačem taboru upajo, da se bodo tekme kljub trgatvam v bližnjih vinogradih udeležili v čim večjem številu. V moštvu Zavrča je edini poškodovan Nejc Brodnjak, pred katerim je nekoliko daljše okrevanje. Najizkušenejši član Zavrča je Peter Murko, ki je pred tekmo z Zarico povedal: »Ne razmišljamo o ničemer drugem kot o zmagi. Vzdušje v ekipi seveda ni takšno, kot bi moralo biti, kar pa je glede na rezultate tudi razumljivo. Tudi naši mladi fantje so uvideli, da se v nogometu lahko kaj doseže le s trdim delom in pravim pristopom tako na treningih kot na tekmah. Pred nami je kar nekaj tekem, ki jih preprosto moramo dobiti, če se želimo enakovredno boriti za obstanek v ligi. Verjamem, da bo tako že proti Zarici. Čim prej moramo zadeti, nato pa z borbenostjo skušati tekmo pripeljati do konca.« tp 12 Štajerski Šport petek • 30. septembra 2016 Rokomet • 1. A SRL (m), 4. krog Ormoški boj proti mlinom na veter, Ribnica premočna za Dravo Jeruzalem - Trimo 28:24 (13:9) JERUZALEM: Balent (11 obramb - 2 x 7 m), Šutalo; Kavčič 1, Petrovič, Ocvirk 6, Lukman, Čudič 1 (1), Žižek Cvetko, Žuran 8, Kocbek 5, Kosi 3, Ozmec, Mesaric 1, T. Hebar, Rajšp, Cirar 3. Trener: Saša Prapotnik. TRIMO: Vencelj, Urbič; Djurdjevic 5, Florjančič 4, Grozdek, Skol, Matic Kotar 8 (5), Sikošek Pelko, Udovič, Sa-šek 4, Željko, M. Grandovec 1, Mlakar, T. Grandovec 2, Hor-žen, Mikec. Trener: Roman Šavrič. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 2/1; Trimo 7/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 16; Trimo 12 minut. RDEČI KARTONI: Kosi - 40 (3 x 2); Djurdjevic - 49 (3 x 2), Grozdek - 51 (direkten rdeči karton). IGRALEC TEKME: Tomislav Balent (Jeruzalem Ormož). Na Hardeku je okrog 250 gledalcev bučno proslavilo zmago nad čvrstim Trimom in nad katastrofalnim sodniškim parom Marko in Matjaž Pirc. Sodnika sta s svojimi odločitvami dobesedno parala živce domači ekipi, trenerjem in publiki. Namenoma ali ne je težko presoditi. Ali brata Pirc res ne znata soditi ali pa imata takšen ukaz velikega sodniškega šefa. Po štirih krogih je zdaj jasno, da se je »lov na Ormožana« začel. Iz Ormoža samo sporočajo, da so majhen klub z velikim srcem in se ne mislijo predati, še manj pa pred kom poklekniti. »Čestitke fantom za srčno igro in zasluženo zmago. Kljub vsem težavam s poškodbami in boleznimi smo na igrišču dali svoj maksimum. Zelo sem zadovoljen z igro v obrambi v 1. polčasu, ko smo prejeli le devet zadetkov, od tega dva iz sedmih metrov. Glede sojenja ne bi izgubljal preveč besed. Zgleda, da tako kot mi tudi sodniki še iščejo pravo formo,« je zadovoljen po tekmi povedal trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Jeruzalem je vodil skozi celotno tekmo. Izid je bil izenačen le trikrat (0:0, 3:3, 4:4). Prvi del tekme so Ormožani dobili za štiri (13:9). Pohvaliti je potrebno vratarja Tomislava Balenta, ki je v 2. in 12. minuti zaustavil sedemmetrovki Roku Skolu in Milošu Djurd-jevicu. Prednost Vinarjev po zelo dobri igri bi lahko bila še višja, a sta jih na tej poti vztrajno zaustavljala sodnika ter vratar Trima Žiga Urbič, ki je vztrajno pobiral polvisoke in nizke žoge. V 2. polčasu so se gostje v več primerih približali na gol zaostanka, vendar jim domačinov ni uspelo ujeti. V obdobju od 40. do 50. minute je stvari v svoje roke s petimi doseženimi goli prevzel Rok Žuran in Jeruzalem je povedel za štiri (25:21). Ko sta sodnika pričela soditi v mejah normale, pa so pričeli grešiti domači roko-metaši, ki so zapored zapravili štiri napade za 26 zadetek. Vinarji so kar sedem minut ostali brez doseženega gola, ob tem je kapetan Bojan Čudič v 56. minuti zgrešil kazenski strel in Trimo se je približal le na dva gola zaostanka (25:23). Še sreča, da je nekaj pomembnih obramb v pravih trenutkih zbral Balent. Za olajšanje domačih fantov in celotne trdnjave Hardek je v 57. minuti z golom iz desnega krila poskrbel Gal Cirar (26:23). Gregor Ocvirk in Žuran sta gostom zadala še zadnji udarec za vodstvo s +5 (28:23). Slavje na Hardeku ob pomembni zmagi se je lahko začelo ... »Nikakor se nam ni uspelo odlepiti od nasprotnika, ki nam je vztrajno 'dihal za ovratnik' skozi celotno tekmo. Po prikazanem smo si zaslužili to pomembno zmago. Obramba je bila zelo solidna, čeprav je še bilo nekaj napak. Te mora- Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so bili gostom iz Ribnice enakovredni le do 37. minute ... mo popraviti na naslednjih treningih,« je po tekmi povedal povratnik na rokometna igrišča, mladinski reprezen-tant Jure Kocbek, ki je odigral odlično tekmo in dosegel pet zadetkov. V soboto, 1. oktobra, ob 19.00 Ormožane čaka gostovanje v Izoli. »V Izolo potujemo po dve točki. Ekipa se počasi sestavlja in ko bomo vsi nared ter maksimalno pripravljeni, se ne bojimo nobenega tekmeca v 1. A DRL,« je še za konec dodal Prapotnik. Uroš Krstič Drava Ptuj - Riko Ribnica 26:34 (13:16) DRAVA PTUJ: Herman 4, Žuran 1, Jerenec 4, Jeftic 4, Bračič, Maroh 3, Lesjak, Belec, Hrupič 1, Šalamun, Gre-gorc 2, Reisman, Jensterle 2, Sabo, Belic 5, Prvonožac. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Drava 2/0; Ribnica 4/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 2; Trimo 16 minut. V športni dvorani Center je bil drugi rokometni praznik nove sezone, v katerem so igralci Rika na dvoboju z Dravo pokazali svojo kakovost, moč in izkušenost. Kakšnih 300 gledalcev je videlo trdo prvenstveno tekmo, ki je bila rezultatsko odprta do 38. minute, nakar so Ribničani v nekaj minutah prišli do neulovljive prednosti. Uvodnih 10 minut je bilo popolnoma izenačenih, kar je ob solidni realizaciji v napadu in agresivni obrambi 3-2-1 s svojimi obrambami držal vratar Belec (Belec na domači in Perovšek na gostujoči strani sta bila na visokem nivoju). Po mini seriji Dolencev 0:3 je bil izid 7:11. Ptujčani, ki so težko prebijali močno obrambo Rika, so predvsem po zaslugi razigranega Belica in Jerenca do polčasa znižali zaostanek na minus tri. V prvem polčasu je bil pri gostih najbolj razpoložen Skušek na desnem krilu, saj je dosegel šest od njegovih skupno osmih zadetkov. Glavni igralec Ribničanov na tokratni tekmi pa ni bil slovenski reprezentant Henigman, ampak organizator igre Leban. Ta je razigral soigralce, podelil ogromno uporabnih žog in dosegel tudi sedem zadetkov. Ptujčani so po odmoru začeli še odločneje in so v 37. Zoran Jeftic, krožni napadalec Drave: »Tekmo smo dobro začeli, a nato so se nam prikradle te tehnične napake, ki jih je bilo absolutno preveč, prav tako pa smo zgrešili preveč čistih metov. Ribnica je pokazala, da je boljša ekipa od nas in je zasluženo zmagala. Boljše igre pričakujemo v naslednjih tekmah, ko se bomo merili z nam primerljivejši-mi tekmeci.« Robert Beguš, trener Rika Ribnice: »Že do konca prvega polčasa smo zarotirali kompletno ekipo in smo v drugem polčasu po 35. minuti samo še stopnjevali ritem. S tem smo strli odpor domačinov in smo si ustvarili varno razliko za miren zaključek tekme.« minuti znižali na minus dva (16:18), a so v tem odločilnem trenutku tekme zastreljali še drugo sedemmetrovko na tekmi, prav tako so zgrešili dva čista strela v napadu. Kljub igralcu manj je Riko s prvo od štirih mini serij 0:3 prišel do vodstva 17:21. V teh trenutkih ptujski igralci niso mogli prebiti »granitne« obrambe gostov, pri katerih je nekaj žog odnesel tudi vratar Perovšek in razlika je hitro narasla. Domači so popustili v obrambi in napadu ter v zadnjih petnajstih minutah dovolili nekaj prelahkih zadetkov Lebnu, Kovačiču in Puclju. V 54. minuti je bilo že 20:31. V sami končnici so Ptujčani, ki so se večino tekme zelo borili, znižali preko Jeftica, Hermana, Jensterleta in Maroha. Po štirih krogih ter treh najmočnejših tekmecih dra-vaše sedaj čakajo »tekmeci po meri«. Prvi v vrsti bo ekipa Slovenj Gradca 2011, s katero bo Drava igrala v soboto. Na Koroškem jih bo v vlogi trenerja pričakal njihov bivši trener Uroš Šerbec, kar bo dalo obračunu še dodatno zanimivost. David Breznik Rokomet • Mlajše selekcije Bowling • Podjetniška liga Delitev točk na sosedskem derbiju 1. mladinska liga JERUZALEM - DRAVA 28:28 (13:12) JERUZALEM: Caf, Fekonja; Lukman 2, Koderman, Ciglar, Zidarič, Grabovac 3, Kavčič, Voljč 1, Šoštarič 2, Šulek, T. He-bar 8, Žižek Cvetko 6, Ozmec 6, Niedorfer. Trenerja: Mladen Grabovac in Iztok Luskovič. DRAVA: Rosič, Lazič; Osterc 9, Ovčar, Satler 1, Letonja, Krasnič 1, Mlač Černe 10, Kovačič, Toš, Gavez 3, Sitar 4, Krajnc. Trenerja: Ivan Hrupič in Robi Krasnič. Prvi krog elitne mladinske lige je ponudil sosedski derbi, ki se je končal brez zmagovalca. Bližje zmagi so bili gostitelji, ki so v 59. minuti preko Luke Voljča povedli za dva zadetka (28:26). V dramatični končnici sta Ptujčanom točko 1. mladinska liga REZULTATI 1. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Koper 2013 38:29, Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj 28:28, Krka - Trimo Trebnje 30:38, Riko Ribnica - Krško 38:34, Krim-Olimpija - Slovan 27:20, Mokerc-Ig - Urbanscape Loka 22:21. zagotovila Jan Osterc in Anže Gavez. V 2. krogu Ormožani gostujejo pri Celju, Dravo čaka domača tekma proti novomeški Krki. Starejši dečki A: Poraz Jeruzalema v derbiju JERUZALEM - CELJE PIVOVARNA LAŠKO 20:23 (10:10) JERUZALEM: A. Zemljič; N. Novak 5, Ž. Herga, E. Ko-vačec, B. Fergola 2, R. Rubin 2, D. Škrinjar, J. Lukman 9, Ž. Borko 1, M. Voršič 1. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič. Ekipa Jeruzalema si kljub porazu zasluži pohvalo za svojo predstavo. Škoda za pet zgrešenih sedemmetrovk, kup zicerjev in v več primerih nezbranost v obrambi (prejeti zadetki na uro). Celjani so po zaslugi napak Jeruzalema povedli dvakrat za pet (4:9, 14:19). Obakrat so se borbeni domačini, ki so zaigrali brez svojega prvega strelca Gašperja Cvetka, vrnili v igro in imeli priložnost iztržiti vsaj točko. V soboto, 1. oktobra, ob 11.00 ekipo čaka gostujoča tekma v Velenju. UK Najbolje BC Ptuj in Marko Šamperl Tretji krog je s sabo prinesel derbi med ekipama Dokl gostinstvo in SKEI Ptuj, ki sta bili v lanski sezoni v vrhu podjetniške lige. V izenačenem dvoboju je dolgo slabo kazalo prvakom, na koncu pa so le izvlekli remi. Najboljšo predstavo kroga so tokrat prikazali igralci Bowling centra Ptuj, ki so edini presegli mejo 2800 podrtih kegljev, kar trije njihovi posamezniki pa so se znašli med najboljšimi desetimi v tem krogu. Visokih zmag so se veselile še ekipe Elektro Polanec, Gostišče Iršič in VGP Drava. Najboljši posameznik kroga tokrat prihaja iz ekipe DaMoSS: Marko Šauperl je tudi edini presegel mejo 800 podrtih kegljev. Glede ekipnih rezultatov je bil krog med najbolj izenačenimi doslej: z dvema izjemama so vse ekipe v mejah okoli 2500 in 2600 podrtih kegljev. REZULTATI 3. KROGA: DaMoSS - Radio-Tednik Ptuj 5:3, Dokl gostinstvo - SKEI Ptuj 4:4, Gostišče Iršič - Saubermacher Slovenija 7:1, VGP Drava - Tiskarna Ekart 6:2, Novo Prodaja - Elektro Polanec 0:8, Bowling center Ptuj -Elektro Maribor 8:0, Tames -Restavracija PAN 5:3. Prosta je ekipa Talum. 1. DOKL GOSTINSTVO 3 2644 20 2. BOWLING CENTER PTUJ 3 2833 17 3. ELEKTRO POLANEC 3 2626 15 4. SKEI PTUJ 3 2661 13 5. SAUBERMACHER SLOV. 3 2400 13 6. GOSTIŠČE IRŠIČ 2 2637 12 7. TAMES 3 2584 12 8. RADIO-TEDNIK PTUJ 3 2529 11 9. VGP DRAVA 3 2600 10 10. TALUM 2 - 9 11. DAMOSS 2 2672 7 12. RESTAVRACIJA PAN 3 2515 7 13. TISKARNA EKART 3 2458 7 14. ELEKTRO MARIBOR 2 2478 4 15. NOVO PRODAJA 2 2152 3 Razpored 4. kroga, ponedeljek, 3. 10., ob 19.00: Novo prodaja - Dokl gostin- Najboljši posamezniki 3. kroga: 1. Marko Šamperl (DaMoSS) 807, 2. Robert Šegula (Tames) 750, 3. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 729, 4. Miran Duran (Elektro Maribor) 728, 5. Damjan Kaučevič (BC Ptuj) 725, 6. Sašo Vi-dovič (Novo prodaja) 720, 7. Smiljan Hrga (BC Ptuj) 713, 8. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 708, 9. Benjamin Čuček (BC Ptuj) 706, 10. Mitja Kramberger (Saubermacher Slovenija) 700. stvo, Elektro Polanec - Talum, SKEI Ptuj - Tiskarna Ekart, VGP Drava - Tames; torek, 4. 10., ob 19.00: DaMoSS - Elektro Maribor, Bowling center Ptuj - Saubermacher Slovenija, Restavracija PAN -Gostišče Iršič. Prosta je ekipa Radio-Tednik Ptuj. JM petek • 23. septembra 2016 Šport ŠtajmkiTEBKlK 13 Padalstvo • Po svetovnem prvenstvu v ZDA Dosegli neverjeten rezultat in ugnali vse svetovne velesile Chicago je gostil svetovno prvenstvo v padalstvu, na katerem je v vseh disciplinah tekmovalo več kot 700 padalcev. Med njimi je v najbolj klasični padalski disciplini - v skokih na cilj - imela močno ekipo Slovenija, saj so jo pri članih zastopali Peter Balta, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Matej Bečan, pri članicah Maja Sajovic, pri mladincih pa Marko Veselič in Igor Primc. Navidezno mala skupina sodi v padalskem svetu v sam vrh, svojo vrhunskost so pokazali tudi na tekmi v ZDA in se na ekipni tekmi okitili z zlatim odličjem (2. Rusija, 3. Kitajska). Kapetan ekipe je bil Ptujčan Peter Balta, kar pomeni, da je prvi skočil z letala. Tako je bilo od njega največ odvisno, kakšno smer bo izbral za vse padalce, da bodo ti čim bolj natančno pristali. Svojo nalogo je član Aerokluba Ptuj očitno odlično opravil! Ob osvojitvi naslova je Peter Balta povedal: »V ZDA smo dosegli neverjeten rezultat, glede na našo majhnost smo premagali zares velike velesile v padalstvu v skokih na cilj. Meni to seveda pomeni veliko, saj je to moja prva zlata medalja na civilnem svetovnem prvenstvu v padalstvu.« Vrhunski ptujski padalec je v osmih skokih za- SP v ZDA, rezultati: posamezno (člani); 1. Uroš Ban (Slovenija) 5 cm 2. Stefan Wiesner (Nemčija) 6 cm 3. Francesco Guilloti (Italija) 9 cm 4. Nenad Salkič (Slovenija) 5. Matej Bečan (Slovenija) 17. Peter Balta (Slo) 13 cm ekipno (člani); 1. Slovenija 25 cm 2. Rusija 30 cm 3. Kitajska 34 cm posamezno (mladinci); 1. Sebastian Graser (Avstrija) 14 cm 2. Yanah He (Kitajska) 14 cm 3. Anton Nikitsiuk (Bolgarija) 14 cm 14. Marko Veselič (Slovenija) 40 cm beležil naslednje rezultate: 2, 2, 0, 2, 2, 1, 2 in 1 kazenski centimeter. Z 12 kazenskimi centimetri se je uvrstil med trideset najboljših posameznikov, ki so najprej opravili s polfinalnim skokom. V tem je Balta zabeležil en kazenski centimeter in je tekmovanje končal kot 17., v finale se je uvrstilo 15 tekmovalcev. Med temi so bili trije slovenski padalci, Uroš Ban je pristal na najvišji stopnički (le 5 kazenskih cm), Senad Salkič je bil četrti, Matej Bečan pa peti. O svojih skoki v Chicagu je Balta dejal: »V končni fazi 17. mesto med več kot sto najboljšimi padalci na svetu ni slaba uvrstitev. Sam sem sicer pričakoval še kaj več, kajti vse padalce, ki so bili pred mano, sem pred tem že kdaj premagal. Seveda sem imel tudi v Chicagu možnost, da jih premagam, vendar mi žal to ni uspelo. Sem pa bil zelo zadovoljen s tem, da je zmagal moj kolega Slovenska padalska reprezentanca na svetovnem prvenstvu v ZDA (zgoraj so člani, spodaj pa Maja Salkič in mladinca) Uroš Ban - zanj sem bil isto vesel, kot da bi zmagal sam. Če pogledam na svoje skoke, lahko rečem, da kakšne posebne napake nisem naredil, saj dva kazenska centimetra še ne štejemo kot napako. Na koncu je v tako močni konkurenci pomemben vsak kazenski centimeter, zame 13 kazenskih centimetrov ni preveč dober rezultat.« Ob Balti je barve Slovenije v mladinski konkurenci zastopal še en predstavnik Ae- rokluba Ptuj Marko Veselič. Pred 23-letnim padalcem (v padalstvu mladinska kategorija traja do 24. leta starosti, op. a.) je bilo to prvo tako veliko tekmovanje. Nadarjeni tekmovalec je kljub zahtevnim pogojem skakal zelo dobro, le v tretji seriji si je zaradi tehnične napake pri-skakal 16 kazenskih centimetrov. Po serijah so bili njegovi rezultati naslednji: 2, 2, 16, 7, 1, 3, 5 in 4 kazenski centimetri. S skupno 40 kazenskimi centimetri je na koncu osvojil 14. mesto med 23 padalci. Veselič je v Chicagu dokazal, da je velik potencial in bo svojo nadarjenost lahko nadgradil prihodnje leto na mladinskem evropskem prvenstvu. Po največji letošnji padalski tekmi čakata najboljše tekmovalce še dve tekmi za svetovni pokal v skokih na cilj, na katerih bo nastopila tudi ekipa Aerokluba Ptuj. David Breznik Judo • 1. slovenska članska liga Polovičen izkupiček na domačih blazinah Judoisti v 1. slovenski ligi so v sredo začeli ekipno tekmovanje v sezoni 2016. V 1. ligi tudi letos tekmuje devet ekip, ki bodo vse odigrale štiri turnirje rednega dela sezone (na vsakem jih čakata dva dvoboja). Najboljše štiri ekipe se bodo uvrstile na zaključni turnir, katerega organizator bo najuspešnejša ekipa iz rednega dela sezone. Zadnjeuvrščena ekipa se bo preselila v 2. ligo. Naslov prvakov brani ekipa JK Šiška. V 1. ligi že vrsto let nastopajo tudi člani JK Gorišnica, ki so bili med gostitelji enega od treh turnirjev uvodnega kroga - preostala sta bila v Mariboru in Slovenski Bistrici. Gorišničani so na svojih blazinah gostili ekipi TVD Partizan Ljutomer in JK Slovenj Gradec in zabeležili polovičen uspeh. Rezultati turnirja v Gorišnici: JK Gorišnica - TVD Partizan Ljutomer 2:5 TVD Partizan Ljutomer - JK Slovenj Gradec 4:3 JK Gorišnica - JK Slovenj Gradec 4:3 Za JK Gorišnica so pod vodstvom trenerja Franca Na-ska nastopali Jan Pungaršek, Jure Kuralt, Leon Jaušovec, Niko Trunk, Sandi Mar, Branko Kralj, Uroš Tajhman in Denis Rus. Manjkal je stalni član ekipe Damijan Fras, na blazi- ne pa tokrat ni stopil Sandi Mar. Preostalo sedmerico je trener Nasko razporedil po kategorijah, v obeh tekmah je naredil nekaj sprememb. Proti Ljutomerčanom sta svoje dvoboje dobila Jure Kuralt (-66 kg) in Denis Rus (+100 kg). Najbolj izenačen je bil dvoboj med Urošem Tajhma-nom in Narsejem Lackovi-čem, ki ga je na koncu tesno dobil Lackovič. V drugem dvoboju večera so Ljutomerčani tesno ugnali še Korošce, dvoboj pa je zaznamovala poškodba enega od članov koroške ekipe (izpah čeljusti). Odločilno četrto točko je prispeval Narsej Lackovič. V zadnjem dvoboju turnir- ja sta si nasproti stali ekipi JK Gorišnica in JK Slovenj Gradec. Gorišničani so z zmagama Pungarška (-60 kg) in Kuralta (-66 kg) hitro po-vedli 2:0, gostje pa so uspeli izenačiti. Novo vodstvo (3:2) je domačinom priboril Uroš Tajhman (-90 kg). Branko Kralj (-100 kg) bi že lahko domačinom priboril končno zmago, a je v boljšem položaju naredil napako (nogo je za Franc Nasko, trener JK Gorišnica; »Zmago in poraz v uvodu bi tudi ocenil kot takšnega - polovičen. Za nas je bil velik hendikep izostanek Damijana Frasa, ki je manjkal zaradi službenih obveznosti. Z njim bi se lahko bolj enakovredno borili za zmago tudi proti Ljutomerčanom. Proti Slovenj Gradcu nam je zmago prinesel Denis Rus, ki je naš 'stari maček'. Veseli smo, da se je pridružil naši ekipi in nam pomaga.« trenutek naslonil na tekmeca, ki je ležal na tleh) in sodniki so ga diskvalificirali ter zmago prisodili Korošcu. O končni zmagi je tako odločala zadnja borba večera, ko sta si v kategoriji nad 100 kg nasproti stala Denis Rus in David Mesarič. Izkušenejši Rus je še enkrat več pokazal svoje mojstrstvo in je v odločilnih trenutkih izvedel zmagovalni met. S tem je razveselil domače privržence juda in Gori-šnici zagotovil prvo zmago v novi sezoni. Naslednji turnirji so na sporedu 12. oktobra, 26. oktobra in 2. novembra. Jože Mohorič Futsal • 1. SFL, Tomaž Šic bar Prihajajo »načeti« Dobovčani V ■ Ekipa JK Gorišnica je na prvem turnirju na domačih blazinah zabeležila zmago in poraz. Po senzacionalni, visoki zmagi v Sevnici (2:7) bodo igralci ekipe Tomaž ŠIC bar v petek odigrali prvo tekmo pred svojimi gledalci. V drugem krogu 1. slovenske futsal lige bodo gostili eno najboljših ekip zadnjih let, Dobovec Pivovarno Kozel. Dobovčani so pred novo sezono doživeli veliko sprememb. Treniranje ekipe je prevzel selektor slovenske reprezentance Andrej Do-bovičnik, ekipo pa sta med drugim zapustila Rok in Alen Mordej. Dobovčani so v prvem krogu na domačem igrišču s 3:4 klonili proti državnim prvakom iz Maribora, slabši vtis s starta v prvenstvo pa bodo poskušali popraviti v Ljutomeru. »Po mojih informacijah je novinec v ligi zelo kakovostna ekipa. Vemo, da bo to izjemno težka tekma. Ponovno bomo več pozornosti posvetili svoji igri kot rezultatu; če igraš dobro, agresivno, pride tudi rezultat. Težko napovem rezultat, vem pa, da imamo kakovostne posameznike,« je pred prihodom v prleško prestolnico povedal Dobovičnik. Ekipi sta se merili že v pripravljalnem obdobju. V Rogatcu so dvoboj, ki so ga po dogovoru odigrali 3 x 20 minut, dobili Dobovčani s 4:1. »Ta rezultat ni merodajen. Takrat smo bili na začetku priprav in nismo nastopili v takšni sestavi, kot bomo tokrat. Zavedamo se, da nam v goste prihaja izredna ekipa, vendar se ne predajamo vnaprej. Če nam bodo ponudili prst, bomo vzeli roko. Imajo več kakovostnih igralcev kot mi, vsaj šesterica njiho- vih igralcev pa je sposobna sama z eno potezo odločiti dvoboj. Največ pozornosti v obrambnih nalogah bomo posvetili Urošu Krofliču, ki je zagotovo najboljši igralec gostujoče ekipe,« je pred prvo domačo tekmo v sezoni dejal Miha Magdič, ki je na prvi tekmi v Sevnici dvakrat zadel v polno in razveselil številne privržence. Tudi tokrat s soigralci pričakuje izdatno podporo s tribun. Pred novo sezono je prle-ška ekipa zamenjala dvorano igranja domačih tekem. Iz ormoškega Hardeka se je preselila v sodobno dvorano Športno-izobraževalnega centra v Ljutomeru, ki prvenstvenih tekem v futsalu še ni gostila. Petkova tekma se bo začela ob 19. uri. MŠ Foto: JM 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 23. septembra 2016 Športno plezanje ^ Ministrica osebno čestitala najuspešnejšima športnima plezalkama in paraplezalcu Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Olimpijski komite Slovenije sta v ponedeljek na sedežu ministrstva v Ljubljani pripravila sprejem za športni plezalki Janjo Garnbret in Mino Markovič, paraplezalca Gregorja Selaka ter preostale člane slovenske reprezentance v športnem plezanju in predstavnike Planinske zveze Slovenije. Sprejem je bil namenjen počastitvi vrhunskih uspehov slovenskih športnih plezalk in plezalcev na nedavnem svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v Parizu. Za največje uspehe sta na članskem svetovnem prvenstvu v disciplini težavnost poskrbeli Janja Garnbret z zlato in Mina Markovič z bronasto kolajno, uspešen je bil tudi parapleza-lec Gregor Selak s prav tako bronasto kolajno. Ministrica Maja Makovec Brenčič je nosilcem kolajn osebno čestitala ter jim izročila priložnostno darilo. Športne plezalce je nagovoril tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, ki je uspehe umestil v okvir uvrstitve športnega plezanja na naslednje po- Ministrica Maja Makovec Brenčič je pripravila sprejem za uspešne slovenske športne plezalce. letne olimpijske igre, ki bodo leta 2020 v Tokiu. »Vsa ta priznanja s svetovnega prvenstva kažejo na to, kako je prav, da v Sloveniji spodbujamo discipline, ki so tudi oziroma so že olimpijske ..., in Tokio že čaka. Še toliko bolj sporočilno je, da imamo odlično ekipo, ne le odličnih posameznikov in posameznic, ki jo prežema timski duh. In tukaj se zahvaljujem tudi Planinski zvezi Slovenije za spodbudo mladim, za dobro delo z mladimi in za Teniške novičke Planinšek do prvega turnirja v kategoriji U-16 Pred zaključnimi mastersi, ki bodo na sporedu v začetku oktobra, so potekali zadnji turnirji v starostnih kategorijah U-16, U-12 in članov. Turnir dečkov U-12 je potekal na Ptuju. Igralci do 16. leta starosti so se merili na igriščih ŽTK Maribor, s svojimi uspehi pa so ga zaznamovali tudi člani TK Terme Ptuj. Blaž Vido-vič se je tako z dvema lepima zmagama (izločil je tudi 3. nosilca, Tilna Potočnika) uvrstil v polfinale. Tam ga je čakal znanec s treningov Filip Jeff Planinšek (uradno še član ŽTK MB, a trenira na Ptuju). Po treh nizih je v finale napredoval leto starejši Filip Jeff (letnik 2001), ki je na koncu tudi osvojil svoj prvi turnir v tej starostni kategoriji. Gašper Bezjak se je uvrstil v četrtfinale, kjer je moral priznati premoč kasnejšemu finalistu, Velenjčanu Tinu Kr-stuloviču. Blaž in Filip Jeff sta skupaj nastopala med dvojicami in bila med starejšimi tekmeci do finala zelo suverena. Tam Filip Jeff Planinšek in Blaž Vidovič Zala ŽTK Maribor, U-16, rezultati: fantje, posamezno: četrtfinale: Vidovič - Miliče-vič (LTC) 3:6, 7:6(2), 6:1, Planinšek (6.) - Peruš (S. Gradec, 1.) 0:6, 6:3, 6:1, Bezjak - Krstulo-vič (ŠTK Velenje, 7.) 6:7(2), 6:3, 3:6; polfinale: Vidovič - Planinšek (6.) 6:1, 3:6, 2:6; finale: Planinšek (6.) - Krstu-lovič (7.) 2:6, 6:4, 6:3. Dvojice: četrtfinale: Vidovič/Planin-šek - Puhner-Pupaher/Šraj (Branik/ŽTK MB, ) 6:3, 6:2; polfinale: Vidovič/Planinšek - Dimic/Potočnik (MAX LJ/Jaki, 2.) 6:1, 6:3; finale: Vidovič/Planinšek -Ašič-Kovač/Peruš (AS Litija/ S. Gradec, 1.) 1:6,1:6. Dekleta, posamezno: četrtfinale: Gorinšek (6.) -Stefanovič (ŠTK Velenje, 3.) 6:7(5), 7:5, 6:1, Lončarič - Be-linger (1.) 3:6, 5:7; polfinale: Belinger (1.) - Gorinšek (6.) 7:6,(1.), 7:6(0); finale: Belinger (1.) - Žižek (Mima, 7.) 6:3, 6:3. Dvojice: polfinale: Belinger/Gorinšek (1.) - Božičnik/Tabor (Mima/ Ptuj) 6:1, 6:1; finale: Belinger/Gorinšek (1.) - Poglajen/Tušek (AS/ŽTK MB, 2.) 6:3, 6:3. vse strokovne doprinose, ki jih plezalni del potrebuje v razvoju in pripravah v olimpijskem ciklusu. Kot ministrica moram ob tem še posebej izreči iskreno hvalo tem mladim, da se pogumno borijo in tudi odlično opravljajo svoje izobraževalne obveznosti. Velika večina jih je vpetih bodisi v študij bodisi v srednje šole in tudi s tem dajejo velik vzor vsem nam in tudi vsem svojim sovrstnikom, ko zmorejo odlično športno pot in hkrati še odgovorno izobraževanje,« je poudarila ministrica, ki je nosilcem kolajn obljubila tudi denarno nagrado. Plezalci, zlasti najmlajša in najuspešnejša še ne polnoletna 17-letna Janja Garnbret, so doma poskrbeli za pravo evforijo: »Vse te pozornosti nisem pričakovala. Sem pa zelo vesela, da to cenijo vsi, da je celotna ekipa naredila takšen uspeh. To je nekaj kar bom vedno držala v srcu in sem res vesela, da se to zdaj dogaja. Moram reči, da sem bolj utrujena od vseh intervjujev, snemanj in sprejemov kot od samega plezanja in treningov ampak je to tudi nekaj kar pride s tem da narediš rezultat.« sta sta morala priznati premoč 1. nosilcema, saj je bil Planinšek po dveh izčrpavajočih dvobojih med posamezniki (polfinale in finale) že povsem izmučen in ni mogel odigrati še tretjega dvoboja v podobnem tempu. Med dekleti so nastopile tri članice TK Terme Ptuj: Tara Gorinšek, Taja Lončarič in Ana Teja Tabor. Slednja je izgubila v 1. krogu, Taro in Tejo pa je v četrt-, oz polfina-lu izločila 1. nosilka in kasnejša zmagovalka Alja Belinger (Šport plus). Med dvojicami sta združili moči Tara Gorinšek in Alja Belinger, ki sta prepričljivo osvojili turnir. Tlirnir dečkov U-12 na Ptuju: 71 nastopajočih Na igriščih v Termah Ptuj je istočasno potekal turnir dečkov v starostni kategoriji U-12. Na A-turnirju je nastopilo 46, na B-turnirju pa 25 igralcev. Pri dečkih sta se v finalu merila Aljaž Kirbiš (Branik Maribor) in Jan Šušterič Ko-sednar (Zklub). S 4:6, 6:0, 6:1 je zmagal Kirbiš, ki se je prvič v karieri povzpel na najvišjo stopničko v tej starostni kategoriji. Edini predstavnik domačega kluba je bil Nejc Strašek (letnik 2006), ki se je od tekmovanja poslovil v 1. krogu. B-turnir dečkov je osvojil Max Pirmanšek (ŠTK Velenje), ki je v finalu 7:5, 6:1 premagal Brina Freliha-Kozinca (Triglav). Jože Mohorič Športni napovednik Nogomet •! SNL PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Celje - Aluminij; SOBOTA ob 18.00: Luka Koper - Rudar; SOBOTA ob 20.15: Maribor - Domžale; NEDELJA ob 16.55: Krško - Olimpija; NEDELJA ob 19.00: Kalcer Radomlje - Gorica. 2. SNL PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Roltek Dob - Drava Ptuj, Farmtech Veržej - Brežice Terme Čatež; SOBOTA ob 19.00: Zavrč - Zarica Kranj; NEDELJA ob 15.30: Triglav Kranj - Brda, Krka - Ankaran Hrvatini. 3. SNL SEVER PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Mons Claudius - Dra-vinja; NEDELJA ob 16.00: ZU-VIL Brunšvik - Šmarje pri Jelšah, Šmartno 1928 - Rogaška; SREDA ob 16.00: S. Rojko Dobrov-ce - Videm; SREDA ob 18.00 Korotan Prevalje - Fužinar Ravne Systems; SREDA ob 19.00: Maribor B - Dravograd; Tekma AjDAS Lenart - Šampion bo odigrana 12. oktobra ob 16.00. SUPERLIGA PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Središče ob Dravi -Apače, Hajdina - Cirkulane, Gerečja vas - Bukovci; NEDELJA 15.00: Stojnci - Kety Emmi Bistrica, Podvinci Betonarna Kuhar - Skorba. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Ormož - Tržeč, Dornava - Gorišnica, Rogoznica - Podlehnik, Boč Poljčane - Lesko-vec; NEDELJA ob 15.00: Pragersko - Markovci. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Makole bar Miha -Lovrenc, Majšperk - Hajdoše, Zgornja Polskava - Grajena, Slovenja vas - Polskava avtoprevozništvo Grobelnik. VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 VZHOD PARI 5. KROGA - PETEK ob 17.00: Tržec - Gorišnica, Podvinci - Markovci, Grajena - Borovci; PETEK ob 19.00: Podleh-nik - Dornava. VETERANI 35 ZAHOD PARI 4. KROGA - PETEK ob 17.00: Spodnja Polskava - Le-skovec; Tekmi Skorba - Pragersko in Hajdina - Gerečja vas sta že bili odigrani. VETERANI 40 PARI 5. KROGA - PETEK ob 17.00: Majšperk - Videm; Tekme Hajdoše - Ormož, Pohorje Oplotnica - Zgornja Polskava sta že bili odigrani. Rokomet • 1. A DRL (m) 5. KROG: Slovenj Gradec 2011 - Drava Ptuj, Istrabenz plini Izola - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 19.00) 1. A DRL (ž) 3. KROG: Krka - ŽRK Aklimat Ptuj (SOBOTA ob 18.00) 1. B DRL (m) 3. KROG: Sevnica - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.00) David Breznik Kegljanje • 1. OTS Maribor Ptujski kegljači z zmagama začeli novo sezono DRAVA 1 - INVALID 1 6:2 (3034:2994) DRAVA 1: Golob 545, Ilič 474, Čuš (30) 110, Murko 491, Premzl 540, Čeh 555, Podgoršek (30) 111, Slaček (60) 208. MIKLAVŽ 2. - DRAVA 1. 2:6 (2902:3057) DRAVA 1: Premzl 556, Golob 530, Murko 473, Čuš 480, Ilič 516, Čeh 502. V 1. ligi Območne tekmovalne skupnosti (OTS) Maribor nastopa v sezoni 2016/17 deset ekip, med njimi je tudi prva ekipa Drave. Ta je novo tekmovalno sezono začela z dvema zmagama. V uvodnem krogu so Ptujčani na kegljišču Deta centra premagali prvo ekipo Invalida. V domači ekipi so se najbolj izkazali Robi Golob, Boris Premzl in Milan Čeh - slednji je podrl 555 kegljev. Z enakim izidom (6:2) so Ptujčani dobili tudi drugo tekmo - v gosteh z Miklavžem. Na njej so mejo 500 podrtih kegljev presegli Boris Premzl, Robi Golob, Pavle Ilič in Milan Čeh. Kegljači Drave v naslednjih dveh krogih gostujejo (že v petek s Prepoljami), po tem pa bodo že jasneje vedeli, na kakšno uvrstitev lahko računajo v tej sezoni. Njihov cilj je, tako kot lani, uvrstitev med najboljše tri. Kaj več si v klubu ne upajo napovedovati, ker bodo igrali brez izkušenega Danija Kozoderca (poškodba kolena). Ob prvi ekipi bo imela Drava svojo drugo moško ekipo še v 2. ligi OTS Maribor, medtem ko bo v tej sezoni v najvišjem razredu tekmovanja - v 2. državni ligi vzhod - igrala ženska ekipa Drave, ki prvenstvom začne 15. oktobra z domačo tekmo proti Rušam. David Breznik Foto: MIZS petek • 30. septembra 2016 Rekreacija, šport mladih Štajrnhi 15 Atletika • Balkansko veteransko prvenstvo Novi Sad je bil od petka do nedelje prizorišče tekmovanja Bamacs 2016 oziroma balkanskega veteranskega prvenstva v atletiki, na katerem so nastopili tudi veterani iz Turčije in Izraela. Letos je bila udeležba dobra, saj je nastopilo več kot 600 atletov. Med njimi je bilo 69 Slovencev, ki so skupno osvojili kar 134 medalj - 16 so jih prispevali člani Atletskega kluba Ptuj. Branimir Komel je v kategoriji M50 pokazal odlično pripravljenost, saj je osvojil zlate medalje v tekih na 1500 m, 5000 m in 3000 m z zaprekami. Ob tem je bil na dobri poti še do četrte zlate medalje v t. i. balkanski štafeti (800, 400, 200, 100 metrov), saj je zelo dobro pretekel 800 metrov, vendar Slovenci zaradi poškodbe tekača na 400 metrov niso prišli v cilj. V kategoriji M60 je 1. mesto osvojil Miki Prstec v metu diska z rezultatom 42,65 m, v suvanju krogle je bil prvi z daljino 13,28 m, zmagal je tudi v balkanski štafeti, medtem ko je dobil srebrno medaljo v štafeti M35-45. Dušan Koren se je v M60 izkazal z zmago v metu kopja (41,41 m) in v skoku v višino (134 cm) ter 3. mestom v metu kladiva (37 m). Marko Sluga M80 je bil z dvema zlatima medaljama v metu kopja (28,31 m) in skoku v višino (116 cm) ter dvema srebrnima medaljama v metu krogle (10,27 m) in kladiva (27,67 m) prav tako nadpovprečno uspešen. Dve medalji je v M75 dobil Ivo Klarič, saj je bil bronast v metu kopja (22,67 m) in zlat v balkanski štafeti, kjer je tekel na 100 m, medtem ko je bil v suvanju krogle četrti z rezultatom 9,24 m. Šesti član AK Ptuj Aleš Velikonja je tekmoval v M50, v kateri je bila zelo močna konkurenca. Ob tem se bori še s poškodbo Najmlajši člani Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so minuli konec tedna nastopali na dveh dirkah. V soboto so se mudili v Vodicah na Gorenjskem, v nedeljo pa so pedale vrteli na Dolenjskem, v občini Straža. Že sobota je nakazala, da je pred mladimi Ptujčani uspešen vikend. Sončna 5. VN občine Vodice je namreč KK Perutnina Ptuj prinesla slavje v kategoriji šolskih otrok od ramena, a je bil kljub temu soliden, saj je bil šesti v metu kladiva (27,91 m), peti v metu kopja (23,69 m) in sedmi v metu diska (26,52 m). Tekmovanje v Novem Sadu 1. do 3. razreda. Jan Kirbiš je suvereno ugnal konkurenco in slavil. Pri dečkih C je bil Primož Kirbiš 11. V kategoriji dečkov B, ki so morali prevoziti dobrih 24 km, se je Vid Jeromel izkazal s 4. mestom, Žan Žnidar je bil 6., Andrej Majnik pa 10. Pri dečkih A je bil Enej Klasinc 6., Miha Muršec pa si je pri-vozil končno 8. mesto. Tudi v nedeljo so mladi upi ptujskega kolesarskega kluba je bilo solidno izvedeno, posebno je presenetilo dobro organizirano podeljevanje medalj. Prihodnje leto bo prvenstvo organizirala Romunija. David Breznik uspešno nastopali v Straži. Na 2. Pokalu občine Straža je v kategoriji šolarjev 3. mesto dosegel Nik Muršec. V kategoriji dečkov D je Jure Maj-nik za las zgrešil stopničke in končal kot 4. Pri dečkih C je 8. mesto osvojil Jan Sven-šek. Zelo dobro so dirkali tudi dečki B: na 4. mesto se je uvrstil Žan Žnidar, 6. je bil Vid Jeromel. Najdaljšo preizkušnjo dečkov A, ki so morali prekolesariti slabih 17 km, je od ptujskih kolesarjev najbolje odpeljal Miha Mur-šec, ki je dirko končal na 6. mestu, Enej Klasinc pa je bil 8. tp Ptujska atletska vrsta na balkanskem prvenstvu v Novem Sadu V kategoriji mlajših dečkov B so se trije Ptujčani uvrstili med najboljših deset. Ptujčanom kar 16 medalj Kolesarstvo • Perutnina Ptuj Uspešen konec tedna NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Štajerski RADIOPTUJ 89,8-98,£-1043 NAROČILNICA ZA Štajerski štajerski TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj POSTATI NOVI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA -vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli prijetno toplo in razkošno mehko odejo ter vzglavnik DormeoVVarmHug. Nov set odeje in vzglavnika DormeoVVarmHug bo hitro postal vaš najljubši spremljevalec v hladnejših dneh, saj ponuja prav vse: prijetno toploto ter razkošen in izjemno udoben objem. Ta prijeten in trendovski set v trenutku ustvari udoben kotiček za počitek in je na voljo v kombinaciji dveh barvnih odtenkov, ki se prilegata vsakemu prostoru. V njegovo mehko udobje se boste zaljubili že pri prvem objemu! S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmeteTV-prilogoTV OKNO -48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 30. septembra 2016 Ptuj • 27. september - svetovni dan turizma Turizem je pomemben in bo tudi v prihodnosti Dogajanje ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, 27. septembru, je potekalo v okviru teme Turizem za vse, ki poudarja oz. spodbuja univerzalno dostopnost, pri čemer je še zlasti zeleni turizem tisti, ki ponuja največ možnosti za razmah turizma in celotne družbe. V Sloveniji je bilo tega dne odprtih 50 Zelenih oken, ki simbolizirajo druženje, spodbujajo ozaveščanje o pomenu turizma, seznanjajo javnost z različnimi možnostmi turizma, še posebej zelenega turizma, ki je osnova za razvoj krožnega gospodarstva. Na Ptuju so Zeleno okno odprli na Slovenskem trgu, kjer je tudi potekalo osrednje dogajanje ob letošnjem Svetovnem dnevu turizma, ki je bilo še posebej slovesno zaradi 130-letnice TD Ptuj. Ptujsko Zeleno okno TD Ptuj krasi „okenska" zgodba otrok iz enote Narcisa Vrtca Ptuj, ki so ob pomoči vzgojiteljic Tine Holobar in Mojce Plavčak predstavili svoje videnje dogajanja v urejenem oz. zelenem okolju ter njegove značilnosti. Pri simboličnem odprtju so otrokom pomagali tudi predsednik TD Ptuj Peter Pribožič in ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž ter obe vzgojiteljici. Zeleno okno so po svečanem odprtju prestavili v cvetlično okolje gredice TD Ptuj ob mostu za pešce. Na stojnicah so svojo ponudbo predstavili Društvo podeželskih žena in deklet iz Kidričevega, TD Ptuj in Društvo kmetic MO Ptuj, Zavod za turizem Ptuj, Skrinjica unikatov, Terme Ptuj, KUD Furstova hiša, Mestno gledališče Ptuj, vinogradniška kmetija Potrč, vinogradniška kmetija Rebernišek, Društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj. Vsak Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj za najlepše urejene hiše in okolje v MO Ptuj v letu 2016 ter posebnih priznanj ob 130-letnici TD Ptuj. je vabil s svojo ponudbo, ki je tudi sicer sestavni del turistične ponudbe Ptuja. Slovenski trg se je še enkrat dokazal kot izjemen prireditveni prostor, ki bi s tovrstno ponudbo moral živeti večino dni v letu. Podatki o turističnem obisku Ptuja v letošnjih osmih mesecih so spodbudni, še posebej pa poletna sezona. Še vedno pa se premalo vlaga v sam razvoj ponudbe in mestno urejenost. „Ptuj je izredno lepo mesto, veliko še moramo storiti in to tudi bomo. To je delo za generacije, ne za en mandat. Turizem je pomemben za Ptuj in bo tudi v prihodnosti," je pove- Foto: Črtomir Goznik V hotelu Mitra je na ogled razstava Ptuj na starih razglednicah zbiratelja Francija Goloba. dal ptujski župan Miran Senčar. Od 27. septembra je Ptuj tudi nosilec znaka Slovenia Green v okviru certifikacijskega sistema, ki združuje prizadevanja za traj-nostni razvoj turizma v Sloveniji. Podelili 27 priznanj Že po tradiciji je TD Ptuj podelilo priznanja vsem tistim, ki so se v letošnjem letu še posebej izkazali pri urejanju stavb, okolice, pročelij, oken in balkonov, skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, oživitev lokalov oz. ponudbe, in splošni urejenosti v MO Ptuj. Vseh priznanj za urejenost je bilo letos 27. Prejemnikom priznanj sta čestitala predsednik TD Ptuj Peter Pribožič in podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek, ki sta se tudi zavzela za še večji turistični razvoj mesta. Prejeli so jih Marija Špoljar (Kore-sova ulica 16), Marija in Ludvik Bedrač (Spolenakova 21), Petra Vajda in Sašo Pečnik (Zadružni trg 15), Jelka Mlinarič (Rabelčja vas 25 A), OŠ Grajena, Valerija Jurgec (Krčevina pri Vurbergu 80 b), Janja Hadler Nikl (Črtko-va 2), Alenka Šolar, Milena Šolar in Ladislav Sabo (Peršonova 32), Neža in Franc Plohl (Spuhlja 40), Silvo Ambrož (obnova Murkove 2), Andreja in Štefan Čelan (Mur-kova 4), družina Turin (Murkova 4), Zdenko Podbreznik (Pot v toplice 5), Stanislav Vidovič (Poljska cesta 35), Martina in Robert Vidovič (Slovenski trg 6), Robert Brkic (Slovenski trg 9), OŠ Olge Meglič, hotel Mitra, Ruža in Vladimir Ferčec (Ulica Šercer-jeve brigade 6), Bojan Šoštarič (Panonska ulica 1), Terme Ptuj, Mojca Bandur Križanec in Franc Križanec (Ormoška cesta 40), Davorin Toplovec (gostinski vrt, Trstenjakova 9), Brigitte in Aleksander Špindler (Sovretova pot 35), Darko Cartl (Klepova 51), Emilija in Konrad Lah (Klepova 35) in Ljuba Neudauer Resnik (Ulica Vide Alič 14). Posebna priznanja TD Ptuj Turistično društvo Ptuj pa je ob svoji 130-letnici podelilo še posebna priznanja. Prejeli so jih Majda Goznik za dolgoletno požrtvovalno delo v TD Ptuj in promocijo ptujskega turizma, Javne službe Ptuj za dobro sodelovanje in podporo pri skrbi za urejenost Ptuja, MO Ptuj za vsakoletno podporo in zgledno sodelovanje ter Tatjana Vaupotič Zemljič za večletno sodelovanje in organizacijo predstavitev šol v okviru prireditev TD Ptuj. Slovesnost na Slovenskem trgu je s koncertom sklenil Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča. V hotelu Mitra pa so odprli razstavo zbiratelja Francija Goloba Ptuj na starih razglednicah, skupaj jih je 530, ki govori o veličastnosti Ptuja in je tudi povezana z ustanovitvijo in delovanjem TD Ptuj, saj je Ptuj svojo prvo razglednico dobil šest let po ustanovitvi TD Ptuj. Na njih je predstavljena zgodovina Ptuja, od prve razglednice v letu 1891, njegov razvoj in spremembe v njem. Pred sto leti je razglednica pomenila tudi stik s svetom. »Ljudje so malo potovali. Vsaka razglednica se je skrbno hranila, ker je pomenila veliko več kot danes, ko zaradi sodobne tehnologije nima več takšnega pomena,« je med drugim povedal avtor razstave in lastnik starih razglednic Franci Golob. Tudi razstava Ptuj na starih razglednicah je ena od razstav ob letošnjem jubileju TD Ptuj. MG Foto: Črtomir Goznik Ptuj je zelena destinacija, srebrno zelena Ptuj se je pridružil zelenim destinacijam Slovenije, ki sodelujejo v tako imenovani zeleni shemi Slovenske turistične organizacije. 27. septembra so na dogodku Global Green Destinations Day na Ljubljanskem gradu naziv zelena destinacija podelili osmim destinacijam, ki so se pridružile slovenski zeleni mreži. Ptuj je prejel srebrni zeleni znak, kar ga med zelenimi mesti v Sloveniji uvršča zelo visoko. »Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) je celovito zasnovan sistem za pospeševanje razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji. Na Ptuju smo se odzvali na javni poziv Slovenske turistične organizacije za pridobitev znaka Slovenia Green Destination in konec avgusta tudi uspešno zaključili poročanje. Prijavo je koordiniral Zavod za turizem Ptuj. »S pridobitvijo znaka se delo šele prav začne, saj se želimo na globalnem turističnem trgu vzpostaviti kot okolju in družbi prijazna destinacija, kar zahteva delo vseh, ki na Ptuju živijo,« pojasnjuje Katja Gônc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj in koordinatorica zelene sheme na destinaciji. »Dokazali smo, da izpolnjujemo kriterije za zeleno destinacijo, zdaj pa se začno naša prizadevanja za sezonsko porazdelitev turizma, aktivno vključevanje lokalne skupnosti, za uvajanje zelenih inovacij ter nenehna odgovornost do naravnega in družbenega okolja,« dodaja Gôn-čeva. MZ V Sloveniji so 27. septembra odprli 50 Zelenih oken, tudi na Ptuju. petek • 30. septembra 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj • Mednarodni filmski festival za otroke in mlade En film na oko bi, prosim Drugi mednarodni filmski festival za otroke in mladino Film na oko (Eye on Film) bo do 4. oktobra v Idriji, Krškem, Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Sežani, Slovenski Bistrici, Škofji Loki, Velenju in na Ptuju postregel s svežo in kakovostno filmsko produkcijo z vsega sveta. Foto: Zavod za uveljavljanje vizualne kulture Vizo Festival Film na oko bodo odprli s filmom Moja revolucija, ki arabsko pomlad prikaže z drugačne perspektive, odraščanje pa na svež, lahkoten način. Tako v Mestnem kinu Ptuj kot v Kinu Slovenska Bistrica se bo festival začel nocoj ob 18. uri s kratkim filmom Srečno, Orlo! mlade slovenske režiserke Sare Kern in francoskim celo-večercem Moja revolucija (vse projekcije celovečernih filmov bodo uvedli kratki filmi z vsega sveta). Festivalski program bo skupaj obsegal 16 celovečer- nih, štiri srednjemetražne in 24 kratkih filmov, ki obravnavajo odraščanje, ljubezen, družino in šolo, pa tudi aktualne družbene teme. Film na oko je prvi mednarodnih filmski festival v Sloveniji, namenjen otrokom in mladim. Na Zavodu za uveljavljanje vizualne kulture Vizo, producentu festivala, pojasnjujejo: »Filmi Priložnost za mlade filmske kritike Srednješolci in študenti lahko s kritiko filma, ki so si ga ogledali na festivalu, sodelujejo na natečaju Mlada filmska kritika. Rok za oddajo besedil je 17. oktober, več informacij o natečaju pa je dostopnih na spletni strani festivala. Organizatorji obljubljajo lepe nagrade, med njimi tudi udeležbo na Mednarodnem filmskem festivalu za otroke in mlade v češkem Zlinu prihodnje leto. evropske in svetovne kinematografije so izbrani za starostno skupino od osem do osemnajst let, v njih pa bodo zlahka uživale tudi druge generacije.« S filmi želijo otroke in mlade spodbuditi k razpravi o kakovostnih filmskih vsebinah in perečih družbenih temah. Vodja festivala Rok Govednik pravi: »Veseli smo, da smo prvi pri nas ustvarili filmski festival, ki povezuje mlade filmske navdušence v več slovenskih krajih istočasno, mlade aktivno vključuje v sam organizacijski proces festivala, poleg tega pa jim nudi tudi bogat filmsko-vzgojni spremljevalni program.« V okviru slednjega bodo v ptujskem kinu jutri ob 16. uri pripravili ustvarjalno delavnico izdelovanja mask. Eva Milošič Ptuj • Razstavno-glasbeni dogodek Barve glasbe Brez glasbe niti črta ne more uspeti Mlada umetnica Urška Dajčman z Destrnika se je v CID Ptuj predstavila s prvo samostojno razstavo in koncertom s skupnim naslovom Barve glasbe. Ob zaključku šolanja jazz petja pod mentorstvom Sama Ivačiča je pevka nastopila ob spremljavi tria v sestavi Taje Božič na klavirju, Gašperja Žerjala na kontrabasu in Nine Koro- Foto: arhiv CID Ptuj Urška Dajčman (prva z leve) obiskuje zasebne ure petja, naslednje leto pa želi šolanje nadaljevati v avstrijskem Gradcu. šak-Serčič na bobnih, kot gosta pa sta nastopila tudi Dominik Jemec na kitari in mentor Iva-čič. Urška je obiskovalce v barve glasbe popeljala predvsem z jazz standardi, ki so nanjo močno vplivali, repertoar pa popestrila tudi s slovenskimi skladbami. Obenem je razstavila svoje akrile na platnu, od katerih naslov (Barve glasbe) nosi samo eno delo. »Slike nimajo naslovov, ker menim, da si jih lahko vsak interpretira po svoje in jih po svoje tudi poimenuje,« pojasnjuje umetnica. O povezavi glasbe in likovne umetnosti pa pove: »Likovno ustvarjanje je že od nekdaj moj hobi, večina slik pa je nastala ob (glasni) spremljavi glasbe. Brez glasbe mi najbrž niti ena sama črta ne bi uspela ...« Eva Milošič Slovenska Bistrica • Ze drugo rezanje traku v tem letu Vrtec ponovno pod eno streho Otroci z Zgornje Polskave so po več letih ponovno združeni pod eno vrtčevsko streho. Slovesno so nove prostore odprli konec prejšnjega tedna, ko sta župan Ivan Žagar in ravnateljica vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica Ivana Leskovar prerezala otvoritveni trak, že drugega v tem letu. Nov vrtec na Zgornji Polskavi v sodobni in moderno zasnovani podobi Foto: Mojca Vtič Zaradi prostorske stiske so bili otroci z Zgornje Polskave nameščeni v kulturnem domu in od leta 2010 celo v zasebni hiši, med gradnjo novega vrtca pa tudi v prostorih gostišča Ka-lan. Letos so otroci le dočakali nove igralnice in skupen prostor s plezalno steno in tribunami. Vrednost investicije je bila 1,4 milijona evrov in jo je v celoti financirala Občina Slovenska Bistrica. Sprva so načrtovali dograditev in preureditev obstoječih prostorov vrtca, ob začetku investicije pa so ugotovili, da bo najprimerneje staro stavbo porušiti in postaviti novo. Nov vrtec je vrata odprl z novim šolskim letom. Ob slovesnem odprtju minuli konec tedna pa je ravnateljica vrtca dejala: »Želimo, da naš petoddelčni vrtec postane center, kjer se srečujemo vsi, ki nam je predšolski otrok blizu. Vrtec je sodobno opremljen, ob igralnicah imamo še prostor za dodatne dejavnosti in večnamenski prostor.« V sodobnih prostorih na Zgornji Polskavi številke, črke, družabne igre, pesmi in druge učne vsebine spoznava 87 otrok. A niso le zgornjepolskavski otroci tisti, ki so se letos veselili novih prostorov. Že spomladi je bil odprt prizidek k vrtcu na Zgornji Ložnici. Skupna vrednost investicije je bila 720.000 evrov, zgrajeni pa so bili dve igralnici, večnamenski prostor, zunanje terase in igrišče. Med poletjem je občina obnovila tudi prostore v Marinško-vem domu v Slovenski Bistrici, tako je slovenjebistriški vrtec pridobil prostor za dva oddelka. Naložba je občinski proračun obremenila za približno 50.000 evrov. Seveda pa potrebe po V Štajerski Štajerski tednik - časopis znajboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si novih investicijah ostajajo. »Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica ima tri oddelke še v blokih v mestu. V šolskem letu 2017/2018 je načrtovana izgradnja trioddelčnega vrtca v Ozki ulici, s to investicijo bi bilo poskrbljeno tudi za predšolske otroke v mestu,« je povedala ravnateljica in dodala: »Trenutno ima Vrtec Otona Župančiča dovolj prostora, tako da nimamo nobenega odklonjenega otroka, to je velik napredek.« Število otrok, ki obiskujejo slovenjebistriški vrtec, se je od leta 2002 povečalo za več kot tretjino. »Ko sem nastopila mandat ravnateljice, smo imeli v vrtcu 900 otrok, sedaj jih imamo 1.277,« je pojasnila. Z začetkom novega koledarskega leta se bo to število še povečalo, saj naj bi v okviru zavoda začel delovati tudi vrtec na Šmarnem na Pohorju, ki trenutno deluje pod okriljem tamkajšnje osnovne šole. »Veseli me trend, da se vrtci priključujejo javnim vrtcem. Prednost je vsekakor v izmenjavi dobre pedagoške prakse in menim, da so kakovost prepoznali tudi starši, saj je vključenost otrok v slovenskem prostoru 76 %, v Slovenski Bistrici pa kar 82 %,« je s podatki še postregla Ivana Leskovar. Mojca Vtič Ivanjkovci • Prometna kača ali peš v šolo Za posladek tudi kostanji Na OŠ Ivanjkovci bodo letos ponovno izvedli projekt Prometna kača. V času od 3. do 7. oktobra bodo učenci in učitelji v šolo in iz šole hodili peš. »Cilj projekta je ozaveščanje otrok in drugih o nevarnosti izpušnih plinov za okolje, hkrati pa želimo poskrbeti za kakovost bivanja in zdravja naših otrok. V navedenem času bomo zaposleni in učenci v šolo prihajali peš ter s tem pripomogli k trajnostnemu razvoju okolice in sveta. Projekt bomo izpeljali s podporo Občine Ormož, Prostovoljnega gasilskega društva Ivanjkovci, Društva upokojencev Ivanjkovci, Policijske postaje Ormož, Krajevne skupnosti Ivanjkovci in staršev učencev. Vsi omenjeni deležniki na svoj način prispevajo k večji varnosti v cestno-prometnem režimu na poteh in cestah, po katerih hodimo v šolo in iz šole. Ob prihodu se bomo zbrali na platoju pred šolo, kjer bomo učencem postregli topli čaj, sadje in kruh. Ob odhodu iz šole bomo pekli kostanje. Na pobudo učencev bomo letošnji teden, ko bomo v šolo in iz nje hodili peš, izvedli dnevne dejavnosti: športni dan, eko dan, zdrava šola in dva naravoslovna dneva. S tem jih bomo olajšali nošenja šolskih torb,« je povedala ravnateljica OŠ Ivanjkovci Nada Pignar. MZ 18 Štajerski Nasveti in zanimivosti petek • 23. septembra 2016 Zdravstveni nasveti Zdravila in bolečina - 12. dan slovenskih lekarn 26. septembra praznujemo dan slovenskih lekarn. Vsako leto naš praznik namenimo tudi uporabnikom lekarniških storitev, ki jim v lekarnah vročimo knjižico s praktičnimi nasveti za varnejšo in učinkovitejšo uporabo zdravil. Letos smo pripravili knjižico Zdravila in bolečina. Bolečina je namreč najpogostejši razlog za obisk lekarne. Bolečino je treba zdraviti. Nikakor ne velja več, da je včasih pač treba malo potrpeti. Nezdravljena bolečina lahko povzroči precej hude težave oziroma postane kronična, zelo težko obvladljiva bolezen. Vsekakor pa je treba izbrati pravo zdravilo za določeno vrsto bolečine in pravo zdravilo za posameznega bolnika. Blažje bolečine pogosto lajšamo sami, zato smo v knjižici podrobno predstavili sa-mozdravljenje. Pri tem smo posebno pozornost namenili občutljivejšim skupinam uporabnikov zdravil. Pri njih je potrebna še posebna previdnost pri odločanju o primernosti samozdravljenja in pri izbiri protibolečinskih zdravil. Naj- pogosteje se odločamo za samozdravljenje glavobola, zobobola, menstrualne bolečine ter bolečin v mišicah in sklepih. Danes je na volj zelo veliko zdravil. Tudi informacij o zdravilih je zelo veliko: od kakovostnih informacij, ki jih podajajo strokovnjaki, do informacij različnih ponudnikov, ki želijo čim hitreje čim več zaslužiti. Slednji svoje izdelke praviloma ponujajo preko interneta. Zdravila proti bolečinam, zlasti ta, ki so v urejenem sistemu dostopna samo kot zdravila na recept, so v internetni ponudbi zelo pogosto ponarejena in škodljiva za zdravje. Bolečina je za vsakega človeka neprijetna izkušnja, doživljamo jo zelo različno. Bolečina kot opozorilni znak, da je v telesu nekaj narobe (npr. zaradi vnetja) oziroma da telesu grozi nevarnost (npr. zaradi udarca, opekline), ima varovalno vlogo in je za človeka koristna. Idealno je, če najdemo vzrok za bolečino in ta vzrok odpravimo. Vedno to ni mogoče. Glede na čas trajanja ločimo kronično in akutno bolečino. Akutna bolečina je tista, ki nastopi nenadoma, traja nekaj dni do nekaj tednov in običajno preneha, ko odpravimo vzrok. Pomembno je takojšnje zdravljenje, tako vzroka kot same bolečine, da ne pride v kronično. Kronična bolečina je vsaka dolgotrajna bolečina, Tačke in repki Mučenje živali pod krinko lepote in funkcionalnosti Precej pisem s podobno vsebino sem prejel v zadnjih mesecih, anonimnih in podpisanih, v katerih se ljudje zgražajo nad lastniki psov, ki dajo svojim psom kupirati (obrezati) ušesa in repe. Sprašujejo, ali je to dovoljeno pri nas in zakaj nekateri to še vedno počnejo. Po Zakonu o zaščiti živali je v Sloveniji prepovedano kakršnokoli lepotno operativno oblikovanje ušes pri mladih živalih. Vemo, da so določene pasme, pri katerih so se ušesa redno kupirala. Zaradi zelo pogostili zdravstvenih zapletov po takih operacijah in s tem povezane dolgotrajne terapije in nege operiranega psa so omenjeni posegi predstavljali izrazito nepotrebno mučenje živali in jih je zakonodajalec na srečo prepovedal. Prepovedani so povsod v Evropski uniji. Najpogostejši zapleti po operacijah so bili, da je prišlo do močnih gnojnih vnetij ušes, šivi so popustili in koža se je dobesedno olupila z ušes. Rezultat operacije je bil iznakažen kužek, ki so ga brezvestni lastniki mnogokrat usmrtili. Pogosto eno uho ni stalo po- Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. konci in kužek je moral nositi iz žice narejeno protezo na glavi tudi nekaj tednov, in to samo zaradi tega, da je bil lastniku bolj všeč. Kupiranje ušes je bilo izrazito poseganje proti naravi in etičnim normam. Pri nas v Veterinarski Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: na-biralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. bolnici nismo teh posegov nikoli opravljali, smo pa na žalost pogosto popravljali in reševali iznakažena in nekrotično gnojna ušesa po operacijah. Še vedno se na žalost najdejo lastniki, ki peljejo žival na Hrvaško, kjer ta poseg določeni neodgovorni veterinarji opravijo. Po zadnjih informacijah tudi pri nas najdemo veterinarja, ki omenjene posege še vedno opravlja. Opozoriti pa moram take lastnike, da tudi, če so poseg kupiranja ušes opravili na Hrvaškem, ne pomeni, da v tem primeru za njih ne velja zakon. Že anonimna prijava sosedov na Veterinarsko inšpekcijo, da imajo kužka z obvezanimi in odrezanimi ušesi, je lahko povod za postopek in tudi veliko kazen. Kar se tiče rezanja repkov nekaj dni starim mladičem, je prav tako prepovedano po Zakonu o zaščiti živali in kaznivo. Vemo, da nam narava daje najboljše. Uživajmo z našimi kužki takimi, kot so prišli na svet in jih ne iznakazimo po nepotrebnem, ne izpostavljaj-mo jih operacijam in bolečini, ko so komaj začeli živeti. Emil Senčar, dr. vet. med. 12. Dan slovenskih lekarn 26. september 2016 O pravilni in varni uporabi zdravil Zdravila in bolečina včasih vzroka sploh ne poznamo, včasih je vzrok odstranjen, bolečina pa še kar vztraja, ali pa vzroka ne moremo ustrezno sanirati. Najpogosteje bolniki trpijo kronične bolečine zaradi obrabe sklepov, revmatičnih težav, osteoporo-ze, obrabe ali poškodbe hrbtenice, kolkov, kolena, okvare živcev. Kakovost življenja bolnikov s kronično bolečino je precej prizadeta, saj se ti bolniki težje gibljejo, slabše spijo, imajo zmanjšano imunsko sposobnost, so utrujeni ipd.; zdravljenje kronične bolečine je zahtevno in dolgotrajno. Kratkotrajno, blago do zmerno bolečino lahko zdravimo sami. Samozdravljenje naj ne traja več kot 3 do 7 dni. V tem času mora priti do znatnega izboljšanja stanja. V nasprotnem primeru je treba do zdravnika. Samozdravlje-nje odsvetujemo pri otrocih, mlajših kot eno leto, posebna previdnost je potrebna pri nosečnicah, doječih mamicah in pri starostnikih ter kroničnih bolnikih. Vsi ti naj s svojim zdravstvenim stanjem ter zdravili, ki jih uporabljajo, seznanijo svojega farmacevta. Tako bosta svetovanje in izbira zdravila zagotavljala kar največjo varnost in učinkovitost. Povzeto po knjižici Zdravila in bolečina. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Pomagajmo si Komunikacija v zdravstveni negi 1. del Komunikacija v zdravstveni negi je zelo ključnega pomena, ne samo do pacientov, temveč tudi med samimi delavci, kolektivom, ki izvajajo delo v dobrobit pacientov. Etični pristop h komunikaciji v zdravstveni negi Etika in druge vede nas učijo, da so pacienti naši kralji, zaposleni v zdravstveni negi pa njihovi podrejeni. Ampak se tega žal marsikdaj ne zavedamo. Vsi se izgovarjamo na to, da je to le naša služba, naše delo in čas, ki bo že sam po sebi minil. Ampak ta čas morda res nam, zdravstvenim delavcem, ne pomeni veliko, pacientom, ki pa to doživljajo in so resnično dobri opazovalci kot tudi poslušalci, pa pomeni neprecenljivo. Zato bi velikokrat morali v stiku z njimi pomisliti na vsem znano misel: »Ne stori drugemu tega, kar ne želiš, da drugi storijo tebi.« Na nek način lahko tudi mi pripomoremo k določeni terapiji, ki jo slednji prejemajo. Predvsem s komunikacijo. Bodimo empatični, altru-istični. Tako nas uči etična zdravstvena nega in mislim, da bi to moral biti močan predpogoj zdravstvenim delavcem za opravljanje dela v kliničnem okolju. Vsak zdravstveni delavec predstavlja s komunikacijo vzgojni model, h kateremu bi moral kasneje preko izobraževanja osvojiti in dodati vrline, ki nam jih daje etika. Vsi vemo, da je človekovo gledanje in razmišljanje od življenjskega obdobja do obdobja različno, pa tudi od situacije do situacije. Zato je najprej tukaj pomembno, da vemo tudi praktično uporabiti osnovna načela etike - tudi tista, h katerim nas zavezuje Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Empatična komunikacija v odnosu medicinske sestre in pacienta Ljudje smo bitja s čustvi, s katerimi prav tako komunikacijsko nastopamo. Mogoče jih doživimo v sebi, preden jih pokažemo (če sploh jih), zato je pomembno v situacijah in sodelovanju s pacienti uporabljati čustveno plat in etično načelnost. Res je, da pred pacienti naj ne bi kazali negotovosti, potrtosti in podobnega. Prav pa je, da zaznamo, kakšne volje je pacient, kaj v sebi doživlja in kako mu lahko na podlagi tega pomagamo. Vendarle smo vsi ljudje in lahko se odločamo tudi s pomočjo čustvene podlage. Iz prakse poznamo kar nekaj situacij, ki od nas zahtevajo pravilno odločitev. V nadaljevanju jih bomo nekaj izpostavili. Nebogljen pacient v domu za ostarele leži v postelji. Ko izvajamo jutranjo nego, opazimo, da je osamljen in žalosten. Vidimo in začutimo, da bi mu pogovor pomagal. Kaj bomo naredili? Ga bomo nagovorili, mu prisluhnili, se z njim pogovorili in mu na takšen način pomagali?Ali bomo v tihoti opravili svoje delo ter zaradi časa izvajanje nege, h kateremu smo žal »podvrženi«, pacienta na neki način ignorirali ter zapustili sobo? Odgovor bo v sebi našel vsak sam. Ali bo ravnal skladno s kulturo, etiko, navsezadnje tudi z načeli etičnega kodeksa? Zato je pomembno, da se vprašamo, ali delamo zase ali za direktorja ali za paciente. Želim, da se vsak najde v takšnih primerih, zato vem, da si prav tako vsak sam zariše svoj odgovor, ki upam, da je v korist pacienta. - se nadaljuje -Žan Jerenko, sr. zdravstvenik študent ZN AMEU-ECM petek • 30. septembra 2016 Za kratek čas Štajerski 19 UGANKARSKI SLOVARČEK: AJNA = čakra odpuščanja in sočutja, ARAIZ = argentinski plesalec (Oscar), ARNA = model alfa romea, LIPANCA = planina z Blejsko kočo, NDOLA = mesto v Rodeziji, SCHREIER = nemški tenorist (Peter), SILEPSA = skrčenje dveh zlogov v enega, SMIK = star naziv za sunek, UTAMARO = japonski kipar (Kitagava). vaisv 'VNrv 'siVNS3a '»33ao 'vnvis 'vinvinv 'Niaio nasnd vasaa 'io '□» 'qnvi3 'biaivdv '»sv 'aaoN 'viab VioaN '»vsi 'aH 'nbdvh vnin 'aoiNas 'voNVdn '»os 'oaviAivin'ssoiAi 3iv» 'vaaisNoiAi 'iabzis»3s 'onna 'rva»o 'vavi» 'ov»ns :ouabjopoa "3»Nvzid>i 3i Aausaa Ptuj • Sprejem za zlate maturante Znanje okronali z zlatom Za dekleta in fante, ki so na maturi zbrali prav vse točke in jo opravili z odliko, so na ptujski občini pripravili slavnostni sprejem. Dijake, ki so v šolskem letu 2015/16 srednješolsko izobraževanje končali z nazivom zlati maturant, je v petek sprejel župan mestne občine Ptuj Miran Senčar. Na sprejem v poročno dvorano mestne hiše so povabili 13 maturantov, ki so pri vseh predmetih na maturi dosegli vse možne točke. Na splošni maturi je bilo sedem takšnih dijakov, ki so obiskovali Gimnazijo Ptuj, na poklicni maturi pa štirje na Ekonomski šoli Ptuj ter po en dijak na ptujskih Biotehniški šoli ter Elektro in računalniški šoli. V imenu zlatih maturantov je spregovorila maturantka Ekonomske šole Ptuj Marina Gaj-šek. Veliko sreče in uspehov na nadaljnji poti pa je vsem zlatim maturantom zaželel Branko Kumer, direktor Šolskega centra Ptuj. Dženana Kmetec Zlati maturanti generacije 2015/2016 Poklicna matura Splošna matura Biotehniška šola Gimnazija Monika Meško Blaž Hazemali Ekonomska šola Maša Lah Marina Gajšek Žan Malek Petrovič Lucija Gošnjak Blaž Murko Anja Kozar Nuša Muršič Evelin Malec Tomi Petek Elektro in računalniška Luka Pušnik Klemen Pal Videm • Občinska trgatev Trto moramo spoštovati Pred nekaj leti so pri Vidovi kleti v Vidmu posadili deset trt, simbolični vinograd pa je letos v trgatev vabil že drugič. Videmski župan Friderik Bračič pojasnjuje, da so vinograd zasadili na dotlej neizkoriščenem prostoru ob Vidovi kleti: »Namerno nismo zasadili potomke najstarejše vinske trte na svetu, modre kavčine. Raje smo izbrali stare, avtohtone sorte vinske trte, ki so v naših krajih preživele že stoletja.« Prepričan je, da je ohranjanje lokalnih običajev zelo pomembno: »V tej trgatvi je veliko simbolike, saj je bilo v Halozah vinogradništvo stoletja edini vir preživetja.« Skrb za občinski vinograd so zaupali Janku Zavcu. Ljudski pevci Vinogradniki, ki delujejo kot sekcija Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, so ob trgatvi pripravili tudi kulturni program, seveda pa so ga posvetili vinski trti in žlahtni kapljici. Milena Gabrovec je recitirala pesmi, član Ljudskih godcev Alojz Fras je raztegnil meh na harmoniki, pevci Vinogradniki pa so zapeli. Trgatve brez pesmi namreč ni, po »napornem« delu pa se je prilegla tudi južina. Eva Milošič Na trgatvi so pomagali tudi (z leve): videmski podžupan Marjan Selinšek, pater Tarzicij Kolenko in župan Friderik Bračič. Foto: EM Foto: CG N 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 23. septembra 2016 Piše: Dani Zorko • Islandija (4.) Polotok Reykjanes Islandija ima glede na razmere zelo dodelano prometno infrastrukturo. Težavo v turistični sezoni predstavlja zgolj transport, saj se večina obiskovalcev vozi z avtobusi ali pa kar na avtoštop. Postaje so pri znamenitostih seveda nuja, ampak ob tem človek ne vidi drugih lepot, poleg tega pa si zaradi javnega prevoza tudi časovno omejen in zelo na trnih. Če hočeš v kratkem času videti kar največ, je nujno najeti avto. In tako sem prvič na potovanjih naredil tudi jaz. Modra laguna, najdražja znamenitost na Islandiji Nalašč sem za potovanje izbral pomladanski mesec, ko so temperature že znosne, večjega vala turistov še ni, cene pa so vsaj 30 % nižje od tistih na vrhuncu sezone. Malo balkanske žlehtnobe sem z barantanjem uporabil tudi pri najemu avta, saj sem ga najel kar v mojem hostlu, kjer sem se na koncu dogovoril za popust pri nočitvah in še pri najemu avta. Brez pretiravanja lahko rečem, da bi takšno ceno težko dobil tudi pri nas. Ker sem bil sam, sem vzel palčka proizvajalca Hyundai, ki pa je bil skozi potovanje večkrat na preizkušnji. Predvsem zaradi zahtevnega šoferja. Za preizkusno vožnjo sem se odločil za bližnji polotok Reykjanes in povratek domov, če bi se slučajno kaj pripetilo. Veliko sem slišal o najlepšem kopališču na Islandiji, ki se imenuje Modra laguna. Gre sicer za umetno narejeno kopališče sredi lavine-ga polja, ki se napaja z vodo iz bližnje geotermalne elektrarne Svartsengi. To se morda sliši čudno, vendar Islandci iz globin pridobivajo toplotno energijo, pri čemer se sestava vode bistve- no ne spremeni in potem z vsemi mineralnimi zmesmi priteče v umetno narejen bazen. Ker sistem filtriranja in recikliranja vode zaradi koncentracije različnih mineralov ni mogoč, se voda zamenja vsaka dva dni. Ze samo lavino polje deluje zelo spektakularno, samo če človek pomisli, kako je nastalo. Avto se je držal kar solidno, nekaj težav pa sem imel zgolj z orientacijo, kako priti iz mesta. V ta namen sem si že doma na telefon naložil navigacijo za Islandijo, kar mi je bilo v veliko pomoč. Do termalnega centra sem prispel po dobre pol ure, nato pa sem skoval načrt, kako bi se za malo denarja pretihotapil noter. Težava je namreč ta, da je število gostov omejeno, drugi problem pa predstavlja cena vstopnine, ki znaša kar okoli 50 evrov na dan. Moj namen ni bil kazanje podprtega štajerskega trebuščka po Islandiji, ampak da bi to čudo videl in morda naredil kakšno dobro fotografijo za lizanje prstov. Ze takoj mi je bilo jasno, da čez ograjo ne bo šlo, tako da sem se počasi in z negotovim obrazom narisal pri okencu za karte. Ko sem izrazil svojo željo, me je ženščina, ki je tudi drugače morala biti zelo jeznorita, z odvračajočo gesto gladko postavila na suho. Huh, vseeno mi ni dalo mira. Malo sem še kolovratil v veži, nakar naletim na dekle v čudni uniformi, ki je po opremi sodeč morala biti čistilka. Pravzaprav se je ona začela pogovarjati z mano, in ko sem ji obrazložil situacijo, se je navihano nasmehnila in predlagala, da mi naredi uslugo, če ji pomagam. Ja, super, karkoli že bo. S posebnim dvigalom me je zvlekla na neko teraso, kjer je bil res čudovit razgled na laguno in vso modrino vode. Zares čudovito. Naredil sem nekaj slik, kar ljudi sploh ni motilo, nato pa sem moral deklini pomagati prestavljati ogromne posode z nekimi kvazi rožami, da je lahko počistila teraso. Križ sem si skoraj izpahnil, in ko sem se hotel izpogajati še za vstop do vode za rahlo terapijo, mi je razložila, da noter pridejo ljudje samo s posebnimi zapestnicami na kodo. Kakorkoli, vseeno sem zadovo- OVEN (21.3. - 20.4.) Privlačile vas bodo skrivnosti. Raziskovali boste tisto, kar vam bo novo in zanimivo. Močan pečat vam bo podarila ljubezen in vendarle bo težko, če ne bo vse po vaše. Umetnost bo vir navdiha in priložnost za pridobitev notranjega miru. Na delovnem mestu boste izvedeli zanimivo novico. ¿BIK Foto: Dani Zorko ljen odhajal s termalnega centra, ki ne nosi zaman svojega imena. Pot me je spet vodila po pusti pokrajini proti morju, kjer je drugače pravi raj za opazovalce ptic. Na Islandiji domuje okoli 370 vrst ptic, večina pa jih je ob morju. Morska obala je zelo raznolika in včasih tudi nepristopna, zato strmi bazaltni klifi niso redki. Peljal sem se mimo klifa Hafna-berg, kjer je malo stran še ena zanimivost Islandije. Tam se namreč stikata severnoameriški in evropski kontinent, kar si lahko predstavljamo kot ogromno razpoko med ploščama. Islandci so vmes zgradili most, tako da se je človek teoretično lahko na dveh kontinentih hkrati. Zanimivo je tudi to, da plošči ne mirujeta, ampak se vsako leto za nekaj milimetrov razširita. To pomeni, da je Islandija ena redkih držav na svetu, ki se samodejno širi. Ob tem sem takoj pomislil, kako dobro je, da podobnih plošč na primer niso našli v kakšni Srbiji, ker bi se država z manjšimi improvizacijami okoli razpoke hitro razširila vse do Ptuja. Nadaljevanje prihodnjič (21.4. - 20.5.) Magnetična energija vam bo korist, tako v ljubezni kot pri sodelovanju s tujimi ljudmi. Besedno se boste morali bolj sprostiti. Cas bo primeren za čustveno izpoved. Na delovnem mestu bodo občutki mešani in uspehi bodo skupinski. Izgubljeno energijo vam bo narava. TEHTNICA ! (23.9. - 2310.) f Za resnico in pravico se boste pripravljeni boriti. Obdani boste z zanimivimi ljudmi. Mnogo jI reči boste pogledali z drugega kota in -s tako našli nove dimenzije. Ugoden "§ teden za finančne in poslovne dogo- ;g vore. Notranja moč vam bo pomaga na življenjskih razpotjih. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Jasno je, da boste stvarem prišli do dna. Pravzaprav bo obdobje namenjeno raziskovanju. Zadev se bo treba lotiti na intenziven način. Odločnost bo koristna O odlika na delovnem mestu. Sreča bo obiskala tiste ljudi, ki bodo znali prisluhniti glasu svojega srca. Ljubezen - romantična i W DVOJČKA jffi (21.5. - 20.6.) Zastavljenih nalog se boste lotili na intenziven način. Morda se bodo zadeve zasukale drugače od pričakovanega in vendarle bo to čas notranjega uspeha. Popaziti bo treba na zdravje in se dovoljgi-bati na svežem zraku. Obdani boste z ljudmi, ki vas bodo osrečili. RAK (21.6. - 22.7.) Blesteli boste v pogledu komunikacije. Jasno bo, da se vam bodo odprle nove poti in priložnosti. Custveno se boste prelevili in zadeve spremljali iz ozadja. Pomembno bo, da se pogovorite o vsem tistem, kar vas boli. Zvezdni ples boste plesali na delovnem mestu - zelo zanimivo bo. m^ , LEV ^Pt (23.7. - 22.8.) Ognjena energija vam bo v pomoč. Odkrivali boste skrite strasti svoje duše. Blizu vam bodo znanja iz sveta duhovnosti in ezo-terike. Na delovnem mestu bo treba usmeriti svoje misli. Uspehi bodo tako briljantni. Nekaj več prilaga-nja in notranjega nemira bo v ljubezni. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Narava vam bo podarila moč in skriti navdih. Dobro se boste počutili v družbi. Teden bo ugoden za pridobivanje znanja in iskanja novih resnic. Obdani boste z ljudmi, ki vas osrečijo. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale - pravilno bo, da boste zaprosili za pomoč. C «v K STRELEC R v (23.11. - 21.12.) Pred vami je nekoliko bolj mističen teden. Pozitivno bo, da boste naredili osebno bilanco. Vsekakor zadeve morate postaviti na svoje mesto. Pomembne odločitve bo mo- Q dro preložiti. Neizmerna sreča vas bo čakala doma in v okrilju doma. Staro se bo končalo in odprlo tisto, kar bo novo. KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Po planetnih vibracijah bo moč razbrati, da vas bo čakala sreča. Obdobje bo prineslo mnogo skladnosti in svežine. Na delovnem mestu bo tako moč narediti rez. Cu-stveno se boste mnogo bolj sprostili in si zaupali. Obeta se ugoden teden za učenje, za komunikacijo in potovanja. VODNAR (21.1. -18.2.) o Na delovnem mestu vas bo označeval pogum. Dejstvo bo, da se boste odpravili naprej in doživeli razcvet. Notranjipogum vam bo podaril krila in vlil zaupanja. Ugodne iztočnice boste doživeli tam, kjer p bo veliko ljudi. Finančna sreča bo odvisna od modrosti vaših odločitev. rn&l ribi 5